Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /i leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
'jsemkt
Številka 81.
Časopis	za	trgovino,	industrijo
Uredništvo in upraVniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v LjUbljkhl št. 11.953. - Tei. št. 25-51
Izhaia vsak torek’6e'
trtek in soboto
Ljubljana, torek 21. julija 1936
posamezni «>CA številki Din ■
Izpremembe kapitalizma
Nova doba, ki si je začela po vojni na vseh poljih utirati svojo pot, je tudi izpremenila nazor o kapitalizmu. Ne sicer tako, kakor bi hoteli to prikazati skrajneži na tej ali oni strani, vendar pa v tako znatni meri, da se mora to poznati v vsem našem gospodarskem življenju. Zato ne bo odveč, če tudi tu zabeležimo nekaj zelo zanimivih konstatacij o izpremembah kapitala, ki jih je objavil v »Prager Tagblattu« g. Rudolf Natschera-detz. Članek se glasi:
Kapitalizem, kakor smo ga poznali iz predvojne dobe, je temeljil na tem, da je bil v najširšem pomenu besede svobodno gibljiv. Svetovnjaštvo, ponos predvojne dobe, je kljub Zvezi narodov danes razdrto. Državljan je vezan na grudo in ne more zapustiti domovine, se ne more naseliti v tujini, ne more poslovati v tujini, ne more v tujino svobodno nakazovati plačil in ne more svobodno razpolagati niti z lastnim premoženjem. Avtoritarna država, kateri so narodi ugladili pot, je privedla ne samo do političnih, temveč tudi gospodarskih diktatur, ki so docela odpravile vse avtonomne pravice državljanov. Diktatura, boljše-viška ko fašistična, je zatrla svobodno gibanje kapitala. Rusija preživlja ta triumf, da so tudi druga velika gospodarska ozemlja, da je celo Amerika, čeprav ne v zunanjih oblikah, pa dejansko prevzela njene gospodarske metode. Kaj je vendar reglementacija trgovine, kaj so vsi valutno-politični prisilni ukrepi, kaj vsi pet- in desetletni načrti za zaposlitev ljudi, kaj vsi socialno-politični zakoni, kaj je vse to strogo vzeto drugega, ko izposojilo pri boljševi-škem idejnem zakladu.
Obubožan j e sveta zbog vojne ni samo zlomilo nadmočni vpliv velekapitala, temveč spreobrnilo tudi razmerje držav do kapitalizma.
Predvojne vlade so se razumele z denarnimi silami, ki so jih smatrale za ustvaritelje rastočega blagostanja in ki so deloma to tudi bile. V zasebno gospodarstvo ne bi takrat posegla niti ena država in če ji je bilo to neodložljivo, potem se je to zgodilo vedno v pravno brezhibni obliki. Zakonodaja, uprava in sodstvo so strogo čuvali zasebno lastnino. Kapitalizem kot največji davkoplačevalec je zahteval od države kot protidajatev, da mu je zagotovljeno njeno varstvo in da je varen pred vsako grožnjo, zlasti pa s strani delavskih množic.
V svetovni vojni in v revolucionarnih preobratih povojne dobe se je seveda izkazalo, kako brez vsake moči je zasebna lastnina, Se ji ne stoje ob strani državna sredstva moči. Ta nazor in pouk je naravnost privedel h spoznanju, da je posest samo to, kar priznava država kot posest in kar je pripravljena braniti s svojimi sredstvi moči, Država zato danes ne zahteva za varstvo zasebne lastnike visoke davke, temveč zahteva °d kapitala tudi to, da je tudi na škodo lastnih interesov v službi kblote. Podjetnik, kateremu danes država predpiše kakšne mezde klora plačevati, ■ kakšna delovna doba mora veljati in ki mu predpiše država dostikrat tudi cene za njegove izdelke, je danes dejansko le od države imenovani upravitelj svojega podjetja. Kapitalist
pa, ki ni noben podjetnik, temveč samo rentnik, je danes ujetnik države, kajti v zaključenih gospodarskih ozemljih, kakor so nastala iz propada valut, more država zaukazati obrestno mero, dolžna razmerja enostransko raztrgati, izvajati konvencije in celo pobirati z znižanjem veljave denarja premoženje. Kar se imenuje polom kapitalizma, to v zadnji posledici ni nič drugega ko prenehanje pravice svetovnega gibanja za kapital, ki ne sme več odtekati tja, kjer najde najboljše obresti in najboljši zaslužek. Časi, ko so se morale države pogajati s finančnimi skupinami zaradi posojil, ko je mogel podjetnik na račun delavskih mezd povišati svoj dobiček in ko so se na borzah s posrečenimi špekulacijami pridobivala premoženja, ti časi so — kakor pač smemo reči — za vedno končani.
Ali pa je zaradi tega vržen ka-
| pital s prestola, kakor mnogi mislijo, ali se je preživel ali je kot činitelj izločen iz gospodarskega življenja? Nobeno gospodarstvo, niti socializirano gospodarstvo v Rusiji ne more kapitala pogrešati. Tudi v Rusiji, kjer združuje država vsa produkcijska sredstva v svojih rokah, je navezana na sodelovanje kapitala. Kajti kapitalizem ni isto ko zasebna lastnina. Čeprav morda v mnogih državah izgleda, kakor da bi bila ogrožena zasebna lastnina in čeprav je bila v mnogih deželah zasebna lastnina z raznimi omejitvami, v kolikor je pripadala tujcem, tudi dejansko razlaščena, je vendarle socialistična država bodočnosti, ki odpravlja zasebno lastnino in jo nadomešča s kolektivno lastnino lažniva slika. Na ruskem primeru vidimo, da ni razlastitev premoženja nobeno trajno stanje in da se na vse zadnje iz vsake revolucije, tudi iz one,
ki je odpravila zasebno lastnino, razvije zopet zasebna lastnina.
Ljubezen do posesti je v človeški naravi utemeljena, prav tako ko pohlep po oblasti. Narava ni dala ljudem enake telesne sile, niti enake nadarjenosti in enake duševne sposobnosti in zato tudi ne bi mogel noben zakon odmeriti ljudem enakih zahtev do življenja in užitkov. Dokler pomeni denar nakazilo na zboljšanje življenjskih pogojev in dokler zadošča denar v določenih mejah tudi želji po oblasti, se bodo ljudje pehali za denarjem in hoteli, da pridejo do blagostanja in posesti. Kapital bo zato v vsaki družbi, pa naj se ta izoblikuje kakorkoli, ohranil svoje mesto, samo da se bo moral v gospodarskem redu, ki se poraja iz krčev težke krize, odreči svoji poziciji moči in se kot službujoči člen podrediti potrebam celote.
Leteče	komisije
kraji
Kazni za devizne prestopke le v prelantkih kraiih
Finančno ministrstvo je predpisalo stroge devizne predpise, ki pa so le prepogosto tudi tako zapleteni, da poslovni človek niti ne sluti, kdaj jih prekrši.
Na primer. Če pride k trgovcu njegov poslovni prijatelj iz tujine, kateremu je za dobavljeno blago dolžan nekaj tisoč dinarjev, mu kljub temu ne sme dati na račun niti pare. Marsikateri trgovec ne ve, da mora tudi v tem primeru najprej zaprositi finančno ministrstvo za dovoljenje in tako zagreši devizni prestopek, ker je dal v najboljši veri svojemu poslovnemu prijatelju kateri tisočak. Finančno ministrstvo pa vodi strogo kontrolo nad uvozom blaga in ko ugotovi, da je trgovec dal svojemu dobavitelju sam nekaj na račun, ga kaznuje z veliko globo.
Da bi se mogli vsi ti prestopki ugotoviti, je ustanovilo finančno ministrstvo posebne »leteče komisije«. Te komisije gredo iz kraja v kraj ter pregledujejo poslovne knjige trgovcev in drugih podjetnikov. To pregledovanje pa se izvaja rigorozno samo v nkaterih krajih, dočim nismo še nikdar slišali, da bi te leteče komisije poslovale tako rigorozno tudi v drugih krajih. Samo tu pa tam se kaznuje tudi kakšna druga firma, da se ne bi moglo reči, da se postopa pristransko. Toda tudi takrat, kadar se kaznuje tvrdka iz onih krajev, se kaznuje večinoma samo ona, katere lastnik je iz prečanskih krajev, ki je torej dejansko prečaneka firma.
