Vs« spliss, * oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne Številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, rekiamaciie, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Petindvajsetletnica Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev® / ^ Spominski spis. ^ Sestavil L. JELENC. Ta krasno opremljena knjiga z bogato in velezanimivo vsebino je izšla v proslavo Zavezine 25 letnice. — Na naslovni strani originalna risba strokovnega učitelja Dragotina Humka. — V tekstu 10 ilustracij. — Cena: broširanemu izvodu 3 K, elegantno vezanemu 4 K, s poštnino 30 vin. več. Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica, ki se zanima za delo naše organizacije, naj si to knjigo naroči. Naroče si jo naj vse naše organizacije in knjižnice. Zaloga ni velika, zato hitite z naročili! Naroča se pri vodstvu Zaveze v Ljubljani, Frančiškanska . == ulica štev. 6. = Boj za kruh. (Brzojavna vest.) Dunaj, 22. oktobra. Danes se je mudila v parlamentu deputacija Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji In Nemške-avstrij-ske učiteljske zveze, da urglra naglo rešitev znanih zahtev učiteljstva glede regulacije plač. Deputacija je govorila) z mini-srskhn predsednikom grofom Stiirgkhom in z vodjo finančnega ministrstva dr. Eng-lom. — Zastopniki organiziranega naprednega avstrijskega učiteljstva so stalno na straži in na delu, da učiteljstvo tudi to pot ne odide praznih rok. Glasovi z Goriškega.*) V štev. 41. in 42. našega glasila smo zvedeli učitelji boij na periferiji dežele, da * Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona. Uredn. živi »Deželno učit. društvo za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko«. In kaj se je zgodilo? Na zadnjih volitvah v naš vzorni deželni zbor je prodrla takozvana »Narodna stranka«, in odbor društva je smatral za potrebno, da se gre poklonit dr. Faiduttiju in drugim visokim in nevii-sokim predstaviteljem naše deželne uprave. Deputacija je ob tej priliki izročila tudi »vdano«, »spoštljivo« in nazadnje še »prevdano« podpisano prošnjo, naj bi se s pomočjo učiteljstva izvoljeni poslanci ozrli s svojih mehkih foteljev tudi na ubogo učiteljsko paro in v svoji blagonaklo-njenosti milostno dovolili to. kar je danes, rekel bi. deviza in »conditio — sine qua non« vsega avstrijskega učiteljstva. Ne to. samo nekoliko tega bi bilo že za Gori-čane dovolj in »visoka deželna zbornica bo zapisana z nepozabno hvaležnostjo v prevdanih učiteljskih srcih. 2e uredništvo samo je umestno opomnilo, da je to pravzaprav nesolidarno kršenje stanovske dis- cipline. in v zadnji številki nekdo poizkuša še ovreči to upravičeno pripombo uredništva. Ker kritika stvari, časih pa tudi forme same nikdar ne škoduje, si oglejmo najprej to peticijo samo. Človek bi mislil, da je bila vložena v časih konkordata žalostnega spomina, v tako ponižujočem tonu je sestavljena. Cim bol? se bomo poniževali. tem bolj in tem sigurneje nas bodo zapostavljali. Kje je ona samozavest človeškega dostojanstva in samozavest najvažnejšega stanu?! Kai smo res le samo ponižni in »preudani« deželni hlapci in nič več? K svojemu dolžniku se ni treba priplaziti po kolenih, ampak mirno in dostojno zahtevati to. kar nam gre! Da, zahtevati to, kar nam gre. vse to, prav nič več in tudi nič manj. brez neokusnih priveskov vdanosti in lojalnosti. Vse avstrijsko učiteljstvo se je srečno strnilo ter formuliralo ene ter iste svoje minimalne zahteve, ki Hh moramo doseči brez vsakih prikrajšanj. Prav nobenega izgovora ni tedaj, da se iznajde kar naenkrat deputacija in prosi samo obgri-zek naših postulatov. sai te zahteve nočejo nič drugega, kot preskrbeti tudi učiteljstvu dostojnega in človeškega življenja. Pri tem pa nobenega popuščanja, ampak izkušati jih uveljaviti vse brezobzirno in povsod! Pisec zagovarja odborovo peticijo s tem. da bi se izenačile vsaj plače vsega goriškega učiteljstva. Da bi se zgodilo to, bi bila pa edino umestna takojšnja ustanovitev deželnega šolskega fonda in ne. kar imamo v vsej Avstriji edinole še pri nas. namreč okrajne šolske fonde. Prva točka, ker ta je pravzaprav ono preporno jabolko, bi se morala razdeliti torej v dve, in sicer: 1. Ustanovi se naj takoj namesto dosedanjih okrajnih, deželni šolski fond in učiteljstvo naj plačuje dežela, ne okrajni šolski sveti, in sicer v vseh okrajih enako. 2. Nemudoma naj se regulirajo plače v smislu zahtev vsega avstrijskega učiteljstva. Vsak poslanec, iizvolaen na narodnem. demokraškem in naprednem pro- gramu. mora brez ugovora akceptirati te zahteve in tudi glasovati zanje, saj ne vsebujejo prav nič pretiranega. In če nam ne izpolnijo tega? No, potem bomo tem prej posegli še po enem sredstvu, namreč po politiški organizaciji in tedaj- bomo odločevali še mi. kdo bo sedel v deželnem, oziroma v državnem zboru in kdo ne. Da se bomo pa bojevali najbrezobzirneje proti poslancem, ki nam ne privoščijo niti živeti, to ie pa jasno. Cas za politiško organizacijo je že prav ugoden, tudi tla imamo. V uvodu prvega članka »Deželno učiteljsko društvo v Gorici« se pisec hudUje na učiteljstvo. da ne pristopa k »Deželnemu učiteljskemu društvu«. Tovariši, saj velika večina mlajšega učiteljstva niti ne ve ne, da društvo sploh eksistira. Velika; velika napaka vseh naših okr. učiteljskih društev je. da se ne pošlje takoj v začetku šolskega leta novim kolegom vabit k pristopu, zakaj mlad novinec se niti obrniti ne ve nikamor, zato je vaša krivda; če je mrtev član stanu. Posebno še. čc društvo spi rn ni dosti čuti ali citati o njem, potem to pač ni znak letargije učiteljstva! Pa ker smo že pri tem, ali je potrebno, da