t£h«j« — UvEcmS* pmedeljek — viik dan tjmraj. — Uredništvo: ulica w. r.M«*a AsiSfceea štev. 20. i. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Irdfjateii In odgovorni urednik Štefan Godi na — Lastnik tiskarna edinost — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina mala na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cei» leto L 60.—. — TeJefon uredništva in uprave Stev. 11-57-
v Trstu, v nedeljo IS. decembra 1921
EDINOST
Posamezna številka 20 stotlnk letnik XLVI
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj "> v iirokosti ene kolone (72 mit). — Ojhsl trjw^ev In obrtnifcav m/tt po 13 st >t osmrtnice, zahvale, poslanica iti vaMla pa L l.—, ojlasi deia.nl i >v mm po L Z — Mali oglasi po 2) stot bsssla. naj nanj pa L 2. — Oglu*' naročnica In reklamacije seirrittiil« Iz'cliiičm noravi edinasti. v Trstu, ulica -v Frančiška Asiikega štev. 20, L aaasuupje. — Teietoa areJnlftva la uprave 1 i-Vi •
SLEPA POLITIKA
Zastopniki avstrijske republike so zapustili tik pred sklepom ljudskega glasovanja Šopronj in odrekli v znak protesta vsako nadaljn^ sodelovanje. Dunajsko časopisje je začelo nato zelo ostro in. strastno napadati zunanjega minstra Della Torretto. Očitajo mu, da je podpiral s svojim vplivom in z vso svojo močjo interese reakcionarne Horthyjeve vlade in iztrgal Avstriji 3urgenlaud. Če se spominjamo prijaznih in prisrčnih besed, s katerimi je avstrijski tisk še pred par meseci govoril o Italiji, spoznamo takoj, da pomeni ta nenadna ostrina avstrijskega časopisja popolen preokret v zunanji politiki male republike. Avstrija se odmika Italiji in ker ne more živeti osamljena v Srednji Evropi, se nujno približuje Malemu sporazumu. Vesti, ki nam ravnokar prinaša brzojavna žica. jav* Ijajo, da je bil predsednik avstrijske republike gospod Hainisch te dni v Pragi in so ga Cehi sprejeli z vso svečanostjo. Ministrski predsednik Beneš je naznanil pri tej priliki javnosti, da je čehoslovaška republika sklenila z Avstrijo gospodarsko in politično pogodbo. S tem Avstrija sicer ni še vstopila v Mali sporazum, vendar je praktično z njim že precej tesno zvezana.
Ta dogodek obrača zopet našo pozornost na vnanjo politiko Italije. Odkar je Della Torretta prevzel vodstvo zunanjih poslov, se je namreč znatnu spremenila vloga Italije v Srednji Evropi. Za časa Siolittija so vladali prisrčni odnošaji med Rimom in Dunajem, Italijani so znali spretno izrabiti nezadovoljnost Avstrijcev 3 saintgermainsko mirovno pogodbo in so podpirali avstrijske zahteve po združitvi z Vemčiio. S tem so manjšali in slabili vpliv ^rancije v Srednji Evropi. Z druge strani o pletli vedno ožje stike s čehoslovaško epubliko in vse je kazalo, da se ustanovijo -ned Cehi in Italijani trajni odnošaji zavezništva.
Sforza je znal prav dobro izrabljati pogosta nesoglasja, ki so nastajala med Čehoslovaško in Francijo radi Poljske ali različnih gospodarskih vprašanj, kakor na pr. radi izvoza češkega sladkorja. Najbolj pa je znal prikleniti Sforza Čehe nase s tem, da jih je podpiral v njihovem sporu s Poljaki, ki so ljubljenci Francije. Vse je kv-ulo, da se bodo Čehi polagoma oprostili francoskega vodstva in zapadli vplivu Italije. Potom Čehov so imeli Italijani vpliv
na Mali sporazum, to se pravi na največjo zvezo držav v Srednji Evropi. Višek svojih uspehov je dosegla Italija meseca juli|a tega leta, ko je Romunija pred VS*°P?™.v Mali sporazum vprašla v Rimu Giolitti|a za privoljenje. Nikdai še m bila zela Italija takega diplomatičaega uspeha. Vse je kazalo, da je nadvladje francoske republike v obdonavskih državah omajano m da bo moral fiancoski militarizem deliti z Italijo svojo oblast nad evropsko celino.
V lem pa je izbruhnila na Ogrskem habsburška pustolovščina. .Malemu sporazumu se je zdelo zadržanje Italije dvoumno, Čehi pa so bili tedaj itak že vznevo-ljeni radi nastopa Della Torrette v sporu radi Burgenlanda. Vsem je še v živem spominu, kako je hotel tedaj Beneš posredovati med Avstrijo in Ogrsko in kako je nato Della Torretta Beneševo posredovanje preprečil. Vzel je Čehom zadevo iz rok in sklical zborovanje v Benetke. S tem korakom se je bil Della Torretta zameril Cehom in Avstrijcem. Od tedaj dalje se je pričel Mali sporazum in se je pričela Avstrija odmikati italijanskemu vplivu. Čehi so se približali Poljakom in sklenili z njimi gospodarsko in politično pogodbo. V tej pogodbi jemlje Čehoslovaška poljsko-francosko konvencijo na znanje. Poljska pa odobrava zvezo, ki so jo sklenili Čehi, Jugosloveni in Romuni. Čehoslovaška se celo obvezuje, da bo v slučaju poljsko-ruskih sporov nevtralna. Razen tega dovoljuje Čehoslovaška Poljakom, da smejo v slučaju vojne prevažati preko čehoslovaš-kega ozemlja orožje. Ta pogodba je največje važnosti
Iz gornjih dejstev je razvidno, da se dviga v Evropi silni sistem držav, ki obsega Čehe, Jugoslovene, Romune, Poljake in avstrijske Nemce. Ta velika organizacija stoji pod vodstvom Francije. S tem se je premoč francoske republike v Evropi neznansko utrdila.
Italijanski tisk napada radi teh neuspehov Della Torretto. cll Popolo Romano*, morda največji list Italije, trdi, da nosi vna-nji minister najtežjo odgovornost za te dogodke. Očita mu nesposobnost in pomanjkanje vsake velikopoteznosti. «Le ena poteza se da razločiti v njegovem negativnem delovanju in to je poteza njegovega ozkega in reakcionarnega duha.»_
Jugoslavija
Sporazum med demokrati in radikali.
■*ELGRAD. 17. Predsednik narodne skupščine dr. Rybar je sklical po kraljevi želji zastopnike radikalnega in demr1 ratskega kluba. Na sestanku se je baje dosegel med obema strankama sporazum. Demokratskemu numstru notranjih stvari bo priueljen radikalski podtajnik, a radikalskemu ministru za agrarno reformo demokratski podtajnik. Rešitev krize se pričakuje vsak hip.
Ameriško brodovje v Splitu. — Svečan sprejem. — Govor ameriškega admirala
SPLIT, 16. Te dni je priplul v tukajšnjo luko drednot Zedinjenih držav «Utah». Na Obali jc sprejelo ameriškega admirala INi-blacka vojaštvo. Godba je zasvirala ame-liško himno, admiral pa je pozdravil vojake s aPomozi Bog, junaci!« Na banketu, ki se je priredil njemu na čast, je imel admiral Niblack pomemben govor, v katerem je naglašal, da zasleduje Amerika povsod nesebično politiko. Med tem ko podpira Amerika narode, ki trpe brez svoje krivde, nima interesa za narode, ki sklepajo tajne pogodbe ter se hočejo okoristiti z vsakim političnim položajem z namenom, da pridobe nekaj za sebe, in ki skušajo trgovinsko izrabljati narode drugih držav v svojo korist.
Zedinjene države so mnenja, da je vsaka teritorialna posest brez vrednosti, ako m dosežena po svobodni volji njenega prebivalstva. Teritorij, ki se ohranjuje z bajo-neli, ni končno nič drugega, kakor mrtev kapital.
Admiral obžaluje, ker po treh letih skle-.enega premirja obstoje še vedno nereše-ia vprašanja na Jadranu. Želi, da bi se Split razvil kot velika luka v koristni tekmi z Benetkami, Trstom in Reko. Upa, da bo ob svojem ponovnem prihodu na Jadransko morje našel vse v najboljšem finančnem stanju in da bodo takrat dobri odnošaji med vsemi narodi v resnici vzpostavljeni.	__
čehoslovaška
Politični sporazum med Čehoslovaško in Avstrijo
PRAGA, 17. Snoči je priredil ministrski »redsednik Beneš pojedino v čast kance-arju Schoberju. V napitnici se je Beneš zavalil predsedniku Hainischu in kancelar-i Schoberju za njun obisk, ki ima veliko politično važnost. Vse težkoče in vsi spori spadajo od danes dalje v preteklost. Na gospodarskem, socialnem in moralnem po-fju — je rekel Beneš dalje — iščemo že tri leta poti, ki naj nas dovedejo do stalne jredbe Srednje Evrope. Sosedi smo, ima-itr » iste gospodarske in od danes naprej I. _i iste poHtične interese. Ni bilo mogo-drugače, kakor da se je tej politični potrebi dal stvaren izraz. Povodom Vašega obiska smo io storili, odpravili smo težkoče gospodarskega in finančnega značaja ter pmo sklenili politični sporazum, s katerim
je novi red v Srednji Evropi zagotovljen in ki pomeni velik korak naproti splošnemu miru. Sporazumeli smo se, da bomo vsak spor rešili na prijateljski način, da se bomo v slučaju težkoč obračali do Zveze narodov in njenega mednarodnega razsodišča tec^da se bomo medsebojno podpirali v obrambi take skupne politike.
Kancelar Schober je rekel v odgovoru, da bo sedanji sestanek brez dvoma imel najboljše posledice za obe državi. Sklenjeni sporazum pomeni nov napredek v odnošajih med obema državama. Obe državi sta se prepričali, da je dobro ene odvisno od dobro druge. S sporazumom glede razsodišča sta dali Čehoslovaška in Avstrija dober zgled vsem drugim državam.
Hainisch pri Masarjku
PRAGA, 17. V četrtek predpoldne po uradnem sprejemu pri predsedniku Masa-ryku, sta imela čehoslovaški ministrski predsednik Beneš in avstrijski kancelar Schober pogovor o gospodarskih vprašanjih in o političnih dogodkih zadnjih dni. Popoldne je bil Schober pri predsedniku Masaryku. Zvečer je bila v čast avstrijskemu dposlanstvu pojedina, katere so se udeležili vsi člani čehoslovaško vlade, za* stopniki iz obeh zbornic in mnogo drugih uradnih oseb.
Hainisch je odpotoval s Čehoslovaške-ga včeraj predpoldne. Z meje je poslal predsedniku Masaryku brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje v toplih besedah za prisrčen sprejem in izraža upanje, da se bo prijateljstvo med obema državama v bodočnosti uspešno razvijalo.
Praškemu listu «Prager Tagblatt-u» je dal predsednik Hainisch sledečo izjavo: «Avstrija potrebuje kredite in obe r^-žavi imata isti cilj, t. j. da se odpravi nasilje in na njeno mesto dene prijateljstvo. Prijateljstvo med Čehi in Nemci se da ostvariti kakor vsaki drugi načrt. Masaryk je eden prvih mož v Evropi. Avsrija želi biti v prijateljskih odnošajih z vsemi svojimi sosedi, med katerimi sta Nemčija in Čehoslovaška najpoglavit®ejši.» V nadaljevanju je Hainisch rekel, da ima glede gospodarske bodočnosti Avstrije najboljše upe in da bodo imela pogajanja, ki se sedaj vršijo, blagodejne posledice.
Neki avstrijski izvedenec je izjavil, da gre pri sedanjih pogajanjih med Avstrijo in Čehoslovaško predvsem za to, da se določi način izvajanja trgovske pogodbe, ki je bila sklenjena v mesecu maju.
Italija
| Nadaljevanje razprave o začasnem proračunu. — Aretacija italijanskih ribičev t dalmatinskih vodah
RIM, 17. Po razpravi o spopadu med socialisti in fašisti v Bresci, tekom katere je vlada, kakor po navadi, izjavila, da je... ukrenila vse potrebno za kaznovanje krivcev in da so varnostni organi postopali povsem nepristransko« je podtajnik za v na-
nje stvari Valvassori Perom poročal o aretaciji in o zaplenitvi kjozotskih ladij s strani jugoslovenskih ofelastev v Dalmaciji.
Po poročilih italijanskega konsula v Šibeniku je ribaril oddelek kjozotskih ladij dva dni med otokoma Pagom in Maonom, nakar se je vsidrai v nekem zalivu južno od Novalje. Na tretji dan so jugoslovenska oblastva zahtevala od ribiškega poveljnika dokumente, ki so se poslali pristaniškemu poveljništvu v Šibenik. Šibeniško pristaniško poveljništvo je izjavilo, da so ribiči prekršili obstoječi dogovor o ribarenju. Medtem so ribiške ladje zapustile novalj-sko luko in odplule v Veliki Lošinj. Šabe-niški poveljnik je zagotovil, da bo dal uvesti preiskavo o dogodku, ker ni Še izvedel za vzrok, zaradi katerega so bile ribiške ladje ustavljene. Vlad« bo na vsak način skrbela, da se spoštuje pravica italijanskih državljanov, v kolikor jim gre.
Kar se tiče dogovora o ribolovu, je izjavil podtajnik, da ta dogovor ni še bil odobren, up& pa, da bo kmalu odobren, in sicer v predstojećih pogajanjih za sklenitev trgovskega dogovora z Jugoslavijo.