Notorično je, da trgovstvo danes že govori, da se te leteče komisije pojavijo v prečanskih krajih takrat, kadar potrebuje finančno ministrstvo denar za kakšne posebne namene. Te potrebe pa gredo v milijone. Da je res tako, naj navedemo tvrdke, ki so bile kaznovane zaradi deviznih prestopkov v zadnjem času. In »Trgovački Vjes-nik«, iz katerega posnemamo tudi te vrstice, navaja nato celo serijo zaradi deviznih prestopkov kaznovanih tvrdk, ki pa so vse iz Slovenije, Vojvodine, Hrvatske in drugih prečanskih krajev. In nato nadaljuje:
Kako to, da so kaznovani samo ljudje iz prečanskih krajev? Ali
so drugod sami svetniki? Ali drugod res ni nikogar, ki bi zagrešil devizni prestopek? Saj bi se kdo vendarle moral čeprav nehote pregrešiti proti silno kompliciranim deviznim predpisom, kadar posluje z Grčijo, Romunijo, Turčijo, Albanijo ali pa z Nemčijo, Francijo in Anglijo. Saj so tudi oni ljudje iz krvi in mesa, In vendar za nje ni letečih komisij.
Ali je potem čudno, če se v prečanskih krajih zbog tega pojavlja vedno močnejši glas, da se morajo naše državne finance popolnoma izpremeniti. Ali se bo kdo čudil,
če se vedno odločneje zahteva njih popolnoma drugačna organizacija?
Ni se vendar čuditi, če imajo ljudje takšne neenakosti počasi zadosti in če zahtevajo, da se tej neenakosti napravi konec. Tu v prečanskih krajih strogo izterjevanje davkov, tam pa o takšni drakonični praksi niti sledu! To so dvojne mere, to so dvojni in prav nič bratski običaji!
Zato so trgovci in vsi gospodarski ljudje popolnoma upravičeni, če zahtevajo, da se ta neenakost neha in da se davčna praksa iz-premeni tako, da pride tudi v tem pogledu do enakopravnosti!
Tudi za Bato velia obrtni
zakon
Banska uprava ugodila pritožbi Zbornice za TOI proti odločbi ljubljanskega mestnega poglavarstva
Tvrdka Bafa je izpremenila pravila družbe in je te izpremembe tudi vpisala v trgovsko-sodni protokol. Da bi obrtna pooblastila svojih prodajalnic prilagodila novim pravilom družbe, je vložila pri obrtnih oblastvih vloge za dopolnitev, odnosno razširitev prejšnjih obrtnih pooblastil, p« določbah § 96 (1) zakona o ob rtih pa sc smejo prijaviti z eno vlogo samo obrti in stroke, ki se izvršujejo po krajevnih potrebah in navadah skupno. Ker je šlo pri izpopolnitvi obrtnih pooblastil Bafinih prodajalnic za razširitev na nove stroke, ki se po mnenju Zbornice za TOI v Ljubljani po krajevnih potrebah in navadah ne izvršujejo skupno, bi morala tvrdka Bata vložiti za vsako tako stroko posebno prijavo. Kljub temu jasnemu zakonskemu predpisu je poglavarstvo mestne občine v Ljubljani razširilo Batino pooblastilo za prodajalnico v Ljubljani na podlagi samo ene vloge Bate. Zato se je Zbornica za TOI v Ljubljani proti izdanemu pooblastilu mestnega poglavarstva pritožila in je kr. banska uprava zbornični pritožbi ugodila ter tozadevno pooblastilo Batine prodajalnice v Ljubljani zaradi nedostatka postopka razveljavila.
Odločba banske uprave se glasi:
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
VIII. No. 4958.
V Ljubljani, dne 14. julija 1936.
Odločba.
Z odločbo z dne 3, junija t. 1. št. 34436 je predsednik mestne občine v Ljubljani v smislu § 96. ob. zak. vzel na znanje prijavo obrta tvrdke »Bafa« cipele i koža d. d., Borovo in izpopolnil tvrdikdno pooblastilo za podružnico s sedežem v Ljubljani, tako da sme izvrševati trgovino s svima pripadcima — iz zbornične izjave .... obuče.
Na pravočasno vloženo pritožbo Zbornice za TOI v Ljubljani, na podstavi § 418. v zvezi s § 101. ob. zak. ter §§ 114. in 117. z. u. p.
odločim,
da se pritožbi ugodi in napadena odločba zaradi nedostatka postopka razveljavi.
Nadaljnja pritožba po redni upravni poti ni dopustna.
Razlogi:
V smislu § 95., odst. 1. ob. zak. se smejo z eno vlogo prijaviti samo obrti in stroke, ki se po krajevnih potrebah in običajih izvršu-
jejo skupno. Mestno poglavarstvo (v Ljubljani) bi moralo zato zahtevati, da prijavi tvrdka stroke, ki se po krajevnih potrebah in običajih ne izvršujejo skupno, s posebno vlogo. Izven vsakega spora je, da se po krajevnih potrebah in običajih trgovina »s čevlji, kožami, gumo in nogavicami« ne izvršuje skupno s trgovino »s surovimi kožami«, kakor je tudi izven spora, da se »trgovina s čevlji, kožami, gumo in nogavicami« po krajevnih običajih ne izvršuje skupno n. pr. s trgovino z »zrako-plovnimi potrebščinami«, ali s trgovino »s papirjem in kartonom«, ampak, da so to popolnoma ločene stroke, ki se nikdar niso izvrševale skupno. Obrtno pooblastilo pooblašča tvrdko tudi za »promet sa svim fabrikatima i sirovinama te obav-Ijanjem svih trgovačkih poslova za postizavanje društv enih svrha«, torej generalno pooblastilo colo za »promet« z nepremičninami in vsakimi predmeti, ki pridejo sploh v poštev za dosego društvenih ciljev. Tako poslovanje se vsekakor ne vrši po krajevnih običajih skupno s trgovino s čevlji. Z ozirom na označeno je bilo to radi nezakonitega postopka napadeno odločbo razveljaviti. Pri tem je opozoriti na določila §§ 29. in 30. z. u. p., po katerih je ob izdaji nove odločbe postopati.
Takse prosto po čl. 5. t. 4. zakona o taksah.
O tem se obveste:
1. »Bafa« cipele i koža (L d., Borovo, v roke pravnemu zastopniku g. dr. Frlanu Francu v Ljubljani.
2. Mestno poglavarstvo v Ljubljani s priključenim spisom radi vročitve odločbe stranki pod 1. proti potrdilu.
3. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Namestnik bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
*
Določila obrtnega zakona veljajo za vse in tudi »Bafa« se mora po njih ravnati. Ce že tuje podjetje hoče vedno bolj razširjevati svojo proizvodnjo in svoje poslovanje, potem je pač najmanj, kar se mora od njega pričakovati, da se natančno ravna po vseh zakonskih določilih. Samo pozdraviti je, da je banska uprava s svojo odločbo to stališče sankcionirala.
Pred jesenskim velesejmom
Začele so se že prve priprave za jesenski velesejem, ki bo od 1. do 13. septembra.
Tudi letošnji jesenski velesejem bo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.
Določen je tudi že program jesenskega velesejma.
Poleg industrijske in obrtne razstave bo v okviru tega velesejma prirejena vsedržavna lesna razstava, ki naj bo velika propaganda za večjo uporabo našega lesa in njegovih produktov. Ta velika razstava bo razdeljena v naslednje oddelke: Splošno lesno gospodarstvo. Produkcija. Uporaba drv in lesa. Različni industrijski in obrtni izdelki. Pohištvo. Domač hišni obrt in industrija. Destilacija lesa, kemija. Trgovina. V zvezi s to razstavo bo urejen tudi živalski vrt divjadi naših gozdov.
Obsežne so tudi priprave za veliko cvetlično in zelen jadno razstavo, ki bo zavzemala ogromen razstavni paviljon in obširne prostore pred njim. Obenem bosta
jtsiln bogato zastopani tudi vrtna arhitektura in skulptura.
Dalje bo ta velesejem obsegal še razstavo malih živali, razstavo malega obrta in živilsko razstavo.
' Bogat, kakor druga leta, bo torej tudi letošnji jesenski velesejem. Naravnost odlične gospodarske važnosti pa bo zaradi vsedržavne lesne razstave. Upamo, da bo ta razstava dokončno pripomogla, da se bo vendarle storilo to, kar je potrebno za rešitev našega lesnega gospodarstva.
f Ivan Podlesnik
Na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice je umrl v soboto popoldne knjigovodja Ivan Podlesnik. Rodil se je leta 1881. v Ljubljani,, napravil Mahrovo šolo in se potem še dalje izobrazil v knjigovodstvu, služboval je pri Ljudski posojilnici, poučeval na dvorazredni trgovski šoli, bil nastavljen še pri drugih podjetjih ter bil končno nameščen pri gradbenem podjetju inž. Dedeka. Povsod, kjer je služboval, se je izkazal s svojim strokovnim znanjem ter s svojo zanesljivostjo.
Pokojni Ivan Podlesnik je bil znan tudi kot odličen kulturni delavec, ki je sodeloval in podpiral vsako dobro in plemenito stvar, se odločno boril za kulturni in gospodarski napredek Slovencev, si v tem boju pridobil odlične in zveste prijatelje, a ostal vedno samo skromni kulturni delavec, ki ne išče ne nagrade in ne priznanja. Rajnki je bil eden tistih naših tihih kulturnih delavcev, o katerih se ne govori, ki pa so dejansko omogočili naš napredek.