bi vstopilo vse goriško učiteljstvo v to društvo ali ne? Menimo, da pač ne. ker so se taka deželna učiteljska društva izkazala v praksi kot nezmožna uspešnega življenja alf vsaj nepraktična. Skrajmi čas je že, da predvsem oživijo okrajna učiteljska društva in se osnuje deželna zveza goriških učiteljskih društev po Štajerskem in kranjskem vzorcu. Ta zveza naj bi potem vodila vse talke in podobne akcije ter bi bila kompetentna predstaviteljica vsega goriškega učiteljstva. Ker je pa novi deželni zbor izvoljen, je nujna potreba, da se osnuje ta zveza takoj, formulira naše zahteve in mogoče skliče pred prihodnjim zčSedanjtetn v sporazumu z italijanskimi kolegi v Gorici veliko zborovanje, povabi vse poslance in jim predloži te naše zahte-. ve, kjer naj se poslanci tudi izrazijo, aH imajo resen namen udejstviti jih zli ne. Ker bi se s samimi besedami ne prišlo nikamor, naj se v enem' okr. učiteljskem LISTEK. Sokol — 50 let. Začetkom /oktobra tekočega leta je minilo petdeset let. odkar je slovenski Sokol stopil na branik svoje domovine. V dneh najhujšega zatiranja vsakega naroda nega gibanja se je dvignil Južni Sokol v srcu slovenske zemlje, v beli naši' Ljubljani. Zgradil je tu svoj1 ponosni, nerazru-Šeiri Andetrij — zibel slovenskega So-kolstva! Z razmahom svojih ponosnih kril, s smelim svojim poletom je začel buditi narod k delu. zavednosti in spoznanju: v sokolski misli, ki je kakor sijajna plamenica zažareLa na slovanskem severu in odbles-ktrila na slovanski jug. leži moč. klije rast in temelji bodočnost zdravega in silnega Slovanstva! Južnega Sokola ie zamorilo nasilje tedanjih dni. Toda zdravo seme, vrženo v Plodna domača tla, je pognalo nove kali, jn dedščino Južnega Sokola je prevzel Ljubljanski Sokol. Težki časi so duši H mlado življenje. A v dobi trpljenja' in borbe se je izpričalo. je sokolska misel nepremagljiva: Zakopana ie globoko v čuvstvovanje rase — čimbolj jo izkušajo zamoriti — razploduje San*a ob sebi. Razlila se ie preko vsega našega ozemlja kakor silovit veletok, ki mu ne zapre poti nobena zapreka; zakipela je preko naših ozkih mej. zavihtela se je preko oceana, utaborila se re v dušo in srce vsakega zavednega Slovenca, pa bivaj ta kjerkoli; zakaj sokolska misel hoče. da se uresniči beseda, ki veleva: Kdor Slovenec — ta Sokol! Narodu kaže pot do zmage in mu daje sredstev. In ta pot je delo in ta sredstva so pogum, ki je prodiikt razvitih telesnih in duševnih sil: samozavesti! Iz Ljubljanskega Sokola je izšlo vse naše sokolsko življenje in delovanje: Iz njega naši prvi sokolski delavci), iz njega propagatorji sokolske fceje, v njem po-četek sokolske literature. Tako govori zgodovina! Narodna zavednost, kakor je veličastno gorela po vsej naši zemlji, je v njem dobila vir In netivo. Vsi naši narodni borci in vodniki iz dobe narodnega preporoda so brli pripadniki sokolske misli. Tako govori zgodovina! Kjer ie bilo treba manifestirati za' čast in pravice naroda, tam je bil na prvem mestu Sokol kot reprezentant domoljubja. zavednosti in odločnosti. Plahost je izginila iz src. šibki so se ojačili, značaji utrdili. volja ie rodila moč, kranjščina se je umaknila Slovenstvu, padle so provinoi-alne meje, da smo se začutili sinove in hčere ene matere, vsi enakovredni in enakopravni člani enega naroda! Cuvstvo de- mokratizma je prepojilo vse naše sloje. Tako govori zgodovina! Tako so bili dani Sokolstvu pogoji za razvoj in napredek, pogoji za pravo sokolsko delo: za telesno, nravstveno, de-mokraško in narodno vzgojo. To pravo sokolsko delo pa se je začelo v Ljubljanskem Sokolu, ko je stopil na prizorišče sedanji starosta Ljubljanskega Sokola in načelnik Slovenske Sokolske Zveze, brat dr. Viktor Murnik. Iz Ljubljanskega Sokola se je to pravo sokolsko delo razširilo med vsemi slovenskim So-kolstvom. Bratu Murniku so se pridružili vztrajni in zavestni sokolski delavci, ki so bili ali njegovi učenci, ali pa so pili z prvega vira sokolske misli v matici Sokot-stva — v Pragi. Tako govori zgodovina! Slovensko Sokolstvo se je strnilo v Slovensko Sokolsko Zvezo, ta pa se je razdelila v župe. Tako je organizacija našega Sokolstva, ki je del Slovanske Sokolske Zveze, dovršena formalno in bistveno. Vztrajno in smotreno sokolsko delo z zgorat označenimi četverimi nalogami je rodilo slovenskemu Sokolstvu cvetočo dobo: spoznalo je svojo moč in je šk> na mednarodne tekme! Praga - Luksemburg - Turiin - Praga! Srce zakipi Slovencu od ponosa: pred vsem kulturnim svetom je slovensko Sokolstvo slovenskemu imenu priborilo slavo in čast! In sedaj se pripravljajo na§i bratje, da poizkusijo svoje moči na leto- šnji mednarodni tekmi, ki se vrši meseca novembra v Parizu. In v dobi zmagovalnih pohodov slavi slovensko Sokolstvo svojo petdesetletnico — z delom slavi, z uspehi venča svoj polstoletni jubilej! Zakaj slavje Ljubljanskega Sokola ni te slavje tega Sokola, ampak je slavje vsega slovenskega Sokolstva. Vsi1 se ra-dujemo uspehov jubilanta, vsi priznavamo zasluge brata Murnika in ostalih sokolskih delavcev, vsi se zavezujemo današnji dan ob nastopu v novo razdobje, da hočemo zvesto služiti sokolski misli, jo širiti in poglabljati med narodom in svoje zasebno in javno delovanje in življenje uravnati po načelih bistva te misli! Ta obljuba vsega sloveskega .Sokolstva bodi jubilarju naše najlepše sokolsko darilo! Slovensko Sokolstvo ne išče zase ne dobička, ne slave! Tako veleva ukaz: ustanovnrka Sokolstva. Ne bili bi Sokoli, ako bi hoteli drugače. Zato pa1 stoji Sokolstvo danes, kakor je stalo doslej, z vsemi svojimi silami v brambo koristi ljubljene domovine z edinim smotrom in daleč