BpoAztoM In aftbonaiueato postsh Leto Xt, st 15 (wjuTRoa Ljubljana, ponedeljek lt aprila 1943'XX1 Upravnlštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Cena cent 80 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije tn inozemstva ima Unione Pubblicitsk Itallana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25. 31-28 Ponedeijska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.___ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblidtš dl provenienza Itallana ed cstera: Unione PnbblicttA Itallana 8. A-, Milano napad sovražnikovih tankov v Tunisu feo Gklspnih voz uničenih — Bombardiranje sovražnikovih opurišč — lo sovražnih letal sestreljenih Glaviu stan italijanskih Oboroženih sil je objavi! danes naslednje 1051. vojno poročilo: Na tuniškem področju se razvija obrambna premikanje osnih čet po načrtu. V srednjem odseku je bil z močno podporo letalstva zavrnjen močan napad sovražnih oklopnih sii, ki so izgubile 60 oklopnih voz. Naši bombniki so uspešno napadali pre-skrbovalna in pristaniška oporišča sovražnika. Štiri letala so zrušili italijanski in nemški lovci, dve drugi pa nad Sredozemskim morjem naša letala, ki so v zraku spremljala konvoje. Odtleiki angleško-ameriškega letalstva so bomourdirali Neapelj, Cagliari in La Mad-da'eno. V Neaplju se je deloma porušilo nekaj poslopij, med prebivalstvom pa je treba obžalovati 4 smrtne žrtve in 34 ranjenih. Tri štirirnotorna letala so se zrušila v morje po zaslugi lovcev, četrto pa je bilo rničeno z obstreljevanjem obrambnega topništva. Število žrtev v ostalih krajih še ni ugotovljeno. Minister za J!a?oluo vzgojo v Grussetu Grosseto, 10. apr. s. Minister za narodno vzgojo Eksc. Carlo Alberto Biggini. ki se je za kratek čas ustavil tukaj je v spremstvu zastopnikov oblasti obiskal poljedelsko šolo in poljedelski tehnični zavod ter priključeno podjetje, obenem pa si je ogledal tudi kraj kjer bodo zgrajene stavbe za ncvi zavod. Pozneje je minister obiskal tudi mestni muzej, občmsko knjižnico in državni licej. Pri nadaljnjem ogledu mesta se je poklonil padlim v vojni Ln padlim za Revolucijo, nato pa je v kapelici Li-ktorskega doma sprejel raport voditeljev Fašistične stranke, predvsem onih. ki jim je posvečena vzgoja mladine v mestu in pokrajini, katerim ie obrazložil nekatere vidike skorajšnje reforme in dal smernice vzgo' <^ljem, po katerih morajo uravnati svoje delovanje v tej veliki zgodovinski uri domovine. Minister je nato odšel v Castellaccio, kjer je obiskal poljedelsko šolo in prisostvoval izvajanju zborovskega petja ter se tudi podrobno razgovarjal z domačimi kmeti Popoldne je Eksc. Biggini zapustil Grosseto in se vrnil v Rim Podtajnik Stranke v Cosenzi Cosenza, 10. apr., s. Podtajnik stranke Carlo Scorza je po -dredbi ninistra Vidus. sonija obiskal področje, ki so Ta prizadet letalski napadi v pokrajini Cosenzi. V spremstvu zveznega ajnilia je obiskal družine padlih, ranjenih in škodo^aaih ter jim razdelil v Ducejevem imenu pore Stranke. V Cosenzi je podtajnik Scorza potem, ko je počastil padle iunalce Revolucije, obiskal pri Zvezi borben1 h fašijev uraa bojevnikov in ženskih fašijev, zvezno poveljništvo GIL-a in telovadnico »Bruno Mussolini« ter prisostvoval vežbaln.m stranskim tekmam mladinskih oddelkov. Stranki« podtajnik Scorza je naslovil na oddelke mladih fašistov in oddelke specialistov GIL-a vzpodbudne besede. Nato je obiskal središče za delovno šolanje inšpektorat središča za gospodinjstvo, shajališča srednješolskih dijakov, zvezno središče za motorizacijo. krajevno skupino »Migliori« in sedež zveze družin padlih bojevnikov in pohabljencev. Narodni svetnik Scorza je obiskal tudi družino železničarja Sica. ki je padel v izvrševanju svoje dolžnosti med nekim sovražnim letalskim napadom, ter je izrekel vdovi in njenim desetm otrokom solidarnost stranke. V paviljonu Rdečega križa v civilni bolnišnici se je Strankin podtajnik pomudil z ranjenci sovražnega letalskega napada in z vojaki, ki tu ležijo. V Liktorskem domu je imel nato raport s hierarhi in voditelji bojevnišk:h sindikalnih in podrejenih organizacij. Zvezni tajnik je poročal o delavnosti do danes ter zatrdil še enkrat, da je cosentinski fašizem zavestno v bojni črti Narodni svetnik Scorza je potem sporočil smernice Strankinega tajnika. Raport se je zaključil s toplimi in strastnimi vžkli-ki Duceju. Preračnnsk® poročilo ministrstva za javna dela za Sinasično dobo 1943*44 Run, 10. apr. s. Glavna proračunska ko-mis:ja zbornice fašijev m korporacij je odobrila poročilo o proračunskih stroških ministrstva za javna dela za finančno leto 1943/44, ki ga je sestavil narodni svetnik Enzo Casalini. Poročilo ugotavlja v uvodu, da je bila skrb zbornice posvečena predvsem dvema področjema in sicer gradbenemu ter stroškom za popravilo poškodb zaradi vojne. Nadalje je poudarjeno v poročilu. da je delavnost na gradbenem polju ena glavnih smernic politike ministrstva za javna dela. ker stremi za tem, da bi vsi Italijani imeli zdrav dom, ki je temelj telesnega in duševnega zdravja naroda. V prizadevanju, da bj se popravile škode zaradi vojne, je uprava znova dokazala duh velikodušnosti in one organizacijske spretnosti, s katerim se je uveljavila tudi v drugih težjih okoliščinah življenja naroda. Podporna dela so vodili uradi civilne gradbene službe, ki so se pri tem posluževali zasebnih podjetij, obenem s sodelovanjem sindikalnih ustanov in industrij cev. kakor tudi skupnih organizacij podjetij in delavstva za nabiranje delavcev. Da bi bilo to podporno delo še plod-nejše, kar velja predvsem za tehnična dela na vojnem področju in tudi v notranjosti države, bi bilo koristno, da bi bili pri teh delih zaposleni po večini vsd tehniki, ki jih država ima bodisi v javni upravi ali v zasebnih poklicih. Za izvršitev del, ki jih zahteva vojni čas in ki se ne dajo določiti v naprej, se je pokazalo za potrebno tudi to. da razpolaga uprava za javna dela s posebnim izvršnim aparatom, ki je vsak čas pripravljen začeti delo brez velikega zavlačevanja. Z druge strani se zdi tudi prikladno, da v gotovih primerih uprava izvršuje razna dela v lastni režiji. Duce sam pripisuje javnim delom temeljno važnost. kar izvira med drugim tudi iz naslednjih podatkov: V času od L 1862 do proračunskega leta 1923/24 je bilo v 60 letih za javna in obče koristna dela izdanih 26.6 milijarde lir (v sedanji vrednosti), medtem ko je bilo samo v 20 letih fašističnega režima izdanih v iste namene 33.6 milijarde, pri čemer pa so melioracijska dela všteta samo do vštetega leta 1928, ker je potem to delo prešlo v pristojnost poljedelskega ministrstva. Po zmagi bodo načrti za javna dela brez dvoma zavzeli eno najpomembnejših mest in osebja, ki ga že sedaj primanjkuje upravi za javna dela. bo še ogromno potrebnega v bodočnosti. Poročilo navaja potem nekatere teme-liite ukrepe glede ureditve osebnih zadev uradništva, ki jc zaposleno pri javnih delih, drugi odstavki poročila pa se nanašajo na reformo vrhovnega sveta za javna dela z istočasno uvedbo osrednje tehnične centrale. Nadalje govori o stalno naraščajočem razvoju h;droelektričnih naprav, ki so narodu v vojni prinesle bogate koristi, o potrebah razširjenja prometnih zvez po končani vojni, o upoštevanja vredni zahtevi, da bi se čim prej uresničil načrt vodne poti mednarodnega pomena med Benetkami in Locarnom z izgraditvijo prek.ipa med Cremono in Mantovo. Iz celotnega pregleda izvršenih in bodoč:h del v ministrstvu za javna dela prihaja poročevalec do zaključka, da je uprava tudi v vojnem času kljub vsem mogočim težavam, ki ovirajo razvoj takih del ali 9o sploh od-, visna od trenutnega stanja vojne, v polni i meri izvedla svoje naloge. Amnestija na Hrvatskem Zagreb, 10. apr. s. Ob drugi obVe«t»ei ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske je Poglavnik izdal odlok o amnestiji. Odlok se ne nanaša na politične izseljence in na kršitelje zakonov o prehrani. Z drugim odlokom je Poglavnik pomilostil nekatere krivce za kazni po vojaškem zakoniku. Razdelitev nagrad romunskim poljedelcem Bukarešta, 10. apr. s. Danes so bile tukaj razdeljene nagrade poljedelcem, ki so v pretekli sezoni največ pridelali. Svečanosti razdelitve nagrad je prisostvoval podpredsednik ministrskega sveta prof. Mihael Antonescu. ki je pri tej priliki obrazložil cilje agrarne politike za obogatitev delovnih sredstev in uspehov v proizvodnji in s številkami proizvodnje dokazal, da je rumunsko poljedelstvo kljub vojni v polnem in trajnem napredovanju. Rumunski narod, je zaključil profesor Antonescu, ni nikoli ločil meča od pluga. To je njegova usoda in v tej usodi je vsa tajnost njegove aBe in njegove zmage. Italijansko-rumunsko kulturno sodelovanje Bukarešta, 10. apr. s. O kulturnem sporazumu med Italijo in Rumunijo, ka je bil predvčerajšnjim zvečer podpisan v Bukarešti. objavljajo danes vsd listi obširne komentarje. »Universul« naglaša, da so bile vezi med Italijo in Rumunijo že od nekdaj zelo tesne po plemenski in kulturni skupnosti, sedaj podpisani sporazum pa ustvarja še širšo podlago za razvoj in uve-ljavljenje duhovnih vrlin .obeh bratskih narodov. S tem sporazumom bo trajno italijansko-rumunsko sodelovanje pomagalo še bolj uveljaviti duhovne vrednote, ki so v teku stoletij dvignile človečanstvo. »Cu-rentul« ugotavlja, da je ta sporazum nov in trden temelj globokega bratstva obeh narodov latinskega plemena, ki sta danes združena v trdi borbi, obenem pa tudi vztrajno odločena doseči skupni cilj kot odposlanca evropske civilizacije in svobode. Oficiozni »Timpul« naglaša, da sta oba naroda bratsko združena v gigantski borbi za ohranitev istega skupnega ideala in da prav zaradi tega ni bilo mogoče izbrati bolj prikladnega trenutka za sklenitev tega sporazuma, ki je nov mejnik na sikupni poti kulturne vzajemnosti, za katero že dolgo stremita oba naroda. Bombardiranje sovjetskega zaledja Uspešno čiščenje področja severnozapadno od fejuma Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je potekel dan, razen uspešnih očiščevaiinl bojev na področju severnozapadno od Izjuma, mirno. Letalstvo je napadalo po raznih odsekih z močnimi silami sovjetske postojanke in oi reljevalo sovražni dovoz in industrijske cilje v zaledju sovražnika. V hudih menjajočih se bojih so bili zavrnjeni sovražnikovi napadi za prodor juž-nozapadno od Tunisa in zapadno od Kai-ruana, ki jih je odil z nadmočniml silami in so jih podpirali močni letalski oddelki. Sovražniku so bile deloma v protisunkih povzročene hude izgube, razen tega pa je bilo uničenih tudi 60 oklopnih voz. V južnem odseku je našim četam uspelo, da so se odločile od sovražnika, in nadaljujejo po načrtu svoje pokrete na nove postojanke. Sovražna letala so metala preteklo noč v južnozapadni in severnozapadnl Nemčiji brez načrta rušilne ln zažigalne bombe, predvsem na nezaščitene podeželske občine. Pri teh napadih in pri dnevnih napadih šibkejših angleških letalskih sil na obalno področje zasedenega zapadnega ozemlja je izgubil sovražnik 13 letal. V Rokavskem prelivu je prišlo v jutranjih arah 10. aprila do kratke bitke med nemškimi stražnimi čolni in tremi angleškimi topničarkami, izmed katerih sta bil*, dve hudo poškodovani. Nemške ladje niso Imele niti škode niti izgub. Sovjetski neuspehi ob spodnjem Kubanu Berlin, 9. aprila, s. Kubanske mostišče je