Pokojni Ivan Podlesnik je kot prvi Slovenec napisal knjigo o knjigovodstvu, deloval pri Sokolu in kasneje pri Orlu, bil eden intimnejših sodelavcev pokojnega dr. Kreka ter z njim ustanavljal zadruge, sodeloval pri mnogih listih, izdal svoje »Spomine iz Ljubljane« ter napisal ob koncu svojega življenja še dramo: »Na Krasu, tragedija naroda«. Vedno je bil delaven, vedno zvest borec za vse dobro in plemenito in slovenska javnost ga bo zato tudi ohranila v častnem spominu.
glede gojitve svilarstva ter pospeševanja tobačne kulture.
Ves občni zbor je dokazal, da je trgovstvo Južne Srbije dobro organizirano ter da se tudi zaveda svojih dolžnosti tako do celote, ko do svojega stanu.
Razprave pred davčnim odborom
Pred davčnimi odbori se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za naslednje pridobitne stroke: 3. avgusta od pol 9. ure dalje ključavničarji, kleparji, kotlarji,
vodovodni inštalaterji, kovači, mehaniki.
4. avgusta ob pol 9. uri elektro-instalaterji, zidar, mojstri, sedlarji, torbarji, ščetarji, tapetniki, peki, slaščičarji, medičarji.
5. avgusta ob pol 9. uri mesarji, prekajevalci.
6. avgusta ob pol 9. uri dimnikarji, borzni senzali, carinski posredniki, steklarji, brusilci stekla, popravljanje in uglaševanje glasb, instrumentov, izdelovanje cementnih izdelkov, testenin, harmonik, pogreb, potrebščin, plobm, kemijskih produktov, dežnikov, tehnič-
nega olja, luga, mila, keramike, kozmet. potrebščin, štukaterji, vulkanizerji, kamnoseki, akcidenčne tiskarne, barvanje usnjatih predmetov, grafični umetn. atelje, po-končevanje mrčesa, preparatorji.
Istega dne ob pol 12. uri: inženirji, arhitekti, civilni geometri.
7. avgusta ob pol 9. uri:-notarji.
7. avgusta ob 9. uri: odvetniki.
8. avgusta ob pol 9. uri: zdravniki, zobozdravniki, dentisti.
Seznami davčnih zavezancev teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 20. do 27. t. m.
Evropski
Položai se ie nekoliko zbolišal
Mednarodni lesni odbor na Dunaju je zbral poročila iz vseh evropskih dežel o stanju lesnega gospodarstva in lesne trgovine. Na podlagi teh poročil se dobi naslednja slika:
Mednarodni lesni trg je v 1. 1936 v znaku zboljšanja, ki je nastalo iz teh razlogov: V uvozniških deželah se je potrošnja lesa povečala, že itak ne posebno velika skladišča so se v zadnjem času znatno izpraznila in končno je omogočila v novembru sklenjena konvencija evropskih lesnih izvoznikov v Ko-penhagenu, da ti koordinirajo svojo prodajno politiko. Ze koncem maja so mogle velike izvozniške države z uspehom plačevati znaten del svojega letošnjega kontingenta ter se morejo zato jesenski posli v lesu presojati zelo ugodno.
Ta položaj bo naravno ugodno vplival tudi na države, ki so letos slabo prodajale, kakor n. pr. naša država, ki je bila od sankcij posebno težko zadeta.
Da se sedanji ugodni razvoj ohrani, opozarja dunajski lesni odbor na nujno potrebo, da se vse države ravnajo po dogovorjeni prodajni politiki in da države, ki so v ugodnejšem položaju, ne povišajo preveč cen, ker bi mogle s tem povzročiti reakcijo, ki bi uni
konca maja prodati znaten del svojega letnega kontingenta. Tudi ponudbe Švedske, Poljske, Češkoslovaške in Kanade so manjše, vse pa skušajo tudi dvigniti cene. Stalno so s ponudbami na trgu Avstrija in vse tri baltiške državo, toda s čvrstimi cenami.
V najtežjem položaju pa sta zaradi sankcij Jugoslavija in Romunija, ki sta prisiljeni, da na drugih tržiščih nastopita z večjimi ponudbami lesa. Romunija je bila poleg tega primorana, da tudi zaradi manjšega povpraševanja v sredozemskih deželah skuša prodreti na zapadne evropske trge. Tudi Jugoslavija mora tu iskati
nadomestila za izgubljeni italijanski trg.
Iz tega sledi, da je položaj Jugoslavije in Romunije najtežji in da je celo negotovo, če bosta mogli izkoristiti njima določene kontingente. Po ugotovitvah Mednarodnega lesnega odbora so še neprodane količine lesa v evropskih državah tako neznatne, da se bodo zelo lahko oddale. Da bi se položaj še nadalje zboljšal, priporoča tudi dunajski odbor, da ostanejo za 1. 1936 določene kvote v veljavi tudi še v 1. 1937. Definitivno se bodo določile izvozne kvote vseh držav na seji odbora, ki bo dne 1. oktobra 1936 v Stockholmu.
Maribor - , Jugoslovanski Manchester
Revija naše industrije na V. mariborskem tednu — Splošna industrijska in specialna tekstilna razstava
sporazum velik uspeh, ker je svoboden prehod ruskega vojnega bro-dovja skozi Dardanele zagotovljen. Da je Anglija v tako znatni meri popustila Rusom, je posledica napetosti med Anglijo in Italijo, katere stališče v Sredozemskem morju je zbog prostega prehoda ruskega brodovja skozi Dardanele oslabljeno.
Gdanska vlada je izdala na podlagi pooblastilnega zakona iz leta 1933. celo vrsto ukrepov, ki pomenijo dejansko popolno ukinjenje ustave svobodnega mesta Gdanska. Na podlagi teh ukrepov more vlada prepovedati vse politične organizacije, zatreti vse liste, prepovedati vsako zborovanje, razpustiti vsa društva itd. Tudi vsako udejstvovanje Židov je onemogočeno. Končno se uvaja v Gdansku zloglasna narodno socialistična tajna policija Gestapo.
V nedeljo so bili na Poljskem velikanski protestni shodi proti nameravani priključitvi Gdanskega k Nemčiji. V Varšavi se je udeležilo protestnega zbora in sledečih demonstracij okoli 40.000 ljudi. Na shodu so govorniki ostro napadali dvolično politiko Nemčije, ki sicer pravi,-da je Poljski prijateljska, ki pa kljub temu hoče dobiti v svojo posest Gdansk. Toda ustje reke Visle mora ostati poljsko.
Kako se bo razvijalo gdansko vprašanje v bodoče, še ni mogoče reči. V Ženevo še ni prišlo poročilo komisarja Lesterja. Poljska bo baje v konfliktu nevtralna, kar da je že obljubil Beck ob svojem zadnjem obisku v Gdanskem. Na drugi strani pa se poroča, da Poljska ne bo popustila in da je zato Nemčija pripravljena žrtvovati senatnega predsednika Greiserja, če bi bil istočasno imenovan za Gdansko drug komisar Zveze narodov.
V španskem Maroku se je vojska uprla madridski vladi. Uporni vojski se je pridružila tudi vsa tujska legija, ki šteje okoli 20.000 vojakov. španski Maroko je ves v rokah upornikov in policija, ki je ostala vladi zvesta ter začela boj z uporniki, je bila premagana, pa čeprav so jo podpirale delavske in mladinske levičarske organizacije. Iz Maroka prodirajo uporniške čete v Španijo, kjer so se jim baje pridružile posadke v Sevilji, Ma-
Letošnji jubilejni V. mariborski j tudi razvoj mariborskih mestnih lagi in drugih južnih mestih. Tudi teden bo imel predvsem gospodarsko obeležje. Zato ni povsem
slučajno, da bo prireditev posvečena v veliki meri tudi naši industriji, od kdtere živi pretežni del tukajšnjega življa. Industrija
daje obmejnemu Mariboru poseb-čila vso podlago za ugodnejši raz- 1 no karakteristiko, saj ga nekateri
voj lesne trgovine.
V vseh poročilih iz lesnih uvozniških držav.se ugotavlja, da se je odjem povečal zaradi ugodnejše konjunkturo in povečane gradbene delavnosti. Zlasti velik dvig potrošnje je bil dosežen v Nemčiji, kjer so tudi skladišča skoraj popolnoma izpraznjena. Večja potre-
Težaven položaj trgovcev v Južni Srbiji
Zveza trgovskih združenj zajba na lesu v Španiji se ne more vardarsko banovino je imela v ne-! popolnoma pokriti zaradi pomanj-deljo v Skoplju redno letno skup- kanja deviz. V Franciji je sicer ščino, ki jo je otvoril in vodil povpraševanje majhno, zato pa so predsednik Združenja Vojin Varo-skladišča prazna, šič, trgovec v (Skoplju. (Po vda- j Italija ima sicer velike potrebe nostni brzojavki kralju Petru in na lesu, toda zaradi pomanjkanja knezu Pavlu je očrtal predsednik deviz in nemožnosti kompenzacij Varošič v zanimivem govoru te- ho lesni uvoz v Italijo še nadalje
omejen. Tudi ukinjenje sankcij ne bo dosti'na tem izprepienilo in uvoz lesa se ne more prej povečati, dokler Italija ne reši vprašanja financiranja gospodarske eksploatacije Etiopije in financiranja svojega uvoza Grčija ima zelo male zaloge, a veliko potrebo, toda še večje plačilne ježkoče. V Palestini so sedanji neredi omejili trgovino. Zmanj šala pa se je potreba Nizozemske in švice po lesu.