stran od umazane sebičnosti, da služi s svojo idealno vestnostjo edino svojemu narodu — samo sestavni in bistveni njegov del — s tem. da dviga, jači, utrja njegove telesne in duševne sile. hoteč jih zliti v harmonično celoto. Uspehi slovenskega Sokolstva so 'dokaz, da velika misel zmaguje vkljub vsem društvu takoi konstituira odsek, ki naj stvar realizira. Mogoče v sežanskem, ki }e eno največjih m v katerem jte tudi več članov, ki se resno zanimajo zal to idejo. Končno še eno! Pfsesc prvega članka se huduje tudi na italijanske kolege, ker ne vstopijo v društvo. Ce se «dejstvi ta moj, ne nov in tudi ne originalen predlog, bi vezala Zveza samo slovenska, učiteljska društva, kar bi bilo edino oportuno, kar nam tudi dokazuje praksa. Vsako podobno društvo s člani mešanih narodnosti je več aH mani mrtvo rojeno dete. Živimo v časih fanatičnih in časih tudi dlakocepskih nacionalnih bojev in s tem moramo računati Pač pa moramo pri zahtevi regulacije postopati1 v zvezi z Italijani. Toliko še od druge strani Nimajo te vrste namena napadati na nobeno stran, ne; imajo namen pokazati samo na nekatere napake. Sedaj ie morda čas ugoden, začnimo odkrit 'trii naj odločnejši boj za svojo eksistenco, boj za regulacijo naših plač. Saj doslej Goricam v tem ozrru nismo začeli pravzaprav še ničesar upoštevanja vredlnega. Ta boj pa mora biti enoten, sistematičen in nepopustljiv, sicer bo brezuspešen. Torej k dejanjem! V tem znamenju naj se začne sezija letošnjih zborovanj našiih okr. učiteljskih društev, ki bodo rodila tudi — Zvezo. Brk in. Od druge strani smo prejeli še ta dopis: Sestavljalci peticije na goriški deželni zbor komentirajo v zadnjem »Tovarišu« svoje stališče z ozirom na opominje uredništva. To pojasnilo je povsem nezadostno. zato ne pojasnjuje ničesar. Opomnje »Tovariševega« uredništva so vkljub pojasnilu prei ko slej aktualni in opravičene. Odbor goriškega deželnega učiteljskega društva ie kršil s svojo peticijo solidarnost avstrijskega učiteljstva, nam goriškim učiteljem pa je izkazal z njo jako majhno uslugo. To je falkt, in tega fakta ne spravijo s sveta vsi komentarji, ne panegirike na naše deželne poslance, niti — im to še najmanj — vsi klici, s katerimi! se poživlja goriško učiteljstvo na krov! Citatelji »Učit. Tovariša« vedo dobro, kako opravičujejo sestavljale» svoje stališče. zato nočemo ponavljati y.sega, da ne postanemo predolgi. Glavno njihovo opravičilo je to. da so hoteli doseči s predlogi, formuliran'«™ pod točko 1. in 2. peticije, le začasno regulacjo z ozirom na draginjske doklade in petletnine. Zadostuje nam le en sam pogled na omenjam točki, da se prepričamo takoj, da ie vse to nerodno opravičevanje porodila le hipna zadrega. Tam stoji črno na belem, da društvo prav spoštljivo prosa, naj se izpremeni Sedanji deželni zakon v smislu naštetih točk. Smisel tistih točk pa ni nič več in nič mani kot izprememba osnovnih plač vseh razredov, izprememba1 petletnin, dalje v točkah 3.—5. še izpremembe glede pokojnine in stanarine. Nikjer «i čitati besedice o »začasni regulaciji«, ne o »prvem koraku«, niti o »začasnem miniimu«. Vsi ti provizoriji so se rodili sami šele sedaj, ko je treba v javnosti opravičevati nelojalnost napram stanovski disciplini. Mogoče, da mislijo celo, da bodo tudi deželni poslanci videli v vseh teh zahtevah same provizorije. Pa bodi temu tako ali tako, kršenja solidarnosti je v vsakem slučaju očividno. zaprekam. Slovensko Sokolstvo se je dvignilo najviše v dobi. ko je zla volja proti njemu prikipela do vrha! Slovensko Sokolstvo stoji pred teboj, narod slovenski, kot tvoja narodna vojska, ki ji je edini ukaz dviganje neizmernih zakladov, ki jih nosi v sebi tvoja zdrava mladina — tvoja bodočnost — neokužena od' narodu tujih in zločestih vplivov. Sokolstvo ie pripravljeno, da predloži vsekdar narodu dokaz in sad svojega dela. S ponosom more kazati na svoje uspehe, samozavestno gleda v bodočnost, ki jo ozarja luč bratstva; enakosti in svobode !... Ob svoji petdesetletnici stoji slovensko Sokolstvo močno samo v sebi, poživlja pa tebe. narod' slovenski, da se spominjaš v tem hipu, kdo ie dvigal tvoje sile, kdo ti je vzgajal mladino v duhu narodnem, kdo ie ponesel v svet tvoje ime. kdo hoče združitve vseh naših moči. da zraste lepota in veličast našega slovenskega ozemlja in našega slovenskega naroda do veličine in ugleda, ki mu pristajata spričo telesnih in duševnih vrlin v prosvetnem tekmovanju z vsemi kulturnimi narodi! Ob nepremagljivi, vseosvojujoči sih sokolske misli naj vstane ves slovenski narod k skupnemu delu v korist narodne celokupnosti kot eno samo veliko, jako, zdravo telo! Praznik slovenskega Sokol-stva bodi praznik našega bratstva — bodi glasna priča narodne samozavesti! Samo. ker hočemo biti! E. Gaugt. Za slučaj pa, da postanejo te začasne zahteve zakon, vprašamo že sedaj sestvljal-ce te peticije, ali so poiskali že primerno Hce za učiteljsko deputacijo, ki bo zahtevala in ne se »drznila preudano prositi« takoj po teh uzakonjenih izpremembah iz-pr einem bo teh izprememb v smislu zahtev vsega avstrijskega učiteljstva! To, kar zahteva vse avstrijsko učiteljstvo, je najmaj, kar smemo zahtevati, vse drugo je podcenjevanje samega sebe, je beračenje, nevredno »hrabrih bojevnikov za svoje pravice«. Ali smo učitelji manj vredni od nižjih uradnikov? Ali mogoče zaradi manjše važnosti svojega poklica. ali zaradi lažjega dela, manjših študij? Cemu to bagateliziranje samega sebe? Opravičeni smo vprašati sestavljalce peticije. kdo jim je dal pravilco zadajati nam take moralne udarce v obraz!? Namen sestavijalcev peticije je bil najboljši — ne tangiramo časti in poštenja nikogar — ampak od zahtev vsega avstrijskega učiteljstva ne smemo odnehati niiti za las, in slicer nikdar več in v nobenem slučaju! Te zahteve morajo biti in tudi so vsaki naši organizaciji suprema lex, in mi moramo rajši poginiti, nego bi je zatajili ie v enem samem primeru! Ne rabimo nobenih provizorijev — hočemo definitiv um! Stradtanja je dovolj, prošenj tudi — hočemo kruha! Saj nas zatajujejo drugi sami se rtečemo in ne smemo! UČITELJI NA ČEŠKEM GROZE S PASIVNO RESISTENCO. Praga. 