Fašist Giurati in zadrški poslanec Krekich sta zahtevala, od vlade, naj poskrbi, da se naredi konec neprekidnim incidentom na vzhodni jadranski obali
Tekom nadaljnje razprave o izgredih v Raveni ob priliki proslave Dantejeve šest-stoletnice je prišlo do hudega prerekanja med fašisti in socialisti, ker je neki socialistični poslanec izjavil, da fašisti niso prišli v Raveno proslavljat Dantejevo šeststo-letnico, temveč kazat svojo moč.
Končno se |e mogla nadaljevati razprava o začasnem proračunu.
Socialist Mattetti je kritiziral poročilo finančnega ministra z vseh strani Predvsem je ugotovil, da število javnega dolga ni točno, ker si Se znano, koliko avstrijskega dolga bo morala Italija prevzeti; tudi ni še znan obračun o izmenjavi avstrijske ga dolga.
Upanje, da bodo Italiji dolgovi v inozem stvu oproščeni, je šlo po vodi, ker si je italijanska vlada pokvarila položaj nasproti Zedinjenim državam s tem da j« sprejela francoski militaristični program Vlada ni še udejstvila svojega programa o razorožitvi, ker je pod orožjem še 240 tisoč mož. Razen tega se je zvišalo število kraljevih stražnikov in orožnikov, ki se nameravajo uporabiti tudi v kakem morebitnem
mednarodnem spopadu.
Poročilo finančnega ministra je razen tega pomanjkljivo, ker je skušal na vse mogoče načine zmanjšati pred zbornico primanjkljaj, ki je v resnici večji, nego je razvidno iz poročila.
Socialistični poslanec je tudi očital za-kladnemu ministru, da so njegova predvidevanja o dohodkih zelo pretirana, posebno v kolikor gre za Julijsko Krajino kjer se v imenu patriotizma vrše nerednosti, katerim se mora narediti konec.
Mattetti je zaključil, poudarjajoč, da je primanjkljaj kroničen kljub navideznemu zmanišanju. Dolg rase in tudi zmanjšanje množine papirnatega denarja je samo navidezno; vladna poUtika povzroca celo inflacijo prometa papirnatega denarja. Posebno nevarna je njena finančna politika, ki sili občine, da pogrezajo v nove dolgove. Sedanja vlada ni nikakor zmozna za udej-stvitev programa, ki bi mogel izboljšati državne finance.	.
Sedanja zbornica ima izrecno smer levice, vlad pa se orientira v smeri desnice. Takemu položaju se mora nareckti konec. Država rabi močno vlado; če sedanja vlada ne čuti dolžnosti, da odstopi, jo mora zbornica vreči.
Bonomijev «strategični umik
RIM, 16. Bonomi se je začel umikati. Pred tremi dnevi je časopisje javilo, da je ministrski predsednik sklenil razpustiti fašistovske naskočne oddelke, predvčerajšnjim so fašisti izdali proglas, v katerem naznanjajo, da je vsa fašistovska politična stranka en sam naskocm oddelek, včeraj pa je izdala — vlada proglas, v katerem ublažuje vtisek vesti, ki so jih objavili listi.
Proglas pravi:
«Napačne vesti so pripisale iniciativi tega ali onega vladnega člana nove ukrepe za potlačenje žalostnih spopadov, ki se še vrše po nekaterih italijanskih pokrajinah. Te vesti so neutemeljene.
Gre le za akcijo splošnega značaja, ki jo vlada razvija v skladu s svojimi izjavami v zbornici. V govoru od 6. novembra, pred glasovanjem, je ministrski predsednik izjavil da namerava ščititi pred nasilstvi vse stranke, katerih propaganda in organizacija se vrši v mejah zakona. Ministrski predsednik je tudi izjavil, da ne namerava dovoljevati ne ljudskim arditom, ne rdečim stražam, ne naskočnim oddelkom, da bi sestavljali naskočne oddelke, ki so podvrženi določbam kazenskih zakonov.
V skladu s temi izjavami, odobrenimi v zbornici, pripravlja ministrstvo za notranje stvari potrebne ukrepe za strogo izvršitev že izdanih določb glede razorožitve državljanov in za preprečitev ter potlačenje vsakega poizkusa ustanavljanja oboroženih organizacij med strankami, ki se bore.»
Da pa bo odstranjen vsak dvom glede vladnih namenov, se je dal podtajnik za notranje stvari Teso obiskati od urednika lista aGiornale d* Italia», kateremu je izjavil, da je ravno prišel od nekaterih faši-stovskih poslancev, kateri niso... prav
nič ugovarjali temu vladnemu ukrepu. Sicer pa je vsako razburjanje nepotrebno, ker sedanji ukrep ni nikomur v škodo in je povsem v skladu z že izdanimi ukrepi za razorožitev državljanov in ne vsebuje torej nič novega. Vlada hoče biti nepristranska in namerava nastopiti proti vsem oboroženim organizacijam brez razlike na to, kateri stranki pripadajo.
Doslej je vlada pokazala, da misli resno, edino-le s tem, da je odpustila kremon-skega podprefekta, kateremu je odvzela čin in plačo, ker je dovolil, da vozijo po mestu avtomobili z oboroženimi skupinami. Gospodu Wenzlu pa se baje še vedno prav dobro godi...
Ko bi nas izkušnje ne učile, da rimski državniki ne jemljejo preveč tragično svojih izjav in obljub, bi kljub vsemu zgoraj omenjene izjave ministrstva za notranje stvari imele kak pomen, tako pa veljajo bržkone, kar so veljale dosedanje izjave oziroma obljube.
Italija hoče imeti mornarico enako francoski
MILAN, 17. cCorriere della Sera» javlja iz Washingtona, da je konferenca za razorožitev zadela ob nove, skoraj nepremostljive ovire. Anglija, Japonska in Amerika so se že sporazumeli glede Hu-ghesovega načrta za razorožitev; udejstvi-tev tega dogovora je bila odvisna edino-le od tega. ali ga podpišeta tudi Francija in ItalijaT z ozirom na moč njun« mornarice. Francija je takoj sporočila, da smatra potrebno za svojo varnost mornarico 350 ton in bi morala torej zgraditi še za 120 ton vojnih ladij. Če bi se ta francoski predlog sprejel, bi morale tudi Anglija, Amerika in Japonska sorazmerno povečati svojo vojno mornarico.
Ko je italijanski zastopnik Schanzer slišal za francosko zahtevo, je takoj sporočil, da zahteva Italija enako mornarico, kakor jo bo imela Francija, ker njen položaj ne dovoljuje, da bi imela slabejšo mornarico od kake druge sredozemske države. Kar pa se tiče števila ladij teh dveh mornaric, je Schanzer za najmanjše število, ki ga dovoljuje varnost države.
Francija
Komisija za odškodnino ne bo upoštevala
nemških opravičevanj.
PARIZ, 17. Komisija za odškodnino je proučila včeraj nemško noto, v kateri prosi nemška vlada za odgoditev predstojećega roka za plaćanje odškodnine.
cMalin* javlja, da bo komisija bržkone sprejela odškodninski obrok, določen za 15. janu a rja, da pa bo dokazala Nemčiji neupravičenost njenih ugovorov.
Vprašanje odnošajev med Francijo in Vatikanom pred senatom. — Vlada dobila zaupnico.
PARIZ, 17. Včeraj se je nadaljevala v senatu razprava o odnošajih med Francijo in Vatikanom. Bompard, levi republikanec, je naglašal, da želijo Alzačani in Lorenci, naj se za njih dežele še dalje ohranijo določbe konkordata. Veljavnost- konkordata pa se ne more zamisliti, ne da bi država imela istočasno svojega poslanika pri Vatikanu. 'Neodvisni socialist Flaissieres jc rekel v svojem govoru, da se bo papežev nuncij bavil v Parizu gotovo tudi z vprašanji francoske notranje politike, seveda z narodnega stališča. Sploh so vsi govorniki, ki so nastopali proti obnovitvi stikov med Francijo in Vatikanov, eno-dušno naglašali, da bo imela ta obnovitev neprijetne poaledice za notranje politično življenje Francije. Te posledice se bodo pojavile — po mnenju nasprotnikov stikov z Vatikanom — v obliki verskih bojev, ki se bodo zopet razvneli Stem bo spravljen zakon o ločitvi države od cerkve v resno nevarnost in z njim vsi zakoni, o laici teti.
Ker je obnovitev diplomatskih stikov med Francijo in Vatikanom delo sedanjega ministrskega predsednika Brianda, je postalo to vprašanje hkratu vprašanje zaupanja aH ne: zaupanja napram sedanji francoski vladi. V s\ ojem odgovoru na razne interpelacije je Briand vsled tega odločno branil svojo politiko napram Vatikanu. Ako sem storil ta korak — je rekel Briand — sem ga storil za to, ker so interesi Francije zahtevali hitro odločitev. Kljub temu da je Francija imenovala svojega poslanika pri Vatikanu, vprašanje obnovitve diplomatskih stikov s sv. stolico še ni rešeno, temveč ima o njem zadnjo besedo parlament. Ako misli parlament, da bo poslaništvo pri Vatikanu na škodo Francije, tedaj mora zrušiti vlado. On pa želi Franciji drugačno politiko, kajti poleg nekega dobička bi odprava poslaništva prinesla s seboj ogromno škode, katero ni smeti prezreti. Briand je na-glasil, da Francija ni mogla prezirati Rima brez velikanske škode. On je prosil parlament za kredite, ki so bili potrebni za otvoritev poslaništva, ker je smatral, da bo to Franciji koristno. Dalje je povedal, da je hotel imeti vsa zagotovila, da se dogodki iz L 1904. ne bodo ponovili. Vatikan pa je s svoje strani izjavil, da bo upošteval zakon o ločitvi cerkve od države in o kongregacijah. Briand je nato naglašal, da se verska udruženja nahajajo v Zedinjenih državah, na Portugalskem in v Švici, ne da bi jih oblastva ovirala, torej bi lahko obstojale tudi v Franciji. Ni moja naloga — je rekel dalje Briand — da bi spodbujal cerkev, naj ustanavlja v Franciji kongregacije, toda mislim, da ni nikakor v interesu Francije, da bi se taka sila, kakor je katolicizem, nahajala na Francoskem izven zakona. Želim le, da se cerkev vrne na zakonita tla in da opusti gotove politične cilje. Dalje je rekel Briand, da so se člani verskih kongregacij povrnili v Francijo ob času vojne, toda tudi prej jih Francija nikdar m silila, da naj zapustijo deželo. Nato je sporočil neko poročilo tedanjega poslanika pri Vatikanu gosp. JonnartA. To poročilo pravi, da stoji sv. stolica na atatišču, da se morajo zakoni o laiciteti spoštovati. Ako bo Vatikan, kakor so rekli nekateri senatorji, prosil, naj se ta zakon ublaži, to še ne pomeni, da bo vlada ugodila tej zahtevi. Ob zaključku je rekel Briand, da se to vpraianje tiče iz-
ključno zunanje politike. Celo vprašanje sem vestno proučil in lahko trdim, da odgovarja obnovitev diplomatskih stikov z Vatikanom interesom Francije, Ko bi se ne bil odloČil za otvoritev poslaništva pri Vatikanu, bi ne bil storil svoje dolžnosti. Senat naj promatra to vprašanje, kakršno je, to se prava kot zunanjepolitično vprašanje in naj v teh mejah izreče svojo sodbo.
Senat je odobril s 174 glasovi proti 129	resolucijo, s katere se odobrava obnovitev	diplomatskih stikov s sv. stolico in politiko vlade napram Vatikanu.
Anglija
Položaj v Indiji — Prestolonaslednikovo potovanje
LONDON, 17. Po svojem obisku v Al-lahabadu, kjer je bil od domačinov popolnoma bojkotiran, in po obisku v Benare-su, kjer mu je bil po uradnih poročilih prirejen sijajen sprejem, je angleški prestolonaslednik zapustil rodovitno dolino reke Ganges in indijska tla ter sc je odpeljal v Nepal. Nepal je neodvisna država v Himalajskem gorovju. Ta država ima z Anglijo zvezno pogodbo, op kateri ji je s strani Anglije zajamčena pod gotovimi pogoji politična neodvisnost. Prinčeva pot v Nepal ima popolnoma zaseben značaj. Prestolonaslednik se je le odzval povabilu nepalskega vladarja, ki ga je povabil na lov. Prestolonaslednik bo ostal v Nepalu okoli teden dni. Po uradnem načrtu bo princ obiskal po svojem povratku 22. decembra Patno in naslednji dan Kalkuto.
Povodom hipne odsotnosti prestolonaslednika se listi obširno bavijo z uspehi in neuspehi pri njegovih dosedanjih obiskih po indijskih mestih. Bojkot proti prinčeve-rau obisku je uspel samo v Bombay-u in v Allahabadu, docira se je prebival, po drugih mestih udeleževalo sprejemov v velikem številu. Vtis izgredov, ki so izbruhnili v Bombay-ti tik pred prestolonaslednikom vem prihodom pa je bil popravljen s sijajnim sprejemom, ki mu je bil prirejen, ko se je izkrcal, in še posebno z ovacijami, ki so mu bile prirejene ob njegovem slovesu. Dejstvo, da se je v Allahabadu bojkot popolnoma obneset, razlagajo listi s tem, da je prišel prestolonaslednik v to mesto ravno v hipu največje politične napetosti, ki je vladalo v mestu in okolici radi tega, ker je bilo aretiranih par stotin domačih nacionalistov.