Ponudba ni v vseh izvozniških državah enaka. Tako le malo ponujajo blago Rusija, Finska in Norveška, ker so mogle že do
imenujejo z ozirom na visoko raz S vito tekstilno industrijo »Jugoslovanski Manchester«. Iz razloga, da je naše obdravsko mesto predvsem industrijskega značaja, se je uprava Mariborskega tedna odločila, da tudi letos s sodelovanjem naših industrijskih podjetij organizira
podjetij, predvsem električnega.; večina vojne mornarice je prešla Tudi mestna podjrtj. bodo na lej	uporov	Mor	poroda
razstavi zastopana.	;	rokaJh	upornikov.
Nikdo ne bo oporekal, da je Ma- j Madridska radijska postaja, ki ribor eno najvažnejših industrij- je v rokah vlade, pa vse te vesti
demantira ter pravi, da je vlada gospodar položaja v vsej Španiji. Enako da je ostala večina mornarice vladi zvesta in vladno poročilo pravi celo, da je tudi Melila, Mariboru najbolj,ki leži v španskem Maroku, zopet 1 v rokah vladnih cet. Neko vladno
na Mariborskem tednu veliko splo- prirejena v zelo velikem obsegu, šno industrijsko in specialno tek- so potrebni razsežni in takim raz
stilno razstavo, ki sta že lani vz- stavam primerni razstavni prosto- P' lznremeniena „aiI)re. (X1. bujali največ pozornosti naših m H Zato je uprava Mariborskega stopila vlada Quiroge, ker se ji je tujih obiskovalcev in došegli prav le(jna upoštevala željo industrij-! očitalo, da je zaradi prevelike po-lepe uspehe. Obe razstavi sta za razstavljalcev in jim dala na pustljivosti kriva upora. Nato je Maribor velikega gospodarskega j razpolago vse prostore v pritličju j stavil^redsednik španskega parla-
žavni položaj trgovstva. Z ene strani pritiska trgovstvo velekapital, z druge pa favorizirano ter privilegirano nabavljalno zadružništvo. Vse trgovstvo se danes bori za svoj goli obstanek. Nevarnost je že, da trgovstvo v tem boju propade in izgine. Vendar pa kljub vsem težavam trgovstvo ne sme izgubiti poguma, temveč se mora z vero v uspeh boriti proti vsem težavam in v ta namen predvsem okrepiti vse svoje stanovske in strokovne organizacije.
Nato so bila prečitana razna poročila, od katerih je bilo posebno tc(plio sprejeto poročilo tajnika Iliča. Soglasno so bila sprejeta tudi vsa druga poročila. Z aklamacijo je bila nato izvoljena nova uprava z g. Dimitrijem Bojadžije-vičem na čelu.
Nato so poročali posamezni delegati o stanju gospodarstva v njihovem okolišu. Med drugim so zahtevali, da se odpravijo privilegiji nabavljalnih zadrug, da se Priza-du odvzame monopolna pravica odkupa opija ter da izda vlada nujne praktične ukrepe, s katerimi bi se mogla povečati trgovina z Albanijo. Mnogo iniciativnih predlogov 'je (bilo podanih tudi
eno najvaz skih središč naše države. Seveda se povojna industrija Maribora bistveno razlikuje od prejšnje. Zaradi ugodnih elektrifikacijskih razmer se je v	,	1X11
razvila tekstilna industrija, ki je! p0r05ii0 Ve celo povedati, ga je predvojni Maribor ni poznal. Tej general Franco, ki je vodja upor-panogi industrije bo na letošnjem 1 nikov, od vladnih čet ujet. Nika-
Mariborskein tednu posvečena spe- j k°r še ni mogoče kontrolirati, ka-. .	,	tere vesti so rcsnicn©, K©r j© t©-
cialna razstava.	j	iefonska zveza s Španijo še vedno
Ker bo letošnja revija industrije pretrgana. Da pa Je položaj za
vlado nad vse resen, priča najjasneje to dejstvo, da je bila
španska vlada v enem dnevu tri-izpremenjena. Najprej je od-
pomena, saj se bodo obiskovalci seznanili s tukajšnjo industrijo in spoznali naš Maribor tudi s te plati.
Za tekstilno industrijo, ki je v
Mariboru na prvem mestu in za katero je namenjena posebna raz-
stava na V. mariborskem tednu, I s[jha vse mariborske industrije, prednjači kemična industrija. To | industrijsko panogo zastopa pri nas več tvornic, ki so znane ne samo v naši državi, temveč so priznane tudi v tujini. Na splošni industrijski razstavi bo prikazana poleg mnogih industrijskih panog, tudi kovinska industrija, ki je za naše narodno gospodarstvo zelo važna. Med zelo važne činitelje v razvoju mariborske in okoliške industrije moramo vsekakor šteti
meščanske šole v Cankarjevi ulici. | menta' Bario in v kateri so bile
številne prijave mariborskih, zastopane vse levičarske stranke, . ,	m„ft„ da je pomenila koncentracijo vseh
industrijskih podjetij vseh panog levičarskih sil gpanije. Toda tudi
ijamčijo, da bosta velika splosno-
industrijska in specialna tekstilna
razstava na letošnjem jubilejnem
V. Mariborskem tednu res prava
r-
jv,	rtic	•
M,*-4 )!Y)i c v , »> .<1:0 ' -
"ClTJ
Clio
Sumeča limonada
v tabletah po 50 p, izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača
Dober poletni artikel!
*UNIO“ družba z o. z., MARIBOR
Politične vesli
V bolgarski vladi je prišlo do nesoglasij med ministri, ki pripadajo skupini Cankova. Prometni minister Kožuharov je v soglasju s Cankovim zahteval, da imenuje notranji minister, ki je tudi pristaš skupine Cankova, iz vrst pristašev Cankova nove guvernerje in predstojnike okrožij. Notranji minister Krasnovski pa se je tej zahtevi uprl, ker pravi, da morajo biti volitve svobodne. Stališče notranjega ministra je odobril tudi ministrski predsednik Kjuseivanov, kar je Cankova še bolj ogorčilo. Govori se, da nameravajo canko-vistični ministri izstopiti iz vlade, da bi na ta način izzvali krizo vlade. Ni pa tudi izključeno, da bodo zaradi teh nesoglasij volitve v sobranje zopet odložene in s tem obnova parlamentarnega življenja
Dardanelska konvencija je bila podpisana. Konvencija pomeni^ popolno zmago turškega stališča. Turške čete so že vkorakale v datr-danelsko demilitarizirano cono. Tudi za Rusijo pomeni dardanelski
Španije.
ta vlada je odstopila in mesto nje je bila imenovana vlada generala Hoseja Girala, v kateri je tudi notranje ministrstvo prevzel general,
kar pač najbolj jasno govori o težkem položaju vlade. V posebnem oklicu je pozvala vlada vse prebivalstvo, da ji priskoči v boju proti uporni vojski na pomoč.
Španski uporniki so po zadnjih vesteh ne samo gospodarji vsega španskega Maroka, temveč z uspehom prodirajo v južni Španiji. Na hitro roko oboroženi delavski bataljoni niso uporniški vojski kos, zlasti pa ne legijonarjem. Uporniki so poslali madridski vladi ultimat, da se mora v dveh urah vdati, sicer da bodo začela Madrid bombardirati letala. Zdi se pa, da se je položaj vlade v Madridu utrdil. Iz Asturije in drugih provinc prihajajo delavci in rudarji trumoma v Madrid, kjer formirajo iz njih bataljone. Tudi sovjete so že začeli ustanavljati v Španiji. V Se vili je bila sestavljena revolucionarna vlada. Državljanska vojna je v Španiji v polnem razmahu.
Francoski minister za javna dela je izjavil novinarjem, da je načrt francoske štiriletke že gotov. Za financiranje teh del je določenih 30 milijard frankov. Ze letos se bo v ta namen porabilo 6 milijard, nato pa vsako naslednje leto po 8 milijard.
Nemčija ima že 3300 vojnih ae-roplanov, število rezervnih vojnih letal pa je tudi že naraslo na 2800.
Denarstvo
Na beograjski borzi
je bila pretekli teden ponudba vojne škode nekoliko večja in je zato njen tečaj malenkostno popustil. Tečaj se je gibal med 365 in 362, zaključen pa je bil nazadnje s 364. Tudi drugi državni papirji so neznatno popustili. Čvrsti pa so bili veliki dalmatinci, ki so v čvrstih rokah in se zato tudi malo pojavljajo na trgu.