20. oktobra. Češki učitelji se ,hitro pripravljajo na pasiven odpor, ki izbruhne, če se kmalu službena pragma-tika ne uveljavi. Izvršilni odbor ie že izdal navodilo, da naj učitelji ne sodelujejo na polju preskrbe otrok in kako da naj bodo pasivni glede na pouk in z ozirom na vzgojo. Krušno vprašanje v kranjskem deželnem zboru. Kakor smo že javili, so deželni poslanci dr. Ivan Tavčar in tovariši na seji deželnega zbora dne 24. septembra t. 1. vložili nastopni nujni predlog: Deželni zbor skleni: 1. Učiteljske plače se regulirajo, po-čenši s 1. januarjem 1914 v smislu plač državnih uradnikov. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izdela nemudoma zakonski načrt v smislu točke 1. 3. Do uveljavljenja te regulacije prejema vse učitelistvo brez izjeme po 25% draginjske doklade, računano od temeljne plače, počenši s 1. januarjem 1913. 4. Kdor uživa že 25% draginjsko do-klado. temu ostane; kdor ne uživa polnih 25%, se mu primanjkljaj doplača. 5. Gmotno stran je rešiti s finančna operacijo, dokler dežela ne dobi državnega prispevka. Ko ie na seji dne 30. septembra nujnost utemeljil poslanec dr. Tavčar, niso za nujnost glasovali klerikalci, zato ie šel ta predlog kot navaden predlog v finančni odsek. S tem je bila njegova usoda že naprej določena. In tako se je tudi zgodilo! O tem predlogu dr. Tavčarja in tovarišev je na seji deželnega zbora dne 9. t. m. v imenu finančnega odseka poročal1 dr. Krek. ki je predlagal: Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da izdela in predloži čimprej deželnemu zboru razmeram in potrebam primemo izpre-membo zakona o pravnih razmerah učiteljev z dne 29. aprila 1873. v zak. št. 22 in dodatnih novel. Dr. Krek je med drugim izjavil, da jc finančni odsek zavrnil predlog, naj bi sc z novim letom 1913. vsem učiteljem dovolila 25% draginjska doklada zategadelj, ker bi se potem upravičeno moglo domnevati, da deželni zbor nima resne volje za izboljšanje učiteljskih plač. zlasti pa ne za gori navedeni predlog. Besedo je potem dobil poslanec dr. Karel Triller, ki je govoril: Visoka zbornica! Taka-le reč. kakršno nam priporoča finančni odsek, sc imenuje v birokratičnem žargonu čisto navaden »šlajfer«. Ampak tak na sebi ne-simipatični zavlačevalni »šlajfer« ima v tem slučaju skrito še posebno tendenco in mentalno reservacijo. G. poročevalec jo jc jzkušal prikriti — denn was er weise verschweigt, darin zeigt sich der Meister des Stiles. V tem je dr. Krek, kakor je že pri drugi priliki priznal, pravi mojster. — Mf smo zahtevali za učitelistvo kruha, vi pa mu nudite kamen prvega disciplinarnega reda. Cemu ne priznate odkrito, čemu finančni odsek sramežljivo prikriva, da le absolutni predpogoj vsaki regulaciji učiteljskih plač popolno politiško zasužnjenle učiteljskega stanu? (Klici: Tako ie!) Am- pak taka politika, moja gospoda, je nad vse usodna in mora imeti za posledico beg vse značajne mladine pred učiteljskim stanom. (Klici: Resnica!) V proračunski debati ste prav na usta današnjega poročevalca naglašali dozdevno velikansko povzdignjenje šolstva od vaše strani. Ampak. moja gospoda, brez zadovoljnega učiteljstva, kateremu je zasiguran vsaj eksistenčni minimum, je vsako povzdignjenje šolstva izključeno. Kjer učitelj ni svoboden državljan, kjer stoji nad njim še kdo drugi, ko šolski zakon in njegova vest tam je nemogoč vsak povoljni napredek. (Odobravanje.) Trditev dvignjenja šolstva od strani večine te zbornice je torej že zaradi tega prazna fraza, ne glede na to, da je tudi: sicer brez stvarne podlage. Zakaj, kjer je 44% vseh šol enorazrednic, tam so tudi tiste redke osemrazrednice. s katerimi ste se bahali. zgolj Patjomkinove vasi! Brez zdravega šolstva pa je nemogoče tudi vsako dviganje splošnega kulturnega nivoja naroda, s katerim ste se tudi ponašali. Ampak tudi to ponašanje je bilo silno deplacirano, zakaj o dviganju kuii-ture ni mogoče govoriti, dokler so pred durmi Ljubljane mogoče — vodiške Jo-hance. (Odobravanje, klerikalci protestirajo.) — Naivni ljudje so pričakovali, da boste v tej zadevi, ki pomenja za našo deželo naravnost kulturen škandal, pokazali vsaj trohico dobre volje. Jaz tega nisem pričakoval, zlasti odkar ste zavrgli v proračunski debati preskromni predlog tovariša Reisnerja. Obžalujem! Le trohico dobre volje — in ublažilo bi se marsikaj v naše» razdrapanem javnem življenju. Nihče bi potem ne skakali več čez jarek, kjer bi bil most! Mislim, da se razumemo. — Gospoda moja! Naš cenjeni g. dež. glavar in voditelj vaše stranke je pred dvema letoma v proračunskem odseku državnega zbora uveljavljal načelo, da je1 vlada že — ars aequi et boni. Pravim, da je storil to na Dunaju, in jaz sem doslej zaman iskal v tei naši prostrani palači tisti kotiček, v katerem bi imela veljavo omenjena dunajska definicija g. dr. Sušteršiča. Ne zahtevam nič pretiranega! Priznavam, da v politiki še dolgo ne bo obveljal puri-tauski pravni čut višjih dekliškh šol. Vsaka večinska stranka ima pač ekspanzivne tendence in hrepenenj po kar mogoče vidnem udejstvovanju svoje veljave in svojih načel. Cujus regio — illius religio, ta