bilo tudi včeraj prizorišče ponovnih, a brezuspešnih sovjetskih napadov,. Ki so bili omejeni na nekatere majhne odseke, kakor so pač dovoljevale terenske okoliščine, ki so postale skoraj povsod zelo slabe. Na nekaterih točkah so bili sovražni napadi strti v kali s topništvom. Na drugih točkah so bile sovražne sile, ki niso bile močnejše od enega bataljona, povsod odbite s protinapadi. Ob mraku so mnoga trupla sovjetskih vojakov pokrivala bojišče pred nemškimi črtami, kjer je obtičalo tudi mnogo težkih in lahkih tankov. Na področju kubanskega mostišča je nemško letalstvo učinkovito obstreljevalo sovražno zaledje, zlasti pa železniške zveze, ki vodijo od Ku-bana proti področju gornjega toka Eonca. Tudi v drugih odsekih in zlasti južno od Izjuma, južnozapadno od Kurska, južno od Ladoškega jezera in na polročju Petrogra-da. so se izjalovili vsi sporadični poizkusi napadov sovražnika ob zapornem ognju nemških čet, kateiim so Izvidniki povsod odlično pomagali. Tem izvidniškim akcijam so sledila bombardiranja nemškega letalstva.. Nemško topništvo je učinkovito prispevalo k borbi in uničevalo napadajoče oldelke ter neposredno zaledje. Posebno uspešna je bila akcija velikih topov proti Petrogradu, kjer je bila razen važnih objektov ponovno zadeta tudi električna centrala. Berlin, 10. apr. Obseg ruskega poraza pri poskusu, da bi se polastili kubanskega mostišča, je bil očitno večji, kaker so domnevali. Drugače si namreč ni mogoče razložiti, zakaj so naenkrat opustili nadaljnje napade, saj je vendar znano, da so svoj poslednji napad temeljito pripravili in ga izvrš lj s petimi divizijami, namreč s silami, ki bi jih večjih ne bilo mogeče uporabiti na tako majhnem prostoru. Tudi v pogledu topov, tankov in letal ni sovjetsko vrhovno poveljništvo na tem področju prav nič štedilo, kajti bilo je trdno odločeno, da doseže odločilen uspeh, Ki naj bi zavaroval Kavkaz pred slehernim bc dočim presenečenjem. Glede pomena tega cilja je bilo naravno pričakovati, da bodo Rusi navzlic hudim izgubam trdovratno nadaljevali svoja prizadevanja, kakor že v prejšnjih podobnih primerih. Ako so to opustili, so se verjetno odločili za to, ker so bile izgube večje, kakor so domnevali. Zmota v računih je prisilila sovražnika, da je prekinil svojo akcijo in jo na novo pripravil in organiziral z novimi četami. Prej ali slej bo prav gotovo zopet prešel v napad, toda medtem je izgubil mnogo dragocenega časa in je nemškemu poveljništvu dal priliko, da še bolj utrdi položaj svojega mestišča, kjer že sedaj razpolaga z zares mogočnimi efektivi in lahko vzdrži tudi hujše napade, kakor so bili cnj preteklega tedna. Dokaz, kako temeljito so Rusi pripravili svojo akcijo, je med drugim v tem, da uporabljali v bojih vse najrazličnejše tipe tankov, s katerimi razpolagajo: KW 1, KW 2," T 34 jn ameriški tank »Sherman«. Vsak izmed teh tankov je imel v naprej določen položaj po svojih značilnostih in je smel operirati samo tam, kjer je bilo pričakovati njegov najboljši uspeh. Posebno pozornost je zbudila p: java ameriškega tanka »Sherman«, ki predstavlja najmodernejši model ameriške tankovske industrije. Goni ga letalski moter zvezdnate oblike, ki razvija 400 k. s. in brzino 40 km na uro. Posadko tvori 5 mož. Tank je precej dolg in zaokrožen, brez ostrin: v dolžini meri 6.15 m, v širino 2.65 m, v višino 2.71 m in tehta 31 ton. Gosenice so kovinske, toda vmes so gumijaste blazine, tako da je tank skoro neslišen, kakor da bj bil v copatah. Premikalni stolp ima oklep 85 mm debeline in je obe rožen s 75 mm topom ter dvema strojnicama, katerih ena je protiletalska kalibra 12.5. Rezerva streliva je znatna: 100 granat kalibra 75 mm, 8000 patron za strojnice in 300 za protiletalski topič (strojnico). Top lahko izstreli 12 strelov na minuto, ko tank stoji, ali 10 strelov na minuta v premikanju. Ne smemo si seveda misliti, da je pojava tega ameriškega tanka presenetila Nemce in prisilila njihove tanke, da so iskali kritje. To bi se bilo morda zgodilo pred nekaj meseci, »ne pa sedaj, ko nemške čete razpetegajo z znamenitim »Tigrom«, ki prihaja na bojišče v vedno večjem številu. Ta tank je sicer že znan, vendar še ne toliko, kolikor zasluži. Nobenega dvomi namreč ni, da daleč prekaša vse orožje te vrste, ki ga je doslej ustvarila sovražna industrija. V mirnem času, kakor pravijo Nemci, so petrebna najmanj tri leta, da se izdela nov tank in nato izdeluje v serijah. »Tiger« p* je tudi v tem pogledu prekosil vse rekorde, saj je bil načrt zanj izdelan, ko se je vojna na vzhodu že začela. Novi nemški tank je pravi orjak, saj meri 7 metrov v dolžino, nad 3 metre v širino in je med drugim o bore žen s topom kalibra 88 mm Vodi se prav tako kakor avtomobil, ker ima tudi volan. Motor je na bencin in bencinske rezerve znašajo 600 litrov, tako da ima tank avtonomijo kretanja na 100 km. Oklep je tako debel, da prenese brez škode tudi izstrelke kalibra 102 mm. ter mu tudi mine ne škodijo. Glede njegove uporabe je treba pripomniti, da se na splošno ne uporablja kot osamljena edinica, temveč v povezanosti 9 tanki drugih tipov in z grenadirji, ki ga ščitijo ob b:kih in ga spremljajo nekako prav tako. kakor spremljajo rušilci in lahke križarke velike oklopnice. »Tiger« se je prvič pojavil letos v januarju na prostoru južno od Ladoškega jezera. V dveh urah je izločil iz borbe 25 sovjetskih tankov, katerih je 10 zletelo v zrak ob prvem strelu, ostali pa ao bili dobesedno stisnjeni. Nekaj dni nato je pri Puškinu 50 nadaljnjih sovjetskih tankov postalo žrtev tega nemškega orjaka. Naslednji teden je pustilo svojo kožo (namreč oklep) na bejišču 128 sovjetskih tankov. med n.imi veliko število tankov tipa »T 34«. Toda »Tiger« se ne uporablja samo proti tankom, temveč tudi proti odpornim gnezdem, kajti ta tank lahko pregazi hiše (vsaj ruske); ker poruši zidove in zmelje hlode, debele do en meter. Po sedanjem stanju sovražne oborožitve lahko torej rečermc, da »Tiger« nima nasprotnika svoje veličine in veljave. Zato so ga krstili »kopna oklcpnica« ali »oklopni-ca kopnih bojišč«. (Oorriere della Sera.) S finskega bojišča Helsinki, 10 apr. s. V zadnjih 24 urah so finske čete v vzhodni Kareliji na področju Uhtue zavrnile krajevni napad, ki so ga podvzele sovjetske čete s pičlimi silamt V drugih odsekih bojišča se beleži uspešno delovanje finskega topništva in metalcev mm. Dr. Gobbels o angleških letalskih napadih Podmorniška vojna povzroča nasprotniku hujšo škodo kakor pa teroristični napadi angleških letal Angleška letala nad zapadno Nemčijo Essen, 10. apr. s. Minister dr. Gobbels, ki je nedavno obiskal Essen, se je udeležil sestanka obratovodij v tem porurskem industrijskem sred-šču. Pri tej priliki so bili navzoči tudii maršal Milch, vodja delovne fronte Ley, vodja Hitlerjeve mladine Axmarm. armadni general Daluege m nekateri državni podtajnki. med njimi tudi Backe. Na tem sestanku so razpravljali o načinu, kako bi se takoj in na najobsežnejši podlagi začela podporna dela v korist prebivalstva, ki se je moralo izseliti ali pa je sicer prizadeto zaradi sovražnih letalskih napadov. Minister Gobbels je lahko ugotovil, da razne podporne organizacije, ki so bile že na delu v korist oškodovancev in za dvig morale med domačim prebivalstvom, dobro poslujejo. Minister Gobbels se je potem udeležil še sestanka narodne socialistične stranice, na katerem je tudi govoril. Essen, 10. apr. s. Na sestanku strankinih voditeljev je imel propagandni minister dr. Gobbels govor, v katerem se je bavil z letalsko vojno, ki jo vodi Anglija proti civilnemu prebivalstvu, in je dejal, da predstavlja ta vojna za nemško ljudstvo ne * samo materijalne. temveč tudi psihološke preizkušnje. Spričo tega se dviga moralno obnašanje ljudstva nad vsako hvalo. Mesto Essen in vsa zapadna Nemčija sta dali dokaz čudovite notranje trdnosti in hladnokrvnosti Udarci, ki jih Nemčija sedaj sprejema, je nadaljeval minister, se morajo presojati s stališča splošnega okvira vojne. V tako velikanski borbi, v kateri predstavlja letalska vojna samo neki del, se je treba stalno zavedati ne samo izgub, ki jih utegne imeti Nemčija, temveč tudi tega. kaj te izgube veljajo nasprotnika. Naj nam Angleži povzročjo še tolikšno zlo, vendar nam ne bodo nikoli prizadeli toliko škode, da bi imelo to odločilen vpliv na potek vojne. Naša podmorniška vojna ji drži ravnotežja Na tem področju jih lahko smrtno zadenemo. Podmorniška vojna zadeva Angleže huje, nego nas more prizadeti letalska vojna, navzlic vsemu razdejanju in vsem žrtvam, ki iih povzroča. Toda škoda, ki jo povzroča podmorniška vojna ni tako neposredno očitna kakor tista, ki jo povzroča bombardiranje iz zraka, in izgube v podmorniški vojni so važnejše za vojni potancijal nego krvaveče rane. ki jih zadajajo letala. V rekem razdobju vojne se je škoda, ki jo je Angliji prizadela podmorniška vojna, pokazala v vsem svojem obsegu. Nihče bj ne mogle L 1939 sanjati, je dejal minister na koncu, da bo mogla nemška vojska postaviti svoje defenzivne črte tako daleč na sovražno ozemlje, kakor se je zgodlo S tem je nemško ljudstvo v posesti edinstvene možnosti v zgodovini, zato ima tudi zgodovinsko dolžnost prenašati preizkušnje tega trenutka v luči velike bodočnosti Nemčije. Berlin, 10. apr. s. Večerni tisk objavlja pod vidnimi naslovi bistveni del dr. Gdb-belsovega govora v Essenu. ki mu dodaja tudi obsežne komentarje. Listi poudarjajo v zvezi s tem posebno trditev dr. Gobbel-sa, da bo Nemčija nasproti orožju terorističnih sovražnih letal, na katero se toliko zanaša sovražnik, postavila orožje podmornic. V zvezi s tem se pripominja, da je uspešnost letalskega orožja bolj ali manj dvomljiva, medtem ko govorijo uspehi. ki so jih dosegle nemške podmornice, več kakor jasno o poraznih posledicah pod-morniškega delovanja. Razen tega, tako zaključujejo listi, je treba upoštevati tudi voljo nemškega naroda, ki je sedaj po barbarskih metodah borbe, ki jo je uvedel sovražnik, še bolj nepremakljiva, da bo uporabil vse svoje energije za dosego končne zmage, ne glede na to, da se potapljanje sovražnega trgovskega ladjevja nadaljuje v vedno večjem obsegu, tako da se sovražnik sam zaveda, da tukaj ne bo mogel ničesar ustaviti ^CT-HfRA-fTE V .-JUTRU"! Berlin, 10. apr. s. Angleška letala so preteklo noč metala rušilne in zažigalne bombe na razne kraje zapadne Nemčije. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili številna sovražna letala. Berlin, 10. apr. s. Zaradi terorističnih napadov, ki jih je izvršilo včeraj in predvčerajšnjim angleško letaistvo i»a Nizozemsko, je bilo po poročilih iz verodostojnega vira ubitih 11 ljuii, med njimi 3 otroci. Med civilnim prebivalstvom beležijo nadalje 21 več ali manj ranjenih oseb. Sovražni napad je nadalje uničil številne hiše, dve hiši in neka kapela so bile težko poškodovane. Število žrtev se je v Rotterdamu po zadnjih vesteh dvignilo na 347 oseb. Letalski napad na Folkestone Berlin, 10. apr. s. Kakor se je zvedelo iz pooblaščenega vira, so nemška brza bojna letala včeraj popoldne napadla mesto Folkestone zapadno od Dovra. Nemški piloti so zmetali na določene cilje veliko množino rušilnih bomb največjega kalibra. Španci o anglosaških letalskih ipffflfih Madrid, 10. apr. s. List »Alcazar« žigosa teroristična bombardiranja angleško-ame-rikanskega letalstva in piše v zvezi s tem, da so dokaz duhovne slepote poveljn&av, ki jih odrejajo. Ti ljudje, nadaljuje list, se ne smejo ponašati s svojimi podvigi, ki povzročajo nedolžne žrtve in nepotrebne ruševine. Razen tega delajo slabe usluge svojim državam, ker bo sovraštvo teh žrtev preživelo cele generacije in bodo te brez-koristne grozote povzročile samo to, da bodo evropski narodi obrnili hrbet združenim narodovm ter zmerom z večjim zaupa*-njem gledali v borbo Osi za novi red v bodočnosti. Potopljen angleški rušilec Berlin, 10. apr. s. Glede potopitve angleškega torpednega rušil ca »Harvestera«, čigar izgubo je morala sedaj priznati tudi angleška admiraliteta, se je zvedelo iz pooblaščenega vira, da je bila ta angleška ladja potopljena v eni najbolj ogorčenih bitk nemških podmornic s sovražnimi konvoji. To ladjo je zadela usoda v podmorniški akciji proti velikemu angleškemu konvoju, ki je plul po severnem Atlantiku in o katerem je bilo govora v izrednem vojnem poročilu z dne 20. marca. V tem konvoju je bilo, kakor znano, potopljenih nič manj kakor 32 trgovskih ladij s skupno 204.000 tonami Torpedni rušilec, ki je izginil v morju, se je prej imenoval »Handy«. nem značaju o social-vojne Koln, 10. apr. s. Na velikem zborovanju pripadnikov narodne socialistične stranke je imel minister Rosenberg govor, v katerem se je bavil s popolnoma socialnim značajem te vojne. Nemčija, ki ji stoje ob strani najboljše sile Evrope, je dejal minister med drugim, je danes v borbo, ki jo lahko smatramo za zadnje dejanje velikega evolucijskega procesa, ki se je začel na socialnem področju v preteklem stoletju in stopa sedaj v odločilno fazo v borbi z odkritim obrazom med konservativnimi silami. ki branijo svoje uzurpirane privilegije, in med mladimi ter močnimi silami, ki se zavedajo neoporečne zakonitosti svoje stvari. Najboljše sile Evrope, ki bodo nedvomno zmagale, je zaključil minister, bodo znale tudi dati družbi tudi ono stvarno obl:ko, ki so jo množice v več nego sto* letni borbi zaman pričakovale. Visoki na vojaškem pokopališču Počastitev padlih in umrlih vojakov — Pozdrav Oboroženim silam Ljubljana, 11. aprila. Visoki komisar je ob 10.40 dopoldne, kakor je b'lo napovedano, odšel na vojaško pokopališče v spremstvu Podprefekta in drugih funkcijonarjev Visokega komisari-jata. Tamkaj so ga sprejeli poveljnik Armad-nega zbora Eksc. general Gambara, Zvezni tajnik narodni svetnik Orlandini, župan in podžupan, Kvestor, poveljnik skupine Kr. karabinjerjev in velika množica častnikov in zastopnikov oblastev. Visoki komisar. Zvezni tajnik in župan so položili lovorjeve vence pred osrednji spomenik na pokopališču, ki je tam postavljen v spomin na žrtve naših slavnih padlih vojakov. Pozneje so Visoki komisar, Zvezni tajnik in zastopniki oblasti odšli v palačo povelj-ništva Armadnega zbora, kjer so izrekli svoj goreči pozdrav Esc. generalu Gambari in Oboroženim silam ter pri tem poudarjali hrabrost naših vojakov, ki so zanesljiva straža na tem ozemlju v popolni gotovosti zmage. Eksc. general Gambara se je gostom zahvalil z lepimi patriotičnimi besedami. Sestanek se je končal s pozdravom Kralju, Duceju in Oboroženim silam. Pomlad ob lamama Nemški vojni poročevalec Helmut GiCoC piše meseca marca: Skozi okna praznh sob kuka] glave. Poleg rjavega ali črnega .onja, stoji žival, ki je stepno rumene oarve. Živali počivajo pr1 jaslih, v nj h ie oves tn koruza, živali bode počivale dan ali dva — kdo ve. koliko časa? vasica n velika Nekoliko ljudi je -ukaj. nekoliko *ivali 1;; nekoliko toplote, ki jo konji izzar? ajo v nekaj nizkih, z ločjem pokritih lovi.ih k:, čah na obeh straneh ceste. To ;e pa tudi vse. Vsenaokoli nas obdaja morje. Sevda n to pravo morje, temveč stepno motj" kate. rega cesta jedva deli na dva pasova tei sega od neba do zemlje in je prav take nepopisno Široko kakor pravo mor e Koruzni mlin melje. Neka ženska, napol Rusinja nanol Tatarka z rdečo rute na g'av] in v težkih škornjih z klobučevi-r.. stoji na dvorišču tik ognjišča 'z ilovice ter melje v majhnem ročnem nlinčku 'atoru-mena koruzna zrna. Kupček koruzne moke ee bolj in bolj viša ter vedno b'iij abljivc diši. Naposled ceže ženska z obemf rokama v zmletek in ga pogladi. Kdo ve, ka] misli ta trenutek? Mogoče misli na svojega moža, ki peče koruzni Kruh? Dan je ves svež. Konjem je tukaj clobro. ker so na toplem, čredam na pašnikih se ne godi n č slabše. TCuretina deii z vrabci zrnje na dverišču. Drugače ni Dd nikoder nobenega glasu. Nikjer nobene are. kl b* oznanjala čas. Zemlja je vse. Takšna je ta vas: majhen svet z nekaj kolibicami, živalmi m ljudmi Samotna točka v ^rjav' *tepe. In vendar je to svet, zaokrožen s^et, ki popolnoma zadošča samemu sel^. Mlin melje koruzo Vojak prpeije svojega konja iz hiše stop; polagoma čez hišni prag ter položi nogi na mehka "-la Kaj se nahaja še vedno v gorah ali sf mu je samo sanjalo o divjih g jalovih na Kavkazu? Dolgo se je mudil tam m seda;, je utrujen. Dan za dnevom je hcdil v goro dan za dnevom z gore v dolino Zda; dvigne glavo, opiše olkrog z lepo .-»retn-o tn vidi. da se celo v očeh konja cveti nebo Potem se napotita *?ba človek in žl"al, ■■« dvorišče k ognjišču kjer itoji vedn^ tena ob mlinčku za koruzo In knl se na. ravnost strese od veselja, ko tnu «oJa* ponudi rumeni koruzni storž Anglija v vofni Nemški listi objavljajo iz Berlina dopis iz peiesa svojega posebnega poročevalca, ki piše: V veži nekega berlinskega hotela smo srečali francoskega grofa Georgesa de Mauduita. Mož se opira na palico, kajti pri nemškem bombnem napadu na London je b:J ranjen v nogo in ta rana še danes ni zaceljena. Od svojega petnajstega leta dalje je živel grof Mauduit na Angleškem Vzgajal So ga v Oxfordu ter je bil med svetovno vojno 1. 1914—1918 v Franciji pri letalcih Po ..vojni je šel zopet na Angleško, kjer se je uveljavi! kot novinar in pisatelj Njegovi spis; iz kulinarične stroke so bili na Angleškem tako cenjena, da so ga v začetku sedanje vojne pritegnili kot svetovalca v področje britskega ministra za oskrbo lorda Wooltona. Kakor mnogi drugi Francozi, je tudi grof Maudu t videl blaginjo svoje domovine v politiki prijateljstva z Anglijo. V Dunkerqueu pa ie to naziranje doživelo vel;k pretres. Ko se Anglija n: sramovala otvoriti sovražnosti proti Franciji, se je grof Mauduit spremenil iz prijatelja Anglije v sovražnika Angležev. Po hudem angleškem napadu na francosko mornarico pri Mersu el Kebir. kjer je nad 1200 francoskh pomorščakov izgubilo življenje, se je podal Mauduit v Dovvning Street ter je zahteval od Churchilla pojasnila zaradi tega dogodka Naše! je min^trske«^ pred<=edn:ka v sobi taj n'ka Coleville. Ko je povedal mirno čemu je prišel, se ie Churchill obrnil k njemu s cigaro v roki. ga notrepliai po rami in rekel: »To smo storil1 za to. da bi rešili FraneMo!« Tedaj je Mauduit razburjen zapustil s^bo Kmslu nato se ie sešel z ?eriern'nm de Gaupeom ki sa ie pozval nai se pridruži njemu Gmf ie zahtevo odklonil Mauduit je nato otvoril proti Churchillu in de Gaulleu časopisno kampanjo, k: mu je prinesla zapor, iz katerega se mu je slednjič posrečilo pobegniti v Nemčijo. Na vprašanje kakšno je stanje angleške preskrbe in prehrane, je Georges de Mauduit povedal, da so celo na Francoskem brez potrebe prepričani da Anglež1 ž;viio v obdju. To pa je pooolnoma napačna predstava. Od z'me 1 an?le^ka pre- skrba stalno nazaduje. Že ood Chamber-lajinom. preden ie izbruhnila vojna. ie irp^a Angliia v sklsdišč:h za Det mesecev živ:!sldh rezerv Po+em so div^-*ili ž"viln iz prekomorskih dežel iz Danske ter iz drugih krajev. Izza Dunkerauea pa so se r^Tmere mrč^n sn-remenile Prrn*m: 1 194!/ 42 se je prchranbena kriza še povečala, toda ljudstvo ie ostalo v stiski. Racioniranje živil ter živilske nakaznice so bile pr pravljene že pred izbruhom vojne. Prav tako so biL pripravljeni ukrepi za primer bombnih napadov že dva meseca preje preden je Anglija stopila v vojno Ko so dovozi popustili, se je položaj naglo slabšal Pozim 1941-42 so prišle že na vrsto rezerve Več mesecev ni bilo mogoče dobit. nobenega lajca Krompir in zelenjava je še edino kar ima Anglija na razpolago Solate ni dobiti ker so jo uvažali iz Francije ter iz zasedenih angleških otokov v Kanalu. Seveda so Z dje organizirali obsežno črno borzo, na kateri pa lahko kupujejo samo bogatini to, kar siromakom ni dostopno. Kmalu se je pokazalo, da ie treba šte-d'ti tudi s papirjem. Kdor hoče na Angleškem kupiti nov list. mora oddati starega Uporaba papirja za kurjavo .je strogo prepovedana Ljudje nimajo na razpolago tudi paprja za zavijanje V Londonu -.n tudi na angleškem podeželju niso re prizori, da . prihajajo gospodinje po s\ tedenski obrok mesa kar s skodelicami ali lonci. Mesarj; namreč nimajo papirja za zavijanje mesa. Delovne razmere so po iziavah grofa de Mauduita takšne, da so 'že ob začetku sedanje vojne mnoge prodajalke in služkinje. ki so zaslužile povprečno en funt na teden, prešle v oboroževalno industrijo kjer zaslužijo zdaj do sedem funtov te densko. Nenadna m-nož na denaria. katere so dobili v rokp ljudje ki 9o bili do nedavna brez sred^+ev pa ie imela demora-"zuinč učriek. Ženske in dekleta ki za-•lužiio sedaj sedem funtov na teden, obiskujejo bare in nočna zahpv šča ter se oredajaio uživanju alkohola itd. Nemorala -e stoprmije do ^ei^mernosti ter Scotland Yard zatiska oči prod mnogimi stvarmi, ki bi j:h v normalnih razmerah n'koli r.e trpel. L. 1941. je bila uvedena delovna obveznost za ženske. Na koncu je vprašal dopisnik grofa de Mauduita. kako je _ v Londonu. Pri nemšk;h bombnih napadih, Dravi grof. je britansko prebivalstvo iz-cmbilo glavo ter je postalo histerično. Church'll si je izmislil, da bi ponvrl ljudi. raf;naraho prona«ando. ki ie ljudem zatrjevala. da ie Berlin poDolnoma razdejan. Francoski grof je b:! prepričan, da bo našel, ko prde v nemško prestolnico, samo še pol Berl;na. Toda b'l je zelo iz-nenaden. ko je v'del. da je Ber!'n v primeru z Londonom malo Doškodovan. V sred:šču Londona je približno ena tretjina postrvi pnni.5c,r,ih. v Perlinu pa škoda še od daleč ni tako velika. EIAR —Radio LpMjana Par!! asu 3 l'!tatiaso Schema della XVI lezione che verra te-nuta dal prof. dott Stanko Leben lunedl, il 12 aprile 1943-XXI alle ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, k! slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ob 19. uri. LEZIONE SEDICESIMA Un marcia d'estate Era una bella giornata dagosto, senza una nuvola e senza un soffio di vento. La strada per cui il reggmento camminava, era larga, diritta e lunga che non se ne vedeva la fine, e coperta d'una polvere fi-nissima che si sollevava a nuvoli, penetrava negli occhi, nella bocca, sotto i panni, lm-biancava i capell. A destra e a sinistra della strada non un albero, non un cespu-glio, non un palmo d'ombra, non una goccia d'acqua. La canipagna era secca, nuda, de-serta, e le poehe čase sparse qua e pare-vano disabitate. Non si poteva fermar io sguardo sulla vla. nč sui mari, ne sui campi. tanto vi batteva il soie. Si camminava a capo basso e a occhi socchiusi. In-somma, era una belissima giornata d'agosto e 11"» pessima giornata di marcia (Secondo Edmondo De Amicis) L'awerblo prenominale: ne Ho dieci Ure. — Ne ho dieci. — Quante Dre hai? Ne ho dieci. — Hal dieci lire? Non ne ho. Ho poco tempo. Ne ho poco. Quanto