Poštnina plačana v gotovini
l.
Cena Din f—
cSve&otcL
Urednštvo in upravništvo Kranj, B 1 e i w e i s o v a 7 — Cek. rač. št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45.— — Inserati po tarifi
LETO II.
KRANJ, 21. MAJA 1938
STEV. 21.
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvu jc v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblaslcv.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih...
Halifaxovf nauki
Ko je prišel abesinski cesar Haile Selaise v dvorano, v kateri je svet Društva narodov odločal o usodi abesinskega ljudstva, je bil — kakor pravijo poročila — lord Halifax vidno ganjen. Angleški član sveta D N pa je vkljub vsej svoji ginjenosti par minut pozneje z odločno brezobzirnim glasom izjavil, da izroča Anglija Abesinijo imperij alističnemu napadalcu in s lem je za angleške konservativce stvar rešena. Pri tem pa so častitemu lordu, ki je znan meše-tar za majhne narode pri današnjih glavnih vojnih hujskačih, ušle besede ki si jih morajo dobro zapomniti vsa ljudstva.
Lord Halifax je dejal v svojem odgovoru abesinskemu cesarju: „Polo-žaj v Abesiniji je že dve leti popolnoma jasen in trden. Anglija je primerjala svoje poizvedbe s trditvami cesarja Haila Selaisija in je ugotovila, da Italija izvršuje svojo najvišjo oblast na abesinskem ozemlju. Ni organiziranega odpora, ni osrednje uprave, ki bi imela vsaj najmanjše upanje,da bi spel zavladala v deželi. Edini način, da se spremeni položaj, bi bila organizirana vojaška akcija, torej vojna. Na lo pa še misliti ni.“
Kaj razkrivajo te surove besede? Prvič to, da so se angleški diplomatje zatekli k čislo navadnim lažem, da bi zakrili svojo strahopetno politiko, Vadar gre za usodo majhnih in zatiranih narodov. Prav tako hladnokrvno je trdil Halifax tudi drugi dan, ko je ugovarjal španskemu zastopniku del Vayu, da bi prišlo do upora v Španiji na tak način, kakor zagotavlja republikanska španska vlada. Da je laž kaj običajno sredstvo v diplomaciji, je že dolgo znano in zato se ne bo nihče zaradi lega preveč razburjal. Toda neke stopnje so v laganju in angleški diplomatje so znali doslej prepleskali s primernimi človečanskimi načeli in visokimi idejami, ki so dajale njihovim besedam videz fevdalne vzvišenosti in plemiške Častitljivosti. Lord Halifax pa se je toliko seznanil z načinom svojih visokih fašističnih prijateljev, da je lahko odvrgel vso staro navlako v koš in neusmiljeno pred vsem svetom odkril golo trgovsko ozadje visokih političnih dejanj. S tem bo mnogo pomagal narodom vsega sveta, da se jim bodo odprle oči in da bodo videli v poliliki velikih držav predvsem skrb za zadovoljitev roparskih imperialističnih potreb in želj.
Drugič pa se morajo naučiti narodi iz lordovih besed še nečesa, kar je zanje mnogo važnejše nego prvi nauk. Iz Halifasovih besed sledi, da ima tista sila, ki ju toliko močna, da zatre drugo silo, pravico na svoji strani in da le zmagovite sile angleški lordi ne bodo motili pri izvajanju njenih načrtov. Po lem nazoru se angleško ljudstvo mirno lahko loli svojih visokih lordov in vsega njihovega spremstva ter jih požene tja, kamor že davno spadajo, t. j. v koš za odpadke. Ko se bo angleški narod dokončno osvobodil svojih „zaščilnikov in voditeljev11, bodo svobodneje zadihali tudi miljoni in miljoni danes zatiranih narodov v Aziji in Afriki. Nobenega dvoma ni, da bi ti narodi lie mogli v kratkem času streti „or-ganiziran odpor“ angleških konzervativnih lordov, ki ne bodo spravili nikdar več skup „osrednje uprave1' -angleških imperialistov in tudi ne »organizirane vojaške akcije“ nili v Palestini niti v Vaziristanu. Takrat l*a bo angleški narod in z njim vsi °slali spet izvrševal svojo naj višjo
Cene kruha in delavske plače
Uradna nakupna cena za pšenico je bila pri nas še 9. marca din 1(50, do konca marca je brezobzirna špekulacija z najnujnejšimi življenskimi potrebščinami dvignila to ceno na din 180, danes pa stane 100 kg pšenice že — nad din 260.
Kdo stoji za lem nenadnim in popolnoma neupravičenim dvigom cene? Znani špekulanti in njihovi temni pomagači so nakupili ogromne množine pšenice — „Jugoslovenski kurir“ ceni le prikrile zaloge na 10.000 vagonov — in sedaj računajo, da bodo zopet na račun našega delavca, obrtnika, uradnika in malega človeka sploh zaslužili težke miljone ter obenem dosegli glavni cilj svojih že dolga leta nekaznovanih zločinskih podvigov: nezadovoljstvo ljudstva in s tem olajšali pot listi propagandi, ki bi sicer po anšlusu postala brezposelna, če ne bi zavohala na jugu in severu novih žrtev, ob katerih pa si bo kljub „najiskrenejšemu prijateljstvu" in „najboljšim namenom" polomila zobe in — glavo!
Nujna rešitev je jasna in enostavna Pšenica slane na svetovnem trgu okoli 120 din za 100 kg. Država naj zalo nemudoma odpre meje za uvoz tuje pšenice in tako zbije zločinskim špekulantom podlago za že preračunane fantastične dobičke, potem pa odredi nepristransko preiskavo, ki naj brezobzirno dožene in javno objavi imena teh l judskih krvosesov in zločince eksemplarično kaznuje, ne z denarno kaznijo, ampak — s trdnjavsko ječo. Tako postopanje bi predstavljalo obenem najučinkovitejšo protikomunistično propagando in bi rodilo v najkrajšem času najvidnejše uspehe, kajli revežu se mora vendarle enkrat dokazali, da se skrbi tudi zanj in da se v naši državi ne sme nikdo več nekaznovano igrali z ck-sislenco malega človeka.
Po izvedbi teh ukrepov, ki so najnujnejši pa je Ireba pristopiti k smo-trenemu študiju vseh vprašanj našega poljedelstva, dognati vzroke propadanja našega kmetskega stanu in poiskali pota, ki vodijo k rešitvi. Nedavno jc prinesla beogradska „Poli-tika“ poseben dodatek o poljedelstvu pri nas, katerega navedbe in članki zaslužijo vso pozornost in jih zalo danes prinašamo tudi mi, loda brez komentarja: li naj bodo naloga vsakega bralca.
Sam minister brez portfelja Bor-devič pravi v svojem članku poljedelstvo in zadružništvo" tole: Poljedelski kredit jc premajhen, večinoma pod težkimi pogodbami. Nabavljanje poljedelskih pripomočkov in prodajanje produktov je prepuščeno najstrašnejši špekulaciji mnogih meše-tarjev. Iz teh razlogov je narodni dohodek od poljedelstva in živinoreje, čeprav največji, nesorazmerno maj-
oblast, proti kateri se gospodje lordi ne bodo mogli niti smeli — po svoijh lastnih nazorih — upirati.