Na pariški borzi je bila tendenca za naše državne papirje še nadalje mlačna.
Na njujorški borzi je bil dne 13. t. m. tečaj 7% Blaira 23,5 do 24,8% pa 24,5 do 23, 7% Seligman pa je notiral 30 do 32,75.
Po intervenciji Narodne banke je bila dosežena na našem deviznem trgu precej stabilna situacija. London je v teku tedna narastel za 25 par, Budimpešta, Madrid in grški boni so ostali neizpreme-njeni, Dunaj pa je popustil za 8. Milan je slaboten. Po uvedbi klirinških čekov v plačilnem prometu z Italijo nazadoval tečaj lire za 12 odstotkov. Čvrst pa je Berlin, kar je v zvezi z vestmi o velikih železniških nabavah v Nemčiji.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. junija navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga je ostala skoraj neizpremenjena ter je znašala v domačih blagajnah 1.473*6, v tujini Pa 58‘8 milijona din. Devizna podloga se je zmanjšala za 12 na 2*5, valutna pa se je povečala za 0*1 na 0-2.
Devize, ki ne spadajo v podlogo,
so se zmanjšale za 0-69 na 430*6.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 12'2 na 422*3.
Posojila so se zmanjšala za 77 na 1.598'4, in sicer so padla menična za 6*8 na 1.346’2, lombardna pa za 0'8 na 252*2.
Razna aktiva so se zmanjšala za 3-9 na 595*0.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 39-7 na 4.780, obveznosti na po-kaz pa so se zvišale za 17 na 1.658*6.
Razna pasiva so narasla za 5*5 na 365*2.
Skupno zlato in devizno kritje se je znižalo od 30*76 na 30*64%, samo zlato se je povečalo od 29*30 na 29*41%.
*
Dalmatinski denarni zavodi zahtevajo, da se ustanovi za Dalmacijo samostojen Pokojninski zavod. Istočasno pa so odklonili zahtevo splitskih trgovcev, da ustanovi Poštna hranilnica v Splitu svojo Podružnico. Ta da je nepotrebna, ker ima v Splitu le 100 ljudi čekovni račun pri Poštni hranilnici. Zbornica v Splitu je sklicala za 8. avgust posebno anketo, ki bo razpravljala o zahtevah trgovcev to denarnih zavodov.
Italijanska lira, ki je dolgo časa notirala v Curihu 24-10, je sedaj nazadovala na 24-057.
Grško - angleška pogajanja za znižanje obrestne mere za grška posojila so bila pretrgana, ker se ni moglo doseči nikako soglasje.
Kontrola nad karteli v Jugoslaviji
Minister za trgovino in industrijo je na podlagi §§ 16 in 31 uredbe ° kartelih in v svrho pravilnega nadzorstva kartelov predpisal na-8lednje navodilo:
1- V ministrstvu za trgovino in todhstrijo se uvede evidenca cen
one predmete, ki jih proizva-injo ali prodajajo kartelna podjetja.
2. V ta namen morajo karteli Mesečno poročati ministrstvu o stanju cen.
3. Od te dolžnosti se oproščajo Rarteli, ki nimajo kartelne organizacije v smislu § 3. odst. 1. uredbe o kartelih.
4. Mesečna poročila o cenah toorajo biti sestavljena po navodilih ministrstva za trgovino in in-
K
Trgovec izpolni
dolžnost, te na-
rodi prvič in po-
maga plasirati
Vdihan terpentinovo milo
za namakanje perila pa
IIrtdosi peric
dustrijo in ta navodila morajo biti različna za posamezne vrste kartelov.
5. Vsa poročila in vsi podatki se morajo dostavljati ministrstvu neposredno.
K temu navodilu dostavlja »Ju-goslovenski Lloyd« naslednje:
V dobi gospodarske krize skušajo mnoga podjetja s pomočjo kartelov onemogočiti ali pobiti konkurenco. To se dogaja tudi v Jugoslaviji, v kateri je bilo pri-
javljenih 50 kartelov s 300 včlanjenimi podjetji. Celo obrtniki, ki imajo večje delavnice skušajo ustanoviti svoje kartele.
Dosedaj so v trgovinskem ministrstvu prijavljeni naslednji karteli: kartel karbida (domač), kartel karbida (mednarodni), kalcijevega cianamida, ferosilicija, sladkorja, pismenega in tiskovnega papirja, kuvert, ovojnega papirja, mizarskega kleja, osi, pivovaren, kvasa, premogovnikov, tanina (domač) in
drug mednarodni, nafte, vijakov, ocetne kisline, destilacije lesa,
svinčenih oksidov, nogavic, železa (en domač in en mednarodni), drugi kartel za nafto, papirnih vrečic, dva kartela zavarovalnic, v prvem je včlanjenih 8, v drugem pa 16 družb, žarnic (Tungsram), pločevinastega blaga, ključavničarskega blaga, ogljikove kisline, žarnic (Osrain), pletene žice, verig, cementa, žičnih žebljev, hlačevine, jedilnega pribora, peska in gramoza, nafte, kartel nafte III., kisika, mednarodni kisline (ESG), mednarodni destilacije lesa (Ili-jag), retortnega oglja (Hosag), brodarskih podjetij, okov, vate, klobučevine in livnic.
Uvajali pa bodo z izdatno reklamo
Dolničar	& Richter
LJUBLJANA
Zavarovalnice pa imajo še svoj splošni kartel, v katerem je združenih 21 zavarovalnic, ki zavarujejo za primer požara, vloma, tatvine, pokvarjenja strojev in nezaposlenosti.
Stanje	industrij
Poročilo zagrebške trgovsko-in-dustrijske zbornice za 1. 1935. podaja tudi zanimiv pregled o stanju industrije na njenem področju. Iz poročila posnemamo naslednje podatke.
Razmerje malih, srednjih in velikih industrijskih podjetij na področju zbornice je kakor 54:32: 14. To se pravi, da so mali obrati v znatni večini. Ta podjetja imajo največ do 50 delavcev. V Združenih državah Sev. Amerike, ki je danes v industrijskem pogledu prav gotovo prva država na svetu, pride povprečno na eno industrijsko podjetje le 42 delavcev. Pomembnost malih podjetij se nikakor ne sme podcenjevati, ker so za nekatere panoge najbolj racionalna in tudi najbolje organizirana. Velika podjetja so le v rudniški, lesni, tekstilni in usnjarski industriji.
Zanimivi so tudi podatki glede strojne opreme industrij. — Od skupno 270 preiskanih indutetrij je 91 ali 36 odstotkov opremljeno s popolnoma modernimi stroji, 112 podjetij ali 45 odstotkov je deloma moderno opremljenih, do-čim dela 50 industrij ali 19 odstotkov z zastarelimi stroji. Neko podjetje ima celo 90 let stare stroje. Največ starih strojev je v tesnih industrijah. — Popolnoma moderne stroje imajo tvornice testenin, industrije živil ter alkoholna industrija. Celotna slika ni neugodna, ker ne bi bil potreben poseben pritisk, da bi tudi onih 19 odstotkov z zastarelimi stroji moderniziralo svoje obrate.
V vseh teh 270 industrijskih podjetjih je bilo zaposleno 1. 1931. 30.139, leta 1934. pa 37.417 delavcev. V času krize je število zaposlenega delavstva močno naraslo. Največ delavstva, namreč 39 odstotkov je zaposlenih v lesni stroki, 17 odstotkov v tekstilni, 8 v kmetijski in 7*5 odstotka v zemeljski. Te številke dokazujejo, da se gospodarska depresija ni pri nas začela leta 1929., temveč šele leta 1931. Kopa se je začela kriza, ni padlo samo število delavstva, temveč so nazadovale tudi delavske mezde. Posebno so nazadovale mezde v gozdni stroki, s čimer je bilo zlasti prizadeto kmetsko prebivalstvo.
Ni pa bil v vseh industrijah razvoj enak. V tekstilni stroki se je število delavstva od 1. 1929. do 1934. podvojilo. A tudi v celoti se je povečala zaposlitev delavstva v letih krize za 8 odstotkov.
Problem ni v brezposelnosti delavstva, temveč v nizkih mezdah, v nizki kupni moči prebivalstva ter v njegovem nizkem življenjskem standardu.
Število zaposlenih otrok se je gibalo med 618 in 880, oz. med
1 *51 do 2*35 odstotka. Največ otrok je bilo zaposlenih v usnjarski in zemeljski industriji.
Od vseh v hrvaški industriji zaposlenih ljudi je 80% moških in 20% žensk. Industrija je torej pretežno domena moških. V ameriški industriji je zaposlenih 70% moških in 30% žensk in bi torej bilo pri nas razmerje med moškimi in ženskami ugodno. Vendar pa je z ozirom na agrarni značaj naše dežele zaposlitev ženskih delavnih sil prevelika.