rek bo v gotovi meri vedno v veljavi. To nam izpričujejo tudi balkanski dogodki. Ampak velika razlika je med1 udejstvova-njern tega načela v gotovi meri in med sistematičnim izstradanjem najvažnejšega kulturnega delavca v deželi zgolj zaradi tega, ker neče žrtvovati svojih državljanskih pravic. Signaturo temu vašemu terorizmu je dal dr. Lampe. to je razglasil v »Slovencu«, da je preneumen, oziroma prehudoben za deželno službo vsakdo, kdor je danes še liberalec. (Klici: Cujmo! Škandal!) — Dokler bodo veljali taki tartarski nazori — in danes ni dr. Lampeta nihče od vas desaviral niti v besedi, še manj pa v dejanju. (Dr. Lampe: Nič ne preklicem!) dotlej je izključeno, kakor rekoč, vsako ublaženje naših javnih razmer. In to mi. kakor rekoč, odkrito in iskreno obžalujemo! Vztrajamo pa na meritorični vsebini predloga tovariša dr. Tavčarja. (Živahno odobravanje pri naprednih poslancih.) Na izvajanja dr. Trillerja ie klavrno odgovarjal poročevalec dr. Krek. Rekel je, da so klerikalci že nekaj storili za učiteljstvo, ker so oženjenim dovolili 25% podpore in odobrili 25% draginjske doklade. ki jih naj po svojem' preudarku razdeli deželni odbor. (Klici: Da, po svojem preudarku, to je tisto konjsko kopito!) Na to ie priporočal učiteljstvu, naj potrpežljivo čaka na izboljšanje svojega položaja, češ. vsakdo na svetu mora potrpeti. Končno je slovesno obljubljali, da bo deželni odbor učiteljske plače reguliral. čim bo imel v to potrebna sredstva; (Napredni poslanci se smejejo. Klic: Obljube, samo obljube!) Na to ie bil sprejet dr. Krekov predlog z glasovi klerikalcev in Nemcev. Iz naše organizacije. SKUPNE ZADEVE. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji. (Dalje.) Popoldne istega dne se ie vršila skupna seja z drž. poslancem K. Ernerjem in z zastopniki Zveze nemškega učiteljstva, kjer se je dogovorilo o skupni intervenciji pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu zaradi izipremembe § 55. drž. šolskega zakona in zaradi sanacij deželnih financ. Razentega je bilo sklenjeno, da naj vsaka Zveza posebe intervenira pri tozadevnih poslaniških klubih. Naposled se je sklenilo, izdelati pregledni eloborat, ki bi se tikal perečih vprašanj vsega uči- • teljstva, da bi se mogli napraviti skupni J sklepi za nadaljno postopanje, nakar se j bodo vršile skupne seje zastopnikov Zveze slovanskega in nemškega učiteljstva. Deputacija obeh Zvez skupno je intervenirala v parlamentu zaradi prederuga-čenja § 55. drž. šolskega zakona. K min. predsedniku grofu Stiirgkhu in ministru za nauk in bogočastje dr. vit. Hussarku sta vedla deputacijo poslanca Udržal h-, Pacher, ki sta v prisotnosti ministrov izjavila, da so poslanci z učiteljstvom eno. Za slovansko učiteljstvo je nato govoril tovariš P. Skalicky, za nemško učiteljstvo je govoril M. StrebL Odgovori ministrov so znani iz obširnih poročil, poslanih orga-nizačnim vestnikom. Slovanski člani de-putacije so se posvetovali nato z zastopniki vseh slovankih poslanskih klubov, ki so iih prosili, da bi delali na hitro plenarno obravnavanje predloga za' izpremembo § 55. drž. šolskega zakona, ki ga je naučni odsek že odobril. Obenem so jim izročili spominski spis o češkem dunajskem šolstvu. Dne 5. februarja 1913 je imelo pred-sedništvo Avstrijskonemške učiteljske Zveze na Dunaju sejo z zastopniki nemških parlamentarnih strank. Na sejo sta prišla za Zvezo slovanskega učiteljstva predsednik tov. M. Hajny in član odbora tov. Jan Ludviček. Prej so se pa še posvetovali z državnima poslancema K. Ex-nerjem in Fr. Stankom, da bi zvedeli, kakšno stališče zavzema češka delegacija napram projektiranj sanaciji deželnih financ. Rezultat ni bil po voljen. Vs sledečem sporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Zborovanje »Zaveze o priliki slavja 251etnice (Anton Ogorelec, Mirko t-ešnik, Vekoslav Selimšek). 4. Učiteljska Podpora v znesku po 1,200.000 K in kra- fcvni razredi. 5. Slučajnosti. Točka 4. ima namen opozoriti Zvezo, pravočasno sto- J^tt korake pri slovenskih poslancih in na deželnem odboru, da se ne prikrajša spod- ni^štajersko slovensko učiteljstvo, ki je večinoma v II. im III. krajevnem Tazredu. * začetku šolskega leta pričakuje društvo veliko novih udov. Tovarišice, tovariši. Pridite! — Ivan Klemenčič, t. o. predsednik. Goriško. Goriško učiteljsko društvo ima svoje Zborovanje v četrtek, dne 6. novembra i, 13.. v Gorici v dvorani »Trgovskega ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: • Zapisnik. 2. »Izkušnje učiteljeve o dela- zmožnosti otroške pametti«. predava tovariš E. Praprotnik. 3. Naše gmotno stanje. 4. Razni predlogi — Odbor. I Književnost in umetnost. »Matica Slovenska« izda za leto 1913. sledeče knjige: 1. Zabavna knjižnicam (Izviren roman Podlimbarskega: Gospodin Franjo.) 2. Anton Funtek: Tekma. (Drama, ki so jo z lepim uspehom igrali v Ljuhljaroi in v Zagrebu.) 3. Strekelj-Glonar: Slovenske narodne pesmi, 15. snopič. 4. Srbohrvaške narodne pesmi (o Kosovem, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Br. Drechslerja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega narodnega pesništva ter stvaren ter jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnlica srbohrvat-skega jezika za Slovence). 5. Mencinger: Izbrani spisi, II. zv. 6. Dr. Šlebinger: Slovenska Bibliografija (zadnjih 6 let). Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih pol, torej kakih 20 pol več nego lani. S tem bogatim knjižnim darom hoče Matica praznovati svojo letošnjo petdesetletnico; obenem se nadeja, da ji ne ostanejo zvesti samo dosedanji njeni člani, ampak da ji ob tej priliki pristopijo še novi. Poročamo ob enem. da izda »Matica Hrv.