tempo avete? Ne ho poco. — Avete molto tempo? No, non ne ho molto, ne ho poco. Non sono contento dl qnesto libro. — Non ne sono contento. — Sei contento di auesto libro? No, non ne sono punto contento. Non si vede la fine della strada. — Non se ne vede la fine. Si k innamorato pazzamente dl sua so-rella. Se n'č innamorato pazzamente. ESERCIZIO Rispondete alle seguenti domande e nelle risposte usate 1'avverbio pronominale ne: Quanto denaro avete? — Quanti annl avete? — Quanto latte &k aneora? — Avete comprato molta carne? — Quanti fratelll avete? — Avete parlato dl quell'affaret — Ti aceorgi ora delPerrore? — Quante cartollne avete mandato? — Ci sono molti soldati in questa cittš. ? — Avete due om-brelll? — Siete certo di cid che dite? — Quante bottiglie di vino abbiamo aneora in cantina? — Chi k il proprietario di questo bel villino? — Avete mai veduto tanta gente al teatro? — Chi 6 1'autore dl questo roman 7.0? — Quanto domanda di qnesto orologio di polso? — Avete bisogno dl denaro? — Quante slgarette fumate al giorno ? — Quanti metri dl tela avete comprato? — Quanti litri di vino avete bevuto? Vi ricor^ite aneora ddle belle ore insieme ? ,^rima linea« Nova, 23. številka glasila Zveze borbenih fašijev ;e zopet polna zanimivih člankov in ostroumnih razprav, tičočih se najnovejših političnih dogodkov. Uvodnik se spominja druge obletnice, odkar je italijanska vojska stopila na naša tla. Naslednji članek je posvečen poljskemu vprašanju, ki je bilo redno pretekle dni v ospredju splošne pozornosti. Vsa druga stran je določena drugi obletnici ustanovitve Nezas viMie Države Hrvatske. Članek je napisal tukajšnji hrvatski konzul g. prof. Šalih Baljič in ga oživljajo mnoge si ke sodobnih dogodkov na Hrvatskem. Kulturne zadeve obravnava tretja stran, dočim je četrta odkazana domoljubnim dopisom italijanskih vojakov. Dalje slede sestavki o organizacijskih zadevah ter o življenju Stranke v naši pokrajini. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komiaarija-tu zopet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIH-2 št. 362-7 Vls. komisa-njata za i_.jubljansko pokrajino veljajo Zt - jubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 12. aprila 1943-XXI zjutraj dalje do uojavt novega cenika. Najvišje cene, po katerih je dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno nla-amezn:kov; c) tretje tekmovanje (za skupini A in B — poprava) bo prav takr z udeležbo atietov na tekmovanjih katerih kraj m Cas bosta določena s posebnim kciedariem Čl. 5. V vseh tekmovanjih vcljavnh za prvenstvo klubov bodo v vsaki panogi zločil-na in končna tekmo\anja Čl. 6. Vsak klub ki je prprav'ien za tek movanja za klubsko prvenstvo sf lahko udeleži vsakega tekmovanja z neomejenim Itevu lom tekmovalcev. Za oceno klubov se štejeta dve najboljša rezultata v vsaki panogi. Za štafete lahko postavi vsak klub le eno moštvo Pn tekmovanjih za prvenstvo k ubov lahko nastopi vsak tekmovalec le v treh različnih na nogah in v eni štafeti. Pri vsakem posameznem tekmovanju lahko nastopi tekmovalec le pri dveh metih ali skokih in štafeti, enem metu ali skoku, enem teku in eni štafeti ali dveh tekih n štafeti V vsaki posamezni disciplini in štafeti se lahko trkmuje za klubsko prvenstvo trikrat Čl. 7. Za vsakega tekmovalca se bedo za vsako disciplino, ki se je bo udeležil izračunale točke na podlagi mednarodne tabele pri čemer bo upoštevan niegov najboljš rezultat, tudi v primeru če bi bil ta rezultat dosežen v predtekmovanjih Pri štafetah se doseženi čas deli s 4 ter se za doseženi koeficient poišče ustrezno število točk v razpredelnicah za teke na 100 m 400 m. Za končno oceno klubov pr deta v poštev dva najboljša rezultata v vsaki panogi, ki jih dosežeta dva na:bo!jša tekmovalca vsakega kluba. Ni pa potrebno, da bi največje število točk dosegla dva atleta istočasno in na isti prireditvi. Čl. 8- Izkaz tekmovalcev. Vsi atleti, ki se žele udeležiti tekmovanj za prvenstvo klubov, morajo imeti izkaznico zveze, potrjeno za tekoče leto. Če pa bi kateri tekmovalec med tekmovanjem ne imti izkaznice, lahko tekmuje le če plača globo L. 50.— in se predhodno izkaže vrhovnemu sodniku s kako drugo legitimacijo. Če pa b' bilo pri pregledu Zvezne kartoteke ugotovljeno, da veri« fikacija teh atletov ni b la v redu. se rezultati, ki so jih dosegli ne upoštevajoči. 9. Prireditelju morajo poslati klubi najmanj tr: dni pred pnčetkom posameznih tekmovanj prija\'o s seznamom tekmovalcev za vsako panogo. Obenem s prijavo moTa biti piačana prijavnina po 3 lire za vsakega prijavljenega tekmovalca in za vsako panogo; za stefeto znaša prijavnina L. 10.—. Čl. 10. Nagrade: a) klubom: nagrade za končno oceno so na* slednje: klubu, ki doseže prvo mesto L 1000.—; klubu, ki doseže drugo mesto. L 500.— klubu, ki doseže tretje mesto. L 250.—. Razen teh nagrad bc zveza nakazala nagrado v znesku L 250.— vsakemu klubu ki bo po prvem tekmovanju skupin A in B dosegel minimalne rezultate, ki so predpisani v dopolnilnih določilih (priloženih temu pravi!niku) vsaj v 14 panogah V vsaki panogi se prizna ta minimalni rezultat enemu samemu tekmovalcu. Čl. 11. Pritožbe Morebitne pritožbe proti odločbam sodn škega zbora izrečene ob priliki tekmovanj, veljavnih za prvenstvo klubov. se morajo predložiti pismene vrhovnemu sodniku najkasneje 15 minut pc zaključku discipline, na katero se pritožba nanaša. Pritožbi mora biti priložena taksa v znesku 50 lir, ki pa se vrne. če je pritožba ugodno rešena Čl. 12 Zveza in prireditelji ne prevzamejo nobene odgovornosti za moreb'tne nesreče ki bi se pripetile pred tekmovanje med njim ali pozneje atletom, tretj m osebam ali rečem. Čl. 13. V primerih, ki niso predpisani in predvideni niti v tem pravilniku kakor tudi ne v prav:lniku zveze, sta predsedstvo zveze in sodniški zbor pooblaščena da v mejah pristnosti izdajata od primera do primera potrebne odločbe in odločata tako, kakor imata za pravilno. * (Dopolnilne določbe, ki se nanaša'o na razne važne podrobnosti za sodelujoče klube na prvenstvenh mitingih, bomn ohtovili v eni n ihodnjih številk.) ■ — -r.53tZ5 Sončna tiha nedelja Ljubljana, 11. aprila Za drugo obletnico vkorakanja italijanske vojske se je v a Liub.iana okrasila z zastavami. Današnje jutro je bilo prav zares krasno. Po topli soboti, ko smo zabele-ž li 15° C, je nastopila jasna hladna noč. V nedeljskem jutru je bilo živo srebro spet pod ničlo (—0.5). Nebo je bilo brez oblačka in kmalu nas je začelo ogrevati sonce. Ob tako lepem vremenu se vsa narava bohotno ozelenjuje in razevta. Pla-n ne, pobeljene z novim snegom, so nam čisto blizu Seveda so Ljubljančan dobro izkoristili današnjo nedeljo za izprehode in ->b'ske Dopoldne je bilo o-sredje mesta še razg:br.no. popoldne na s; povsed nI romarje na periferijo. Kcv grči V visoki starosti 93 let je umrla gospa Antonija Cotič. mati nrof Cotiča Viktorja. Pogreb bo v ponedeljek ob pel 5. iz Zal na pokopališče pri Sv. Križu. Bod: ji ohranjen blag spomin! Ob] iti v w Nove katastrske mape zsx katest. občino Zgornja Šiška. Mestna občina ljubljanska je L 1941 dala premeriti in napraviti nove mape za vsa posestva v kat. občini Zgornja Šiška. Te mape so sedaj posestnikom na vpogled v pisarni geometrov Pele in Bre-skvca- na Cesti Aiielle Rca (prej Gospo-svetska cesta) št. 3-1. vsr.k delavnik od 8. io 12. Rok za brezplačni ogled je sedaj pristojno oblastvo podaljšalo do 15. aprila t. 1. Mestna občina v:fbi vse posestnike v kat-občini Zgornja Šiška, posebno pa one izven Ljubljane, naj si nove mape ogledajo in ugovarjajo morebitnim nepravilnostim. Po 15. aprilu brezplačni ugovori ne bodo več mogoči ter bodo v mapah zarisane meje in mejniki veljali za pravilne. Predprodaja za veliki vokalno-lnstrumen-talni koncert, ki bo na veliki četrtek, dne 22. t. m. in na katerem se bo prvič izvajala Tomčeva kantata za soli, zbor in orkester, se bo začela danes dopoldne v knjigarni Glasbene Matice. Cene sedežev po po 30, 21, 22, 20, 15 in 12 lir, stojišča 8 lir, dijaška po 6 lir. Občinstvo opozarjamo n? ta kon-crt, ki bo v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 7. zvečer, konec ob 9. Za nocojšnji simfonični koncert je še dovolj stojišč na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, zato opozarjamo vse prijatelje simfonične glasbe, da si kupijo vstopnice Se v teku dneva Koncert bo v veliki unionsld dvorani, začetek točno ob pol 20. Simfonični orkester bo izvajal pod vol-stvom dirigenta D. M. Sijanca naslednji spored: 1. Verdi: predigra k operi Sicili-janske večernlce; 2. Čajkovski j- 5. simfonija; 3. Dvofak: Dva slovanska plesa. H. P. JACOBSEN: »BORBA Z BOGOVI" je testi roman »DOBRE KNJIGE«, h je pravkar tz«el. Prevedel ga |e RUDOLF KRESAL. — Knjiga te dobi v oprav* naših listov v Narodni tiskarni In v vseh knjigarnah. Broitrans velja 10 Ur. vezana pa 25 Ur GLEDA DRAMA Ponedeljek, 12. aprila: Zrprto. Torek, 13. anriia, Zaprto (Ponavljamo skušnja.) Sreča, 14. aprila, ob 18.3(5: V času obwka- nja. Red Sreda. Četrtek, 15. aprila., ob 18.30: Ve.ttii mol. Izven. Cene od 15 lir navzdol. • Pasi jonska igra »V easu obiskanja« ▼ Drami. Naša Drama je v teku petnajstih let že nekako ustvarila tradicijo, da upri-za:.a o postnem in o velikonočnem času pas.jonsko igro, ki jo je napisal prvotno E. Gregorin skupaj z o. Tomincem, k:sneje pa je Gregorin sam nanovo uporabil evangelijsko snov o Jezusovem poslanstvu v igii >V času obiskanja*. To delo je tudi leto3 na sporedu naše Drame. Vloge so domala nanovo zasedene, kar bo dal« letošnji prel-stavi novo zanimivost. Igra je postala popularna v najširših narodovih plasten, za. našim gledališčem so jo uprizarjali vsi iru-gi manjši odri. Predstava bo igrana v tekočem tednu, natančnejši objava v gledališkem sporedu. Jezusa bo predstavljal B. Gregorin, ki je delo tudi zrežiral. OPERA Ponedeljek, 12 aprila, ob 16: Obut' ma<-eK — Sirota Marko. Prireditev GTLa. Torek, 13 aprila ob 18. -Janko in Metka. Red A. Sreia, 14 .aprila ob IS: Madame BnUerfljr. Red B. četrtek, 15. p.prila. ob 18; EvgenU Onegm. Red Četrtek. E. Humperdink: »Janko in Metka«. Op»» ra v treh dejanjih. Osebe: oče — Janko, mati — Polieeva, Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova, Hrustaj _ baiba — Kar* lovčeva, Trosi - možek — Barbičeva, Rost-možek — Urban;čeva. Dirigent: Niko Stri-tof; režija in scena: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; koreograf: ing P. G<»-lovin; načrti za kostume: J Vilfanova. Radio Lfisblj^na PONEDELJEK, 12. APRILA 1943 XXL 7.30: Pesmi in nspevi. 8.00: Napoved časa. _ Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napovei časa. Poročila v italijanščini. 13.10- Poročilo Vrhovnega P<»-veljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13 12: Koncert vodi dirigent Gragnani. 14.OO: Poročila v italijanščini. 14.10. Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M. Sra-nec. — Glasba za godalni orkester. 14.40: Pisana glasba. 15.00: Poročilo v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročilo v italijanščini 17.15- Prenos iz Rimskega gledališča lEliseo«. Poncerte prireja Rimska Kr. Filharmonična akademija. Drugi. del koncerta tria »Vidusso — Abbado — Cns-pax. 19.00: »Govorimo italijansko«. Poučuje prof dr Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini 20.40: Kralj pastir — oratorij za tenor, sopran, bariton tn zbor — glasba: Louis Cortese — besedilo: Ferdinando Cattaneo. 