Tako podpisujejo angleški fašistični lordi svojo lastno smrtno obsodbo. Kdo bi jih hotel pri tem ovirali? \ prašanje pa je seveda, če bodo lordi Halifaxi, kadar bodo sami v škripcih, hoteli mirno izpolnili nasvete, ki so jih na zadnji seji sveta D N dali drugim. Kolikor uče dosedanje izkušnje, so angleški lordi uporabljali tudi skrajna sredstva, da so ohranili svoje posebne pravice in svojo vlado nad angleškim ljudstvom in kolonialnimi narodi.
hen napram številu zaposlenih v poljedelstvu. Tli.26»/o v poljedel. zaposl. prebivalstva jc zaslužilo le 49.9<>/o, ko je 2.09o/o zaposlenih v trgovini in kreditnih ustanovah dobilo 10.8 in 11.19«'o v gozdarstvu, industriji in rudarstvu bilo deležno 32.3«/o od celotnega narodnega dohodka. — Vsem tem neskladnostim pa so krive primitivnost, težke pogodbe pod katerimi dela, nepravilna razdelitev zemlje in veliki zaslužki, ki se vlečejo iz kmetovega dela, potreb in produktov. — Sama resnica, da je 67.8°/o vaških gospodarstev do 5 ha, od katerih polovica pod 2 ha, nam je dokaz, o potrebi spremembe organizacije našega poljedelstva.
Dr. Milan Vlajinac: Nizka stopnja splošnega kul turnega stanja naše vasi je razumeti najbolje po nerazvitosti vsakdanjih življenskih potreb. Od čisto treznih kmetov je slišali kako ,,žive kakor žival"'1. So kraji, kjer spi družina skupaj z živino v enem prostoru...
Ing. Miljutin Miketič: Največji sovražnik našega vinogradništva so banovinske in posebno še mestne trošarine, ki ustvarjajo naravnost mestno avtarkijo. Vino je proglašeno za luksus, čeprav je edini možni proizvod najsiromašnejših krajev. Mestna trošarina je večja od prodajne cone vina...
Dr. Lopandič: ... naš izvoz tvorijo v največji meri poljedelski produkti, kar si lahko tolmačimo samo z ne-dovoljno hrano, torej gladovanjem prebivalstva Jugoslavije. V razmerju napram narastku prebivalstva naša poljedelska proizvodnja pada... Število živine je v zadnjih 18. letih padlo loda je kvalitetno boljša. Na kvadr. km pride 16.4 goveda, torej smo na 12. mestu, po številu prešičev na 8. mestu z 12.5. Naša poljedelska proizvodnja ni ne velika, ne zadovoljujoča, tako z ozirom na druge države, lalco z ozirom na dejstvo, da pri nas poljedelstvo predstavlja osnov narodne proizvodne sile.
Po popisu iz leta 1931. je v naši državi 158.901 kmetskih gospodarstev z največ pol hektarja. 175.532 imajo
do 1 ha zemlje, 337.129 do 2 ha površine in 676.281 gospodarstev od 2 do 5 ha; 5 —10ha ima 107.237 gospodarstev. 10 — 20 ha 171.068 ; 20 — 50ha 49.914, od 50do 100ha poseduje 5156, od 200 do 500 ha 494 in čez 500 ha 208
Ce bi hotela vaška kmetska družina živeti samo od poljedelstva, bi morala posedovati najmanj 5 ha (t. j. petčlanska rodbina). V naši državi pa poseduje do 5 ha zemlje 1.348.149 gospodarstev, torej ima samo 637.576 gospodarstev dovolj zemlje za obdelovanje.
Razdelitev v ha kaže, kako nepri-rodna, nesocijalna in z gledišča narodnega gospodarstva neupravičena je la. Ko 1.348.149 rodbin živi na skupni površini 2.982.112 ha, ima 637.576 rod-din 7.664.868 ha v posesti. Obenem pa je pri nas približno pol miljona poljedelcev brez zemlje. Poleg teh jih je še, ki sicer imajo zemljo, ki se pa nahajajo v težkem položaju kakor oni brez zemlje ali še težjem. Vsi ti so mezdni delavci (dninarji).
Po podalkih „Saveza poljoprivred, radnika“ v Novem Sadu je razvidno, da dninar z rodbino dela okrog 100 dni v letu, to je dninar 9 mesecev živi svojo rodbino od zaslužka treh sezonskih mesecev. Mezda se je kre-tala med 10 in 12 din dnevno. Za ves čas dela v polju je zaslužil dninar samo 1797 dinarje\, kar odpade na vsakega člana rodbine 359 din letno, Torej jc živi jenski standard enega človeka dnevno 0.98 din.
Letno pride na našega kmeta: 1 par nove obutve na vsakega tretjega!
Sladkorja odpade 4.5 kg na človeka letno, vžigalic 2.82, mila 1.5 kg...
Leta 1937. je bil narodni dohodek Jugoslavije 44 miljard. od česar odpade na poljedelstvo 22 miljard. 1926, ko je bil 69 miljard, je bilo od poljedelstva 36 miljard.
Leta 1936, je Jugoslavija izvozila m 1.376,152.873 din, od česar odpade, na poljedelske proizvode 2.959,235.301 din 1937. pa 0.272,402.889 din, od česar pride na poljedelske proizvode din 3.810,535.849, torej vedno čez 60 »o celokupnega izvoza.
Naša narodna zavednost
Dnevno beremo dolge članke o narodni zavednosti, poslušamo predavanja, od leve in desne nam trobentajo bojna gesla o narodnosti — pa vendar gre vse kot prazen dim mimo nas.
Pa ne samo to! Mnogi listi, ki se smatrajo za nekakšne izvoljence, za sol naroda, ki imajo zmerom polna usta narodne navdušenosti, ki imajo narodnost in nadjonalnosl takorekoč v zakupu in ki so vsak hip pripravljeni svojega ljubega opljuvati s strupenim želom svoje jezičnosti če gre za narodno stvar, vsi li hejslovanarji kaj radi pri sebi zamižijo, ne na eno, ampak na obe očesi. Zamižijo, ko kupujejo tuje časopise, razne „prese“ in ..pikole", zamižijo, ko potujejo v poslovnih in zabavnih zadevah po tujih državah in zapravljajo tam naš narodni denar. Zamižijo, kadar svoje otroke pošiljajo študiral preko meja, ker jim naše šole niso dovolj učene. In da so naša zares odlična zdravilišča, kopališča in letovišča za nekatere brez cene, je znana reč.. Za to imamo dovolj prilike, da opazujemo kako nosijo svoj več ali manj namišljeni revmatizem v lujezemska kopa-
lišča, kjer jim lujci puščajo kri iz
—	žepov.
Za vso tako in podobno narodno nezavednost in malomarnost nimamo drugega, kakor tale bratovski nasvet: Kar punkelc poveži prijatelj, čimprej sc poberi tja kamor te vabi tvoje nav* dušeno srce in tam oslani! Tam bodi danes in jutri in vselej! Kajti ne spadaš med slovenski narod, kdor tako delaš!