« za leto 1913. med drugim »Izbor Aškerčevih pesmi« (s filozofskim uvodom prof. dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvatske literature. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 9. oktobra 1913. G. predsednik se obširneje spominja t dr. K. Glasera, čegar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali povprečnost. Nadalje javi, da se je pobrigal za literarno zapuščino pisatelja Ogrinca. — SpoSnniska plošča Janezu Trdini si bo razkrila prihodnje leto. — Topla zahvala se izreče g. odborniku šolskemu svetniku Vilibaldu Zupančiču, ki je bil odbornik izza leta 1878., a je radi bolehnosti sedaj odložili odborništvo. -t- Poškodbe na Matičini hiši. ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici* se Ocenijo. Določi se kredit za katologiziranje Matičine knjižnice. — Poročilo o fondu za Bleivvei-sov spomenik se vzame na znanje. — Po-trde se nasveti in predlogi zemljevidnega odseka Matica bi morala vedeti, kai je glede krajepisja ukrenil deželni odbor kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah zemljevida. — Matica je prejela zopet nekaj Vošnjakove korespondence. Geografski opis Štajerske (Slov. zemlja) prevzame g. prof. Vesenjak. — Publikacije za leto 1913. bodo obširneje nego zadnja leta ter izidejo v novi umetniški opremi. — Neki beletri-stični rokopisi se itzroče v recenzijo. Matica izda veliko poljudno pisano in ilustrirano delo prirodopisne vsebine (v obliki vseučiliščnih predavanj), ki ga za Matico spiše univ. docent dr. Boris Zarnik. »Matica Slovenska«. Ko priobčujemo knjižni program »Matice Slovenske« za 1913, si ne moremo kaj, da bi te odlične naše kulturne institucije kar najtopleje ne priporočali slovenskemu učiteljstvu. »Matica« spričo vsebinske višine svojih publikacij ne računa na najširše sloje naroda; njena moč je v inteligenci. Težek je naš materialni položaj; tudi moramo vzdrževati pred vsem svoje šolske in stanovske liste; a poleg specialnega svojega strokovnega čtiva potrebuje vsak učitelj za razvedrilo in pouk tudi drugih knjig, in take dobi najceneje od »Matice Slovenske« (letnina 4 K, ki se lahko pošlje direktno na njen naslov v Ljubljano.) Po »Matici Slovenski« ostanemo v duševni zvezi z njenim/ sedanjim predsednikom dr. Fr. Ile-šičem, ki ga toliko slovenskih učiteljev in učiteljic pozna kot nekdanjega profesorja ljubi}, učiteljišča. Slovensko učiteljstvo je sicer že sedaj v častnem številu zastopano med Matičarji, a število učiteljev — Matičarjev bodi še večje! »Socialna Maitlca« v Gorici ima svoj letni redni občni zbor dne 26. t. m. dopoldne ob 10. uri pri »Zlatem jeleniu« v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. prememba pravil; 5. proračun in knjižni program; 6. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti veljaijo do-tične določbe pravil. Vabimo vse člane in prijatelje društva, dai se občnega zbora udeleže. i »Socialna Matica« izda za leto 1913. naslednja izdanja: 1. Dr. Karel Slane — »Zadruga in njen1 pomen o razvoju človeštva«, 2. dr. Boris Zarnik — O bistvu življenja. 3. dr. Ivan Zmavc — Ozdravljenje socialnega življenja. 4. Ferdinand Seidl — Geološki izprehodi po Goriški okolici. — Zamikov spis je ilustriran s 6. Seidlov pa s 14 podobami. — Skupni obseg vseh štirih knjig znaša nad 18 tiskovnih pol. kar je za prvo leto že po obsegu lep knjižni dar. — Vsebina pa je take vrste, da moremo mirno trditi, da je z njo izpolnjena občutna vrzel naših književnosti. — V posebni meri velja to za oba prirodoslovna spisa, ki bosta zbudila pozornost. — Tisk in vezba bosta končana približno v treh tednih, nakar se začne z razpošiljanjem. — Opozarjamo na to poverjenike in člane ter vabimo na pravočasni številni pristop k tej prepotrebni knjižna organizaciji. — Članarina znaša 5 K. zä učiteljstvo, dija-štvo in delavstvo 3 K na leto. »Popotnik« objavlja v letošnji 10. številki to-le vsebino: 1. Makso Pirnat: Vzgoja čuvstva im volje. (Konec prih.) 2. Pav. Flere: Jenisen - Lanszus: Staro in novo spiisje. 3. Pav. Flerč: Prirodoslovje v šoli z učnim principom dela. (Konec.) 4. I. K.: Miza 5. Evgen Sajovic: Učna osnova i« inštrukcija za pouk telovadbe in odredba o prirejanju mladinskih iger na gimnazijah (vseh tipov) in na realnih šolah. (Dalje.) 6. Statistika srednjih šol na Slovenskem iin v Istri. (Konec.) 7. Književno poročilo: Ocene, novosti. 8. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški paberki, Šolska higijena. Skrb za obrambo mladine, Šolske in učiteljske vesti. Srednje in višješolski vestnik. Inostransko šolstvo. Pro-svetna kronika. Razne vesti. Mala poročila. _ Srednješolski vestnik. ** Na državni realki v Idriji so uvedti pouk v stenografiji kot prostem predmetu. Poučeval bo stenografijo učitelj risanja prof. Jurij Kuželički. e* Gimnazije v Gorici. Pri naučnem in finančnem ministrstvu proučujejo načrte za zgradbi slovenske in italijanske gimnazije v Gorici. Obe nameravajo zgraditi na stavbišču poleg sedanje nemške gimnazije v ulici Ponte Nuovo. ** Osebna vest. Poizkusni kandidat na državni gimnaziji v Opavi Jožef Roth-heiser je imnovan za suplenta nai državni gimnaziji v Kočevju. ++ Stavba novega gimnazijskega poslopja v Celju lepo napreduje in bo še pred zimo pod streho. ** Madjarska gimnazija v Sarajevu. Pod firmo sarajevskega1 »Madjarskega društva« bo ogrska vlada še to leto otvo-rila v Sarajevu madjarsko nižjo gimnazijo. Ravnateljsko mesto in organizacija zavo-voda je poverjena dr. Bluischu, realčnemu profesorju v Pečuhu. ki mu je vlada v to svrho dala enoletni dopust in ga obenem pomaknila v višji činovni