21.45: Orekester vo*JI dirigent Kramer 22.05 Predavanje v slo-veščini 22.15: Klasični orkester. 22.43: Poročila v Italijanščini. »JUTRO« ponedeljska izdaja = 3 Ponedeljek, 12. IV. 1943-XXI Pogled v zgodovino llolenjcev Tudi bavarski plemiči Andechs-Meran-ski so umeii dokaj važno besedo na Do-k.ijskem. Nj.h giavna posestva pa se si-nahajajo po Gorenjskem, Štajerskem i: Istri. b stev.m.mi aecuscmami n spretna rodbinsko politiko pa nj hova moč v 12. s. .oija iziuci o nara.ie m so Knu.u posegli tudi na Dolenjsko, kjer jim je cesar 1". ider-k 1. za razne u.-duge pc/usr i Cino-melj, Metliko in Kočevje, das ravno so bila ta mesta prav z,a prav pod hrvaško oblastjo. Leta 1873. pa jim je podelil Kranjsko in Istro kot državni fevd. Po smrti oglejskega deželnega upravitelja na Kranjskem Bertolda IV. ieta 1204. so podedovali vse obsežne fevde na Dolenjskem in Bertoldov sin Henrik si je z ženitvijo z edino hčerjo Alberta Višnjegorskega pridobi obširna posestva Višnjegorskih gospodov. Na ta način so vsaj začasno popolnoma izpodr nili oglejskega potrijarha iz svetne oblasti. Zaradi tolike razkosanosti in podeljeno-sti Dolenjske ni čudno, da ni mogel noben cerkveni al; posvetni velikaš priti do odločilne veljave in ustanoviti kako močno dinastijo, ki bi združevala pod svojim okriljem večino pokrajine Glavni vladarji Dolenjske, oglejski patrijarhi, ki so z malimi presledki vladali skoraj 300 let, radi odpora od strani ostalih posvetnih velika-šev. la-tnikov velikih kompleksov dolenjske zemlje, niso mogli nikoli nesporno izvrševati svoje svetne oblasti Na drugi strani pa so s: tudi sami oglejski patrijarhi vse premalo brigali za vlado v podeljeni }im pokrajini in so prepuščali vodstvo dežele svojim deželn:m upraviteljem. Vse to pa je moralo nenrnovno dovestj do o-str*> borbe za politično prevlado. Id je doseg" svoj višek v 13. stoletju. Po nenadni smrti patrijarha Sigeharda jc leta 1077. cesar Henrik odvzel med drugim tudi Dolenjsko oglejskemu patrijarhu in jo podeli] bratu Koroškega vojvode Luidpolda Henriku Epensteincu, -i si je zelo prizadeval za naselitev Nem-■ev po vsej deželi. Toda že leta 1093. prej-ne Dolenjsko ponovno tedanji oglejski pa-.ijarh Ulrik I., brat Koroškega vojvode Henrika Epensteinskega. V 12. stoletju pa toji tudi Dolenjska v znamenju ostre vrbe med Staufovci in VelfovcL Večina ■ ■ienjskih velikašev z oglejskim patrijar-h ;rn Sponheimovci, Andechs - Meranski grofi in Babenberžani je na strani Stau-fovskega kralja Filipa. Ko pa je bil leta 1203. Filip umorjen, je bil obdolžen soudeležbe na tem umoru tudi Andechs-Meranski grof Henrik in kralj Oton Velf, ki je bil medtem priznan za kralja, ga je po razsodbi knezov preklical in razlast i. Vsa njegova številna posestva in fevde na Dolenjskem, kakor tudi Istro in ostalo Kranjsko je podelil Ludviku Bavarskemu. Temu pa se je uprl oglejski pa-trijarh Volfger, ki je kaj kmalu tudi dosegel, da se je Ludvik odpovedal naj preje Bavarski :'n kasneje tudi Kranjski z delom Dolenjskega; ta del Delenjske je tako že tretjič prišel v upravo oglejskega patrijarha. Fo Volfgerjevi smrti leta 1228. pa se is potegoval za Kranjsko z Dolenjskim njegov brat Oton VII. Burgundski. vendar je še isto leto odstopil od svojih zahtev v ko-r it svojega brata Bertolda. nadškofa v oorrski Kaloči in hrvatskega bana, ki je bil tega leta imenovan za oglejskega patrijarha. Bertoldu se je še isto leto posrečilo, da js dobil Belo krajino s Črnomljem in Metl ko ter tako združil v svoji oblasti vso Dolenjsko s Kranjsko kot kranjski mejni grof. Vso oblast nad Dolenjskim je prepustil Bertold svojemu bratu Henriku, ki je tu po f e j čisto nemoteno vladal kot pravi deželni glavar. Po njegov- smrti leta 1228. je prišlo do ostrega spora za dediščino med njegovima bratoma patrijarhom Ber-'.oldom in vojvodo Otonom, dočim je njegova vdova Zofija iz rodu Višnjegorskih odšla v samostan. Toda že leta 1230. je cesar dal med drug'm tudi Dolenjsko Bertoldu v fevd in je le-temu tako uspelo, da končno sam zavlada nad Dolenjskim in ostalo Kranjsko. Zdaj pa je dobil Bertold prav nevarne-a tekmeca v Babenberžanu Frideriku II. '3oje\ item, ki ie imel svoja glavna pose-tva sicer na Štajerskem. Friderik je leta 1229. izkoristil denarne težave, v katere zašla brižinska škof ja in odkupil od nie fevde na Dolenjskem, predvsem ozemlje med Mimo :n Krko. Razen tega se je istega leta oženil z Agnezo. hčerjo vojvode Otona in nečakinjo patrijarha Bertolda, triko priženil večii del andeške in prejšne višnjegorske dediščine ter prevzel med d'"ug:m tudi gospedstvo nad Višnjo goro, Mehovim in Metliko. Vendar pa je radi n branjih sporov cesar leta 1236. preklical Friderika, kar sta izrabila oglejski patrijarh Bertold in koroški vojvoda Bem-hard in do dobra opustošila vsa njegova doleniska posestva. Trda že čez tri leta se je Babenberžan pomiril s cesarjem ter doti1' r"zaj vsa svoja posestva in naslov »Go-spr>d Kranjske«. S smrtjo Friderika II. leta 1246. je iz-umri Babenberški rod in vsa njegova dolenjska posestva so prešla ponovno v last brež nske škofije, ogiejski patrijarhi pa so se polastili naslova »Gospod Kranjske«. 2e je kazalo, da bo končno le postal oglejski patrijarh pravi gospodar Dolenjskega, toda spor med papežem in cesarjem, v katerem je Bertold zavzel nasprotno stalšče, mu je ponovno prekrižal te račune. Cesar mu je odvzel Kranjsko z Dolenjskim ter postavil posebnega državnega upravitelja za te dežele. V skrajni stiski se je B?rtold približa! Sponheimovcem. ki so pa kaj kmalu izpodrinili samega patrijarha. Sponheimovec vojvoda Bernhard se je hitro polastil dolenjskih brižinskih posestev, 3 čimer je postavil prve temelje svojemu kasnejšemu gospodstvu na Dolenjskem. Na Kranjskem in v pretežnem delu Dolenjske je cesar medtem postavil za državnega namestnika goriškega škofa, ki pa nikakor ni mogel uspeti proti združenima oglejskemu patrijarhu in Spon-heimovcu. S smrtjo Bertolda leta 1251. je prenehala zveza med oberna zaveznikoma, kar pa tudi ni pripomoglo goriškemu škofu do zaželjenegj gospedstva. sponheimovec Bernhard je namreč zapustil tudi vsa dolenj-ka po-ertva svojemu s nu Uiriku II., ki se je že leta 1248. oženil s Frideri-kovo vdovo Agnezo, priženil je številna dolenjska posestva ter postal končno leta 1256. po očetovi smrti vojvoda Koroške, gospod Kranjske in slovenske krajine; združil je pod svojo oblastjo vso Dolenjsko z Belo Krajino in popolnoma izpodrinil oglejskega patrijarha iz,dolenjske zemlje. Prvič v svoji zgodovini je bilo sedaj Dolenjsko združeno pod enotno, močno di-nastično oblastjo. Vendar pa je bil Ulrik, čigar mati je bila Pfemyslova teta, popolnoma pod nadzorstvom češkega kralja Premysla Otokarja, ki si je posebno prizadeval navezati čim tesnejše odnose z oglejskim patrijarhom Zategadelj je tudi skušal ugladiti vsa nasprotstva med Ogle- jem in Sponheimovci ter Je posredoval L 1261. pri miru med oglejskim patrijarhom in vojvodo Ulrikom v Čedadu. Po mirovni pogodbi se je Ulrik zavezal, da bo poleg odškodnine vrnil oglejskemu patrijarhu tudi vsa dolenjska posestva, ki jih je odvzel oglejski cerkvi ter grad Turjak Vse to pa mu je dal oglejski patrijarh ponovno v fevd. Ta mir je močno omajal Ulrikovo go-spodstvo na Kranjskem. Tudi njegov zakon z Agnezo ni bil prav srečen ter je ostal brez potomstva. Leta 1262. je umrla Agneza in zapustila gospodstvo na Kranjskem ne svojemu možu, marveč svojemu sorodniku ogrskemu kralju Bdi IV., Id pa je podelil že naslednje leto gospodstvo na Kranjskem zagrebškemu proštu Tobiju Bogodu. Toda ta je bil Gospod Kranjske in tako tudi Dolenjskega le po imenu, dočim je vladal še nadalje Ulrik Sponhei-movski. Ulrik se je drugič uženiL, vendar tudi z drugo ženo Agnezo, hčerjo Babenberške Gertrude ni imel otrok in tako je z njegovo smrtjo leta 1268. prenehaia prva dinastič-! na oblast na Dolenjskem. Dediščino je j nastopil češki kralj Pfemysl Otokar II., č gar vpliv je jel segati vedm dalje preti jugu. Čarovnik: Pred gospo je mladenič snel klobuk. »Vi se imenujete Erminija, kaj ne?« je nenadoma vprašal. »Toda, kaj vam pade na um? Kako si drznete ...« »Se imenujete Erminija, da ali ne?« »Da, imenujem se Erminija, toda ne poznam vas.« Mladenič jo je strmo pogledal v oči. »Niti jaz vas ne poznam. Nasprotno, naj vam povem, da vas prvič vidim. Toda, kljub temu vam zagotavljam, da vem vse o vas. Vem, da ste poročeni, da imate stanovanje s tremi sobami in vrtič, v katerem so poljske miši v nekaj dneh napravile vek ko škodo... In vem, da se vaš mož imenuje Bruno in da vam je zelo žal, ker še nimate otrok. Točno?« žena, ki je postala bolj pristopna, je potrdila. »Da, točno ..« »Predvčerajšnjim ste oprali perilo in potem ste ga dali sušiti na dvorišče — 87 kosov, med katerimi je bilo kar 5 srajc vašega moža. »O, zdaj razumem!... Vi stanujete v bližmi! ... « Mladenič je odkimal in potegnil svojo denarnico. »Danes sem prvič v tem mestu. Dospel sem zjutraj iz Nemčije. Evo, tu je moj potni list s pečati obmejnih oblasti. In to je moj vozni Tstek. Pred štirimi urami sem bil še v tujini. Ali vam zadostuje ? ...« »Uf!...« »Vem še marsikaj ...« je z gotovostjo vzkliknil mladenič. »Vaš mož je državni uradnik, ki zasluži 2000 lir na mesec. 2 njim je v uradu tudi neki gospod Castel-lucci. Ta gospod je oženj on z neko plavo-lasko, ki je pred kratkim kupila nov klobuček. ki pa ji nikakor ne pristoja. Poleg tega pa ai je dala prenarediti obleko, ki jo je nosila lansko leto.« »Ali morda poznate gospo Castellucci?« »Nikdar je nisem videl! Toda, povrnemo Ženska In smrt Z mladim, lepim dekletom sem nekoč premišljeval o tej črni zadevi. Ko sera jo vprašal, ali se ne boji smrti, jo vzdrhtcla in odvrnila: »Dojim se — zelo se je b jim. Zmeraj vidim v duhu, kako skačejo pod zemljo žabe name in jim ne morem ubežati.« To je ljubko, ali nc? Toda kako lopo jo bilo šele to, kar ml je dejala neka druga edin- ljubljena na uho, mehko in srčno: »Kako žalostno, da bom morala nekoč umreti, kajti takrat bom tudi teibe pozabila.« Spominjam se še tretjega priznanja ženske, ki je mislila na smrt, in hudo mi je ob tem spominu: »Skupaj umreti, to mora biti vi s-, ka pesem ekstaze!« In nekaj tudi Ijublrh neznatnih zgodbic iz starih knjig se spominjam: Neka markiza de Choiseulova je umirala. Njen spovednik je sedel pri postelji in hvalil vse lepote onstranstva. Tedaj je odprla markiza oči in ga ozmerjala z umirajočim glasom: »Ali no znate p.vedatj nič zanimivejšega?« Ta markiza je živela v 18. stoletju. In iz 18. stoletja je bila tudi tista voj-vodka de Montpensierova, ki je trdila, da jo samo nekaj skrbi: da bo morala nekoč gola vstati od mrtvih, kajti tega ne bo mogla prenesti. Nap lecn jc imel med dragim tudi lepo in ponosno sestro, ki ji je b lo Pavlina ime. O njej pripoveduje izročilo, da je umrla z ogledalom v roki. Do zadnjega diha je glodala na svoje lase in na črte svojega obraza. Prod Marij? Stuartovo, o kateri govore, da je bila ena najlepših kraljic, so začeli nekoč dvorjani šepetati, da se nekdo stara, Marija Stuartova je dvignila glavo in ponosno rekla: »Kraljica se ne postara, ampak le umre.