Sedanje gibanje proti prestolonasledni-kovemu obisku pa je le ena neznatna stran splošnega gibanja proti angleški vladavini. Začetki vsega gibanja gredo nazaj v 1. 1885. To gibanje pa je bilo slabo in brez določenih oblik. Ob času vojne 1. 1916. je gospa Ana Besant ustanovila prvo indijsko »zvezo za avtonomijo». Že leta 1919. pa je indijski agitator Gandhi potisnil zmerno gospo Besant v ozadje in je začel z odločno protiangleško agitacijo. Dobil je pod svoj vpliv takoimenovani «vseindijski zbor;-, ki je nekaj podobnega onemu, kar je bil sinfajnovski parlament na Irskem, [n pod njegovim vplivom je ta «zbor» iklenil, da se imajo angleška oblastva v Indiji bojkotirati.
Gandhi in njegovi agitatorji porabljajo /sa sredstva, da združijo proti Angležen} ves indijski narod. Tako so spretno izrabili nezadovoljstvo indijskih mohamedan-cev radi ponižanj, ki so bila prizadjana ca-rigrajskemu sultanu s tem, da so se mu odvzele kalifatske pravice nad indijskimi mo-hamedanci ter se podelile hedžaskemu sultanu, ki je pod pokroviteljstvom Anglije. Od 330 miljonov indijskih prebivalcev je le kakih 60 miljonov mohamedancev. Kljub temu se njihovemu protestu pridružujejo tudi nemohamedanci in tako se počasi ustvarjata enotnost vsega indijskega naroda in njegova enodušnost v odporu proti Angliji. Neuspehi tega gibanja povodom obiska angleškega prestolonaslednika pa dokazujejo, da je to velevažno gibanje še-le v začetku. Zanje je treba pridobiti kmet-sko prebivalstvo, katerega je v Indiji 80^, kar bo seveda zahtevalo mnogo napornega dela.
Angleška delavska stranka za izpremembo versailleske pogodbe
LONDON, 17. Skupina zastopnikov delavske stranke je predložila Lloydu Geor-geu spomenico s predlogi za rešitev vprašanja brezposelnosti. Med drugim predlaga spomenica izpremembo versailleske mirovne pogodbe. Lloyd George je rekel odposlanstvu, da Nemčija mora plačati vojno odškodnino, ker mora popraviti škodo, ki jo je napravila, predvsem škodo v francoskih pokrajinah. Pod pritiskom francoskega mnenja moram vztrajati pri zahtevi, aa Nemčija mora plačati Gre le za to, da se najde najprimernejši način. Angleški parlament odobril angleiko-irsko pogodbo
LONDON, 17. Doljna zbornica je odobrila mirovno pogodbo med Anglijo in Irsko s 401 glasom proti 80. V gornji zbornici je bila pogodba odobrena s 166 glasovi proti 47.
Odnošaji med Anglijo in Rusijo LONDON, 17. Včeraj predpoldne je bil ruski trgovski zastopnik Krasin v Dow-ning Street-u, kjer je imel z Lloyd Geor-geom dolg pogovor, kateremu je prisostvoval tudi angleški finančni minister. Listi pravijo, da so angleški uradni krogi mnenja, da bo vprašanje obnovitve trgovskih stikov z Rusijo med drugimi tudi predmet razpravam na sestanku med Lloyd Georgeom in Briandom, ki se bo vršil prihodnji ponedeljek.
3*ran IL
»EDINOST«
V Trate,
l«w
mi
Amerika
Vprašuje ameriških terjatev v Evropi
YQRK. J7. «New York Tribune«
sli». V »tem Cara is kakor po iaročfla to se začele pojavljati nove in aepredvideve-ne težkoče v vprašanju skrčenja vojnih mornaric, tako da ie prišla vsa ta za deva
\y x uaiv. 11.	iuiiv ihuuh^" monutne, uko qa ie pnsi.i vsa la xaaov»
se bavi v uvodnem članku 2 VprfiS&fljem mrtVo točko. kal or nam da|ajo luumeu —-----■•-'—<■	besede, ki prihajajo iz ust uradnih konfe-
ZUfopMM vojnih oškodovancev o Rima
ditnemu zavodu v Gorici popolna neodvisnost od zveznega kreditnega zavoda v Benetkah, ki škoduje radi svojega špeku-
savezniških dolgov napram Ameriki. List pravi, da bi ne bilo pravično zahtevati od Anglije, naj plača, ko je pač gotovo, da Francija, Italija, Rusija in druge države ne morejo plačati. List je mnenja, da se bo ameriško javno mnenje prej aH slej prepričalo, da je bolje se odreči terjatvam, ki jih ima v Evropi, kakor zahtevati planilo. Takrat — zaključuje «Ncw York Tribune« —• bo ameriška javnost spoznala stvarnost in bo#nehata sanjr/
Daljni Vzhod
Prva Japonska, ki zahteva ločitev od moža Veliko pohujšanje
LONDON, T'"- Gospa Aki-Ko Ito, sestrična japonskega cesarja, ki je na čelu ženskega gibanja na Japonskem, je vzbudila v Tokiu veliko pohujšanje s tem, da se je javno uprla proti svojemu možu. Gospa Ito je vložila pri sodišču pravdo za ločitev od sedanjega moža, bogatega posestnika premogovnikov, kateri pa da je ne ljubi. V japonskih listih je bilo objavljeno sila pisem na naslov gospe Ito radi to zadeve, toda le malo jih je nji v prilog, kajti veČina Japonk je konservativnega mišljenja. Do sedaj ni namreč bilo Še nobenega slučaja, da bi ženska zahtevala ločitev zakona. Po japonskih običajih sliši ta pravica le moškemu in večina pisem pravi, da bi razpadla japonska družba na male kose, ako bi javno mnenje dovolilo tako pravico tuji ženskam. 2ensko društvo v Fukuoki, kjer je domovala ga. Ito, je sklenilo resolucijo, v kateri izraža svoje zadoščenje nad tem, da je ta ženska zapustila mesto, tako da ne bo mogla pokvariti dobrih običajev drugih žen. Po poročilih japonskih listov ej mož gospe Ito vozil v hišo prostitutke pred očmi svoje lastne žene. Vsako žer.6 bi tako moževo početje gnalo v obup — pravi po pravici japonski list < Asahi^. (Zanimiva sličica o nazorih modernih Japonk in o pojmih, ki jih imajo o Svoji že neki časti.)
Albanija
Prevrat v deželi VALONA, 16. V Tirani sc je izvršil prevrat. Nova vlada, ki jc jedva 10 dni na krmilu, je namreč dala ukaz, naj sc aretirajo prejšnji ministrski predsednik, nekaj ministrov in nekateri bivši pristaši Esad - paše. Vsi ti so zbežali v notranjost dežele. Sploh je ogromna večina prebivalcev proti sedanji vladi. Zadnje vesti pravijo celo, da jc podal načelnik vlade Hasan - beg iz Prištine ostavko in zbežal 5* Tirane iz strahu pred nasprotniki in da jc močan oddtlek oboroženih nasprotnikov sedanje vlade pod poveljstvom Ahmed - begom že na pohodu proti Tirani. Neka vest iz Skadra pravi, da je prevzel začasno vlado Hidro-šen Kosturi. Splošno se smatra, da je prišla nepriljubljena Hasan-begova skupina do vlade s pomočjo tujega vpliva.
TihomorsKi sporazum
Prekleti teden je bil na vvashingtonski konferenci sklenjen in podpisan takoime-novani ihomorski sporazum med Ameriko, Anglijo, Francijo in Japonsko. Njegova vsebina je bila v našem listu že objavljena. Svetovno Časopisje, predvsem seveda časopisje prizadetih držav, sc zdi da tega sporazuma ne more nahvaliti. Ker se je sklenil na washingtonski konferenci, vidijo Amerikanci v tihomorskem sporazumu velik moraličen uspeh Zcdinienih držav, ki so to konferenco sklicale, Angleži na glas kričijo, da je bil pretekli teden najlepši, kar jih je Anglija doživela od sklenitve premirja v zadnji veliki vojni. Seveda ne mislijo pri tem samo na tihomorski sporazum, temveč tudi na angleško-irsko pogodbo in naibrže predvsem na zboljšanje angleške valute, ki jc sledilo dogodkom preteklega tedna. Veselje bahatih Francozov je nepopisno, kajti s tem, da je tudi Francija vključena v ta sporazum, je bila Francozom izdana diploma velikega svetovnega naroda, katera je bila ob nekem času že v veliki nevarnosti. Najredkobesednejši so kajpada Italijani, kateri teh velikih morskih volkov niso mogli prepričati, da bo tihomorski sporazum trdnejši in trajnejši, ako bodo tudi oni zraven.
Tako velja ta sporazum med visokim svetovnim občinstvom za nekako mojstr-
renčnih krogov. Sporazumeli so se glede varstva svojih posestev na Tihem morju, vsak ostane pri «rsvojem» deležu, toda vojne ladje bi el bilo škoda uničiti. Glede starih, ki itak niso več za nobeno rabo, bi ne nasprotovali, toda novih, ki so edine porab-ne v modernih bitkah, hočejo ohranita nedotaknjene.
Tako bo vprašanje razorožitve na morju in na kopnem splavalo po vodi, oziroma bo zavzelo tako obliko, da bo ostalo vse pri starem. Večjega medsebojnega nezaupanja bi si prizadete države ne bile mogle izraziti. Toda diplomati so tega vajeni, ljudstva pa morajo itak molčati, kvečjemu smejo prikimovati. Kakor pa razdvaja washing-tonske diplomate na eni strani medsebojna neodkritosrčnost, tako jih na drugi strani združuje sebičnost. Tihomorski sporazum nas spominja na pogodbo o zvezi narodov. Zveza narodov pomeni v Evropi absolutno nad vlad je treh velesil Anglije, Francije in Italije na moralno in materialno škodo dru-
fih manjših držav. Ker je Japonska tudi v vezi narodov, lahko rečemo, da je vsa evropska politika v rokah četvorice: Anglije, Francije, Italije, Japoonske. Delokrog tc četvorice pa ni segal tudi na svetovno Tiho morje, ker se Amerika ni hotela pridružiti Zvezi narodov. Bilo fe treba spopolniti Zvezo narodov z novo Četvorico, To se jc doseglo v Washingtoftu s tihomerskim sporazumom. Svetovni imperializem obeh četvoric je sedaj jasno formuliran v vsem sijaju mednarodnih fraz in v vsej svetosti mednarodnih pogodb.
S tem je naloga washingtonske konference, kakor so si jo začrtali diplomati, reSeni, delo izčrpano in diplomati lahko gredo domov. Kaj nas brigajo Rusija, Kitajska in Nemčija in razne druge dežele. Saj smo se pač ravno zalo omejili samo na otoke, da nam ostanejo svobodne roke na suhem. Sicer pa imnmo za vsak slučaj na razpolage Zvezo narodov, ki nam je vedno na razpolago, ako se kaj zgodi, kar bi znalo biti v kvar našemu imperializmu in našemu nad-vladju na kopnem.
In tako se v/ashingtonska konferenca v resniti lahko smatra že za končano. Amerika, ki je konfercnco sklicala in obljubljala narodom novo dobo miru in sprave, je dosegla v polnem obsegu vse, kar je nameravala. Neznosna mora, ki jo je tlačila že de set let, namreč angleško - japonska zveza, jc padla. K temu velikemu uspehu se pridružuje drugi, ki ima zn njeno sedanjo politiko skoraj enako važnost. Ameriki se je namreč posrečilo doseči, da je najvažnejše vprašanje, ki zares zanima ves vesoljni svet, t. j. vprašanje finančne in gospodarske obnovitve sveta, ostalo popolnoma v ozadju, Enoslranost konference glede tega vprašanja kakor sicer tudi glede drugih izvira iz istega prvotnega vzroka: nasprotje prizadetih imperializmov. Pri tej zadevt bi moralo priti v pretres vprašanje medza-vezniških dolgov in prav gotovo tudi vprašanje medsebojnega brisanja dolgov. Amerika, ki se boji splošnega bankrota v Evropi, bi bila pripravljena brisati večino svoj* terjatev, ko bi ne bilo Anglije. Anglija dolguje Ameriki največ med vsemi državami Toda ta država ima pred Meksikanskim zalivom in v Karaibskem morju, t, j. tik pred nosom Amerike, polno otokov, ki nimajo za Anglijo nobene strategične vrednosti. Amerikanci bi te otoke prav radi imeli v svoji lasti in za to pravijo: Ako Anglija ne more plačati v gotovim, naj nam plača v naravi, naj nam odstopi Bahamske, Bermudske in druge otoke, ki so pred vrati Amerike. Ker pa Anglija ne mara «žrtvo-vatb teh otokov, noče tudi Amerika niče. sar slišati o brisanju svojih terjatev in o svetovni gospodarski konferenci sploh.
