710
L. Habe"tov: Žarki spomina
v
Žarki spomina.
$t
o se zlato sobice Skrije za gore",
Na večernem  nebu Žarki še blesti
A počasi gine
Zadnjih žarkov moč, In za svetlim dnevom
Pride temna noč.
Skrilo se je meni
Solnce za gore",
A spominov žarki
V  duši mi bleste".
Le počasi gine
V  nji jim  blaga moč, Kot za svetlim dnevom
Pada temna noč.
L.  Habetov.
w
Koroške pesmi.
Blaško Jezero.
jLotnik,  kaj  mi stopaš  tožno Tu na korotanskih tle"h, Ko  je vsula cvetje rožno Vesna po doleh,  bregeTi?
Ali pdmlad tudi zate Okrasila ni  zemlje?
Glej  vesel te bujne trate, Daj,   vzradosti si  srce-!«
Tiho, tiho, dekle krasno: Rad vesel bi  hodil tod,
Da s pomladjo lice jasno Tukajšnji imel bi rod !
II.
L
e moli, drago ljudstvo, moli, Prošnja  izpolni  Bog  ti  St<5;
Med tvoje pa molitve glasne Naj  čuje tujčev glas nebo !
Marija na Žili.
Ne zdse, z d te molim tukaj, Le zate, bedni  Korotan :
Spasitelju  človeštva mati Izprosi ti   povzdige dan!
III.
L
no  tebi je  valovje,  Drava, Mračno nad teboj  visi nebo: Naroda si slika živo-prava, Ki z valovi mu pojiš  zemljo
Ob Dravi.
»Ne,  nikakor«   —  vodni  duh šepeče »Ko oblak se vzpne od mojih  tal,
Skoro zlato solnce zaleskeče:
Potlej  včisti zopet se mi  val.   —
»Kdaj pa sreča narodu posine, Kdaj  blaginje solnca jasni s6j,
Kdaj  sred se razbistre* temine — Blažjih  časov  krije to ovoj!«   -
Batog.