« Resnično kraljevski odgovor! Siroti je bi 3 res prihranjeno staranje. Nekaj let pozneje so jo obglavill. X. se k stvari, gospa Erminija... Vi ste omoženi že 8 let. Pojdimo dalje: vaša mati, ki stanuje v Novari, vas bo v osmih dneh obiskala in bo ostala pri vas dva tedna. Zaradi tega ste se sprli s svojim možem.« »Vse, kar rečete, je točno!... To meji že na čarovnije!...« »Da. In od mojih čarovniških zmožnosti, Erminija, boste lahko imeli še velike dobičke. Za borih 50 lir vas naučim, kako lahko izveste največje skrivnosti tujih ljudi.« »Za 50 lir?« »Skromna nagrada, kaj ne?c Erminija je pobrskala po torbici ln potegnila iz nje petdesetak. »Evo vam denar! ... Zdaj mi pa povejte, kaj mi je storiti, da bom spoznala skrivnosti drugih.« Mladenič je ljubeznivo odrinil roko, ki mu je ponujala denar, se zadovoljno nasmehnil, za trenutek pomolfial in potem rekel: »Storite, kakor sem storil jaz med tem, ko sem se vozil s tramvajem. Kratkih deset minut sem sedel v vaši bližini, pa sem točno slišal vse, prav vse, kar ste pripovedovali svoji prijateljici!« Novodobna narkoza Odkar se moderno zdravstvo poslužuje kirurgije kot pripomočka za la šanje bolezni, se čedalje bolj glasno uveljavlja zahteva, da je treba najti sredstvo tudi za omrtvičenje ali vsaj za lajšanje bolečin. Neštetokrat so prakt ki zastavili vse s!le. da bi odkrili sredstvo, ki bi vsaj v trenutku operacije obvladalo bolečine, že v dobi starogrške medicine so ranarji uporabljali omamljajoče vonjave ali uspavalne učinke strupen h rastlin (opij, mandragora itd.), s katerimi so pomagali bolniku. Srednjeveška babja vera je pripisovala »kamnu iz Memfisa« učinek omamljivosti. katerega so nudili bolnik:m zmletega v prah in pomešanega s kisom. Narkotične učinke so pripisovali tudi izhlapevanju ne*e vrste gob. Cd 1. 1540. je postal kot mamilo posebno znan eter, 1. 1831. pa se je etru pridružili še kloroform. Narkotične učinke, katerih so si želeli, pa so odkrili šele v 80 letih minulega stoletja. Tedaj se je že zdelo, da so se zdravnikom izpoln la vsa upanja o premagan ji brlečine. Berlinski kirurg Dieffenbsch je tako precen.eval kloroform, da ;'e govoril že o tem, kako se je morala bolečina, najvišji občutek človeške zemske eksistenco, ukloniti sili človeškega duha. Kmalu pa so zdravniki spoznali, da nark tična sredstva izzivajo take postranske učinke, da zahteva njih uporabnost kar največjo opreznost. Izkustvo je namreč pokazalo, da narkoza često. okvari b lnikovo zdravje za delj časa, v nekaterih primerih celo ža trajno. Uporaba etra je dokar-a-a. da se to sredstvo ne sme uporabi at pri ljudeh z občutljivimi dihalnimi organi. Kloroform pa je izzival siln; reakcijo želodca ter je tudi drugače okvaril organizem. Z upo-rabo etra n klcroforma so kirurgi sicer dosegli, da je bolnik izgubil občutek za ostrost bolečine, vendar se ta občutek ni dal odstraniti. In sicer zaradi tega, ker je mnoge bolnike spreletaval strah v začetku narkoze. Mncgo je namreč ljudi, ki se psihične obremenitve, katero prinaša uporaba nar-k tičnih sredstev, bolj bojijo kakor opera-c je same, posebno v primerih, če so že enkrat doživeli narkozo z etrom ali klorofor-mom. Zato si je medicina ves čas prizadevala, da bi se našlo takšno narkotično sredstvo,' k: bi bilo po eni strani brez nevarnosti za bolnika, po drugi strani pa bi varovala njegovo duševno stanje pred operacijo. Neumornemu delu kemikov in medicin-cev gre zaslug?., da se je to vprašan e v zadnjem desetletju vsaj nekoliko pribl žalo bolj ali manj zadovoljivi rešitv:. V Isbora-torijih nemške Bayerjeve družbe so odkrilj Fesesn arterij Arterije pojejo pesem skrivnostno, brnijo, zvenijo, ko strune napete, to pesmi so tihe in vse brez besede in srce ne sluti, kdaj bodo izpete. Arterije pojejo, drug jih ne sliši kot oni, kateremu se oglasijo, zdaj v duru, zdaj v molu, piano ln forte, j sozvočje se združi v eno melodijo. Zvenite, brnite v vijugastih žilah, povabite v speve še režo trombozo, smrt bela bo s koso v finale znak dala na lice v sen večni pa masko z narkozo. Mara Tavčarjeva kemično telo, ki se razstopi v vodi ter učinkuje na bolnika uspavajoče, ne da bi ga pri tem razburilo. To sredstvo je natrij — evipan, narkotično sredstvo, ki se d& vbrizgati naravnost v žilo. Poskuse s tem sredstvom sc najprej delali pri živalih, kjer so ga nekemu zajčku vbrzgali v ušesno žilo, nakar se je žival vlegla postrani ter se je zazibala v sen, ki je trajal najprej 10 minut, potem še 20 minut in ko se je živallca zopet osvestila, je bila vedra in čila kakor pred tem postopkom. S tem je bilo dokazano, da je ev pan — natrij sredstvo, ki izziva le kratko narkotične učinke. Seveda so farmakologi s kliničnimi poskusi to sredstvo izpopolnili in danes menda ni klinike na svetu, ki ne bi uporabljala tega sredstva prj svojih bolnikih, katerim pri-hranio s tem postopkom mnogo razburjenja pred operae jo. Prednosti evipana — natrija ležijo na dlani. Učinkuje zelo hitro, v večini pr ma-rov takoj po injekciji. Dihanje pacijenta ostane prav lno in gle boko, sluznica obdrži rožnati nodih. Brez najmanjšega razburjenja zaspi pacijent že v prvi minuti po injekciji z globokim zehanjem. Ker pa nastopi za tem omrtvičenje mišič, mora zdravnik przit', da mu pacijent ne zapre ust. Krvni pritisk ostane takšen kakor pri rednem spanju, tudi utrip ohrani normalni ritem. Pac jent se zbudi iz span a šele 15 do 20 minut po injekciji, se zelo hitro zave ter lohko čoz eno uro že vstane z ležišča. Ce je potrebna daljša narkoza, se injekcija pcVsovi, tako da se lahko stanje narkoze p diljša na eno d-> dve uri časa. Narkoza z evipanom pa se da kombinirat' tudi z etrom in drugimi sredstvi. Razstruplje-nje bo up: rabi evipana natrija nastopi zelo hitro. ^^^^^^^ NapJleoa I« Po slabo končani bitki (izmed tolikih dobljenih) je cesar Francozov Napoleon I (176J—1821) nekje pregledoval nekatere polke. Bil je videti razdražen. — Kdo poveljuje tej četi, je vprašal grozeče pri oddelku pehote. — Jaz, gospod, se je oglasil častnik in stopil predenj. — Ali ste stotnik, je dalje vprašal cesar. — Dozdaj še ne, je menil poveljnik, toda sem pa iz takega lesa, iz katerega se izdelujejo stotniki. — Prav tako, je zaključil razgovor cesar; kadar bom potreboval stotnike iz lesa, tudi na vas ne bom pozabiL Ruski car Pavel L Car Pavel I (1796—1801) je nekoč zastavil grofu in generalu Rostopčinu tole vprašanje: — Grof, zakaj vi niste knez? — Prav preprosto, je pojasnil vprašani, ker je moj oče prišel iz tatarske stepe v Petrograd pozimi. — Kaj pa naj bi to !me!o opraviti z vašim grofovsklm stanom? — In še koliko! Oče je imel takrat izbirati med dvojim, in sicer med zimskim kožuhom ln knežjim naslovom. Toda zima je bila izredna huda in pametni mož ti je vzel — kožuh. — Gospoda, je glasneje povzel car in nagovoril knežjo družbo okrog sebe, prav za prav vam od srca čestitam, da vaši predniki niso prav tako prišli v Rusijo pozimi. !•!» Bekli Zadnje posvetilo (Sonetni venec) 1«. Zastonj moj glas v puščavi samcat vpije, nihčč prijazno se mu ne odzove. Poml&d Je tu, a čez mrtvih domove še vedno neu gnana burja brije. Kdo bi preštel, Id v njih ljubezen gnije, molčeče, nenasitljlve grobove in vse z očmi premeril, ki sokove jim zdravja mladega usoda pije! Na tebe mislim, sinko, uro slednjo, na tvoje ptioe, ki so umolknile, na cvetje, tvojega življenja vredno. — A vem, da vse poml&di so minile, nesluteno odšle s teboj, ca vedno zbežale so od mene blage vile. 11. Zbežale so od mene blage vile. — Kdo naj odslej še slepca budno vodi, ki padel v mrežo temni Je zablodi, ln hudih ur obv&ruje ga sile T Sam blodim naj, sam naj ravn&m od ScDe svoj brod do vdd Karibde, kjer usodi ne u bežim in ne u tečem. — Bodi! Tako zločeste vile so sklenile. Nekoč imel sem neomajno vero v skrivnostno slast pravečne harmonije, zdaj trajno sem prišel pri nji v zamero. Vsi sklepi so postali utopije, pogoltnilo jih je težav jezero, zdaj sem brez vesla čoln, ki val ga bije. 12. Zdaj sem brez vesla čoln, Id val ga bije in vabijo v pogin siren glasovL O sinko, daj in iz nebes pozovi, da rešijo me, slajše melodije! Moj klic je preslaboten, v nič se dlje, prevpijejo tuleči ga valovi; predaleč so nad zvezdami svetovi, ki luč na vekov veke nanje sije. — Izgubil zgodaj sem edinca-sina, kaj hasne mi domača prst Sibile? Do dna izpraznim čašo naj pelina. Nič več strasti ne bodo me dramtlc^ že jih s teboj, o sladka bolečina, v čeri vrtinčijo viharjev sile. (Konec prihodnjič) A-dlr-hal: Razgledi Naloga »pravega« Iskanja Resnice Ja spoznati bistvo, namen ln usodo človek^ Lahko je najti milijone mož in žena, Id M vselej pripravljeni žrtvovati čas, denar ter celo svoj ugled, samo da bi se uveljavili la tako zadivill zijajočo množico. Silno težko j»a Je odkriti enega samega človeka, ki M dal vsaj malenkost iz ljubezni do Resnice in v blagor človeštva. * Kdor dela »samo zase«, dela za minljivost; kdor pa se pri tem ne ozira naset temveč ima pred očmi zgolj korist človeštva, ta dela za svoj nesmrtni Jaz, ld ob> jema s svojo ljubeznijo vsa bitja. • Kdor ne potrebuje ijudl, a Je potreben, ta je izvršil svojo človeško logo. Ako dola nisi dokončal, ne moreš vati plačila. Komur je vse lahko, ta bo naletel na to> like težave. Zato upošteva modrec tudi malenkosti, da se Izogne presenečenju. * Zares siromašen je tisti, ki ne zahteva malo, marveč veliko. a S samim umskim znanjem ne pospešujemo lastnega napredka, zakaj vzoru s* bližamo edino z dejanji. • Zlato je prokletstvo človeštva. Daj Jim ga, pa boš povečal njihov pohlep ter Jib pretvoril v demone. Ne, zlata ne potrebujemo, potrebni so samo ljudje, kt hrepene po modrosti. Harmoničen človek ne potrebuje glasbe kot velika disharmonična masa. Njegova duša živi y akordih vesolja: glasba mu je vse, kar misli, čustvuje, govori in dela; s njo preveva telo, vedri srce ter osrečuje bližnje. • Kjer preneha učenjak, začne umetniki kjer pa preneha umetnik, tod začne pravi človek. m človekova glava je ključ k njegovemu srcu. • Mnogi si radi vzamejo časa za reševanje križank. Z lučjo pa lahko iščemo takšne* ki bi utegnili reševati »križanko lastnega življenja«. Strmiški: Kritika Upokojenec Neroda in njega že znani dvojnik Narobe sta se sešla v soboto opoldne v drevoredu. Neroda je prištorkljal z leve, Narobe pa je prišvedral z desne strani. Deset korakov — morda je bilo pol koraka več ali manj — pred spomenikom in natančno tri korake drug od drugega sta se hkrati, kakor na višje povelje, ustavila. Neroda se je zavrtel na desni peti, Narobe pa se je zasukal na levi, da sta si bila oba obrnjena bolj proti spomeniku. Neroda si je zasenčil čelo, zakaj od svitle-ga brona se je odbijalo žarko sonce in mu jemalo vid. Iztegnil je svoj dolgi in suhi vrat, da mu je močno izstopilo Adamovo jabolko, ki se je premikalo gori in doli, kakor se premikajo prsti na strunah tega ali onega inštrumenta, ki jih prebira umetnik. Prav tako se je tudi Narobe pripravil, da bi strokovnjaško premeril umetniško višino vrednosti spomenika. Toda pogledal je preveč kvišku, zakaj slina se mu je zaletela v sapnik, da se je začel daviti. Ko ga je Neroda nekajkrat potolkel po hrbtu, mu je malce odleglo, da se je oddahnil in šele zdaj šel z očmi trikrat po spomeniku gori in doli... Neroda: — No, kaj deš? Narobe: — Kaj praviš ti? Neroda: — Lep je, vreden glavnega mesta. Narobe: — Veličasten, lahko smo nanj ponosni! Neroda: — Ampak!... Narobe: — Kako: ampak? Neroda: — Med nama povedano, veš, čisto zaupno, prenizek