Tako je imperializem Amerike in Anglije zakrivil, da je ostalo najvažnejše vprašanje ob strani, ako ni popolnoma pokopano. Kakor v tem vprašanju, tako je nasprotje med prizadetimi imperializmi onemogočilo temeljito rešitev tudi vsakega drugega vprašanja. Zato bo res uspeh washmgtonske konference zelo enostranski. Zraven tega da je bil tihomorski sporazum podpisan brez ozira na Rusijo, ima tudi to slabost, da jc le nekaka izpopolnitev Zveze narodov. Kakor ni Zveza narodov odpravila nasprotij med svojimi člani, tako jih tudi ne bosta odpravila tihomorski sporazum in wasbingtonska konferenca, naj bodo nje končni sklepi glede mornaric ter daljno-
V zadnjih treh mesecih se je začela med j^™!*** M«?* ^^	C*k°' ..... . juovancem. .Mesečni prmpevki n<n nak;i-
»»ajzuieio vedno in za vsak mesec, če le mo-
i
JUH
^2Cyanci no Goriškem živahna \ ~	"	u
pisov na železniških postajah v slovanskih (^"»nehala vojna, dobili smo cele koše ob-krajih Julijske Krajine upoštevalo načel : ' m zastopniki državnih obiastev so pri
dvojezičnosti. — Sček: Kaj namerava vla da ukreniti, da se bo glede javnih napi-jo na železniških postajah v slovanskih kraj;' Julijske Krajine uvaževalo načelo dvojezičnosti kakor v Gornjeadiški Krajini. — SČeli A!i namerava vlada podvzeti kar je v njen moči, da se pri vzpostavitvenih delih v odrešenem ozemlju namestijo v prvi vrsti državljani iz Julijske Krajine. — Šče&: Al" misli vlada kmetom na Goriškem, kjer jc poljedelstvo vsled po vojni povzročene^ razdejanja za nekaj let obsojeno na neptw* duktivnost, dovoliti olajšave pri davkih. — Podgomik, Šček: Kakšen je izid kazenske preiskave proti sto:*:em in sokrivccm
saki primerni in neprimerni priliki pou-;:.rjali, da hočejo čimprej odpraviti zle poledice, ki jih jc vojna v preobilni meri pri-našemu ljudstvu. Ostali pa so le pri besedah.
Će hočemo biti odkriti, moramo priznati, !a se je od naše strani prav malo storilo, la bi se zadeva vojne odškodnine spravila / pravilen tek. Par osamljenih oseb pač ni ncglo doseči rešitve tega vprašanja, ki je v sedanjem trenotku brezdvomno najvažnejše za naše ljudstvo, kajti le z vojno odškodnino bomo mogli v velikem delu dežele ustvariti novo podlago za razvoj našega go-radarskega življenja. Ako nam država ne
požiga Narodnega doma (Hotel Balkan), k;, vojne odškodnine v polni meri, osta-se jc zgodil 13. julija 1920. v T*»tu, in ali J	s^o danes, — berači,
so sc storilci in sokrivci izročili sodišču, ki! Agitacijo, ki smo jo uvodoma omenili, vo-je poklcano da sodi o takih zločinih; - Poseben agitacijski odbor, v katerem so Podpornik, Šček: Ali odgovarja vest, kate-! astepniki obeh narodnosti ter zastopniki ro so prinesli listi in katera pravi, da j* Igospodarskih in pridobitvenih organi-12. decembra 1921. pozno zvečer gruča ' ccIc dežele. Ta odbor je priredil po fašistov zažgala gledališko dvorano Narod-} celi deželi številne shode, na katerih so go-nsga doma v Barkovljah, resnici in ali r/ tvorili v prvi vrsti naši državni poslanci, in se krivci tega zločina izročili pristojnem . so sc sprejele že znane resolucije gle-sodišču; dalje, kako si je treba razlagati.]^ vojne odškodnine. Na vsa pristojna me
da tega zločina niso preprečili organi javne varnosti.
Interpelacije glede ljudskih ie! v Istri
sta (ministrsko predsedništvo, ministrstvo za osvobojene ltraje, generalni komisariat Trstu, komisariat z» samoupravne posle v Gorici) so se odposlale resolucije in brez-
sko delo svetovne zgodovine. Zalibog pa je' vzhodnega vpraianja kakrSnikoli. vsa mojstrija tega sporazuma slična v vseh |nost novih sporov in novih vojn v bodočno-
mednarodnih pogodbah. Vse take pogodbe, strašila dalje ...	__
so namreč mojstrska dela sebičnosti in ne-j odkritosrčnosti, sebičnosti in premišljene
m ,
enostranosti. Neodkritosrčnost washington-skih diplomatov se kaže že v samem dejstvu, da so sklenili tihomorski sporazum brez ozira na druga zelo važna vprašanja,
ki bi jih morala v/ashmgtonska konferenca rešiti. Kitajsko in sibirsko vprašanje je tam kjer jc bilo pred konferenco. Edino * zadoščenje*, ki so dobili Kitajci, je spoznanje, da so fiH druge države prepustile na milost in nemilost Japoncem, ker so jih prisilile, da se morato direktno sporazumeti s svojimi nenasitnimi sosedi. To jc seveda pome* nilo za Kitajce še pred začetkom pogajanj popoln neuspeh. Čim je bil tihomorski sporazum sklenjen, so začeli načelniki eden za drugim izjavljati, da je glavna naloga konference končana, ter so se začeli vra-kamor so jih klicali »-važni po-
Delovanje nnflh poslancev
Naši poslanci so vložili ne vlado sledeče interpelacij namerava vlada v bodočnosti ukreniti, da bo mogel Trst vsaj deloma obnoviti svoje trgovinske stike z zaledjem. _ Šček- Kaj je podvzela vlada proti orožnikom v Vranji v Istri Tadi okrutnega trpinčenja tamkajšnjih kmetov. — Sček, La-vrenčič: Ali namerava vlada italijanskim državljanom, ki morajo radi nujnih privatnih opravil potovati v Avstrijo ali Jugoslavijo, olajšati prehod čez mejo. — Sček, Podgomik. Lavrenčič: Kdaj misli vlada nehati s preganjanjem slovanskih sodnikov v Julijski Krajini. — Šček, Podgomik: Iz katerih razlogov se preganjata — med mnogimi drugimi — sodnik Milič v Gorici in
sodafik Kompera v Tolminu. — Sček, Pod-! gornik, Lavrenčič: AH ae smatra vlade u , umestno, da te vpričo velike brezposelnosti v Julijski Krajin! gaposfijo pri državni f
Oortvh prr«-«™ ^vliani k	,
Krajine in šele v drugi vrsti sodržavljani a,	..	. . SJ . „ M.
drugih pokrajin; ali smatra vlad upošie- j J^tacija, da se pospeši m mreu. ugovore- . ^ vnaprej, pod nobenim pogojem p:. vajoČ moralno - politični moment za ko- ^ m .izplačevanje vOjne odškodnine. Do-jnc beneških ali vtaemskin uenarnih ristno, da je brezštevilno državljanov fe* sedanj sistem je povsem nezadosten, ne- :zavodih
starih pokrajin zaposlenih v Julijski Kra- ^®pcdarski m naravnost škodi,iv za vojne	otipovei \ % obresti ki tih
it«i ArZirrx	»i.rtči mlu*kth kr&im-1 ♦^kodovaiiee m tudi za državno upravo	se1"t,Povy 1 foresu « pn
jim, doctm morajo tisoči juiijSKin n*ajm- aJL	v morajo plačevati oškodovanci za dobljene
ščanov obubožati. — Sček: Kaj namerava {	-	j. - predujme državi. Zavodi, ki imajo oprav-
viada ukreniti, da se bo glede *avmh na- { t rekoracili smo zc tretje leto, odkar je ka s prcdajmif uaj dobijo za s;ojc delo
enkrat za vselej odškodnino, tako dn odpade potem plačevanje obresti sploh.
III.	Zadruge vojnih oškodovancev naj se zenačijo s stavbnimi zadrugami, in sicer tako, da bodo vse dobivale pred konkordatom 90% predujma na predvidevano vojno odškodnino; 100 ^ predujmi naj se izplačujejo šele tedaj, ko je že sklenjen konkordat.
IV.	Rok za vlaganje prošenj za odškodnino naj se podaljša. Oškodovanec p a mora imeti priliko, da neomejeno do sklenitve konkordata priloži svoji prošnji potrebne priloge in cploh vsaktero listino, ki bi sc zahtevala ali bila potrebna.
V.	Pri izplačevanju in ugotavljanju vojne odškodnine naj se upoštevajo v prvi vrsti kraji, ki so po vojni popolnoma uničeni.
VI.	Povišek za predvojne cenc glede stavb naj se ne določa svojevoljno in brez zaslišanja krajevnih izvedencev. Povišek naj se določi vedno v naprej, a nikdar z vzratno veljavo. Tudi povišek za pohištvo in posebno za kmetijske premičnine naj b<> vedno v razmerju z današnjimi dejanskimi cenami in naj se ne prepušča v tem pogledu popolnoma prosta roka raznhn uradnikom, v katerih zmožnost in nepristranost ni mogoče verjeti.
VII.	Skliče naj se od ministrstva žc imenovana komisija, ki naj določi posameznim vrstam izgubljenih ali uničenih predmetov predvojne in sedanje cenc, ki naj bodo merodajne za sklepanje dogovorov.
VUL Preustrojijo naj se uradi, ki jim je poverjena naloga, pečati se z odškodninskimi zadevami, Vanje naj pride tudi zadostno število slovenščine zmožnih oseb.
IX. Spomenico so podpisali vsi člani odposlanstva ter vsi državni poslanci (slovenski in laški) in vsi senatorji Primorja.
Odposlanstvo je na podlagi spomcnicc stopilo v pogajanje z ministrom za osvobojene kraje g. Rainerijern. Pogajanj so se med drugimi udeležili tudi naši poslanci Lavrenčič, dr. Podgomik in Šček. Ze tako* v začetku smo z vso odločnostjo poudarili, da imamo besed in obljub dovolj, treba jc pričeti z delom. Pogovori niso potekali vedno povsem gladko, kajti načela, ki jih je razvilo odposlanstvo pred ministrom s. vsem poudarkom, so bila gospodom v Rimu do sedaj neznana. Treba je bilo precej razlaganja, da se je stvar na vse strani pojasnila in razbistrila, ter da so sc naše zahteve začele umevati. Pri teh pogajanjih " je posebno vplivalo dejstvo, da sla v tem vprašanju oba naroda na Goriškem popolnoma edina.
V ministrstvu za osvobojene kraje se jc vršilo pet dolgih pogovorov in pogajanj. Razen tega je odposlanstvo poselilo tudi v družbi naših poslancev nekatere državne podtajnike, v prvi vrsti onega za finance in za notranje zadeve. Oglasilo se jc tudi pri ministrskemu predsedništvu, v vojnem ministrstvu m pri načelniku osrednjega urada za nove dežele, da pojasni povsod naš težavni položaj in da kar najbolj široko obvesti vladne može o prepočasnem reševanju odškodninskih zadev v naši deželi in o slabem razpoloženju, ki vlada med ljudstvom radi vojne odškodnine. Sploh je odposlanstvo napravilo vse korake, da je tekom osemdnevnega bivanja v Rimu zaneslo zanimanje za naše nesrečne kraje v vse kroge, ki prihajajo v poštev pri reševanju naših zadev.
Omenjeno naj bo še, da se je odposlanstvo enodušno in na možat način zavzelo -a nekatere preganjane slovenske uradnike, katerih delovanje je za vojne oškodovance velikega pomena, ki pa jih nekateri tuji zakotni pisači sovražijo vsled tega, ker nočejo služiti njihovim nečednim namenom.
Podgomik, Lavrenčič: Zakaj so se zap.k ;ieviinc brzojavke, v katerih se je izrazUa oeželne ljudske šole s slovanskim ucmm je-! naga odločna zahteva, da je treba temeljito rikom v nastopnih krajih:	izpremeniti sedanji način postopanja v voj-
Okraj Koper: Hum, Draguč, Ročko pol^ no odškodninskih zadevah.
Račiće, Koštabona, Krkavce, Sergače,; ^ jc namcfavan tudi velik shod v Co^ Gažon, Pučc, Rtžana.	• rieri, ki naj bi na manifestacijski način za-
Okraf Pari«: čoljun, Borut, Paz.^ Sušnjevi-	agitacijo po deželi. Vsled nepriča-
ca, Vranja, Lička, Brest, Rabac, Golo- kovanih zaprek se shod ni mogel vršiti. V gorica, Novaki, Cere.	nedeljo dne 27. novembra 1921. so se v na-
Okraj Poreč: Kaldirf Kaštelir, Sv. LovreC domestilo tega shoda sestali v Gorici za-Pazenatički, ^ ^	| s*opniki vseh zgoraj označenih organizacij,
Okrej Lošinj: Štivan, wariinsčic«i.	j^ogo županov, ter so obširno obravna-
Okrai Pula: Krmed, Barban, Sajini, Majka vaii 0 k^kih, M naj se podvzamejo, da sc Božja od Zdravlja (Hreljiči), Rakaij hpravi to vprašanje žc vendar enkrat v fdvorazrednica), Barat, Kanfanar (dvo- pravilni tir,
razrednica), Rovinjsko selo (dvorazred- 1 Navzoči so prišli do prepričanja, daje nica), Sošici, Šijana (trorazredmea	vladi neposredno in odločno povc-
dečke), Sijana (trorazrednica za de- <jati naše želje. Ivolilo se je posebno odpoklice), Vinkursn, Jadreški, Ližnjart j JariEtvo 2 nalogo, da odide v Rim ter na (dvorazrednicaj, Mcduiin (trorazredni- pristojnih mestih cbšimo pojasni vse kri-ca), Premantura, Sfinjan (dvorazrednJ- (	ki se godijo naši deželi v tem vpra
ca), Pomer, Perbj, Veli vrh (dvorazred-	Zahteva naj tudi takojšnje ukrepe,
niča), Loborika, Sv. ViČenat, Krnica: Marčana, Šegotiči (Vareški). Podgomik, Lavrenčič: Zakaj se niso zopet olvoriie deželne ljudske Šole s slovanskim učnim jezikom v nastopnih krajih: Okraj Koper: Grimaldo, Sovin jak, Hra-stovje.