Zanimivi so tudi podatki o socialni pripadnosti delavstva. Pravih fabričnih delavcev, ki žive le od mezde, je bilo manj ko pa industrializiranih kmetov, katerih je bilo v vseh 270 podjetjih 53%. V gozdni stroki so bili sploh vsi delavci na pol kmetje. V zemeljski industriji je bilo 73%, v gradbeni 68 in v tekstilni 63% še neindu-strializiranega delavstva. Najmanj nefabričnega delavstva je bilo v papirni industriji, namreč 1*5%, v grafični sta bila 2 odstotka, v kovinski 12, v usnjarski 17, v kmetijski 33 in v kemični 36 odstotkov. Od kmetijskih industrij je najmanj zaposlovala na pol kmetijskih delavcev alkohol, industrija, kjer je bilo teh delavcev samo 16%.
Ta velika zaposlenost kmečkega prebivalstva v industriji ima za mezde in tudi cene kmetijskih pridelkov zelo slabe posledice. Kmet, ki ima prehrano in stanovainje doma, dela za vsako mezdo in s tem pritiska mezde navzdol. Na drugi
strani pa daje tudi svoje pridelke ceneje, ker ima še postranski zaslužek v industriji.
Kakor pa so v veliki manjšini pravi fabrični delavci, tako so na drugi strani v hrvaški industriji v veliki manjšini tudi podjetniki, ki so naložili svoj lastni pridobljeni ali podedovani denar v industrijo. S' tujim kapitalom delujoče delniške družbe so v znatni večini. Verjetno je, da je več ko 80 odstotkov industrij last delniških družb. Od vsega kapitala, ki je vložen v našo jugoslovansko industrijo, je okoli 7 milijard din domačega kapitala, ki so ga večinoma zbrali naši izseljenci in mali varčevalci ter naložili v denarne zavode, približno 4 milijarde din pa je tujega kapitala. Pomembnosti denarja naših izseljencev se vse premalo zavedamo. Od zedinjenja pa do leta 1935. so dali izseljenci okoli 10 milijard din, dočim smo dobili v tem času zunanjih posojil samo za 6 milijard din. Denar izseljencev in naših domačih varčevalcev je bil tisti rezervoar, iz katerega so denarni zavodi črpali potrebna sredstva za ustanavljanje in kreditiranje industrijskih podjetij. Kako zelo pa smo še vedno kapitalno revna dežela, dokazuje najbolj jasno to, da ima samo pet londonskih velebank, ki so znane pod imenom »The Big Five«, 110 milijonov funtov delniškega kapitala in rezerv, torej za 22*6 milijarde din več, kakor imajo vse jugoslovanske banke in denarni zavodi.
(Dalje prihodnjič)
Kako se	u
zakon
Pod tem naslovom piše zagrebški »Obrtnički Vjesnikc:
Ni tako redek primer, da obsodi sodišče nekoga na več let zapora zbog relativno majhnega prestopka, da pa so na drugi strani ljudje tudi za velike prestopke oproščeni vsake krivde. Popolnoma naravno je, da takšni primeri niso razumljivi za one, ki pravilno mislijo, ker zahteva zdrav razum, da bi se dogajalo baš obratno.
Nočemo navajati posamezne primere, vendar pa se hočemo dotakniti enega primera, ki ga doživljajo naši obrtniki vsak dan.
Pred nekaj dnevi je prišel v naše uredništvo obrtnik in ko je potožil o svojih težavah in skrbeh, se je moglo videti, da dela sam in brez vsakega pomožnega osebja in da s svojim delom preživlja štiričlansko rodbino. Zbog bolezni ni mogel ta obrtnik delati tri mesece ter je brez svoje krivde prišel skupno s svojo rodbino na rob
propada. To njegovo bedo so spoznali tudi njegovi tovariši in mu pomagali, kolikor so v svoji revščini mogli. Ni pa tega uvidela davčna oblast, ki ga neusmiljeno preganja za nekaj sto dinarjev, ki jih dolguje za davke. Naš obrtnik skuša sicer poravnati ta dolg in od časa do časa si utrga od ust, da more nekaj plačati na račun dolžnega davka. Toda pridejo trenutki, ko mu vsa njegova dobra volja nič ne pomaga, ko ne more plačati, ker pač nima nobenega denarja. Kljub temu pa pošilja davčna oblast k njemu neprestano svoje organe, ki zarubijo revno pohištvo in stvari obrtnika. Na konec pa 'pride dražba, ki vzame obrtniku njegovo krvavo zasluženo premoženje. Ne vpraša se: če more ta nesrečnik brez potrebnega orodja sploh živeti. V takšnih primerih priskočijo dostikrat obrtniku na pomoč usmiljeni ljudje iz neobrtniških vrst in mu dajo denar, da more rešiti svoje orodje iz
rok neusmilienih zastopnikov — oblasti.
Tako se izvaja zakon proti najbolj revnim ljudem. Kako pa se
zakon uporablja proti najbolj bogatim, proti onim, ki razpolagajo s stotinami milijonov din, pa naj pokažejo naslednje vrstice.
Navesu hočemo konkreten primer. Dolg, ki ga dolguje na davkih »Našicaa«, tvornica tanina in parna žaga, znaša nič manj ko 120 milijonov din. Samo po sebi se razume, da tako velik dolg na davkih ni mogel nastati čez noč, temveč se je kopičil več let. Tu pa nastaja vprašanje:
Zakaj ni davčna oblast na isti način, kakor proti malim obrtnikom, nastopila tudi proti temu velikemu industrijskemu podjetju?
Nihče ne bo mogel reči, da Na-šička ne bi mogla redno plačevati davka, ko se vendar ve, da je vedno razpolagala z ogromnimi vsotami gotovine in z velikimi nepremičninami.
Takšno nepravilno izvajanje zakonskih določil ne pomeni samo veliko škodo za male gospodarske edinice in druge davkoplačevalce, temveč tudi veliko škodo za državo. Saj je morala država Našički znižati dolg od 120 na 53 milijonov din, kljub temu pa se proti temu velepodjetju še ne postopa na tak način, kakor proti drugim davkoplačevalcem.
Tako se torej pri nas uporablja in izvaja zakon o davkih!
Zaposlitev delavstva v maju Po podatkih SUZORa
V maju je bilo pri SUZORu in vseh okrožnih uradih zavarovanih 625.871 delavcev in delavk, to je za 27.508 več ko v aprilu 1936 in za 59.132 več ko v maju 1935. — Število moških delavcev je naraslo za 11-67%, število žensk pa za 7-26%.
Najbolj se je v primeri z majem 1935 povečala zaposlenost v grad-bah nad zemljo, namreč za 8274 delavcev, pri občinskih delih za 6629 in v tekstilni industriji za 6310. V odstotkih pa izkazuje največji dvig tobačna industrija s 47 62%, nato pa slede gradbe nad zemljo s 40*76%, občinska dela 23-28 odstotka, industrija kamenja in zemlje za 17*22 odstotka.
Zaposlenost pa se je zmanjšala v denarnih zavodih in zavarovalnicah za 1613 delavcev ali za 10*37 odstotka, v gozdno-žagarski industriji za 742 delavcev ali za 1*56% in v kemični industriji za 296 delavcev ali za 2*83%.
Absolutno se je najbolj povečalo število zaposlenega delavstva pri Okrožnem uradu v Nišu (za 1362), v Ljubljani (za 6861) in v Beogradu (za 6172 delavcev). Relativno pa se je število delavcev najbolj povečalo v Nišu za 33*03%, Subotici za 22*14 in v Skoplju za 20-03%.
Povprečna zavarovana mezda je
znašala 21-28 din in se je v primeri z lani znižala za 0*31 din. Zaradi večjega števila delavcev pa se je skupna zavarovana mezda povišala od 319*3 na 333*03 milij, dinarjev.
Stanje naših kliringov
V milijonih din in zaokroženih notah znašajo naše terjatve v klirinškem prometu proti:
Nemčiji	282
Italiji	226
Grčiji	54
Turčiji	4
Bolgarski 0*2
Skupno znašajo torej naše terjatve 566*2 milijona din.
Naš pasivni saldo pa znaša proti: Češkoslov.	270
Franciji	103
Švici	38
Belgiji	27
Romuniji	20
Skupno	458 mil. din
Od tujine imamo več terjatev, kakor pa dolgujemo, za približno 110 milijonov, dočim je znašala koncem leta 1935. ta vsota še 242 milijonov din.
Dobave - licitacije
Za dobavo živilskih ih hišnih potrebščin drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937 se razpisuje prva ofertna licitacija, in sicer: dne 27. avgusta za špecerijo in hišne potrebščine, za mleko in mlečne izdelke, dne 28. avgusta za vse vrste mesa, mesne izdelke in slanino, za kruh vseh vrst in kvas, za moko in mlevske izdelke ter za poljske pridelke. Licitacije bodo vsakokrat ob 11. url v pisarni bolnišnice. Pogoji v upravi bolnice.