je. Narobe: — Hm, sodil bi, hm, dejal bi, pravim, da je previsok. Neroda: — Kako previsok, če je pa — čakaj, da še enkrat pogledam in premerim — če je pa zares prenizek?! Narobe: — Ni prenizek! In če ni, je logično, da je previsok. Neroda: — Jaz pa pravim ln trdim in je jasno ko beli dan, da je prenizek. Narobe: — Vsak človek, ki ima oči, da vidi, bo rekel, da je previsok. Neroda: — že vsako budalo bi znalo presoditi, da je prenizek Narobe: — Previsok Neroda: — Prenizek! Narobe: — Nak, previsok! Neroda: — Nak, prenizek! Narobe: Pre — vi — sokkk! Neroda: — Pre — ni — zekkk! Narobe: — Kritlkaster! Neroda: — Kritikastron! Drugi dan ob sončnem vzhodu prikašlja Neroda ves sključen z leve proti spomeniku. V tla ima obrnjene oči in se dela, kakor na bi niti zapazil svojega dvojnika, ki se plazi z desne strani proti spomeniku ln prihuljeno gleda kvišku, sem pa tja ozirajoč se Izpod oči skrivaj na svojega druga, ki se je medtem že ustavil trideset kora- kov pred spomenikom. Tudi Narobe se istočasno ustavi tako, da je oddaljen od spomenika trideset korakov, od svojega druga pa nič manj ln nič več kakor devet korakov. Neroda (polglasno, vendar tako, da ga Narobe lahko čuje): — Lej ga spaka, kako se človek lahko moti. Ej, stare so oči in napačno vidijo. Ampak zdaj, na vse zgodaj, so odpočite in lahko presodijo, da ima Narobe prav. Zakaj spomenik je v istini previsok! Narobe (v isti sapi, mežikajoč z očmi, kakor bi hotel spomenik še enkrat premeriti): — Iz te daljave se seveda pač vse drugače vidi, zakaj tudi jutranja svetloba je drugačna, kakor opoldanska. Ne bi si bil mislil, da ima Narobe prav. Zakaj spomenik je zares prenizek. Neroda: — Lej ga no, še opazil te nisem. Nisi pravkar nekaj rekel? Narobe: — Tako zgodaj na nogah? Kaj tudi ti nisi dobro spal? Neroda: — še očesa nisem zatisnll. Narobe: — Tudi jaz sem tako rekoč tešč spanja današnje nočL Neroda: — Veš, zastran spomenika sem premišljal in prišel do prepričanja, da imaš ti prav, zakaj zares je previsok. Narobe: — Saj prav zastran tega nisem mogel spati. Sam zlodej me je menda pretental. ko sem t! nalašč nagajal, rekoč, da jej previsok, ko pa vendar lahko vsak povprečen človek, tudi če nI baš umetnik, presodi, da je prenizek. Neroda: — Saj ti pravim, da Imaš ti prav, ko si včeraj trdil, da je previsok. In je tudi previsok! Narobe: — Saj že drugič ponavljam, da imaš ti, dragi prijatelj, popolnoma prav. ko si mi včeraj spet in spet zatraceval, da je prenizek. Neroda: — Ne žali me in daj sl vendar dopovedati, da je previsok Narobe: — Nak, je prenizek! Neroda: — Kako prenizek, če je pa previsok! Narobe: — Ne more biti previsok ln na more, če je vendar prenizek! Neroda: — Previsok je, pa basta! Narobe: — Prenizek in stop! Neroda: — In s takim puhloglavcem sem občeval skoraj pol stoletja! ? Narobe: — In ta duševna pokveka naj bi bil moj dvojnik!? Neroda: — Iz — gl — niil, da »e ne vidim več! Narobe: — Rom — pom — pom! Se eno mi zini, pa te oplazim čez hrbet! Tretji dan oziroma tretja noč, zakaj godi se cb uri duhov. Ura v bližnji cerkvi ja namreč pravkar odbila dvanajst, ker seveda ne zna biti štiri ln dvajset Stražnik, ki je do polnoči čuval spomenik, se je pravkar odstranil. Z leve se priguga Neroda, očivldno močno okajen, zakaj noge se mu opletajo, da frči pesek Izpod njih in s palico maha okoli sebe, kakor bi dirigiral madžarski čarda*. Prav ob vznožju spomenika se spotakne lat že obsedi na levi spodnji stopnici »TOTEO« ponetfeljsEa izclajit 9 i. Ponedeljek, 12. IV. 1943-XXI Star Kirgiz K3rgizJ so tatarski narod nomadskega življenja prebivajoč v prostranih stepah, M se razprostirajo vzhodno in severovzhodno od Kaspiškega morja med rekami Uralom, Tobolom in »Irtišem ter segajo na jug do Sir-darje in Džua. Ime Kirgiz je tatarskega izvora in je sestavljeno iz kir— stepa ter kis ali gis, kar pomeni potovanje. Narod sestaja iz štirih velikih plemen, ki štejejo okoli tri milijone duš. Plemena se imenujejo: Velika orda ali Kidži džis, Mala orda ali Ulu džis, potem je pleme Kazakkirgizov in pa Adajevsko pleme. Zadnje pleme je od vseh najbolj pomaknjeno proti zahodu. Svoja zimišča (zimovke) ima ob severnih obalah Kaspiškega morja. Pozimi namreč prebivajo Kirgizi v svojih »mazankah«, štirioglatih kočah iz trstja in Kirgiško pokopališče Mata. Vsak rod s 5—50 kočami tvori občino ali auL Več aulov skupaj ima svoje pašne prostore, kjer se pase živina pozimi, živina je vedno na prostem, tudi v zimski dobi, ko nastopi mraz in zapade sneg. Na zimo dobi daljšo in gostejšo dlako, ki zraste konjem celo do 15 cm dolga, da so kuStravi kakor medvedje. Na zimski paši razkopljejo konji, govedo in ovce sneg, da pridejo do hrane. Kamele tega ne znajo, zato se jim mora pozimi skrbeti za krmo. To pa oskrbi ponajveč narava sama. Veter namreč nanosi na zimo oblaste grmiče nekega osata, ki mu Kirgizi pravijo »peri-kitopolje« (se trklja po polju) in ki je glavna hrana kamelam, v soteske in zatišja v ogromnih množinah in tja gonijo potem kamele na pašo. Milo zimo prestane živina navadno brez vsake nezgode. Katastrofa pa nastane, če se napravi pod snegom poledica (džut). Takrat živina ne more do trave in če se led v nekaj dneh ne otaja, pogine skoraj vsa. Ko nastopi pomlad in stepa ozeleni preneha zimovka in vse pleme so vzdigne na kočevanje. • Od mesca marca pa tja do konca oktobra ni več stalnega bivališča. V ogromnem krogu na vzhod od Irtiša, na sever do sibirske železnice, zapadno do južnih obronkov Urala in potem mimo Orska proti jugu do zimovališča se prestavlja pleme s svojimi čredami. Aksakal, gospodar in poveljnik odloča, kje se bo paslo in kako. Pašni prostori zavzemajo po kakih 15 km v premeru. V njem ali vsaj blizu kje mora biti voda, kajti živina mora vsak dan na »vodopoj«, le kamelam zadostuje, da si napolnijo gobaste stene svojih želodcev z vodo na dva do tri dni. Prazen v rekah in potokih, ki jih je v stepah le malo, se dobi čista pitna voda tudi v niže ležečih kotlinah in strugastih ponorih, kjer pa v vročem poletju presahne. Na pašnem prostoru imajo prednost konji in šele za njimi se pase goved in ovčad, kajti konji ne marajo trave, ki ima zadah po govedu ali celo po ovcah. Trava, po kateri se živina najrajši pase, se imenuje »kovil«, je izredne hranilne vrednosti. Konji se pasejo v tropičih, kasjakih, Id imajo po enega žrebca in 10—20 kobil. žrebec je vodnik in gospodar kasjaka. Pet ali šest kasjakov stvarja tabun, ki ima zopet svojega vodilnega žrebca. Za to vodniško mesto bijejo najmočnejši kasjaški žrebci često krvave boje. žrebca tekmeca se drhteč vzpenjata visoko drug proti drugemu in se hropeč grizeta v vrat, da večkrat brizga kri daleč na okoli. Ce odstraniš tabunskega žrebca vodnika, to kaj kmalu opazijo kasjaški žrebci in čez dve, tri ure se že bijejo za vodstvo tabuna. Konji nočujejo stoje; uležejo se kvečjemu za kake, pol ure ali še ne. Breje kobile uživajo v kasjaku posebno pozornost. Zlasti zadnje dni pred ožrebitvijo ji odstopajo družice boljšo pašo in dajejo prostora za nemoteno gibanje ter ležanje ponoči. Ko se je ožrebila, prihajajo kobile veselo k nji in jo ovohavajo s posebnim hrzajočim glasom, kakor bi ji hotele izraziti ""iznanje in svojo radost, če je pleme na pohodu, se novo rojeno žrebe pelje prvi dan na vozu, naslednji dan pa že napravi ob materi svojih 20 do 25 km pota peš. če preti konjski čredi nevarnost, poženejo žrebci in kobile mladino skupaj in jo obstopljo. Kobile se postavijo tako, da imajo mladino za seboj, žrebci pa nasprotno, da bi mogli napadalca obdelati s kopiti zadnji nog. Glavni žrebec obkroža svojo vojsko, pazi na red in prvi napade nasprotnika. Kirgiški konji so primeroma nizki, pa krepkih nog s skoro navpičnimi kopiti. Glava je koščena, velika, vrat dolg in kamelje usločen; griva je precej dolga in viseča; zadnji del trupa je strm; rep je nekoliko pod korenom porasel z žimo, ki sega do tal. Na konja s krat" m, pristriženim repom Kirgiz ne sede. Barve so kirgiški konji različno rjave, pa tudi belci, vranci in rumeni so zastopani. Po vsej verjetnosti so potomci divjega konja tarpana (equus gmelini), ki je še v 19. stoletju živel v stepah ob Dnjepru, prej pa bil razširjen tudi v ostali Evropi, zlasti v njeni severni polovici. Primešana jim je najbiže tudi kri kobdskega divjega konja (equus przewalski) iz Džungarije. Kirgiški konj je vztrajen, trpežen in ima dobro razvite čute, zlasti vonj mu je izvrsten. Prijatelj pisca teh vrstic, ki je živel polni dve let; med Kirgizi, je med drugimi zanimivosti iz tamošnjega življenja povedal tudi naslednji doživljaj s kirgiškimi konji. >Mesca maja leta 1922 smo nakupili v Semipalatinskem in drugod ob Irtišu tabun 280 konj za neko državo. Gnali smo ga čez stepo v 2000 km oddaljeni Orsk na železnico. Med Adbasarom in Akmolin-skem nekje smo zašli v stepo brez vode in nismo vedeli ne kam ne kod naprej. Razposlal sem nekaj jezdecev na vse vetrove gledat, kje bi bila voda, kajti konji že ves dan niso p® in so bili že močno opeialL V dveh dneh so se izvidniki vrnili, ne da bi mogli poročati o uspehu. Konjem so upadli boki in dlaka se jim je »upalila«, to se pravi, da so se vršički dlake ukrivili in postali sivkastobeli. Največja nevarnost je bila, da nam vsi konji, seveda tudi jezdni, od žeje pogine^). Najstarejši Kirgiz, mož pri osemdesetih letih, ki pa je sedel v sedlu kakor mladenič, svetuje, naj damo živalim, ki smo jih sicer okoli njih jezdeč vodik mi, prostost, da si same izberejo pot do rešilne vode. Zajezdili smo za tabun in ga prepustili samemu sebi. Brž se je postavil na čelo krdela žrebec in prevzel vodstvo. Kake tri ure se v počasnem koraku pomikamo v smeri, kakor nas je vodil žrebec. Kar zarezgeta vodnik, dvigne glavo in preskoči v drnec: v petih minutah smo bili pri ponoru z najčistejšo vodo. S. B. Zdravko Ocvirk: Prišel )e svetli cvetni teden • • • Jljuhezeri V bivališča premožnega kirgiškega poglavarja I »Ljubim,« je reke! Ami in je je poljubil na lice. Bil je večer. Zadnji sončni pramen se je šc igial na njenih laseh. Veter jima jc pr našal venj rož v uto na vrtu. »Ljubim,« je rekla Leda in'se ga oklenila. Gledala sta zahajajoče sence in sta čutila mrak, ki se jima jc bližal. Njiju oči so bile vlažne od solz Tako sladko jima je bilo pr duši. »Življenje brez ljubezni ie kakor zemlja brez sonca.