razred. ** Ustanovitev gimnazij v novem srbskem ozemlju. Vladla osnuje nove gimnazije v Skoplju. Prilepu. Bitolju, Djev-djeliji. Dojranu. Štipu. Velesu, Kumanovu, Kratovu. Prizrenu. Novem Pazarju, Prištini. Sjenici, Prijepolju. Tetovu, Dibri in v Ohridi. _ Politiški pregled. * Proračun za prvo polovico leta 1914. Vlada je predložila državnemu zboru proračun za dobo od 1. januarja do 30. junija 1914. Ta izkazuje izdatkov 1.564,458.879 K. dohodkov 1.564,528.620 K, 69.741 K prebitka. S kreditnimi operacijami ho moral finančni minister dobiti 141,831.330 K. — Kar se tiče podrobnih izdatkov, se določi proračunski prispevek za skupne izdatke s 117,849.903 K. — Na-učno ministrstvo proračunava izdatke s 59,452.390 K. — Za laško fakulteto se proračunava 65.000 K. Za ljudsko šolstvo se proračunava na Štajerskem1181, na Kranjskem 260 in na Primorskem 1250 K. Za povzdigo ljudskega šolstva na Primorskem, pa 80.170 K. — Finančno ministrstvo nakaže deželam: iz direktnih davkov 10 milijonov 35.000 in od davka na žganje 10,550.000 K. — Za upravo državnih poslopij. za nove stavbe in za nakup posestev se proračunava 9,419.642 K. Naučno ministrstvo izda v te namene na Štajerskem 111.347, na Kranjskem 13.229 in na Primorskem1 120.000 K. * Lex Kollsko. V spodnjeavstrijskem deželnem zboru je bil sprejet zakon, po katerem se določa edino le nemščina za učni jezik na! nižjih in srednjih šolah na Spodnjeavstrijskem. Dalo se je tudi nalog dež. odboru, da stopi z deželnimi' zbori v Solnogradu na Vorarlberškem in Zgor. Avstrijskem v zvezo glede nemške naroa-ne obrambe. * Versko vprašanje v Srbiji. V proračunu naučnega ministrstva se nahajajo tudi postavke za ustanovitev katoliške škofije v Prizrenu. 11 muftijev po okrožnih mestih in treh rabinatov v Skoplju. Prištini in Bitolju. V kratkem se izvršr imenovanje petih vladik, in sicer v Skoplju. Štipu, Bitolju. Ohridi in Prizrenu. Kranjske vesti. —r— Deželnozborske vofitve. Dežel:-nozobrske volitve se vrše že v prvi polovici meseca decembra. Volitve v splošni kuriji bodo v pondeljek, 1. decembra; "v kmetskih občinah v torek, 9. decembra1; mesta, trgi in trgovska zbornica volijo v torek, 16. decembra; veleposestvo voM v pondeljek, 22. decembra. Volilni imeniki imajo po ukazu vlade biti sestavljeni do sobote, 2. novembra. —r— Popačen je slovenskih krajevnih imen. Ravnateljstvo c. kr. drž. železnic je izdalo lepak Gorenjske in južne Koroške. Kakor je že v navadi avstrijskega erarja. so tudi na tem lepaku tako skrpu-cana krajevna imena, da se človeku kari lasje ježe. Tako n. pr. rabi za' Pišenco Pi-schentztal. za Golico Kahlkogel. Rogica, Vertatsche itd. Umestno bi bilo, da navedeno ravnateljstvo te napake prihodnjič odpravi ter namesti samo pravilna krajevna imena. —r— Nemška šola v Tržiču. Dne 5. t. m. so otvorili v Tržiču na Goriškem zasebno nemško ljudsko šolo. ki jo je zgradil nemški Schulverein. Ponemčevalnica slovenskih otrok! _ Štajerske vesti. —š—- Himen. V pondeljek. 20. t. m., se je pri Sv. Križu na Murskem potjii poročil tovariš Avgust Lah, učitelj pri Sv. Duhu, z gospodično Fanico Stanetičevo vz Banovec. Bilo srečno! —š— Šole zaprte zaradi »kmetiškega strahu«. V nedeljo zjutraj so opazili 10 minut od Voitsberga »kmetiški strah« — zver. Priredili so na žival velik lov in jo tudi izsledili, a ie lovcem ušla Zaradi nevarnosti so zaprli v Voitsbergu obe ljudski šoli in meščansko šolo. Goriške vesti. —g— Vojak — učitelj. Prav pravi neki tovariš v št. 40. našega lista, ko' piše, da nam skoraj' vsem mlajšim /učiteljem zagreni vojaška suknja bližajoče počitnice. Z nekakim večjim zadoščenjem; pa bi vsak izmed nas šel na vajo. ko bi ga ne vabila pozivnica vedno le v eno in isto mesto. Namesto, da bi naše oči zrle kraje-ki ijih niso še videle, odslužiti mloramo svojo vojaško dolžnost v eni in isti garni-ziji. Veliko korist bi imelo učiteljstvo tedaj. ko bi mu ne bilo treba hoditi v isto mesto. Taka potovanja bi povečala njegovo zemljepisno znanje. Koliko 1'ažji bi mu bilo poučevati v šoli zemljepisje, zakaj ti novi kraji bi mu ne bili več šipanske vasi. Menjava garnizii bi bila torei prav na mestu, a vojaška uprava ne uvdeva potrebe, ugoditi1 učiteljevi prošnji za izpremembo1 te. čeprav je podprta s tehtnimi argumenti. — Tudi jaz sem vložil pred leti prošnjo. d)a bi smel delati vajo v Pragi, a bila mi ie zavrnjena; mojemu prijatelju pa, ki jo je istočasno in v isti namen vložil, ugodena. A tega se tudi on ni dolgo veselil — čez nekaj časa je prišel preklic. — Ker ni bilo s Prago nič. sem moral potovati v neizogibni Trst. Nemalo sem si začudil, ko sem dobil med došlimii kolegi mnogo čeških učiteljev. Tem je vojaška uprava dovolila. d!a lahko trgajo vojaške hlače v Trstu. Ali imajo tam na severu druge paragrafe, kot pri nas? — Mnenja sem, da bi lahko v tej zadevi naša! Zaveza posredovala. Nekoliko naj podreza pri pristojni vojtaški upravi, mogoče bo kaj pomagalo. —g— Zavodi »Šolskega Doma « v Gorici so tudi letos prenapolnjeni šolske mladine. Število šolo obiskujočih otrok presega lansko. _ Splošni vestnik. Pol stoletja Sokolstva. Na1 petdeset let trudapolnega dela zre Ljubljanski Sokol. V časih težkih narodnih bojev je razpel Južni Sokol svoja krila, danes vidimo od njega započeto delo krasno procvitajo-če širom slovenske zemlje. Dovršeno še ni to delo in ne more biti nikdar dovršeno». Ideali so nedosegljivi, in Sokolu bo ostalo, dokler se menjavajo rodovi v slovanskih narodih, mnogo, mnogo dela za telesno in dušno okrepitev celokupnega naroda. Južni Sokol je moral prenehati, iz njegovega semena pa je vzklil Ljubljanski Sokol in procvital in rastel do