Vojaštvo bo potrebne množine ovsa, sena in slame nabavljalo s komisijskim nakupom direktno pri producentih. Komisija posluje v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Slov. Bistrici, Škofji Loki in Bohinjski Beli, in sicer za nakup sena počenši z 20. julijem, za oves in slamo pa počenši s 5. avgustom 1936.
Štab šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu sprejema ponudbe za nabavo večje količine električnih žarnic z vodenim žigom š. D. O.
Uprava I. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 5. avgusta ponudbe za dobavo okroglega železa in železne žice.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 22. julija ponudbe za dobavo gasilskih čelad, strešne lepenke in katrana za lepenko.
Direkcija drž. rudnika V Kaknju sprejema do 23. julija ponudbe za dobavo portland cementa, raznega električnega materiala, jekla, jeklene vrvice za merjenje, 100 kg kolofonije, kocev, jutenih slamnic, platna in do 30. julija za dobavo faznega električnega materiala.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 23. julija ponudbe za dobavo večje množine žičnikov.
'Privrednemu
Ugledni beograjski gospodarski tednik »Privredni Pregled« je v svoji zadnji številki posvetil svojo pozornost tudi nam. Posvetil pa nam jo je na način, da smo kar obstrmeli, ker nismo kaj takšnega nikdar pričakovali. »Privredni Pregled« namreč piše, ko da bi mi zapisali, da se mora slovensko gospodarstvo boriti v prvi vrsti proti konkurenci, ki prihaja od juga, mnogo manj pa proti oni konkurenci, ki prihaja iz tujine. Z drugimi besedami nam očita »Privredni Pregled«, kakor da bi mi propagirali, da so nam tujci manj nevarni, kakor pa nam je konkurenca, ki prihaja iz juga naše države.
Proti teij trditvi »Privrednega Pregleda« moramo prav odločno protestirati, ker kaj takega nismo nikdar zapisali. Tisti gospod, ki je ta očitek zapisal, mora silno slabo znati slovenščino, ker drugače si res ne moremo razlagati, da je mogel napisati »Privredmi Pregled« kaj takšnega.
Mi se v resnici dosledno in energično borimo za pravice slovenskega gospodarstva, toda pri tem nikdar ne pozabljamo, da živi to gospodarstvo v okviru vsega jugoslovanskega gospodarstva. Zato tudi nikdar nismo predlagali niti enega predloga, ki bi mogel biti jugoslovanski skupnosti na škodo.
Pač pa smo odločno nastopili proti temu, da bi se slovensko gospodarstvo pod izgovorom jugoslovanske skupnosti uničevalo in zato smo vedno in z vso ostrostjo
davčni objekt, nikdar pa niso imele smisla in srca za potrebe Slovenije. To pa je nekaj čisto drugega, kakor pa je zapisal »Pri-vredni Pregled«.
Enako ostro pa smo nastopili vedno tudi proti napakam naše uprave, proti njeni nesposobnosti za reševanje gospodarskih vprašanj. A tudi pri tem je bila naša kritika vedno tudi državno-kon-struktivna in brez oklevanja mo-1 remo reči, da bi bilo vse v državi bolje, če bi se upoštevali in izvajali naši predlogi.
Posebno nezaslišano pa je, če se nam očita kakršna koli naklonjenost do tujih podjetij in do tuje konkurence. Menda ni v Jugoslaviji lista, ki bi bili v obrambi domačih podjetij, pa naj bodo ta na jugu ali na severu države, tako dosleden, ko »Trgovski list«. Naj gospodje pri »Privrednem Pregledu« samo malo bolj pozorno čitajo naš list, pa nam bodo morali to potrditi.
Nekaj drugega pa je seveda, če z denarjem davkoplačevalcev ustanovljena državna podjetja čisto brez vse stvarne potrebe hočejo uničiti slovenska podjetja. Slovenci plačujejo največ davka v državi, a prav gotovo ne zato, da bi se z državnim denarjem uničevala njih podjetja, ki enako plačujejo državi visoke davke. Samo tisti, ki ne razume pravilno jugoslovanske skupnosti, more biti proti temu našemu stališču.
Direkcija drž. rudnika v Brezi
sprejema do 30. julija ponudbe za j nastopili proti onim centralistič dobavo 300 kg pocinkane bodljiveifnim te,ndencam) ki ^ hotele vi.
žice in katodnih odvodnlkov.
LICITACIJE
Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo parke-tarskih del pri gradnji III. državne realne gimnazije v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. julija ob 11. uri dopoldne v sobi 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta na znesek odobrenega uradnega proračuna v višini dinarjev 237.175—. Kavcija 24.000 din.
Krajevni šolski odbor v Vel Podlogu, okraj Krško, razpisuje za oddajo gradbenih del za prizidajo jstataiovanjskega poslopja k šoli v Vel. Podlogu I. javno pismeno ličitacijo. Ponudbe v obliki popusta na odobreni uradni pro račun v višini din 96.994—. Ponudbe se morajo vložiti do 30. julija v roke šolskega upravitelja.
Krajevni šolski odbor v Žalcu razpisuje za prezidavo narodne šole v Žalcu II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. julija ob 11. uri v prostorih občinske pisarne v Žalcu. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago v občinski pisarni.
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bo dne 23. julija lici tacija za nabavo vrtalnega in po-lirnega stroja; dne 24. julija za dobavo raznega jekla; dne 25. julija za dobavo filca; dne 27. julija za dobavo pločevine od medi, amper-metrov in do 28. julija za dobavo sotomatskega tropolnega oklop-nika.
Dne 30. julija bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofertna licitacija za dobavo zidne in strešne opeke ter žlebnjakov, negašenega apna, portland cementa in cementnih ploščic.
Dne 31. julija bo v intendanturi štaba IV. Armijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za oddajo vojne državne pšenice v mletev.
Dne 30. julija bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 350 m3 desk za tobačno tovarno v Banji Luki.
Dne 31. julija bo pri štabu gra-nične trupe v Skoplju ofertna licitacija za nabavo kompletnih telefonskih central.
Izdelava 363 zimskih oblek. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za izdelavo 863 kap, zimskih bluz in hlač. Licitacija bo dne 24. avgusta ob 11. uri v pisarni ekonomnega odseka, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni direkcije pošte v Ljubljani, soba štev. 41. Pogoji po din 20'— v pl sami direkcije.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na Vpogled.).
deti v Sloveniji samo hvaležen
O čem bo razpravljal tarifni odbor
Po sklepu prometnega ministra se sestane tarifni odbor dne 30.: julija v Zagrebu. Seje tarifnega odbora bodo v dvorani trg.-industrij-ške zbornice. Dnevni red zasedanja je določen takole:
1. železniške tarife za prevoz žitaric;
2. tarife za prevoz proizvodov lesne industrije;
3. tarife za prevoz gradbenega materiala;
4. slučajnosti.
»Jugoslovenski Kurir« poroča, da bo tarifni odbor predlagal znižanje vseh teh tarif. Primanjkljaj, ki bi s tem nastal, naj bi se pokril s povišanjem tarife za blago, čigar vrednost prekaša 15.000 din za 10 ton.
f,|*fonZ5V
Trgovci! Naročajte ..Trgov-ski list"!
Zunanja trgovina
Rožmarinska zadruga na Hvaru
izvozi letno okoli 70 ton zdravilnih rastlin v Nemčijo. Letos je prodala že 15 ton zdravilnih rastlin v Ameriko.
Za 32 milijonov din smo kupili lani blaga od Japoncev, njim pa ,	_	,	.	smo prodali blaga	le za200.000din.
Upamo, da	nam med	te ljudi, večina japonskega	blaga	je	bila
»Privrednega Pregleda« le ne bo vrhu vsega še slabe kvalitete in treba uvrstiti	in	zato se	tudi na-1 nepotrebno,
dejarno, da bo v	bodoče	o našem
listu poročal pravilno.
Kontrola izvoza in izkoriščanje uvoznih kontingentov
Da se redno kontrolira izvoz in da se v polni meri izkoristijo nam dovoljeni kontingenti, je Generalna direkcija državnih železnic na prošnjo Zavoda za pospeševanje
da ali Urada ali pa oseba, ki jo v to Zavod ali Urad posebej poobla-zunanje trgovine izdala potrebna I stita. Vse take^ izpremembe mora navodila izvoznim železniškim po-, državni veterinar na uverenju stajam. Po teh navodilih mora izvoznik pri nakladanju blaga, ki je kontingentirano, izročiti nakladalni postaji uverenje o izvozu v štirih izvodih, na podlagi katerih bodo postaje same določile dan in kraj nakladanja, število Vagonov, število glav živine, ki se bo naložila, število sodov ali zabojev, bruto težo pri izvozu vsake vrste blaga itd, Postaja ne bo dovolila, da se natovori večje število kosov ali zabojev, kakor pa določa uvere-ilje, prav tako tudi ne, da bi se ka-tefo uverenje izkoristilo le deloma. Nakladalno postajo more iz-premeniti samo železnica, in sicer z odobrenjem Zavoda za pospeše-
vanje zunanje trgovine ali Urada za kontrolo izvoza živine. Druge podatke na uverenju: kakor glede vljavnosti uverenja, količin, komi-sionarjev, kupca, nakladalne postaje itd. sme izpremeniti samol y nede]jo sq v Zagrebu z veli_ državni veterinar pa nalogu Zavo- j kanskimi slovesnostmi praznovali
22.000 ton boksita je bilo v preteklem mesecu izvoženih iz šibe-niškega pristanišča v Friedrichs-hafen.