Okraj Pazin: Dranje. Sv. Nedelja, Šumbreg, jz Gorice.
i__i__Rr/fA VT^vlir. L- trt, t
ki naj odpravijo vse šikane, pod katerimi mora sedaj trpeti dežela, posebno pa najrevnejši oškodovanci.
Odposlanstvo, v katerem so bili zastop niki obeh narodnosti je 30. novembra t. 1. odpotovalo v Rim. Slovence sta zastopala gg. dr. Peter Medvešček in France Gorkič,
Okraj ____
ca), Baderna (dvorazrednica), Fošku lin (dvorazrednica). Okraj Lofiinj: Ćunski, Unije, Nerczine, Dra-gozetiči, Valun, Punta Križa, Pre-doščica.
Okraj Poku Porajan, Petehi, Pula {dvoraz-rednica v ul. Castropola), Kavran. Interpelacija redi ljudske iole v Gorici Podgomik, Šček: Zakaj se ljudska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici m otvorila tudi v vseh tečajih od tretjega dalje.
Državni podtajnik v naučuem ministrstvu je 10. tek, m. odgovoril poslancu Wil-fanu, ki je (dogovorno s tovarišem dr. Ulik-som Stangerjem) vprašal po razlogih, zakaj se še nista spet odprli gimnaziji s srbsko-hrvatskim učnim jezikom v Pazinu in v Vo-loskcm - Opatiji, kar nujno zahteva jugoslo-vensko prebivalatvo in za kar so ob začetku šolskega leta 1921. - 22. bili podani vsi predpogoji in povrhu tudi formalne vladne
obliube, kakor sledi.
Ko se je odgovarjalo na drugo vprašanje istega poslanca, ki se je tikalo zopetne otvoritve hrvatske gimnazije v Pazinu m učiteljišča, ki je prej obstajalo v Kastvu, sc je priobčilo poslancu, da so se uvedle poizvedbe, da bi se ugotovilo, ali obstojijo pogoji, ki se smatrajo za potrebne, da bi se zagotovila obisk in življenska sposobnost hrvatskih gimnazij, mej tem ko se je zagotovilo, da se na primeren način poskrbi za pripravo učiteljev za hrvatske ljudske šole. Obljubljeni ukrep se sedaj izvršuje z ustanovitvijo učiteljišča v Arbanasih (Borgo Erizzo). Za gimnazije pa nasprotno uspeh poizvedeb ni bil takšen, da bi pripravil zasedaj vlado do tega, da bi preme-nila sedanje dejansko stanje, nekvarno seveda ukrepom, ki se lahko ukrenejo pozneje, če bo odstranjen vsak dvom o umestnosti zopetne otvoritve šol označene vrste. — Državni podtajnik Anile m. p.
KER SE BO NABIRANJE ZA ISTRSKE ŽRTVE v najkrajšem času zaključilo, prosimo vse ceaj. nabiralce, Id imajo ie nabiralne pole, da jih čimprej z nabranimi svotaml vpoSlfejo podpisanemu odseka.
Odsek se pomoč Istri, Trst, vin S. Francesco štev. 20, L
mu. Od naših zastopnikov so se nahajali v Rimu poslanci Lavrenčič, dr. Podgomik, Sček in dr. Slanger, ki so nam šli v vsakem cziru in povsod na roko. Odposlanstvo je iskalo in dobilo stike tudi z nekaterimi skupinami državne zbornice. Vsem poslancem in senatorjem so bila podana obširna poročila o nevzdržnem položaju, v katerega jc zašla naša dežela vsled nezadostnega m prepočasnega ugotavljanja in izplačevanja vojne odškodnine.
Odposlanstvo je stopilo tudi v stike z uredništvi nekaterih vplivnejših rimskih listov, da obvestijo s primernimi članki javnost o našem težavnem gospodarskem stanju in podprejo naše zahteve s svojim vplivom. Ker se je nahajal v Rimu tudi komisar za samoupravne posle Goriške in oni za Istro, se je odposlanstvo obrnilo tudi na njiju. Ko je izvedelo, da jc tudi generalni civilni komisar Mosconi v Rimu, je smatralo za svojo dolžnost, da zainteresira za zadevo tudi njega kot najvišjega predstavnika državne oblasti v naših krajih.
Priznati moramo, da je bilo odposlanstvo povsod prijazno sprejeto in da so njegova točna poročila vzbudila splošno zanimanje. Nekje se je celo reklo, da bi deputacija morala priti vsaj pol leta pref, ker bi se bilo marsikaj drugače uredilo.
Po raznih daljših pogovorih s poslanci in senatorji! je 'odposlanstvo sklenilo sestaviti obširno spomenico z natančno navedbo naših zahtev na ministra za osvobojene kraje. Zahtevali n^j bi od njega, ki je najmerodajnejša oseFTa v odškodninskih zadevah, pomoči in izpolnitve naših upravičenih predlogov.
Svoje zahteve je odposlanstvo izrazilo v 13 točkah. K vsaki točki je bilo dodano še potrebno pojasnjevalno poročilo, ki je razpravljalo v vseh slučajih vojne odškodnine na temeljit in izčrpen način. Tako je nastala spomenica, ki šteje. 48 strani in ki se je razposlala mnogih poslancem in senatorjem, da se razširi in poglobi zanimanje za naše pravične zahteve.
Glavne naše zahteve so:
I. Denar, ki je namenjen za Goriško, naj
se pošlje iz Rima naravnost v Gorico in
_ ' ^ ___j; 1—__1«
Večna pesem
Te dni sc jc vršila pred tukajšnjo poroto glavna razprava proti Tereziji Albrecht, ki je na trgu Ponterosso dve osebi smrtno zadela iz samokresa. Ljubimko svojega moža namenoma, neko drugo dekle pa po naključju. Prvi dan razprave so bili duhovi precej razburjeni in priŽlo je do ostrih spopadov med državnim pravdnikom, braniteljem in zdravniki izvedenci. Do spopada je prišlo tudi pri zaslišanju očeta nesrečnega dekleta, Slovenca s Krasa. Ker jc bil izjavil, da se ne more točno izražati v italijanskem jeziku, so pozvali kot tolmača sodnega slugo!! Temu se je uprl branitelj dr. Robba, češ da je sam čul pričo, ko je zunaj na hodniku govorila: v italijanščini.	, . .
Ta nastop branitelja nam kaže v kričeči luči, kako se našemu ljudstvu na tem ozemlju odrekajo najprvotnejše in najna-ravnejše pravice. V vsaki pravni državi velja načelo, - da mora biti stranki dana možnost, da more neposredno govoriti m sodnikom, da morajo biti torej tolmači izključeni, če stranka :ie govori ravno jezika, ki je v vsej deželi nepoznan. Tako se seveda ne mere zahtevati, da bi sodniki naj'se radi hitrejšega in točnejšega izpla- j Primorja poznali n. pr. tudi kitajski jezik, čevanja podeli deželnemu zemljiško - kre-' V takih shičajih zahteva vižjft sila izje-
„M mi Betnlnovl. - Začetek Db 16. ur
f Trata, bt i*
twr
Stran III.
mm od pravila, ki mora biti sicer neomajno In nedotakljivo, zlasti če stranka govori
jezik, ki ga govori veČina prebivalstva v deželi. V takih slučajih zahtevata neoporečna pravica stranke in zanesljivost pra-vosodstva — da se sodnik neposredno razgovarja s -stranko! G. dr. Robba pa zahteva, naj izjema velja za vse slovensko prebivalstvo, kot pravilo. Še več: mož ne dopušča niti tolmačev! Po njegovi misli mora slovenski človek govoriti italijansko! Seveda se sklicuje dr. Robba na to, da je stranka zunaj na hodniku izgovorila par italijanskih besed, ki jih je Robba razumel. Vsak razsoden človek pa ver kdor lomi par besed v tujem jeziku, ne zna še točno in razločno odgovarjati sodniku na razna, večkrat zamotana in za pravorek odločilna vprašanja. Saj gre tu vendar za čast. osebno svobodo in bodočnost državljanov.
Znano nam je, da pozna dr. Robba slovenski jezik v toliko, da se more sporazumeti s svojimi slovenskimi strankami. Kaj bi rekel dr. Robba, če bi se zahtevalo od njega, naj govori svoj obrambni govor v slovenskem jeziku?! Recimo n. pr., da bi bil dr. Robba v Splitu. Gotovo bi tedaj izjavil, da pozna naš jezik sicer za najnujnejšo potrebo, da mu je pa absolutno nemogoče govoriti pri tako važnem nastopu, kakor je sodna razprava, slovenski. Posluževati se mora italijanskega jezika, kajti le v tem jeziku da more povedati to. kar hoče v resnici povedati. Kar bi bilo prav in v redu za italijanskega Robbo, to sme z isto pravico zahtevati tudi slove ska stranka na tem ozemlju!	S
Že najvišji praktični oziri govore ytorej proti stališču, ki se ga je oklenil dr. Robba prav brez vsake potrebe. Ako bi se hotelo njegovo načelo posplošiti, bi bila v nevarnosti vsa zanesljivost pravosodstva? Ali tu je v igri tudi načelo, da je jezik našega ljudstva pripoznan kot enakopraven pri vseh javnih oblestvih.
Mi in Italijani zavzemamo v jezikovnem vprašanju stališči, ki sta si popolnoma nasprotni, Mi zahtevamo enakopravnost in cnakoveljavnost obeh jezikov, ki ju govori ljudstvo v deželi. Italijani pa stoje na stališču, da v lialiji ne sme in ne more biti nobenega drugega jezika razen italijanskega. Po tej poti ne pridemo nikdar do sporazuma. In vendar se morajo vsa ta navzkrižja končno rešiti. To je naloga vlade. Deželna sodnija v Trstu je n, pr. sedno oblastvo za ozemlje, na katerem je večina prebivalstva slovenske narodnosti Ali je treba zajamčiti na tej sodniji popolno enakopravnost našemu jeziku, ali naj se pa ustanovi posebna deželna sodnija za jugo-slovcnsko prebivalstvo dežele! Vlada naj se odloči za eno ali drugo rešitev.
Pritegnili so nas v italijansko orzav-lianslvo. Zato da je država dobila strategi ene meje, ki so ji baje neizogibno potrebne Največja moralna dolžnost sodobne in moderne države je, da spostuje vse pravice novih državljanov, ki so prišli v tujorodno državno tvorbo. Vlada mora urediti upravo tako, da bo ustreženo vsem potrebam in zahtevam tega prebivalstva« V moderni in pravni državi ne sme obveljati načelo, za katero se je pos.avil dr Robba v omenjeni razpravi. Jezikovno vprašanje v naši deželi mora držfiva „rediti tako, da bo v skladu z n^ceh ki morajo veljati v vsaki zreli m civiliziran.
državi.	__—
Dnevne vesti
Kakor ti meni, tako jaz tebi! Neki italijanski list jc pisal te dni, da do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo ne more priti, ir. da Italija ne sme izprazniti tretjega pasu v Dalmaciji, dokler ne bodo tamkajšnjim ItaJija nom zagotovljene vse narodne m jezikovne pravice. Trpka beseda nam sili v pero, ko čujemo ta italijanski po-c?oj. Italijani namreč nikakor nočejo razumeti, da je to, kar je enemu prav, tudi drugemu ljubo, da morejo po isti pravici Jugosloveni v Julijski pokrajini zahtevati prav ista jamstva, kakor jih zahteva Italija v zaščito svojih soplemenjakov v Dalmaciji Kdor noče priznati te resnice, ima kaj čudne pojme o pravici in o pogojih za mirno sožitje med narodi. Če je italijanskim državnikom res na tem, da pride do prijateljskega sosedstva med obema drŽavama in do mirnega življenja med obema plemenoma, bi morali govoriti: Jugoslavija, daj nam vsa jamstva, da bodo Italijani v Dalmaciji mogli mirno živeti svoje n.-* dno italijansko življenje, kakor hočemo tudi mi zagotoviti svojim Jugoslovanom ista jamstva!
Ali take zares odrešilne besede ne slišimo nikdar ne iz ust italijanskih državnikov ne iz ust italijanskih politikov no iz predalov
italijanskih listov? Nasprotno. Če se mi oglašamo t povsem enako zahtevo, ki je v popolnem skladu s tem, kar zahtevajo Italijani za svoje soplemenjake v Dalmaciji, nas označajo za rovarje, sovražnike države in iredentiste. Oni zahtevajo za Italijane Dalmacije vsa jamstva in mislijo gotovo pri tem v prsi vrsti na Šolstvo in na pravice njihovega jezika. Pri nas pa zapirajo slovenske in hrvatske šole, ali pa razmišljajo o načinih, kako bi šolo odtegnili vsakemu vplivu našega ljudstva, da bi naši šoli odvzeli značaj narodne Šole, da bi tako postala sredstvo raznarodovanja. Za Italijane v Dalmaciji zahtevajo jamstva in odkrito izjavljajo da ne izpolnijo sklenjenih in podpisanih pogodb, dokler ne bo ustreženo tej njihovi zahtevi, istočasno pa neusmiljeno izganjajo naš jezik iz uradov in nameščajo celo v čisto slovenskih krajih uradnike, ki ne morejo občevati z našim ljudstvom v njegovem jeziku, ker ga ne znajo. Naj se nc izgovarjajo nikar, da nimajo jezikovno usposobljeni uradnikov, ko vendar vemo, koliko takih uradnikov, ki bi jim izvrstno služili, so pregnali iz dežele edino zato, ker hočejo tudi potom uradov — raznarodovati! Tako ne pojde gospoda! S takimi metodami, s tako manjšinsko politiko, ne pride do sporazuma in mirnega sožitja, pred vsem pa ne podkrepljenesvoje zahteve v zaščito svojih sople-enjakev v Dalmaciji! Jugo si oveni vam morejo odgovoriti na kratko: kakor ti meni, tako jaz tebi!