današnjega dne. — Ker tudi napredno učiteljstvo vztrajno in plodonosno deluje v sokolskih vrstah in da tudi mi s svoje strani proslavimo ta polstoletni jubilei slovenskega Sokolsva. prijavljamo na drugem mestu članek o pomenu tega jubileja, ki ga jc spišal naš tovariš Gangl. — Izrekamo samo še iskreno željo, naj napredno učiteljstvo — učitelji in učiteljice — z vsemi silami deluje za poglobitev in razširjenje sokolske ideje med našim narodom! S so-kolskim delom dvigajmo svojemu narodu telesne in diiševne sile! Na zdar! Pozor pevska društva! V založbi »Učiteljske tiskarne« bosta1 izišli že tekom tega tedna narodni pesmici (v partituri) »Gozdič je že zelen« in »Vigred se po- vrne«. Krasno ju je harmonizoval za štiri-glasni moški zbor g. Oskar Dev. Njih besedilo je pomembno, tako. da sta kakor glede na harmonizacijo tako na tekst jako primerni nagrobni pesmici. Saj razun pesmic »Blagor mu« in »Nad zvezdami«, ki sta že itak izpeti, nimamo drugih in vse hvale je vredna misel' g. O. Deva. da nam je dal s temi skladbami dve novi. krasni nagrobnici. Pesmici bosta natisnjeni obe na poli papirja in sicer tako. da bo prva pesmica na drugi strani papirja in druga na tretji. Prodajali se bodeta v najmanj 20 izvodih za K 6. Pevska društva, segajte po njih! Beležke iz zemljepisja, ki jih je napisal in jih založi g. J. Mešiček, nadučitelj v Sevnici, so v tisku m izidejo v kratkem. Da bi našla ta gotovo jako potrebna pomožna knjižica dosti odjemalcev. Priporočamo jo! Priporočamo 'cenjenim čitateljem tvrdko Ign. Vok v Ljubljani. Sodna ulica št. 7, katera ima priznano najboljše PfaffcN ve šivalne stroje in vozna kolesa »Pueh« vedno v veliki izberi v zalogi. Opozarjamo tudi šolska vodstva, katera si mislijo za šole šivalne stroje nabaviti. da si naroče le Pfaffove stroje, ker ti so najbolj trpežni in jednostavni. s tečaji na krogljice (Kugella&er) vsled česar tečejo zelo tiho in lahko rn so raditega posebno za šolsko mladino najbolj priporočljivi. Kakor se nam poroča dobi ceni. učit osobje posebne ugodnosti pri nakupu. Več v inseratu. Najizvrstnejše in najboljše ta m b urice izdeluje in razpošilja Prva sisečka ročma izdelovalni ca tamburic J. Stjepušin Sisek. Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica*, ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse c. naročnike opozarjamo, da se bliža sklep leta, ko treba tudi račune Poravnati. Sicer imamo hude, turške čase. pa za stanovski list mora vsak. kdor ga hoče čitati, žrtvovati 10 krone. — Torej! Kdor list reklamuje, ne sme v svoji sveti jezi (ki ji pa upravn. eestokrat ni krivo!) ničesar drugega pripisati, kakor zgolj suho reklamacijo: »Reklamujein št. 41. Učit. Tovariša, ki ie nisem prejel!« — Za vsak drugačen dostavek mora upravn. plačati kaz. porto 20 h. Torej1 pozor! Upravništvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Anton Krušič. V -i A fr «i* ' Ur ..m krojaški mojster In trgovec v G-orlci Tržaška mllca štev. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Meja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šote. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. VsaKi dan otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški „kavin pridatek pravi : Franck:" s tovarniško znamko »kavin mlinček". emp 126/25.644 Največja slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 330 tisoč kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po m brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/«•/• obrestim in najmanj *l* 7« amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. •• l\;i V'\ Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. ; v L" - j i"'1 Ifr ■ ■ --------■- -- • -—t . .»t-i... .......- -........——— ____—> t > /i. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovaim Knjigoveznica Iv. Bonač Ljubljana, Šelenburgova ul. priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižcice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno. Ml Knjigoveznica Anton Janežič ULj-o-lolj ana f| ^loržjaiislsa, •u.llca 1A se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadaj^ih »MMiiimniiHiiiiim (Id.» •»hiimiiiiiihiiiiiiiih Pri večjih naročilih 10°/0 popusta. Barhenti, flanele, sefiri, piketi, kanefasi, kepr. T7"se tlszsir^Irxe presi-srioi M. JI R SOVA === učiteljeva soproga == Platno, damaskl, robci, brisače, rjuhe, vsa oprava. lastnica ročne tkalnice v Novem Hradku nad ^ffiof 16 4=0 -m. za 20 JZZ fra-iD-jsio.. Neugajajoče vrnite. Učiteljstvu popust. Vzorci franko. V Ferdinand Palovec konces. zobotehnik naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice) «m* zobotehniški atel|e in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. a 1! F^IH v* t • i o FAFF šivalni stroj je najboljši šivalni stroj sedanjosti. 10 letna garancija. ===== Pouk v vezenju brezplačen. Geniji zaston-j in. poštnine prosto. specialna trgovina šivalnih strojev in koles = Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. = .Vok P. n. učiteljstva in slavnemu občinstvu se priporoča Kavarna „EVROPA" v Ljubljani, na Dunajski cesti. Na razpolago Je „Učiteljski Tovariš" in vsi dragi slovenski ter velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je vedno kar najbolje preskrbljeno. Anton Tonejc, kavarnar. FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 mr Izprašani optik. ~ma Zalagatelj e. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d. Očala iiTščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Ooerz, Zeiss i.t.d. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!! Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20 — naprej, plošče od K 1*50 naprej ^