Naši edini viri so NAROČNINA iii OGLASI! Za nami ni ne hranilnic, ne bank, ne ..vplivnejših11 osebnosti. Poleg rednili izdatkov, ki so združeid z izdajanjem lista, imamo žal skoro stalno tudi visoke izredne, kateriii omejitev pa leži izven našega območja! Zalo je dolžnost vseh prijateljev „So-bole“, da z REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE, ■— Z NABIRANJEM NOVIH NAROČNIKOV IN Z MARLJIVIM DOPISOVANJEM inoralieno in gmotno podpro naš boj za mir, svobodo, demokracijo in socijalno pravičnost! — Naš čekovni račun ima štev. 17.497 ter se glasi: „Sobotail uredništvo in upravništvo, Kranj.
Vojna z letaki je že začela Evharistični kongres in Hitler
V	noči od sobole na nedeljo so prolidržavni elementi raztrosili po vseh večjih krajih čehoslovaške države stotisoče letakov, ki dovolj nazorno dokazujejo veleizdajniško delovanje že dolgo znanih notranjih in zunanjih sovražnikov čehoslovaške republike.
Prevladovali sta dve vrsti teli letakov. Prvi so bili v nemškem jeziku in so predstavljali največjo Nemčijo (ne veliko Nemčijo). Slika je kazala Nemčijo z vključenimi Sudeti, delom Moravske in poljskim koridorjem! Celo umetnino so seveda krasili kljukasti križi. Drugi letak je vseboval v češčini lapidarne besede „Konec Čehoslovaške!“
Ceske Slovo“ piše o tem nesramnem napadu na CSR: Nekaj razšir-jevalcev (teh leLakov) je bilo aretiranih in pri tem se je pokazalo, da so to ljudje gospoda Henleina. Smisel in vsebina letakov povesta dovolj jasno, da se zahteva popolna podreditev republike nemškemu kljukastemu križu in da se hoče to doseči z uničenjem samozavesti in zaupanja čeho-
slovaškega ljudstva......
Sličnosti s postopanjem v naši državi seveda ni mogoče najti.
Med papeževim syllabusom in Innitzerjevo poklonitvijo
Ni poteklo še dva meseca po znani vdanostni izjavi dunajskega kardinala Innilzerja vodjinacijonalsoci-jalistične Nemčije prilikom njegovega dinala Innitzerja vodji nacijonalsoci-syllabus, v katerem najodločneje obsoja hitlerjevsko rasistično gonjo, ki predstavlja takorckoč raison d’etre nac. soc. stranke. — Te dni pa poročajo s Prage, da so nemški lemena-larji praške bogoslovne fakultete korporativno stopili v Henleinovo stranko (nemška hitlerjevska strank, organizacija v CSR) in javno objavili zahtevo, da jih morajo odslej naprej posvetiti le nemški škofje ter da naj-odločnejše odklanjajo, da bi jih češki škofje uvajali v sveti stan! — Tako postopanje ljudi, ki naj bi v doglednem času vršili svojo pastirsko oblast in širilo po jdeželi vzvišeni Kristusov nauk o ljubezni in pravici ne zasluži komentarja, ker si ga vsak zdrav človek lahko sam napravi in ker isti ne bi zagledal belega dne.
Od 20. do 29. maja se vrši v Bnda-pešli veličasten evharistični kongres, katerega se udeleže verniki in duhovščina celega sveta; tudi obisk iz naše države ne bo majhen ter se bo udeležila tudi naša višja duhovščina.
Nemške državne oblasli pa so prepovedale za ta čas vsem državljanom Velike Nemčije (torej tudi Avstrijcem in kardinalu Innitzerju) vsako potovanje na in skozi Madžarsko. Vsi policijski uradi so dobili strog nalog,
da smejo samo v najnujnejših in le v nesumljivih slučajih izdali dovoljenja za potovanje na Madžarsko. Vsak potni list mora biti v lem slučaju opremljen i. žigom „Gultig aucli fiir Reisen nacli oder durcli Ungarn!" Kogar bi se zalotilo, da bi po ovinkih ali sploh ilegalno prispel v tem času na Madžarsko, la bo najslrožje in brezobzirno kaznovan. — Pa sc še vedno cede nakalerim našim zmedenim glavam sline po...........
Ugotovitve in sklepi kongresa URSSJ-a
Mezdna politika sindikalnega gibanja
Solidnost osi Rim—Berlin
Koncem januarja so se vodila v Rimu obsežna pogajanja med Rusijo in Italijo glede ureditve odnošajev med obema državama in podaljšanja stare oziroma sklenitve nove trgovske pogodbe. Priprave za Hitlerjev obisk, s katerimi naj bi se tudi duhovno usposobilo italijanski narod za dostojen sprejem šefa nemške države so povzročile, da so bila la pogajanja nenadno prekinjena in na ta način se je srečnemu fašističnemu občinstvu to in onkraj Brennerja skušalo dokazati, da tudi Italija, zvesta velikonemškemu vod ji kakor med svetovno vojno, noče imeti nobenih zvez več z boljševiško Rusijo.
Znano je, da je sovjetska Rusija nato dala svoji delegaciji nalog, da nemudoma prekina pogajanja in se vrne v Moskvo ter ustavila vsa izplačila italijanskim privatnim ter državnim dobaviteljem z motivacijo, da so italijanski kupci ruskega blaga dolžni že ogromne svote ruskim dobaviteljem, katere le polagoma ali pa sploh ne odplačujejo. (Podobno se godi našim dobaviteljem.)
Med temi dogodki je bil absolviran Hitlerjev obisk in sedaj je Italija zopet začutila potrebo dobrih in urejenih trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo. Zato se je najprej uradno ugotovilo, da je vzrok vseh Italiji zelo neljubih nesporazumov v rusko - italijanskih trgovskih odnosih le zakasnela dobava ruskega petroleja Italiji.
Po tej italijanski izjavi so se tozadevna pogajanja zopet začela v Rimu in danes poroča že laško časopisje, „da bodo la pogajanja v kratkem privedla do za obe državi koristnega sporazuma."
Na podlagi podanih poročil o gospodarskih in socijalnih razmerah delavstva in nameščenstva ter o gibanju delavskih in nameščenskih mezd, kakor tudi števila brezposelnih, je IV. kongres URSSJ-a ugotovil:
1.) Delavske mezde od leta 1930. dalje neprenehno padajo, kar je razvidno po indeksu zavarovane mezde, ki je znašala leta 1930. povprečno 27.7(5 din, a je do lela 1937. padla na 21.74 din. Ženska in mladoletna sila sta vedno se slabše plačani in je odstotek njihove mezde precej nižji od prej navedene.
2.) Kriza kapitalističnega sistema, propadanje vaških gospodarstev kot posledica gospodaske krize, nesorazmerne cene kmečkih in tovarniških proizvodov, trgovske in.bančne špekulacije,so dale polno podlago zapro-letarizacijo velikega števila kmetov in jih prisilile, da zapustijo vasi in gredo v mesta pred delavnice in tovarne ponujat svojo delavno silo. Navedeni razlogi, radi katerih je zmanjšana gospodarska in kupna moč potrošnikov vasi in mest, so vrgli iz proizvajalnega toka veliko število delavstva in ustvarili armado 200.000 brezposelnih delavcev in nameščencev. Poljedelski delavci niso všteti. Op. ured.)