Iz Skednja. Spavaj, spavaj Milka moja! V tem znamenju spi že dolgih 7 let v težkem snu in v prijetnih sanjali naša ' Velesila*. Bližajo se nam zadnji dnevi leta 1921., leta polnega besed in brez resuliatov. Malo dni nas še loči od zaključka leis. še je čas, da se zganejo poklicani faktorji «Velesile*, da bomo imeli z novim letom močno pevsko društvo, vredno svojih ustanoviteljev, vredno svojega imena in poklica, drufivo, ki bo gojilo narodu, kar je njegovega. Žalostno bi bilo, če bi razpadlo v prah, kar so zgradili naSi dedje s požrtvovalnostjo, s trudom in delom sebi v čast in narodu v ponos. Kje si, inteligenca? Kje je domače učiteljstvo? To bi moralo biti prvo na braniku naroda, prvo med ljudstvom, da ga vodi, uči, da mu daje nasvete. Narod bega osamljen m ne išče pomoči, ker ve, da je ne naide.
Narcd sebi! Lepak vabi ljudstvo h gledališki predstavi. Ljudstvo z veseljem čita in komentira, raz lice mu srje veselje in radost: «$e nismo izumrli!s Inteligenca pa gre mimo z za-
Srtimi očmi in gluhimi ušesi. Poglejmo ob pri-ki predstave nekoliko po dvorani. Samo priprosto ljudstvo, sami trpini. Oči jim žarijo ve-^ selja, srca jim utripljajo. Nestrpno čakajo, kdaj se bo dvignilo zagrinjalo, da jim odpre pogled v življenje, ono življenje, po katerem hrepeni srce in duša. Inteligenco pa lahko seštejemo na prote. Kaj jih briga domači živelj. Pravi Čut ljubezni do lastne grude in trpečega naroda mora prevzeti slehernega človeka za kulturno delovanje med trpečim narodom. Rdečica sramu oblije vsakega, ki vidi indiferentnost naše inteligence do svojega naroda. Poudarjamo, častne so izjeme in do teh goji naše ljudstvo ljubezen in spoštovanje.
V vasi, ki šteje okoli 10 tisoč prebivalcev (reci in piši deset tisoč), bi lahko imeli kaj več društev kot edini « Krožek In še ta je zasluga požrtvovalne mladine. Vsa odgovornost za to pade na inteligenco, na učiteljstvo in staro-kopitneže. Mladina bi lahko čakala večnost na odrešenje od < zgoraj*. Sama mora ukreniti, kar je potrebno. V ta namen se je ustanovil «Budilni odbor-.- z* nalogo, da obtidi vsa v Skednju spavajoča društva, v prvi vrsti pa « Velesilo ». Imenovani odbor bo nastopal z vso odločnostjo, neglede na levo in desno. Spanja je zadosti.' Bolje danes nsgo jutri.
Mladina! Le tako naprej, ker v ljubezni ic delo, v delu pa napredek! S ponosom gleoa nate Majka Slava, s ponosom tudi mi,
Škedenjski Bndilni odbor.
Ugotavljamo, da je bil kremonski podpre fekt odstavljen, da sta mu bila odvzeta čin k plača, ker je dovolil, da krožijo po mestu avtomobili, polni oboroženih skupin. Ugotavljamo obenem, da so tudi po Trstu in po naši deželi krožili tovorni avtomobili, polni oboroženih skupin ...
Podpore vojnim invalidom ia ajikevfm drit-žinaat. Rimska «Gazzetta. Ufficiale* objavlja odlok, s katerim se z dne !. oktobra dovoljuje zvišanje podpore bivšim avstro-ogrskim vojakom, ki so povsem ali deloma izgubili delovno zmožnost. Ravno tako se dovoljuje zvišanje podpore vdovam in vojnim sirotam bivših av« stro-ogrskih vojakov, če ne plačajo nad 500 lir davkov na leto.
Konec stavke pristaniških delavcev. Včeraj se je sklenilo, da se stavka pristaniških delavcev konča in da se delavstvo vrne na vse pamike razen one družbe Cosulich.
Cankar «Kralj na Befafaovf*. Drama v treh dejanjih se vrši danes ločno ob 16. uri v veliki dvorani *Gospodarskega društva? v Skednja. Režijo vodi: Karol Širok. Glavno vlogo igra Milan Skrbinšek, ravnatelj mariborskega gle-
dattšča, Cene: Prvi prostor z vstopnino 8 L. Drogi pfltster s vstopnino 6 L. Stojtiče 3 L. Čisti dobiček je za Cankarjev spomenik.
fhiiitm ia sfrgnTS fliUm. Članek pw
naslovom Edino sredstvo» smo pisali s predpostavko, da vlada *e odobrava lašitovskih nasilstev. AK U domneva odgovarja tudi dejstvu, to je drugo vprašanje in ima naša javnost o njem svoje posebne misli. Tu se hočemo nekottko teoretično pobaviti s stvarjo. Priznajmo, da je imel Giolitti važne razloge, da je ustvaril fašizem in ga podpiral Rabil ga je kot sredstvo proti elementom in stru jam, k: so se mu zdele nevarne za državo. To sredstvo moći je imel v svoji oblasti in priznano bodi tudi, da je imelo do neke mere uspehe. Danes je stvar drugačna. Vlada nima več v svojih rokah ne moči, ne sredstva. Izgubila je vajeti iz rok. Fašizem se ji ne pokori več, upira se tudi vladi! Iz početka, po misli Gaolittija, je imel fašizem služiti koristi države. Danes pa je postal nevaren element za vlado in državo. Zato je upravičeno vprašanje, ali m G* oh t ti hudo greši! z ustvaritvijo fašizma? Ali ne bi bil mož veliko bolje služil koristi države, ako bi bil ubral edino pravo pot, absolutne zakonitosti, in bi ne bilo prišlo tako daleč, kakor je v resnici prišlo. Če so bili v državi res nevarni elementi, naj bi bila borba proti njun izključno le naloga državnih oblastev, varnostnih organov in sečni]. Eventuetno se bili izdali posebni zakoni, tudi Če bi bik najstrof ji. Pri tem bi vsaj vsakdo vedel, p n čem da je in kako sc mu je ravnati, dočim danes nihče ne ve, ali naj se drži predpisov državnih oblastev ali — fašizma. Veliko zla m se oe bilo dogodilo. Če bi se bila državna uprava država poti absolutne zakoaitesti. Zakon naj ščiti vse in naj kaznuje vsef Drugače mora neizogibno priti do anarhije.
Na 4mm sv. Štelaaa 26. t. ai, se bo vršila v Konsumnem društvu pri Sv. Jakobu ob 4. uri popol. otroška prireditev v prid bežičnice za slovensko šolo. Spored se objavi pravočasne. Pr*imo vsa društva, da puste ta dan vse prireditve ter pribite vsi k Sv. Jakobu, da naberemo čimveč za našo ubogo šolsko deco.
Natečaj za štipendije. Začetkom šolskega leta 1921—1922 se imajo podeliti za redno dobo študij nastopni štipendiji iz ustanove «Marco Levi qdm I. V.» mladeničem, ki so pristojni v Trst, v Trstu bivajo ter 9o vredni in pripoznano revni: I. 10 štipendijev po 360.-lir, in sicer visokošolcem (dvema juristoma, dvema medicincema, dvema filozofoma, dvema tehnikoma in dvema umetu. akademikoma oziroma konservatoristoma). — II. 10 štipendijev po 240.— lir, in sicer: 4 gojencem Uik. obrtne Šole; 2 slušalcema tuk. trgovske akademije; 2 slušateljema tuk. nautične akademije; 2 srednješolcema. — Prošnje se morajo vložiti do 31. decembra t. I. pri municiju ter se jim morajo priložiti: 1. rojstni list; 2. domovnica; 3. ubožni list; 4. izpričevala zadnjega šolskega leta; 5. dokaz o vpisu v odnosno Šolo. — Trst, 14. decembra 1921. — Mestni magistrat.
Mraz v sreda ji Evropi. Vsled silnega mraza, ki je bil pritisnil zadnje dni po vsej Evropi, >e Donava na več krajih zamrzla. Okoli 70 parni-kov raznh paroplovnih družb je obtičalo v ledu, kjer bodo morali čakati do spomladi.
Vas kBče, da nam podaste račun- o primanjkljaju. —
—	Naznaniti bi moral tudi druge ... — je dejal nato blagajnik.
—	Vaša dolžnost je, da govorite ... —
—	Nekega dne meseca februarja je prišel k meni v urad moj prijatelj Raimund Malusa lastnik skladišča s tkaniim v ulici S. LazzarO št. 10, v katerega sem imet popolno zaupanje, in me prosil, naj mu posodim nekaj denarja. Jaz sem inu povedal, da ne smem razpolagati s tujim denarjem. On pa me je kljub temu prosil, naj mu posodim, sicer ga spravim v pogubo. Izročil sem mu v treh obrokih 620 tisoč lir, katerih mi pa še ni vrnil, kljub temu, da mi je zagotovil, da jih bo vrnil v najkrajšem Času. —
Pozneje sta šla dva policijska agenta na Ma-lusijev dom v ulici Giulija št. 35 in ga aretirala. Istočasno je bil aretiran njegov brat Vir-gilij Malusa. Osumili so ga, da je v zvezi z bratom.
V Malusajevem skladišču je bilo zaplenjenih 12 tisoč lir. Policija preiskuje, ali ni bil morda zamotan v to zadevo.
Lačni gospodje v denarni krizi. Ura na stolpu mestne hiše je odbila ravno poldne, ko so vstopili trije elegantno oblečeni gospodje v gostilno <-Ai Trovatoren v ulici delTOro4ogio, se vseoli za zagrnjeno mizo in si naročili prvovrstno kosilo ter več steklenic izbranega penečega vina. Gospodje so biti kaj lačni in žejni, kajti v teku par minut so biii s kosilom in s pijačo pri kraju. Ms to so si prižgali z gotovo eleganco dišečo egiptovsko cigareto in puhali modrikast dišeč dim v kolobarje. Tu pa tam se je kdo leno zganil s sedtiča in pogledal skozi okno na ulico, kjer so se pomikali ljudje, zaviti v teple suknje. Dva gospoda sta se naveličala sedeti za prazno mizo: vstala 3ta s sedišČa in dejala tretjemu prijatelju:
—Ostani !e v gostilni; midva se vrneva tako?.
In gospoda sta zapustila gostilno za... vselej. Tretji gospod je pa med tem časom pridno naročeval steklenice penečega vina, si mel roke od samega veselja, da ima tako dobra prijatelja, ki plačujeta za njega pijačo, in zalival vedno suho grlo...
Prijatelja sta bila že dve uri odstotna. Njemu se te zdela ta stvar čudna, a tolažila ga je misel, da se mudita s kakim znancem. Ure so potekale, gospod je premišljeval, kje naj bi se nahajala prijatelja, gostilničar je ugibal, kaj dela gespod toliko časa v gostilni Tedaj stopi k njemu fn mu reče s ponižnim glasom:
—	Prosim gospod plačati. Račun za vse tri osebe znaša 60 lir,...
Ko je slišal gospod o < 60 lirah», je preble-del in obstal, kot da bi bil padel iz oblakov. Gospodu ne bi se zdel sicer znesek visok, ko bi imel v listnici par stotakov. Toda gospod ni imel «slučajno» pri sebi niti počenega groša. Krčmar je razumel, da ie gospod v denarni krizi, a njegova denarna kriza mu je bila deveta briga: poslal je po orožnike. Ti so prijeli gospoda in ga sprejmili iz gostilne «A1 Irova-tore» v dobroznani hotel «Čoroneo^. Gospodič se imenuje Rihard Bilucaglia.
Iz tržaškega življenja
Požar na Kontovelu. — Hlev in senik popolnoma zgorela. Včeraj okoli 11 in pol je izbruhnil iz doslej še ne dognanih razlogov pri vratih hleva pri hiši št, 142. na Kontovelu požar, ki je naglo zajel ves hlev in tudi senik. Po celi vasi je zadonel klic na pomoč in va-ščani so prihiteli, da bi pogasili sitni požar, toda ves njihov trud je bil zastonj. Z veliko težavo so mogli rešiti le eno zdravo kravo iz hlev£t; ena je zgorela v plamenu, druga je bila ubita, a tretja je povsem nesposobna za delo, ker je vsa otečena od opeklin. Vest o izbruhu požara je bila javljena tudi v Trst, odkoder so prihiteli okoli 2.30 ognjegasci, ki so po triurnem trdem delu omejili in pogasili požar. Gospodar pogorelega hleva in senika je g. Štefan Stare, ki trpi nad 50.000 lir škode.