« je rekel Ami. Leda je molčala Kake pa naj izrazi vso to tiho srečo, ki je gorela v njenem srcu! Noči so peta po katerih romajo zaljubljene duše in so obenem lek in di:"a\ e. Kakor zdravilen vonj bezga ob zoreč, pomladi. Leda šteje sedemnajst let in jc č;sto otrok. Polt njenih lic in rek je bela kot da se je ^e ni dotaknilo življenje. Zanjo je še vse samo sanja. Te svetle, piahe oči k; molče 'n vendar toliko povejo, ta mehki žamet las. ta drobna ustka, k; so v svoji zaokroženosti kakor odsev njene duše Moj Bog O Ami Am;! Padi na obraz in moli njeno lepoto. Ljubi jo za dobroto njene ljubezni do tebe. Mlad si Tvoja lepota se zrcali v njeni. Tvoja otro.:kost sc brati z njeno. »Ljubim gore,« je rekla Leda. In sta šla. Sonce je vstalo za svojo pot po nebu Gledala Z desne pa istočasno pridrajsa z visoko dvignjeno gorjačo Narobe, ki mu je palica očividno za kažipota, zakaj kadarkoli jo nameri na desno, privzdigne tudi Narobe desno nogo ter jo bliskovito iztegne na desno; če pa okrene gorjačo proti levici, zapleše tudi leva noga v smeri na levo. Tako pritelovadi do vznožja spomenika ter obsedi na desni spodnji stopnici podstavka. Neroda (sam zase): — Edini prijatelj in tovariš, drug in dvojnik me je sramotno zapustil. In vendar je prav imel, zakaj smrtno sem ga razžalil. Jaz, vseh grdob grdoba, mu nisem dal veljati, čeprav sem bil prepričan, da ima prav. On edini je imel prav. Narobe (sam zase na nasprotni strani): — Pol stoletja sva bila prijatelja. Skoraj štirideset let sva skupaj pajdašila, zdaj pa naj bo vsemu konec!? Neroda (posluša, nekoliko glasneje): — če bi zdajci prišel Narobe, za odpuščanje ga poprosim, kakor gotovo sedim ves skru-šen pod spomenikom. Vem, da mi odpuščanja ne bo odrekel, zakaj vedno je bil mehkega značaja in usmiljenega srca. Narobe (glasno na drugi strani): — O Neroda, kje si, da se ti izpovem? Za vse nerodne besede, ki sem jih zakrivil, se bom pokoril, samo, da mi odpustiš. Neroda: — Kje tičiš, da te slišim, pa te ne vidim? Glej, s tegale mesta slovesno izjavljam, da si včeraj imel prav ti, ko si tako kategorično izjavljal in izjavil, da je prenizek. Narobe: — Blizu si nekje, da te čujem, toda te ne vidim. Drage so mi' tvoje besede. Ne ponižaj se pred mano. zakaj nisem vreden tvojega zaupanja, kaj šele tvoje ljubezni. Slovesno in tako rekoč namesto prisege pričam in trdim, da si govoril na včerajšnjem žalostnem sestanku pravo in č'sto resnico, rekoč, da je previsok. Neroda: — Kakšne so danes tvoje besede ? Mar nisi zvest svoji včerajšnji besedi ? Zvestoba za zvestoba, pravim in podčrta-vam, da si baš ti imel pravo, ko .ci izpričal in potrdil, da je prenizek. Narobe: — Vso prejšnjo noč nisem za-tisnil očesa in današnje pol sem prepil. ves čas pa sem mislil na spomenik. In po prav-danskem prevdarku sem se odloči'., da kapituliram. Ti imaš prav, spomenik je previsok. Neroda: — Ko j pa blebetaš? Vidim, da si preveč pil, zakaj trezen človek ne bi zmogel take bedastoče. Pri vsej svoji treznosti izjavljam kategorično in poslednjikrat, da je prenizek. Narobe: — Ti boš oponašal mojo pijanost, ti pijandnra pijana!? Samo v popolni zmešanosti pijanih možganov more sploh kdo trditi, da je nekaj prenizko, kar je v resnici previsoko Do sodnega dne bom trdil in pričal, da j,e previsok! Neroda: — Nak, prenizek! Narobe: — Rekel sem, da je previsok! Neroda (glasneje): — Prenizek! Narobe (še glasneje): Previsok! Neroda (kriči izza levega vogala): — Prenizek! Narobe (kruli izza desnega vogala): — Previsok! Neroda (že hripavo): — Pre — ni — zekkk! — Pre — ni — zekkk! Narobe (cvileči): — Pre — vi — sokkk! Naroda (se opoteče proti desni): Tj že pokažem, da je prenizek! Narobe (se opleta proti levi): S tole gorjačo ti vtepem prepričanje, da je previsok! Neroda in Narobe (se lovita okoii spomenika in sopihata. kakor kovaški meh). Neroda (vihti s palico): — Na previsokega, na! Bo kmalu prenizek! Narobe (otepa z gorjačo): — Na prenizkega. na še enkrat! Toliko časa bom mahal, da sam porečeš, da je previsok' Neroda (maha): — Lop, lop. lop! Prihodnji dan je prineslo časopisje naslednjo vest: žrtvi roparskega napada, ka-li? Zjutraj so našli policijski organi v drevoredu pod spomenikom znanega višjega penzijonista N. v objemu s svojim pbpularnim dvojnikom N. Oba sta bila nezavestna in sta močno krvavela. Poleg podstavka sta ležali dve prelomljeni gorjači, prostor okoli spomenika pa je bil močno pohojen. V bolnici se doslej še nigta zavedla. Najbrž imata zaradi hudih udarcev pretresene možgane, ker izgovarjata, dasi v nezavesti, nerazumljive besede, kakor; previsok, prenizek in podobno. Naknadno so naSli v pesku poho-jeno zlato uro in odtrgan srebrn gumb. Ali gre za roparski napad ali za maščevanje, bomo poročali po preiskavi. sta let ptičev in b la vedno bo1] rargrana. »Kar tu bi osta'a. tako je lepo.« se je sme-a'a. »Tu si tako proč od sveta Sam. 'n nebo je tako blizu Zakaj nama ni mogoče?« je cnila z otožnim gladom Pri la sta dc pastirjev, ki so pasli krave in I cda se kar n- mogla odtrgat: od njih Božala ie krave in snra^-evala pastirje. Prav posebno 'i je ugajal tisti pastir s san jav im pi gledom. V rokah je držal vrbovc piščal m se tako lepo •jtcvI. Vse 'c hotela vedeti Kakšno je jutro v gorah, kako je v dežju kako v nevihti Da. e: o po imen h krav jc vprašala. Ah. Leda. Otrok. Po,em sta sedla na skalo in Ami je vzel n eno roko v svojo Gledala sta v dolino in Ami jj. jc poljuboval prste. »Glej tiste ptiče.« jc kazala Leda na nebo. »Ali jih moreš prešteti?« Ami ie štel Naštel jih ic dvaiset. »Prav kol kor imam let.« sc je čudil. Leda jc molčala Mislila je na pastirja: tudi rn jih šteje kakšnih dvajset Potem pa je kar tako vpra:a!a: »Kaj praviš, ali ni dolgčas pastirjem? Ti?ko sami so.« »Njim ne more biti dolgčas« je hitel Ami, »saj vidiš njih vesele obraze. Zd- se. ko da so tu rojeni in da jc pastirovanje njih prvi in zadnji namen.« »Kako so srečn .ff je blagrovala Leda. Scmce jima je obračalo hrbet Vstala sta in Nazaj grede sta zopet srečala pastirje, l.tda je namenoma vrgla na tla robec in čez č?*. ko sla b:!a že daleč, se je spomnila, da je nekaj izgubila. Opravičila se je in stekla na-za - ... Ko se ie potem vrnila z robcem, je bil nien obraz obli t z rdečico. Tisto noč sta prenočila v gorah in drugi ve* čer sta sc vrnila domov Leda kar ni mogla zaspati. Mislila je na pastirja in na vso lepoto, ki jc jc videla tam gor. Tudi drugi dan je b;!a zamišljena. Njeni pogledi so bili tako plahi in misli tako raztresene ko da se še nI vrnila z gor. Ami je hodil potrt okoli nje in se čudil njeni molčečnosti. »Bolna ni,« si je govoril »saj je bila še včeraj tako razigrana.« »Leda. kaj je s teboj?« ga je zaskrbelo. Leda se je prisiljeno nasmehnila: »Saj ni nič, le trudna sem še.« Ami je verjel. Kako pa naj Leda laže! Angel! Pustil jo je wmo, da se v miru spočije. Poletje se je bližalo koncu. V zraku je bilo nekaj težkega, kakor duh po zrelem žitu, po polnih grozdih. Ami je hodil po travniku in trgal cvetice. Spletal jih je v venec. Sonce Se ni vstalo in njegovi čevlji so bili mokri od rose. Obraz mu je žarel in na glas je ponavljal besede ki jih bo govoril danes za njen god. »Leda Ljubezen moja. Vse. kar ima človek na razpolago, da izrazi vso največjo lepoto, je premalo za tvojo. Leda, ni besede, da bi ti dopovedal, kako te ljubim. Ti moja sreča! H moje vse. • Danes je tvoj god. Rad bi ti kupil kaj ime* Popotnik Popotnik je romal. Stal je na razpotja dolgo, dolgo premišljeval in — ohromeL Ohromel je, ker je dolgo premišljeval, namesto da bi delal in romal. Romaj! Popotnik je romal. Primerjal je in vedno znova primerjal ter — ohromel. Ni romal naravnost k cilju, ni štel korakov, ampak je meril razdaljo od ene točke do druge. Romaj! Odkod...? Kani...? Od rojstva do smrti? Ne, ie večnosti v večnost! * * • Voda nesmrtnosti Bhagavad Gita pravi: »Komur svet ne zadaje skrbi, kdor je to-liko svoboden in vzvišen, da ga ne omaje jo veselje, strah ali srd, tega ljubim. Kdor ne pozna navezanosti ali ločenosti, kdor ne žaluje in nima pohlepa, kdor opušča ono, kar prinaša sreča ali nesreča, ta mi je drag. Kdor enako ceni prijatelja kakor »sovražnika«, komur je enaka poštenost in nepoštenost, kogar ne motijo niti vročina, mraz, radost ali bol, kdor ni od ničesar odvisen, kdor je vzvišen nad grajo in tiho prenaša svojo usodo, kogar ne veže pohlep in me v svojem sklepu trden časti, ta mi je blizu. Kdor pa je pil vode nesmrtnosti in Je prežet s silno vero usmeril svoje prizadevanje k meni ter me ljubi nad vse, tega tudi jaz ljubim mtd vse.« nitnega, ogrlico ali zlat prstan, pa ne morem. Le rož sem natrgal, ki jih imaš tako rada. Ko sem jih trgal, sem mislil nate in ti z vsako cvetlico želel zdravja in sreče. Vzemi ta živi dokaz, ki ti govori...« Ko je bil venec spleten, je šei pod njeno okno. Srce mu je nemirno utripalo. Na pragu je stala njena mati in si brisala solze v predpasnik. »Kaj se je zgodilo?« je planilo iz njega. Hipoma je bil ves zmeden. »Pa se ni Ledi kaj pripetilo?« »Oh, Leda, Leda! Otrok morji« je jokala mati. Ami je bil ves nemiren. »Kaj je z njo? Kje je?« Ami je obstal Tiha groza je rasla t njem. »Kaj je že sinoči ni bilo?« »O pač. Bila je in še prav vesela. Ves dan je bila tako živa in zgovorna, da sem se ji kar čudila. Zdelo se je, ko da nečesa nestrpno pričakuje. Prišel je večer. Njene oči so kar žarele. Govorila je vse mogoče in me spraševala, samo da sem ji morala odgovarjati. Večkrat me je objela in pobožala: Ti mamica, ti. Potem je umolknila, kakor da zadižuje jok in čez čas se je spet zasmejala... O, kje je zdaj?« je mati ihte prekinila govor. Nato ga je povabila, naj sede. V sobi je bilo tako prazno, tako žalostno. Nadaljevala je: »Večkrat med dnevom mi je stavila tako čudna vprašanja, da sem kar osupnila: Mamica, kaj pa bi storila, če bi jaz umrla? — Kaj sem ji hotela odgovoriti drugega kakor: saj ne bi smela, tega bi gotovo Bog ne.dopustil. Kaj pa naj bi počela jaz sama na svetu? Čemu bi mi bilo življenje? Leda je pomolčala, pa je rekla kar tako v opravičilo: Saj bi tudi jaz brez tebe ne mogla živeti.. Tekala je po trav* niku in pred hišo pa zopet pritekla k meni, ko da me noče pustiti niti za trenutek same. Bolj ko se jc delal večer, bolj se me je tiščala: Povej mi še kaj o očetu, je silila. In pravila sem ji, kar sem ji prej že stokrat povedala. Nato je hotela, da grem z njo pred hiša Sedli sva na klop.co in gledali zvezde. Vidiš tisto svetlo zvezdico? mi je kazala s prstom. Tista je moja. Pogledala sem jo in prav takrat se jo utrnila. Leda je vsa vzdrgetala m se me oklenila. Ne boj se! sem jo potolažila. Preden jc legla spat. me je poljubljala in mi stiskala roko, ko da se poslavlja. Kmalu potem je zaspala. Pobožala sem jo še in si mislila, da je bila najbrže zato ves dan takšna, ker bo jutri nien god. Ko se danes zbudim, je bila njena postelja prazna. Prestrašena skoč m pokoncu. Klicala sem jo in jo iskala. A nje ni bilo nikjer. Kie je vendar Leda? Potem najdem na mizi papir in roka se mi je tresla, ko sem brala.« »Meja mamica, zbogom! Oprosti, ker te zapuščam. Vem, da ni prav, ker ne povem, kam grem in zakaj. A ne mGrem drugače. Saj bom mogoče prišla nazaj. Če pa ne pridem, vedi, da jc šla tvoja Leda v boljše življenje. Samo ne joči. Če boš jokala, bom čutila vsako tvojo solzo in mi bo hudo.« »Bog ve, kam je šla?« je končala mati in solze so ji padale po licu. Amiju se je smilila. Tako rad bi ji pomagal, pa ni vedel kako.. »Saj ni imela kam iti.« ji je dokazoval. »Mogoče se je le pošalila?« Kar tako je rekel, čeprav ni sam tega verjel. Mati ga je hvaležno poglc* dala in vedel je, da je bilo prav. Zakaj ji ne bi dal koščka tolažbe? Nato je šel in se je na samem zjokal. Danes je minilo leto in Lede še ni. Sonce je tako žalostno. Kaj je njemu pomlad, kaj poletje! Dolgi so dnevi in vse. kar dela, je tako brez pomena. Če hodi po travniku ali po gozdu, ga mučijo spomini in ne ve, kam bi se dal. Njena mati se vidno stara. Večkrat na dan gre Ami k njej in takrat mu pravi samo lepe reči o Ledi. Zdaj je že prepričana, da je ne bo več. Jokala bi, pa so ji oči že vse osušene. Tolažil bi jo. pa ve, ds bi ji nobena tolažba več ne pomagala. Zdaj misli samo še na to, da bi se preseliL (Jrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del Je o^ovoten f^j-hn—«> Volčiči, — V* g ft