3.) Racijonalizacija dela, ki se uvaja v podjetjih s pomočjo teluričnih sredstev, prekomejno izčrpuje deloV-no silo delavcev in nameščencev.
4.) Kolektivne pogodbe, kalere so si delavci pridobili s svojo borbo, delodajalci vsak dan izigravajo, a obstoječe mezde, ki so zagotovljene s temi pogodbami, znižujejo. To dejstvo težko zadeva delavstvo, ker noben zakonski predpis ne predvideva hitrega postopanja in možnosti, s katerimi bi delodajalci bili prisiljeni k spoštovanju kolektivnih pogodb. Radi takega stanja je delavstvo večkrat primoramo pristopili k ustavitvam dela. V slučaijh izzvane ustavitve dela pa se delavstvo kaznuje in se s lem daje dejanska zaščita delodajalcem,
a delavcem prizadeva veliko moralno in materijalno škodo in krivico.
5.) Higijenske razmere v tovarnah, delavnicah in rudokopih so kljub obstoječim predpisom zakonite delavske zaščite v takem stanju, da so delavci prisiljeni v zaščito svojega zdravja in življenja pristopiti razen k rednim pritožbam tudi k obrambnim stavkovnim akcijam.
(i.) I)a bi delodajalci onemogočili upravičene pritožbe in odpornost delavstva ter onemogočili vsako mezd-no-stavkovno gibanje, mečejo na cesto delavske zaupnike in organizirane delavce, a kot nadaljno mero uvajajo sistem posebne kontrole privatnega življenja in gibanja delavstva ter s prisilnimi sredstvi vplivajo na njihovo organizacijsko in ideološko na-ziranje. Proli takemu postopanju so delavci prisiljeni, da se v mnogih slučajih borijo tudi z ustavitvijo dela.
7.) Delavske stavke leta 193G in 37 so vršile množice organiziranega in neorganiziranega delavstva v borbi za delavske pravice. V doslej izvedenih mezdnih gibanjih so posamezne strokovne sindikalne organizacije v mnogih slučajih nastopale popolnoma samostojno, brez potrebnega posvetovanja s sindikalnimi ustanovami, kar je v nekaterih slučajih začele akcije dovedlo do moralnih in materijalnih težkoč.
Na podlagi teh ugotovitev je IV. kongres URSSJ-a sklenil sprejeli času primerne sklepe, ki bi v bodoče služili delavstvu, da se le škodljive razmere popravijo, ozir. odpravijo. Najvažnejši je sklep k tč. 6, ki se glasi:
(5.) Ustanovo delavskih obratnih zaupnikov mora sindikalno gibanje razen zahteve po zakoniti zaščiti, branili še z vso silo organiziranega delavstva. Stremljenja delodajalcev, da delavstvu vsilijo one organizacije, ka-ter želinasprotnik delavstva, kakor tudi želje po nadziranju življenja delavcev izven delavnic, mora sindikalno gibanje najodločnojše pobijati.
„Radnik“
NNIUIIH PREHUD
K. Kocjančič: Deset let s fotografsko kamero (Ljudska univerza) S lem predavanjem je Ljudska univerza zaključila svoje delovanje v tej sezoni. Vtis imam, da je bila vsa prireditev v znaku zaključka, kajti drugače si ne morem razlagati medlega izvajanja predavateljevega niti pičle udeležbe s strani občinstva.
Predavatelj je prikazal svoje desetletno udejstvovanje v amaterski fotografiji in svoja izvajanja podkrepil z diapozitivi; motilo ni niti uvodno pozivanje k oganiziranju amaterjev v Kranju. Saj je tudi sam dejal, naj služi to organiziranje prospeliu celotnega naroda. Oprostiti pa ni mogoče monotonega komaj slišnega govora, ko smo ga vendar slišali predavati ob začetku sezone naravnost odlično.
M. II(*nar: „Flrma“ (Člani Narodnega gledališča v Ljubljani). Prav prijetna poljska komedija, ki obravnava srečanje dveh krogov: umetniškega in trgovskega. Predstavnik trgovskega sveta Brandt (Kralj) je v vsakem oziru podal svojo vlogo najbolj življen-sko. Dober je bil tudi Chvlizcek (Debevc), vendar je v momentih pretiraval; če bi opustil nekaj prav nemogočih gibov, bi prav tako lahko dobro prikazal starega uslužbenca tvrdke, ki se je takorekoč že zrasel s firmo. Nameščenec tvrdke Brandt (Se-
ver) je bil dober, nemogoč pa je bil Pianecki. Otočka (Danilova) in Jeder-zejewska (Nablocka) sla podali dovršeni kreaciji, prva kol igralka na višku umetniškega ustvarjanja, druga kot bivša igralka, ki pa še vedno ne more živeti brez desk, brez šminke in je zato pač garderoberka. Kot novinar je nastopil Sancin in pokazal tudi to potrebno zlo gledališkega življenja na njemu lasten način. Občinstvo je bilo s predstavo zadovoljno in sta prejeli obe igralki lepe šopke, vsi skupno pa so želi obilo aplavzov.
,,Kronika slovenskih mest“. Izšla je prva številka V. letnika le revije katere vsebina je sledeča: Fr. Slele „Italijanska urbanistika", L. Pettauer „Imena važnejših starejših gradov na Slovenskem nekdaj in sedaj“, dr. R. Andrejka „Zgodovina kramarskih hišic v Prešernovi ulici11, A. Gaber „Razslava slovenskega novinarstva11, A. Gaspan ,.Oton Zupančič-šestdeset-letnik“, V. Fabjančič ,,Procvit pivo-varnarslva v Ljubljani", dr. A. Vogelnik „Stanovanjskc razmere v delavskih kolonijah na področju mesta Ljubljane", dr. B. Magajna „Prof. dr. Alfred Serko", dr. Fr. Stele .Razstava slik bratov Janeza in Jurija Suhica", Jagodič „Alkoholizem med učenci osnovnih in meščanskih šol v slovenskih mestih v šolskem letu 193G in 37.“ A.Stupica „Naša kronika". Revija izhaja četrtletno in jo krase lepe slike in fotografije.
Med Bolgari
Manifestacija slovanskega bratstva
Bolgarskim pevcem smo priredili dostojen sprejem: ne lalco strankarsko zavit kol v dveh slovenskih mestih, kjer so naši bolgarski bratje opazili, da jih pozdravljajo nekake skupine in ne skupno vso slovansko čuteče prebivalstvo. — Tisto o oficijel-nih zastopnikih in govornikih ste že brali, zato bomo rajše povedali, kaj jih je zanimalo pri nas in kaj smo od njih zvedeli.
Začnimo kar s hrano in pijačo, saj brez le ne gre in sil človek je predpogoj za ustvarjanje duhovnih predmetov, čeprav ravno kvaliteto umskega in ročnega dela dobavljajo običajno ravno — lačni! — Vino se jim je zdelo kislo, pa če je bilo še tako dobro, s pivom je bilo različno, nekateri so hvalili naše, drugi zopet domače. Hrana je za njihove pojme zelo draga, zdi se, da so predvsem pogrešali južnjaške kuhinje. Dočim so poljski in vrtni produkti pri njih dosti cenejši, so blaga tam doli precej dražja: tako je tudi v Kranju mar-sikak trgovec lahko prodal te dni več svilenih srajc, blaga za obleke, kravat in podobnih predmetov. Pozabiti pa ne smemo na naše cigarele, te jim ne gredo v glavo, pravijo da so zanič in še drage! Pri njih lahko dobile za 2 din 20 cigaret in to prvovrstne,
o	čemer smo se lahko vsi prepričali, ker so imeli precejšnje zaloge kar s seboj.