Doma in po svetu
na
uradno potrditi. Navajanje vseh teh podatkov na potrdilih ko tudi vse drugo, velja za vse izvozne predmete, za katere izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ali Urad za kontrolo izvoza živine uverenja, razen za živo in zaklano perutnino in jajca, ki se izvažajo v Avstrijo ter ribe, ki se izvažajo
VELETRGOVINA
kolonijalne in špecerijske robe
*
Ljubljana
Zaloga sveže pra-Jr žene kave, mletih dišav Hii rudninske vode.
Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
v Nemčijo, ker velja za to blago poseben režim in zato ostanejo glede izvoza teh predmetov v veljavi še stari predpisi.
V zvezi s tem je izdalo kmetijsko ministrstvo vsem svojim podrejenim veterinarskim in kmetijskim referentom ter obmejnim veterinarskim postajam posebna navodila. Državni veterinarji morajo na vseh izvodih uverenja potrditi, da je bilo blago pred natovorje-njem pregledano ter potrditi tudi to, da število natovorjenih kosov ni večje od onega, ki ga določa uverenje, kmetijski referenti pa morajo potrditi prav tako na vseh izvodih uverenja, da število zabojev (pri jajcih) in teža nista večja, kakar pa sta označena v uverenju. Obmejni veterinarji pa morajo potrditi, da se je izvoz blaga tudi izvršil. Ce se izvaža živa živina, mora veterinar v posebni opombi zapisati na uverenju, koliko živine je ev. med vožnjo poginilo.
bafta, plesira to
a v 91 urah kem,*n° man
I Ul Ull 0bleke. klobuke Itd. Škrob! in ivetlolika srajee. ovratnike in manBete. Pere. *uBl, monga In Uka domaCe perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8. Telefon Bi 22-72.
57. rojstni dan dr. Vladka Mačka. Slavnosti se je udeležilo okoli 40.000 ljudi, med njimi tudi 200 Slovencev pod vodstvom posl. dr. Dobo-viška. Slavnostni nagovor na doktorja Mačka je imel dr. Pernar, ki je naglasil, da je sicer dr. Maček tako skromen da zaradi svoje osebe nikdar ne bi hotel doživeti takšnih proslav, da pa se kot zvest sin hrvaškega naroda pokorava njegovi volji in želi, da se na rojstni dan voditelja hrvaškega naroda manifestira njegova popolna enotnost.
Dr. Maček je v svojem zahvalnem govoru posebno naglasil, da se hrvatski narod bori predvsem za pravico in da bo zato tudi zmagal.
Združena opozicija bo nastopila pri jesenskih občinskih volitvah enotno, kakor so izjavili njeni srbski voditelji. Posebna važnost se pripisuje jesenskim obetanim občinskim volitvam tudi zato, ker bodo jeseni izvoljeni župani tudi odločili pri senatnih volitvah leta 1938.
V ponedeljek dopoldne se je začel štafetni tek, ko bodo olimpijsko baklo prenesli tekači na 3075 km dolgi progi v 12 dneh iz Olimpije v Berlin. Z lečo je bila prižgana olimpijska bakla in vsak tekač bo napravil z baklo en ki lometer in jo nato Izročil naslednjemu tekaču. Skozi Jugoslavijo je dolga proga 575 km. 1. avgusta bo bakla v Berlinu in z njo prižgan olimpijski ogenj, znak, da so se olimpijske igre pričele.
Prizad je že začel nakupovati novo pšenico in je v treh dneh nakupil na beograjski, somborski in novosadski borzi 1200 vagonov.
Največji zagrebški hotel »Espla-nade« so hoteli kupiti tujci, a je bila ta namera po zaslugi Prve hrv. štedionice preprečena.
Velika ležišča kamnite soli so bila odkrita pri Tuzli. Ležišča cenijo strokovnjaki na 1,500.000 ton. Pri letni porabi 4000 ton bi bili preskrbljeni s kamnito soljo za več ko 30 let.
L. 1926 je bUo v Osijeku sezidanih 82 novih poslopij v skupni vrednosti 159-6 milijona din, leta 1934 pa samo 7 hiš, ki 60 veljale nekaj nad pol milijona din. Pač dovolj Jasiia slika o težkih posledicah gospodarske krize.
V novo državno prometno solo v Beogradu bo letos sprejetih 60 učencev.
Stavbni delavci v Karlovcu so začeli stavkati. Zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe in povišanje mezd.
Oljke bodo letos v Dalmaciji, zlasti v severni, slabo obrodile.
Denar družbe za pobijanje beračenja sta poneverila dva bivša funkcionarja družbe. Proti obema je vložena kazenska ovadba.
842.000 radijskih naročnikov ima že Češkoslovaška in je glede števila radijskih naročnikov že na 6. mestu v Evropi.
Atentatorja na angleškega kralja so oddali v umobolnico, ker je duševno bolan. Policija se je tudi prepričala, da gre le za osamljen incident, ne pa za kako zaroto.
Število smrtnih žrtev zaradi vročine v Združenih državah Sev. Amerike naraslo že na 3700.
Tržna poročila
Ljubljanski trg
Na sadnem trgu se je pojavilo že prvo grozdje, ki je bilo poslano iz Novega Sada in se je prodajalo po 10 do 16 din za kg. Sadja je na trgu v izobilju. Hruške iz južnih krajev so po 4 do 5 din, prodajajo pa se tudi že domače hruške. — Vedno več je na trgu jabolk, ki se prodajajo po 3 do 5 din. Tudi marelic je še precej na trgu in se prodajajo po 6 do 8 din. Enako dobro je založen zelenjadni trg. — Paradižniki iz Vojvodine so po 3 do 4 din, lepi domači pa po 5 din. Borovnic je bilo na sobotnem trgu zelo mnogo in so se prodajale po 1'50 din liter. Malo pa je bilo jagod in je bila zato tudi njih cena visoka. Prodajale so se po 8 din za liter. Mnogo je na trgu kumar, ki bodo letos dale zelo dobro letino. Kumare za vlaganje se prodajajo po 100 kumaric za 10 din. Domači stročji fižol se prodaja po 2'50 do 4 din. Na trg je bilo pripeljanih tudi mnogo suhih gob. Cena pa je gobam padla in gobarji se pritožujejo, da prejemajo od raznih nakupovalcev manj, kakor pa so se z njimi pogodili. Sveže gobe se prodajajo po isti ceni.
Mariborski trg
Na sejem dne 14. t. m. je bilo prignanih 18 konj, 15 bikov, 155 volov, 354 krav in 35 telet, skupaj 577 glav živine. Povprečne cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od din 3-50 do 4, poldebeli voli od 2-80 do 3T0, plemenski voli 2'75 do 3‘60, biki za klanje 2'50 do 2'80, klavne krave debele 2'25 do 2'75 plemenske krave 2'50 do 3, krave za klobasarje 175 do 1-90, molzne krave 2 do 275, breje krave 275 do 3-10, mlada živina 275 do 3‘10, teleta 3'50 do 4. — Prodanih je bilo 363 glav.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg din 8 do 10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 5 do 6, svinjsko meso sveže od 8 do 12 dinarjev.
Radio Ljubljana
Sreda, 22. julija: 12.00: Baletna glasba (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Rudninska bogastva Jugoslavije (Aleksander Belič) —■ 19.50: O taborih in taborjenju (razgovor ljubljanskih skavtov) — 20.10: Umetnostni spomeniki škofje Loke in okolice (Janez Veider) — 20.30: Koncert religiozne glasbe: pevske točke izvaja g. Tone Petrovčič, spremlja in orgeljske solistične točke izvaja g. Arnič Blaž — 21.30: Prenos plesne glasbe iz Park-ho-tela na Bledu — 22.00: Cas, vreme, poročila —	22.20:	Prenos
plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu.
Četrtek, dne 23. julija: 12.00: Sinfonične pesnitve (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Odlomki iz oper (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Prijateljski spomini na Stjepana Mitrov-Ljubiša — 19,50: Harmonika igra koncertne točke (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 20.30: Prenos iz Beograda — 22.00: Cas, vreme, poročila — 22.20:	Koncert ruskega sek-
steta.
Izdajatelj »Konzorcij Trrovskera Hrta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. «L njen predstavnik O Mlhalek, vsi v Ljubljani