620 tisoč lir je zmanjkalo v gcflijskrs teh-n-čneia oddelku. — Aretacija blagajnika in njegovi dveh sokrivcev. Ko je bil uradnik pri genijskem tehničnem odelku Lucijan Geti ar da /bpsn v Bošketu 50 tisoč lir, fe peveril generalni ciivbii komisar Mošconi vitezu Can-nellettiju preiskavo o stanju blagaine v genij-skem tehničnem oddelku. Ta preiskava je prinesla na svetlo, da man^ta v blagajni nič manj kot 620 tisoč lir. O tem primanjkljaji je izvedel tudi komisar Penili in vitez Adomi, kateremu je bilo dano povelje, naj nemudoma aretira blagajnika pri genijakem tehničnem cd-delku Josipa Venierja. Blagajnik je bil aretiran v svojem stanovanju in odpeljan v zapor Coroneo. Hoteli so ga večkrat zaslišali, toda On se je vsikdar izgovarjal, da bo izpovedal, kar ima izpovedati, ob pravem času.
Pred včerajšnjim je bil odpelfcn na generalni civilni komisariat, kjer ga je že pričakovale preiskovalna komisija in vitez Adorni.
_ Ali ste se zavedal primanjkljaja v blagajni genijskega tehničnega oddelka?
— Ne! —	*
_Gre aa 620 tisoč lir, ki so i zmanjkale iz
blagajne, a Vi kot blagajnik ne veste o tem
ničesar? —
Blagajnik ni vede}, ali naj bi odgovoril ah
molčal.
_ Govorite gospod Veniert Vaša dolžnost
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteči Holandac
Roman	121)
VI. POGLAVJE.
*To je torej soba, ki je bila tako dolgo »a-klcnjenab je naslednjega dne vzkliknila Ami-
ne. vstopivŽa notri, medtem ko je Filip Se; včdrco trdno spal, utrujen od bdenja prejšnje; p "	lo fe ona soba, zaduhlo je!.i
\raina se je ozrla okrog sebe in ogledala j pohištvo. Njene oči so se tudi ustavile na ptič-nih kletkah; pogledala je notri.
• Ubo^e živaliceb je govorila, <»tu se jc* torej materi prikazal njen mož. Hm, mogoče res,' Filip pravi, da ima za to dokaze. Miza jc pre- j vrnjena — to je najbrže povzročil nepopisen strah; tudi pletivna košarice je bila žrtev žen-j skega strahu! Lahko bi vse to povzročilo škripanje miške tn vendar leži nekaj svečanega v dejstvu, da že toliko let ni nobena živa j duša prekoračila tega praga.
Ne čudim se Filipu, če pravi, da sporna tako | pekoča tajnost le semkaj — toda ostati ne j
Amina, ki ie bila že od nekdaj navajena hišnega opravila, se je odpravila na delo. Skrbno je začela očiščevati vsak del sobe in vsak kos pohištva. Na mah so izginile pajčevine in prti iz prahu. Na sredo so morali zota in miza, melanholični kletki pa sta niorali proč. Ko je Amina svoje delo dokončala, je veselo svetilo solnce skozi odprti okni sn soba fe zadobila prijazno lice. Amina je bila vedno mnenja, da izgube viharni vtisi svojo grozo t nos t, če nanje spominjajoče predmete odstranimo. Zato je sklenila Filipa pomiriti, kajti ona je z vso o-gnjevitostjo in vročekrvnostjo svojega pokole-nja shranila njegovo podobo v srcu in bila pripravljena, da ga pridobi zase. Spet in spet je Šla na delo, dokler ni dobila vsa soba izraz svežosti in jasnote.
Toda tudi pletivno košarico z vso njeno vsebino vred, pred katero je Filip vatrepetal kot pred kačo, je Amina odstranila. Na tleh so ležali ključi, ki jih je mladenič pozabil pobrati. Amina je odprla omari, izčistila steklena vrstica in že je bila pri srebrnih posodah, ki jih je hotela razvrstiti, ko je vstojril njen oče.
<tKrižaniff» je vzkliknil Mynheer Poots, «in vse to je iz srebra! Da. potem mora biti res zelo bogat. Toda kje je denar.:*
«Ne brigajte se zanj, oče; vaše premoženje je na varnem, in da ga niste bili oropani, ae imate zahvaliti le Filipu Vanderdeckenu.»
mnogo poje — kaj mi bo plačal zato? Lahko bi mi dal mnogo, saj je pri denarjuf»
Amina še je zaničljivo posmehnfla, pa ni ničesar odgovorila.
-Rad bi vedel kje neki hrani denar. Odpotoval bo, kakor hitro dobi ladjo? Kdo bo potem prevzel njegovo premoŽenje?« cJaz, oče,» je odgovorila Amina, «Ah — da — dobro, bomo že poskrbeli. Ladja se lahko potopi.»
< Ne, oče, poskrbeli ne bomo mi. Vi nimate s tem ničesar za opravitL Brigajte se za svoje prihranke.«
Amina je srebrno posodo spravila nazaj v omaro, ki jo je spet zaprla in je pred odhodom vzela ključe s seboj, medtem ko ie njen oče ostal v sobi in gledal skozi steklena vratica opajajoč se nad bleskom srebra, ki ga je motril nepremično, od časa do časa mrmrajoč: «Da, vse je čisto srebro.» Po stopnicah je prišel Filip; ko je na poti v kuhinjo prišel mimo sobe, in zagledal pred o-maro Mynheer Pootsa, je tudi on vstopil. Nad prijetno izpremembo ni bil sicer nič presenečen, toda ČutU je iskreno zahvalo njejL ki je vse take lepo uredila. Tedaj se je prikazala Amina, prinašajoč za ju te rk in njene oči so več govorile kot bi mogla povedati z besedami. Mladenič se je čutil pomirjenega in se, boljše volie ko« doslej, vsedel k nizi.
mm
Poslano*)
Podpisani izjavljam, da nimam z gosp. L opoldom Vuk, čevljarskim mojstrom v Na-brežfni (postaja) prav nobenih trgovskih stikov. Svojim cer J. odjemalcem pr poročam svoje izdelke tudi nadalje.
Sv. Križ, 6. decembra 1921.
Franc Paul i na 971	čevljarski mojster.
a) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
m lema A Ranili. — Lastna ftiača.
D«Initk« glavnica Id rezervni m*U4 K C. SI. 221,098.03S
izv&jf kfitai&vubataii osajibritetaiu^
Uradne ure •«! 9-13
Hali oglasi
se račoaajo po 20 stotiak beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debel« črke 40 vtotink beseda. — Nefmeajla pristojbina L 4'—. Kdor išč* službo, plača polovično ceno.
27 LETEN mladenič, v stalni, dobri službi, z sekaj prihranki, želi znanja s pridnim, priprostim a nadarjenim jugoslovenskim dekletom od 18—26 let, ki ima nekaj svojega premoženja v gotovini ali v nepremičninah, v svrho takojšnje lenitvc. Resne j>onudbe s slike, katera se vrne v osmih dneh, na upravnittvo |>od «JugoviČ 27». Stroga tajnost	2304
17 LETEN mladenič, s trirazredno meščansko Šolo, ieli vstopiti v kako trgovino. Rozzoi, Molino a veato 32.	230S
HARMONIKA, nova, tržaški sistem in popolna, modema kuhinja se ceno prodata. Pas-quale Revoltella št. 463, vratarica. 2306
HIŠA z osmimi prostori, hlevom, in vrtom z vodo, se proda. Škedenj 991.	2307
POROČNA soba, nova se proda. Sv. Ivan, nova cesta 1823, nad norišnico.	2308
BOŽIČNA DREVESA se prodajajo v via Scor-zeria št. 5, (blizu ex Barriera) na dvorišču.
2309
HIŠA, v Nabrežini št. 263, ob glavni cesti, blizu postaje, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, kleti z vrtom in dvoriščem, se proda za L 14.000. Pojasnila se izve is t crtam.	2310
MALA SOBICA z električno razsvetljavo se odda v najem. Campo S. Giacomo št 5, IV.
2311
DEČEK 14—16 let inteligenten za z oho zdravniški atelje se išče. Naslov pri upravništvu.
2312
ZGUBILA se je listnica z malo svoto denarja in z nekim dokumentom. Kdor jo je našel naj jo prinese v uredništvo "Edinosti?. 2313
PRODA se kočija «Vittoria» elegantna in en voz za enega konja vse v dobrem stanja, cena ugodna. Obrniti se na Notarangelo, Via Torre bianca 28.	2315
BOLEZEN na gobcu in na parkljih ozdravi mnogo let preiskušeoo zdravilo, ki se dobi
PEKARNA s stanovanjem se proda aa 28.00* lir. Naslov pri upravništvu j Edinost. 23
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjava, da sv-
odprla pri <*Donijotu» zalogo »tavbeuskegt lesa na drobno in debelo po r.ejntfjih cenah; A. Žuljan m P. Zubm.	2303
OBDELANO ZEMLJIŠČE, veliko ®e da v r jem ali takoj proda. Pojasnila v ni. S. Fran cesco 31, IV. desno.	2299
AKADEMIČNA PLESNA ŠOLA, Campo S.
Giacomo 5. V nedeljo od 17—24 plesna zabava.	2300
AKADEMIČNA PLESNA ŠOLA, Campo S. Giacomo 5. V nedeljo od 10—13 skupnu vaja za novi salonski Tango, ob sredah is sobotah od 6—S vaje za novince.	230:
POPOLNOMA nov voziček, močan, na 4 pere sih, pripraven za mesarje ali družino, ims na prodaj Aicjzij Vagheka, vrvar v Postojni
2292
NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 60.—, žironice iz volne L 145.—, oz morsk? trave L 50.—, nočne omarice, umivalniki, chiifo-nier, omare, popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3.	2295
VINO belo. črno, 10—11 stepinj ponuj* Martin
Krajcar, Fontana pri Vršaru, Istra. 2126
ZA RAZKU2ENJE na gobcu in parkljih obe-lele živine in za preprečitev te bolezni pri' poroča izkušeno sredstvo lekarna v II. Hi-strici.	2193
POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš, (v tni se nahaja staroznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v veijeir kraju ob železnici. Ponudbe pod «Ugodna prilika« na upravniŠtvo lista.	224i
KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario I.	67
POROČNE SOBE od L 1600 naprej, jedilnice,
fusarne, amerikansko pohištvo za urade, že-ezne postelje po zmernih cenah v skladišču via Udine 25.	2272
POPOLNA, moderna spalna soba, kuhinja th divan se prodajo. Vrdela Farncto št. 1210, pritličje.	2274
SLUŽBE kakršnesibodi iščem v mestu ali na deželi. Vešč sem več jezikov v govoru in pisavi. Naslov pri upravništvu,	2296
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi Št. 34, IU. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu,	23
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (31
UBIRALEC in popravlfalec glasovinev in harmonijev. Pečar Andrej. Tr9t. via Coroneo 1. V, nad.
POZOR! Srebrne krone in z!«to ;»o najvišjih cenah plailuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L _38
STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja, na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan Št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	55
KRONE srebrne in zlate, plačuje j>o najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
ZLATO in crebrn« krone plačam ee£ kot dmj: kupci Albert Fcvh, urar, Maizini 46 blttinfi drvenega trga).___44
POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žimnice 40,—, vzmeti 55,—, ponočne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno, Foa-deria 12, I. desno. _59
FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino, vsakovrstna zdravila za živinske bolezni. Zaloga v lekarni, H. Bistrica._62
Za novo leto!
Vsf oni gg. trgovci v mesta In na deželi* ki si željo nabaviti „Skladne koledarje" z imenom svoje tvrjke, naj se b'a-govollio obrniti v knjigarno in papirnico J. STOKA, Trst, Via Milano št. 37.
Koledarji za leto 1922.
qVEO€2" splošni žepni koledar za vse stanove z najrazličnejšo in najzanimivejšo vsibino, z beleJnico in dve:na predalom«, ki služi obenem kakor Ustnica stane lično vezan L S.--, elegantno v platno vezan pa L 4.—. X .Vedežem** JzSe! jc tudi njegov spremljevalec
.Htlnl prijatelj
družinska zabavn in pedučna knjiga splolne vsebine ter stane samo L 2.—.
.Sk'atfnl kotađir ' brez nastavka L 2.— z nastavkom L 2.50,	.
Dobijo »o v knjigami ln paoirnici J. StflM, Tnl, Via MIlan« 37 ter po vseh glavnih Ufcov.n&h po de eli.
Preprodajaki dobijo znaten popust.
Proda se takoj
ita Bledu v najlepšem letovišču Slovenije, moden?« zidan
1) Motel (Pension)
z vftom in verando. 11 lepih sob, 9 popolnoma oprem" JjVrrth z lepim pohištvom, i vei.ke kkti, pripravne za trgovino z vinom trr veliko H dobro kdenleo.
2) HSa z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom
s 4 obsežnimi trgovskimi lo! ali t inventarjem in v nadstropju - 3 stanovanjskimi prosti, s prltiklinsmi 11 \rtom "za zelenjava Hotel In hiša Imata vodovod in elcktr čno razsvetljavo ter stojita s upaj na križišču ccst In na prometnem k-a u v nep sred nI bližini kol dvora in jezera. Cens zrnena.
Resne ponudbe na: A. Vidmar, li.ifejafia, Bieteersova testa 5*. 3.	(037)
UST HIŠA
na krasnem solnčnem prostor« z ve?ikim vrto n brez strank, se t. koj proda. Potreben tal K 200.000 Stanovanje bo v najkrajši m času na razpolago. - Vtć se po-zve v Cankarjevi ul ci 9. Sudenti j ri Mariboru,
MliiUiiUiriUI
Stran fV.