Sedaj pa o pevcih samih. Vsi brez izjeme so pripadniki Stambolijskega, ali radikalnih ali zmernejših struj. Po poklicih so uradniki, državni in samoupravni, delavci, obrtniki in trgovci. Dobro so informirani o našem položaju po anšlusu. Glede zunanje politike in notranje so bili precej rezervirani, kritizirali pa so najodločneje rcakcijonarnost vodečih politikov, česar doma seveda ne smejo Srednje šole imajo le večja mesla, taka kot Kranj pa ne poznajo gimnazij. Ruskih filmov v Bolgariji sploh ne predvajajo. Delavske mezde so za spoznanje višje kot pri nas, kljub temu da so življeu-ske potrebščine, kot že omenjeno, cenejše. Tudi socijalna zakonodaja je v nekaterih ozirih popolnejša.
Sedaj pa še koncert. Menda že dolgo ni bilo v veliki dvorani toliko! ju-
k n a m
di kot v soboto. Koncert se je razvil v spontano manifestacijo slovanskega bratstva. Pevci so čisto zadovoljili, zlasli je ugajala barva glasov, močni forlissimi, prehodi in nežni pianissimi Tudi ritmično in dinamično je zbor predstavljal izgrajeno celoto.
Po govorih pred Narodnim domom, na koncertu in banketu kakor tudi v privatnih razgovorih je vsakdo opazil, da so gostje preželi s slovansko idejo, da jih pri lem idealizmu ne moli niti Rusija, ampak se nasprotno zavzemajo za najtesnejše sodelovanje vseh slovanskih narodov od Rusov pa do nas in Bolgarov. Ob takih in sličnih razgovorih je potekal čas, minil obisk bolgarskih pevcev in že smo sc poslavljali. Bralskim bolgarskim pevcem želimo, da odneso iz Kranja najlepše spomine in sporoče svojim rojakom v domovini, da stojimo mi Slovenci kot najmanjši član velike slovanske družine budno na straži...., kakor nekdaj junaški srbski narod pred Turki! — Na njihovi nadaljni poli po Sloveniji pa jim želimo, da bi sc počutili tako dobro kot smo se mi — med njimi.
Berite »Soboto4
Licitacija dovršitvenih del za novo šolo
V	pondeljek 1(5. maja ob 11. uri dopoldne se je vršila v meslni posvetovalnici licitacija za oddajo različnih obrtniških del pri novi šolski zgradbi. Licitacije se je udeležilo o-koli 30 ponudnikov, kar je ponoven in jasen dokaz, da preživlja naš o-brlnik eno najtežjih kriz in da mu bo morala država prej ali slej znaj-. odločnejšimi ukrepi priskočiti na pomoč, če noče, da izgubi najboljšega davkoplačevalca in najvestnejšega izpolnjevalca državljanskih dolžnosti.
Za slikarska deta, ki so bila razpisana s svolo din 45.000, je bilo vloženih 8 ponudb, med temi 2 domači, 5 iz Ljubljane, ena pa celo iz Celja. Najvišji popust — 23»/o — je nudil Devetak Rudolf, Selo-Moste, od domačih pa Frantar Alojzij iz Stražišča — 12o/o — in Grebenšek Josip iz Kranja — 11-o/o.
Za pleskarska dela, cenjena na din 88.000, je bilo ravnotako 8 ponudb, med lemi 6 Ljubljančanov. Najugodnejšo ponudbo je stavil Mrak Stanc, Ljubljana z 22<>/o popustom, dočim je od domačinov nudil Vombergar Jernej iz Cerkelj 9,o/o.
Tapetniška dela so bila prelimini-rana s 27.000 din, oferirala pa sta dva ljubljanska tapetnika 15% popust, (ločim se je domača ponudba glasila na 7%.
Svetilke in žarnice so bile preračunane na 45.000 din. Nastopila sta dva
Ljubljančana in dva Kranjca------------
Schilling Drago in Janša Franc---------
ki sta bila za circa 10o/o cenejša od ljubljanskih ponudb.
Za razpisana pečarska dela je bila podana izjava, da razpis ni jasen in da so predpisane cene prenizke, glede ključavničarskih ciel pa je g. Majnik v imenu združ. kranj. ključavničarjev ugotovil, da so preliminirane cene za 20‘ u nižje od nabavne cene malerijala samega, če dela sploh ne upoštevamo.
Predsednik komisije je naznanil, da se bo licitacija v kolikor ni uspela. ponovila v najkrajšem času, predvidoma že tekom 14 dni.
Domače vesti
Kdaj bomo volili?
Vsled priključitve vasi Stružcvo bi se morale v velikem Kranju vršili nove občinske volitve po predpisih zakona o občinah najpozneje 11. jan. 1.1. Ker stojimo pred dalekosežnimi gospodarskimi odločitvami, za katere bo treba investirati težke miljone — naj omenimo samo tlakovanje ceste, dozidavo nove šole, kopališča, pokopališča, vodovoda itd. — in ker postaja gniloba takozvanega kompromisa vsak dan očitnejša, zalo je v interesu mesta samega kakor tudi priključene okolice, da listi ki plačujejo občinske doklade in davščine vendar že enkrat sami in brez komande od zgoraj odločijo, komu bodo zaupali vodstvo pri tako dalekosežnih javnih delih in investicijah.
V informacijo občinstva objavljamo zato besedilo pisma, kalero je poslal podžupan g. Košnik kr. banski upravi v Ljubljani in ki se glasi:
Kranj, 4. marca 1038
Kraljevi banski upravi Dravske banovine
Ljubljana
V občini Kranj se je spremenil obseg s priklučitvijo vasi Slru-ževo. Po g9. zakona o občinah bi se morale izvršiti nove volitve v treh mesecih po izdaji tozadevnega ukaza.
Ker je preteklo že več kakor trije meseci od tega časa, se obračam na kr. bansko upravo v Ljubljani s prošnjo, da razpiše nemudoma nove volitve v občini Kranj.
Košnik Ivan direktor gimn. v pok. 1. član uprave
V kolikor smo poučeni, odgovora na to vlogo še ni, prepričani smo pa, da se bo kr, banska uprava ravnala kakor vedno točno po predpisih zakonov.
INSERIRAJTE v „SOBC)TI!“
Sedemdesetletnica veterin, insp. g. A. Korošca
Danes praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva ugledni in priljubljeni veterinarski inšpektor g. Korošec Anton. Jubilant je bil rojen 20. maja 18G8 pri Mali Nedelji ter je prišel po absolviranju dunajske visoke šole že leta 1803. kot drž. veterin, referent v Kranj.
Celili 40 lel je deloval naš slavljenec na svojem položaju v Kranju, tako da je takorekoč zrasel z njemu tako milo Gorenjsko, ki se mu ima toliko zahvaliti za ves trud in vso skrb, katero je posvetil napredku naše lepe domovine. Posebno hvaležnost pa mu dolguje ccl kranjski okraj Tudi mestna klavnica v Kranju je bila zgrajena pod njegovim vodstvom in po njegovi zamisli.
Poročil se je še zelo mlad z gospo Mici iz ugledne kranjske trgovske rodbine Krisperjeve. Hčerka Slavica je poročena z okrajnim glavarjem g. dr. Tekavčičem, sin Zvonko je davčni uradnik v Celju, sin Huberl paje sodni pripr. okrožnega sodišča v Mariboru. Ravnotako vzornega kot v službi in javnem udejstvovanju se je izkazal jubilant tudi kot družinski oče in kot vedno dober in vesel družabnik.
Splošno spoštovanemu in obče priljubljenemu gospodu inšpektorju kličemo s celim Kranjem tudi mi: Najiskrenejše čestitke k jubileju in še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Pomembna gospodarska prireditev
bo letošnji pomladni ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija, prirejen pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. To bo že 43. ljubljanska prireditev, ki bo imela mednaroden značaj in ki bo hkrati lepa revije slovenske in jugoslovanske gospodarske delavnosti. Na splošni velesejemski razstavi bodo zastopane vse pomembnejše induslrijske in obrtne panoge, n. pr. kovinska, tekstilna, papirniška, elektrotehniška, kemična, steklarska, živilska, stavbna, poljedelski stroji, glasbila, kurjava, keramika ild. Razen tega bodo prirejene še posebne razstave, ki bodo imele reprezentativen značaj. Posebno velika ter lepa bo razstava avtomobilov in motornih vozil sploh. Zavzela bo okrog 1.400 qi2 razstavnega prostora. Posrečena je zamisel posebne razstave „Cesla“, ki jo prireja Društvo za ceste. To bo doslej pri nas najboljša in največja propaganda za izpopolnitev in modernizacijo našega cestnega omrežja; razstava bo urejena po skrbno premišljenem načrtu, da bo lahko dosegla čim večji uspeh ter svoj namen.
I	eelaj bo v Ljubljani tudi kongres Društva za ceste in udeležili sc ga bodo odlični zastopniki oblasti in gospodarskega življenja. Med večjimi posebnimi razstavami bo nudila posebno pozornost razstava Francije. Na nji bo reprezentativno razstavljeno blago, ki pride v poštev za naš uvoz. Nazorno bo prikazano, kako se lahko čim bolj okrepe gospodarske vezi med našo državo in Francijo. Mimogrede naj omeni/po, da bo na lej razstavi razstavljenih tudi 3000 francoskih knjig. Med posebne razstave moramo še uvrstiti veliko razstavo poliišlva in razstavo ženskih ročnih del. — Obiskovalci velesejma bodo uživali na jugoslovanskih železnicah 50o/o popust. Vozne olajšave so dovolile tudi številne druge države.
l*o daljšem trpljenju je preminul v Ljubljani splošno znani notar g. Karel Pleivveiss, star 74 let, Pokojnik je izhajal iz rodbine Irsteniških Bleiweissov, rojen je bil v Ljubljani, v Kranju pa je obiskoval gimnazijo.
—	Bil je odličen pravnik, soustanovitelj društva „Pravnik“ in dolga leta vodilni član Odvetniške in notarske zbornice. Karel Plehveiss je bil markantna osebnost, poznan in spoštovan po celi Sloveniji, osobilo pa v Ljubljani in svojem domačem mestu Kranju. Plemenitemu pokojniku časten spomin, ugledni rodbini pa naše najiskrenejše sožalje!
Promenadni koncert. Tujsko-pro-inclno društvo priredi v soboto dne 21. t. m. ob 20. uri na Glavnem tfrgu v Kranju promenadni koncert, na kar se c. občinstvo opozarja.
Izlet moiokluba Ilirije v Trst. Za
binkošlne praznike v dnevih 5. in 6. junija priredi motoklub „Ilirija“ izlet svojih članov motociklistov v Trst k mednarodnim dirkam na dirkališču „Montebello“. Odhod iz Kranja ob ti. uri zjutraj. Zbirališče pred Staro pošto v Kranju. Povratek v ponedeljek zvečer. Prijave sprejema za molosekcijo Kranj in okolico tajništvo sekcije Kranj, Kobi Mirko.,Soko obleke Kranj, Tavčarjeva 6 samo do 28. I. m. Istolam dobite tudi potrebne informacije. Za člane z malimi motorji posebej preskrbljeno. — Jzleta se lahko udeležijo tudi automobilisli. Skupni triptik in potni list. — Pohitite s prijavami.
Motoklub Ilirija sekcija Kranj
LAHKE, UDOBNE IN TRPEŽNE R O
Č
N O
D
E L O
GEVUE
DOBITE PRI
VLADO KRANJC, KRANJ
nasproti občine
Ogled ¥ trgovini brezobveien
LUXOR . ROXY - DARL1NO
Ob popolnem molku vladajoče
večine jc podat na zadnji občinski seji g. tovarnar Fock kot predsednik finančnega odseka uničujočo kritiko našega občinskega in državnega gospodarstva sploh. Slo se je zopet za novih 818.000 dinarjev, ka-lere zahteva cestna sekcija kot prispevek kranjske občine za tlakovanje in kanalizacijo državne ceste od Maj-dičevega mlina do Krone. Denar bo šel seveda zopet iz tistega velikega posojila, omenjena sekcija pa hoče od občine le izjavo, ali bomo prispevali predpisano ali ne. V negativnem slučaju se bo tlakovalo enostavno samo širino G metrov in basta! G. Fock se je temu diktatu odločno uprl, grajal nesmolreno gospodarstvo in navajal, da bomo samo letos investirali nad tri miljone dinarjev v popolnoma neproduktivne namene. Nadalje je dokazoval, da plačuje vse občinske doklade in davščine naš obrtnik, naš trgovec in sploh mali ljudje, dočim luja industrija na dovoljene in nedovoljene načine spravlja ogromne dobičke v inozemstvo in preti, da se bo preselila na jug, recimo v Beograd, kjer znašajo vse samoupravne doklade skupaj le 20«/o! Radi predvidenih trošarin se industrija izgovarja, da ima občina dovolj denarja, ker ima na davkariji nadobrem čez 1 in pol miljona, kar pa seveda ni res, kakor je žal res, da so industriji za 1933/34 enostavno odpisali večino doklad — kdo, se pa ne ve popolnoma točno. Nadalje je g. Fock zahteval garancijo, da sc poleg teh 818.000 dinarjev ne bo predpisalo občini nobenih drugih prispevkov v slučaju, da bi obveljala druga trasa, po kateri bo šla la tlakovana cesta preko Maj-dičevega. Rohrmanovega vrta in gimnazije ter načel problem, kdo nam bo plačal novo gimnazijo, ki bi stala
10 miljonov dinarjev, nakar je g. župan repliciral, da je ,,strah za gimnazijo odveč, ker nam bodo zgradili novo; kdo nam jo bo zgradil pa g. župan ni povedal! G. Fock je nanizal še mnogo grenkih resnic, nato pa izjavil, da je občinsko starešinstvo za predlog sekcije, da finančni odbor o predlogu ni glasoval in da je on osebno — proli! Upravičenost poraznih izvajanj g. Focka o kranjskem občinskem gospodarstvu mora priznati vsak objektiven opazovalec, ravnotako pa moramo pribiti, da nosi saj del odgovornosti za to stanje tudi g. Fock, ki bi kol umen gospodar in vpliven mož preprečil lahko že marsikaj gnilega v deželi Danski. Vide-ant consules, da nas ne bodo zopet nalinirali!