♦EDINOST«
V Trstu, đne 18. decembra 1921.
Vesti z GoriSkega
Iz Na brezine. Dramatični odsek «Javne ljudske knjižnice« v Nabrežini priredi na dan st, Štefana na svojem novem odru Finžgarjevo ljudsko dramo v treh dejanjih »Razvalina živ-tjeGja.» Začetek ob 4. uri popoldne.
Ker ie ta drama našega najboljšega ljudskega pisatelja za Nabrežince kakor tudi za bližnje vaSčane nekaj novega, upamo, da se bo občinstvo za to prireditev zanimalo, ter v obilnem številu posetilo predstavo.
Odbor.
Porir In prošnja okrajnemu komisarju v
Gorici. V Trstu, v velikem trgovskem mestu se prodaja meso po 6 L 40 c, pri nas, v mali .vasi goriške okolice pa po 8 L. In vendar gre živina od nas v Trst in ne narobe, in vendar ima	mesar veliko večje izdatke (užit-
nina, , ruščina i. dr.) nego vaški. Ako se torej v listu prodaja meso po 6 L 40 c, moralo bi se pri nas prodajati še velik> ceneje Prosimo torej okr. komisariat, da določi tudi za oko&čanske mesarje cene, po katerih imajo prodajati, da ne bomo prepuščeni na milost in nemilost oderuhom. Živino plačuje pri nas mesar po 2 L, včasih (v slučaju nezgod) še ceneje, a meso ie vedno le po 8 L! Cene naj se doiočija in javno razglasijo, da bo občinstvo vedela, pri čem da je, m da se lahko tudi pritoži. Dolžnost vladnih organov je, da poskrbe tudi v tem obziru, kajti če se dnine in place nižajo, je potrebno, da se cene živilom prilagodijo razmeram.
Tatvina v biijanskem župni sč ti. Dne 20. novembra so obiskali med sv. mašo od 714 do 9. ure neznanci biljansko župnišče, ki je vsled vojnih razmer bolj podoben vsemu drugemu, kot stanovanju. Vlomili so skozi skedenj v neko shrambo, tam so prevrtali pod in debeli zid, prišli v kuhinjo in začeli svoje rokovnjaško <1eio po sobah. Odnesli so 890 L papirnatega denarja, 100 srebrnih kron, zlato uro z verižico, vredno 1200 L in par novih črevljev. Neverjetno je, da bi bili tatovi tujci, ker je' vse kazalo, da so jim stvari dobro znane. Se-' veda o njih ni ne duha ne sluha.
Elektrika zadnje čase Goričanom precej na-1 l£aja. Kar naenkrat je v temi vse mesto, četudi' od pete ura popoldne ne sme;o delati motorji po vseh obrat'h. Je res, da je malo vode, a to vendar ni prvič. da je vode malo; včasi svetil-j ne elektrike vseeno ni tako zelo primanjkovalo, kot jo primanjkuje danes. Kaj pa bo, če 7 ične enkrat teči tramvaj, ki ga že tupatam poizkušajo od gledališča pa do južnega kolodvora. Pravijo, da mora pričeti voziti vsak hip. Res, čas bi že bil — če bo električna sila dovolj velika.
Cerkno. V nedeljo dne 8. decembra se je vr-•il lep koncertni in recitacijski večer v Cerknem, ki je bil ob enem tudi proslava S. Gie-gorčičevega spomina. Koncert in cel večer je izpadel sijajno, v čast prirediteljev in Jouiači-uom, ki so zraven sodelovali, kakor onim, ki so se vdeležili tega večera v obilnem številu.
„ITALIA PREVIĐENE"
Vzajemno zavarovalen anonimna družba proti požaru. — Glavna zastopstvo v Rimu.
GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, uL S. Nicolo št 11, L n.
Telefon št. 24-96 bls	759
Agenti In zastopniki po vseh glavnih krajih.
Josip Spechar
Tret, Vlu t Catermo št 7 — Pluzi Kanin
Velika izbira sukna in blaga za gospode. Zunanji in domači izdelki najnovejSega in lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga izgoto vlj enih oblek za moške in otroke, površnikov, paletots, hlač in gilet 46	fantasia itd. itd.
ETERIIT
Zitaja: M. Piana HM Utrti 4
m (prej Piazza detle Poste).
Cepljene trte
raznih domačih in tujih vrst ter podlag, strogo sortirane in zajamčene, se dobijo pri
Forčicii, Presetje p. Kometu 879
LPEi sadna drevesa itd. po znižanih konkurenčna cenah. — Zahtevajte cenik.
Vesti iz Istre
Urama In zlatarna
FRANCESCO BUDA
Tret, Vin SceNmtn St. t
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	41
Kupni« erefcrne krene. Pozor na naslov!	Pozor na naslovi
POZOR!
Prodajalci in mizaiji!
Okraski za rak ve, pajčoianasta pokrivala, obleke in čevlji za mrtvece. 66 Zaloga na debelo po zmernih cenah
L Konz3, Trst, Vb Dgo Fosc It J ev.15.
- Dagi un bačo».---Pela je pri pevskem društvu in pri cerkvenem pevskem zboru. Z belo-modro-rdečim trakom čez prsa je nastopala pri veselicah, iz njenih dekliških ust se je razlegala sladko doneča slovenska govorica. Bila je vzor vrlega slovenskega dekleta.
Prišel je mladenič, govoril je tudi cn slovenski, saj je bil iz miljskih hribov doma. Dala mu te roko in srce, odvedel jo je kot mlado nevesto na svoj dom...
Z dekletom v naročju je prišla na obisk k svoji materi, bratu in sestram. — toda čuj! — ali se moti moje uho ali slišim prav, s svojim otrokom govori: dagi, dagi un bačo ala šan-j iola, no pjanzer, no, pičina mia, in druge take j nežnosti. Otrok seveda skuša odgovarjati vi tistem jeziku, ki ga mati uči; moje srce krvavi, ko vidim in slišim to, ko čutim, da je iz srca nekdanje vrle deklice izginila zavest in ponos slovenske žene. da jo je omračil duh suženj- j 3 siva, da je pozabila, da jo je rodila slovenska! malt ter da je dolžna naučiti svojega otroka \ slovenskega jezika. O gorje tebi, domovina,! če bi imela mnogo takih hčera! Aleksa T.
ALFA - LAVALtzdelnjen»jboljSe stroje in opreme za mle-
k premi kame in sirarne.
Ta pri nas ie pred vojno sploAuoup ljana tvrdka instalira kompletne mlekarn« 9 par nimi napravami, pa-sterlzatorji.hlad loi i, posnemalalki, pinja-mit t*Mnicami za mleko, čfpalnic mi» kan-£ ljami itd, razprodaja p tudi posamezne troj a in obavlja popravila pri njej kn-plenih strojev, b* po sobno znani pa so ojeni posuemalniti.
Alfa • Lavalovi posnemaltiikl
«e izdelujejo v vseh velikostih. Najmanjši posnema 1 liter mleka sa minuto inje vporabljiv v najmanjših gospodarstvih (29—90 L mleka na dan.) — Za vsa podrobna pojasnile, cone in nabave se je obrniti na	*	(ti)
Ing. P. Gustinčlč. Trat, Sv. Ivan 1009.
Uvozna in izvozna tvrdka
DeMnslo i Domeniš
Trst, via Coroneo 1% telei 12-34
opozarja na novodošle velike partije stekle nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah.
Vse blago je če&ega izvora. 33
ČEVLJARNICA 57
MICOLICH
Tsfc Vi« Dfflne 32 (vogel L' mm
*zbera moškega, ženskega in otroškega obuva?«. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne.
ipRSZR
Olavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam
s sedežem v Milanu.
Zastopnik družbe
„L* UrbaJne" et „La Seine* v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.009. —
Zastopstva v
iRlrjji, (A JoMil TraaslivanfiL
Glavno zastopstvo za Istro Trst, via San tticolo štev. ti.
tvrdka Race & Ce
Trst Rlctt Grumula $t t
Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke.
Vina za tranzit nasproti trgovini Hangar molo Venezia. 60
Telefon 24-95.	Brzojav: Racecc
KUNI
zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve
Trst, Vla Udlne 26.
Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarsklh potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 58) Dela se izvršujejo tekom dneva.
fl
Ualsllanshii Kreditna IninUs 11
Podružnica v Trstu. Iti
Centrala v Ljubljani*
FodmS&ict:
m. Sumili, Ml Jsm., m.M. lanta Mii,
B«k2 giaviia K 5B.02IJ91 Rstm K tiMIM
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti na žlro-račune proti 3*/0 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. IzvrSuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta cd 9-13
M
DAROVI
V spemin pok. Leopolda Milič, daruje družina Drulovka 25 L, za rojartske vojne sirote. Detiar hrani upravništvo.
Darovi za nesrečne žrtve o Istri
Josip Knaus, župnik, Gra^a 7, Nab. pola št 252 gosp. Legat 46, nabrano v gostilni Filipčič v Sežani 25, Karto in Marija Šiškovič, Černi-Ual-Herpelje v spomin svojega 3ina Karlučita. katerega je danes tri leta povozit vojaški avtomobil 50.
Zaduji izkaz: 149.865 L in 6508 din.
Skupaj: 149.99J'65 L in 6508 din.
in
Velika zaloga
A. JUG
tovarna pohištva
— Trst
Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga uL sv. Lucija 5 In ul. dei Fabbri 10
Velika zaloga spalnih In jedilnih sob, kuhinjskega pohiStva kakor tudi drugih predmetov.
Deto solidno.	Cene zmerne.
g
tolosn pšenične moHe
in drugih mletenih proizvodov 958 valjanega mlina W. Jochtaann
Glavno zastopstvo za Kras z zalogo pri
LEOPOLDU SIRCA — D u t ovije.
^____________ g--
za leto 1922
je izšla z zelo zanimivo vsebino. Vsaka slovenska družina jo mora imeti
srn- Cena L 1.60 "m
Dobi se v Gorici v knjigarni „Katoliškega tiskovnega društva44 Via Carducci štev. 2. 904
- ZAHTEVAJTE JO POVSOD -
I i
L
i
i j
Zastopstvo za Jait^ko Krajšao iiftM ItefffMsUln — ftrt Vla llflo M«ai« 3
Kdor 7r'š imeti krasno sliko po nizkj ceni, naj se obrne samo na
Foteflčn! zavod DAGUERSE
Cono Vlttorio Emoonele ft 39
— Razglednice od 10 lir naprej —
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulica Ddlne št. 49
(prej Belvedere)
Priporoča se
(27)
F. CINK
V Trstu
registrevana Eadr. z neomejeaitu jamstvom
Ulica Mer Lulgl A Mestrino It 5, L
6WiBM?aiBelrii!l8¥i6!l8PB
10 ^^^ vloge, vezane na trimesečno odpoved, po S1///, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 67, ako znašajo 30-40.000 „ po 6l/a70 ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
plačaje po najvišjih cenah.	16
D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št 10t IL nadstr.
ilaHi stal (mm zavol
Tržašha posojilnico In hranilnica
registrovana zadrjga z omejenim poroštvom,
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
o;
i«
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradni m za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
O)
M
Pri Sv. Jakobu — m GMe imin 5
dobite v
ilVLJJUŠNId ¥OmES$m
najtroeŽnejSe
OBUPALO ZA mmi ŽEHSKE 1R DIKE.
Speciialiiefs otroškega obuvala.
Cene posa&RO zmerja	Pcstreiba točna.

I
Puri! StmMml
Trst — VSa Msdsa It. S — Trst
Ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijesiih šteci iaikov ter prevzema in iz-r5a?e točno vsakovrstna nova naročila
M ugodnimi pogoj! !n m zmomlii csnab nudilo letaš
VINSKE SCL£TI
A
Via S. Jšfttonilo 4 — Gorica
Kojsho, iimrjan (Brda)	979
Gorica
velike mm iatiiii. felani. Mu i in briške retale.
MMMMMMMMi I I ■aMBeMB—Cl mm IM 1f Th'l'ftr tTtfTr rT-ff r-^T^f; '
Pozor na	tvrdkol
FPiJiac SSSB1G, Gorica. Gosposka ulica sefoj Via Cardacci št. 25.
naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko zbero Šivalnih Stre]V več vrst za krojače, šivilje in čevljarje
iz rjjm nemških \mm, Kstsre Jcmčl 10 let.
Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poš ine prosti. Lastna mehanična delavnica.	45
Podružnica v Kobaridu št. 21.	Podružnica v Kobaridu št 21.
A. D. HASI i SFERZA
Mavricija Wackvltza nasledniki
Trst ulica Torre fiicnce 32« Telefon 29-83-
Velika izbera majuličnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega želi za, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi u aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majollčnih plošč za prevlačenje
milimBiimHBMMIHliiii^Si^HIIBI^II
l
mmummnm
I m lAfMMIKieU Ji	D JIMI/A ■ I Beograd, Celje, DahrovnlK, Rotor, Kroni, UDU-
{ I JhUKhN)KA	SHrlllM ■ j liana, Harinor. Metković. Opatija, Sarajevo,
■ sprejema vloge na Hranilne knjižice, žiro in iM	vloge pod najuMiiml pogoji S ft«Kt lati|Ufl$reb, Trst, ©len.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
l

m


Poslovne zveze z ml večjim! kroj! o tn- In Inozemstvo
■iibI
IIIB9IIHBII!