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se
bodo vršili za srez Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek dne 3. junija 1038, ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.	Srcski načelnik
VSAKOVRSTNE OBLEKE, blago za obleke, nepremočljive suknjiče, klobuke, srajce itd. nudi v veliki izberi ALBIN JAZBEC V KRANJU Slrokovne skupine JSZ podr. Kranj prirode v nedeljo 22. maja celodnevno delavsko prireditev. Ob 7. uri zj. odhod iz Kranja (izpred delavskega doma) z godbo na čelu k Sv. Joštu, kjer bo ob 0. uri sv. maša, potem pa delavsko zborovanje. — Popoldne bo na Laborali v Stražišču vesela delavska zabava z dobrodelno loterijo. — Pri vsej prireditvi bo sodelovala delavska godba iz Vevč. — Vsi zavedni delavci iz kranjskega okraja naj se tabor udeleže!
Avtobusni izlet za Binkošti v Gorico, Trst, Benetke in Padovo z odhodom iz Kranja v nedeljo 5. junija ob 4. uri zjutraj, povratek v ponedeljek pred polnočjo. Cena vožnje 220.-- Prijave sprejema do 29. maja in vsa pojasnila daje Vinko Rupnik, Slruževo 15 ali pa trafika Krč Kranj Umno občinsko gospodarstvo. Na predzadnji občinski seji smo s prepričujočo večino sklenili, da bo novo kopališče stalo v Slraheči dolini, g. dr. Megušar pa jc dodal, da bo bazen koncem junija tega leta že gotov. Na zadnji občinski seji pa sta gg. dr. Megušar in Gorjanc bolela spraviti na dnevni red nujen predlog, da se to bodočemu kopališču že zagotovljeno zemljišče razlasti, ker eden lastnikov lega sveta zahteva — pretirane cene! Zadeva zgleda približno tako, kakor če bi danes uradno razglasili, da bodo denarni zavodi izplačevali vse vloge brez omejitev, srečni lastniki hranilnih knjižic pa bi iste ponujali — recimo po 70°/o! Nec sutor ultra crcpidam!
Tisoč dinarjev —za slrel v glavo. Delavec Pintar Filip, ki je zaposlen pri gradnji nove stavbe, poleg vile g. dr. Sabolhvja, je bil dne 4. L m. iz j sosednjega vrta. obstreljen v čelo, tako, da je moral iskati pomoči v bolnici. Med igranjem s puško ga je obstrelil mladoletni sin g. dr. Sabothyja.
—	Sedaj izvemo, da je delavec Pintar, ki je pravkar prišel iz bolnice, dobil za bolečine, strah in poškodbo, en tisoč dinarjev. — Pa naj kdo reče, da delavci v svoijh zahtevah niso skromni! Dvomimo, da bi g. dr. Sabolhy, kot odvetnik, v takih slučajih imel opraviti s tako skromnimi klijenti.
»Delavska politika'4 Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce! Naš ugledni krščanski velelist je prinesel v zadnji številki na uvodnem mestu, kjer se je pred tednom dni nahajal globok in gotovo iskren članek „Marija med Slovenci" (Majniško premišljevanje), vse obsodbe vreden napad na znanega slovenskega kulturnega delavca in urednika ugledne katoliške revije „Dejanje“ g. profesorja Kocbeka in mu tudi skušal dokazovali „duhovno sorodstvo" z našim urednikom. Radi obvestila poštene javnosti povemo k temu izpadu samo sledeče: g. prof. Kocbek je prišel v družbo z našim urednikom rav-nolako po nedolžnem kot g. dekan Skerbee v Sremsko Mitroviro, kjer še dandanes sedi na sloline ljudi, katerim nikdo ne pošilja milodarov, ki si ne bodo nikdar preganjali revmatizma v inozemskih zdraviliščih in ki bodo tudi nekoč — pisali spomine!
STRA2ISČE Veliko javno tombolo priredi Sokolsko društvo v Stražišču v nedeljo dne 29. maja 1.1. ob 3. uri popoldne na Panlah pred gasilskim domom. Srečne čakajo lepi dobitki: krasna spalnica iz trdega lesa, lepa, moderna kuhinjska oprava, 5 moških in tri ženska kolesa, moderen štedilnik, več vreč moke in še nad 300 lepih dobitkov. Tablice samo po din 2.50. Ne zamudile ugodne prilike!!! V nedeljo 29. t. m. vsi v prijazno Stražišče!
KOKRICA Gasilska čela priredi v nedeljo 22. maja pop. na vrtu g. Fendela vrtno veselico s plesom. Za vsa okrepčila bo dobro preskrbljeno!
Stran 4 ■». ... ...
CERKLJE Zabavno a drago....! Naš slavni cerkljanski občinski odbor je na letošnji proračunski seji določil za letos občinske doklade na 138o/o in potem poslal proračun banovini v odobritev. Banovina je proračun vrnila s pripombo, naj občinski očetje še enkrat zračunajo doklade. Ko so o-četjč to delo storili, so videli, da do-kkjde v resnici ne znašajo 138o/o temneč _ I080/0, Mali mož na prste stopi,
pet krat Šest je 7	* •
STEFAN JA GORA PRI CERKLJAH Pri nas delamo vodovod za gornjo in spodnjo vas, Kar smo mogli brez razstreljevanja skopali, smo že vaščani sami opravili, banovina pa je obljubila, da bo dala podporo za vse denarne izdatke pri vodovodu. Zdaj ko je že vse izkopano, pa na banovini naenkrat nimajo denarja za nas. Menda si gospodje banovinarji mislijo: štefapci so hribovci in katoliški ljudje in nam ne bodo zamerili, če,... Ob prihodnjih volitvah jim borno zopet nekaj lepega obljubili in zmaga bo naša!
BLED
Obisk bratov Bolgarov. V ponedeljek 1(5. maja se je vršil koncert Plov-divskega pevskega društva v dvorani Sokolskega doma na Bledu. Dvorana je bila nabito polna kot le redkokdaj. Pevce- B olgare je v imenu vseh navzočih pozdravil župan občine Bled g. dr. Benedik Janko in povdaril predvsem pomen resničnega prijateljstva Z bratskim slovanskim narodom. Vodja turneje g. Peter Pe-šev se je zahvalil za iskreni pozdrav in tako častno udeležbo. — Vse točke programa so bile sijajno izvedene, za kar so želi pevci enodušen aplavz hvaležnega občinstva. Kot zadnjo pesem so zapeli pevci skupno z vsem navzočim občinstvom „Hej Slovani", nakar je sledilo burno vzklikanje „živjo Jugoslavija", “živela Bolgarska", „živela slovanska vzajemnost".
ŽIROVNICA Sokolski oder vprizori v nedeljo 22. maja'ob 8. uri zvečer učinkovito burko v treh dejanjih „Onemcla nevesta". Vstopnina običajna.
GORENJE JEZERO pri CERKNICI Cena lesa se na svetovnem trgu sicer dviga, toda kmetje dobivamo za naš les zopet nižje cene, ker so prekupčevalci nakupili že pred meseci velike zaloge in nas sedaj na vse načine pritiskajo. Tudi kmetje-vozhiki dobimo za celodnevno vožnjo s parom konj največ lOOdinarjev in to naj zadostuje za prehrano družine, za krmo živini, stalna popravila voz, plače hlapcem In nalagalccm, obresti, davke in doklade, Ni človeka, ki bi se postavil za nas in dopovedal vc-leprekupeem in oblastem, da bodo naša gospodarstva pod takimi delovnimi pogoji v par letih propadla in da bomo potem tudi mi lahko odšli s trebuhom za kruhom po svetu, kjer pa je le redkim tako inehko postlano, da še lahko preživljajo, kaj še da bi lahko podpirali še zapuščene svojce
—	v rojstnem kraju.
Dva velika kongresa, ki bosta obrnila pozornost vse države nase in na Ljubljano bosta med pomladnim Ljubljanskim velesejmom, ki bo od
4.	do 13. junija. Iz vse države se bo zbralo okrog 0000 trgovcev na vsedržavnem trgovskem kongresu, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki trgovstva iz Bolgarije. Gospodarski pomen velesejma bo zrasel že zaradi tega kongresa, a letošnji velesejem bo tudi sam na sebi zelo pomemben ker bo vseboval velike, reprezentativne gospodarske razstave. K temu je treba prišteti veliko posebno razstavo „Naša cesta", ki bo pokazala, kakšne bi naj bile naše ceste in kakšne bodo morale prej ali slej postati, saj je Slovenija izredno pomembno mednarodno gospodarsko križišče. Razstava sama bo lahko prepričala udeležence kongresa iz drugih pokrajin in zlasti iz Beograda, da je zahteva Slovenije po dobrih, modernih cestah v resnici živi jenska ter v interesu vse države.
IIUtllE Sl!
elegantno dobro in poceni ob prihodu v Ljubljano.
Novosti za dame in gospode v ogromni izberi kupite vedno najugodneje
« UMHUFHKTURI KOVNI
LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15
PRI NUNSKI CERKVI
HMLI OGLASI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb In mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleivreisova 7
27 leten fant
pošten, trezen in vajen vsakega dela želi službe. Naslov v upravi.
Knplm
pisalni stroj in plačam takoj. Biti mora dobro ohranjen in velike oblike. Ponudbe na vpravo pod »Gotovina*.
Separirano sobo
s posebnim vhodom ▼ novi hiši išče gospod. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Soliden*.
Chlantl-steklenice
čiste, večjo množino prodam takoj. Naslov v upravi.
Domača industrija sprejme takoj
več moči
za ekspedit s primerno pred-izobrazbo. Ponudbe je naslovili na upravo lista.
ČEVAPČIČE
RAŽNJIČE
Vsak dan sveže pivo Prvovorstna vina
dnevno od 6. ure naprej, v nedeljah že ob 3. uri pop. dobite
V RESTAVRACIJI NARODNI DOM
Priporoča se MAKSO RES
inpQ“ TVORNICA ČRNILA IN NfDjllUf
mIUIjiI kemičnih izdelkov MlllliJ
O	Ta 1 E
ZA KOLESA IN ŠIVALNE STROJE V KANTICAH, STEKLENICAH ALI ODPRTO
Stavbno steklarstvo porcelan-šipe-steklenina
COLNAR-KRANJ
ADOLF PRAH
tovarna voln. in bomb. tkanin v Kranju
izdeluje Oxforde
Lincermolino
Molino
Keperflanele
Barhente
Tenisfianele itd.
Cene najnižje t
Domače podjetje!
ŠPORT
GORENJSKA ZIMSKOŠPORTNA PODZVEZA JESENICE
(Službeno)
Z ozirom na okrožnico JZSS štev. 5/37—38, v kateri med drugim navaja JZSS, da se je Sokolsko društvo na Jesenicah včlanilo v GZSP oz. JZSS na izrecno zahtevo GZSP-ja je uprav, odbor podzveze na svoji zadnji seji sklenil proti lej izjavi vložiti na savez protest, in ga opozorili, da v svoje okrožnice ne priobčuje neresničnih objav, ker GZSP nikdar in od nobenega društva ali kluba ni zahteval da se včlani, pač pa je kakor predvidevajo pravila podzvez izpolnjevala svoj delokrog s lem, da je skušala privabiti v svojo podzvezo čim več klubov in društev. Nikdar pa ni zahtevala, kakor to navaja JZSS v svoji okrožnici.
Rezultati prvenstva GZSP doseženi na 1. izletu gorenjskih smučarjev v Bohinju se kljub zahtevi JZSS-ja ne morejo korigirali, ker je upravni odbor sklenil, da ni pravomočen anulirali dela, za katero je prejšnja uprava dobila od svojega članstva zaupnico na glavni skupščini,
Uprava GZSP je ugotovila na svoji zadnji seji, da sloji za delom kaznovanih tovarišev — kompaktno in da nikakor ne more danes njih dek> enostavno uničiti. GZSP ugotavlja, da je cilj njenega dela samo napredek zimskega športa in s lem v zvezi tujskega prometa, nikakor pa ne osebnosti in rešetanje za zeleno mizo.
Klubi in društva se opozarjajo na okrožnico GZSP katero bodo prejeli tekom prihodnjih dni in prosimo že danes vse člane GZSP, da se polnoštevilno udeleže skupščine JZSS-a dne 29. maja v Ljubljani.
Uprava GZSP-ja se po naročilu
FRANC BENEDIK
GOSTILNA	TRGOVINA
STRAŽIŠČE
BALINANJE — VRT NAJ LEPŠA IZLETNA TOČKA
Tiskarna
„Sa va“d.d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk Zaloga vseh Šolskih potrebliin
Žarnice
pregorele zamenja za nove od Din 6*50 dalje
„OBNOVA“
pri Fran|u Nadižar
Kranj, Prešernova ulica 18 Pri zamenjavi 50 kom. popust!
Couch zofo, otomano, cit-----
in vse tapetniške Izdelke izvršuj« t*£*o in solidno po zmernih cenah
V. TONE1C
tapetnih * KRANJ
glavne skupščine podzveze zahvaljuje vsem svojim tekmovalcem za njih požrtvovalno delo na polju belega športa, ter jim za njih velike uspehe izreka iskrene čestitke, goječ željo, da bi i v bodoče s takimi uspehi zastopali beli spori doma in v zamejstvu. Istolako iskrena hvala vsem klubskim in podsaveznim športnim delavcem za njih delo v pretečeni sezoni.
S m uk! Uprava GZSP.
Urejuje Golnar Lojze — Za
konzorcij ,,Sobote" Golnar Lojze, Kranj, Bleivveisova 7 — Tiskarna „Sava" d. d., Kranj
Za tiskarno Vite* Pč.šl, Kranj