IJoIcnjske Xovice i/Jitijajo vsak [letok ; ako : : jo ta tiaii [jraziiik, dan poprej, : :
Cena jiid jc za celo leto (oil aiirila do ajirila) li K, zii pol leta 1*50 Iv. Naroi-nina za Neniiîijo, liosno in drujfe evropske tiržave znaša ;i"r>l) K, za Atneriko +'">0 K. ^ List ill oglasi se i»laÏ!ii.jojo naprej. '
Vse dopise, naročnino in oziiaiiilii sprejeina tiskarna J. Krajec nasi.
Dolenjskim junakom v spomin.
Zadnjič smo opisali lirabrega častnika, ki je i>a(lcl za doni in ccsarja na jiižnem bojišču, danes se ozrimo zojiet na severno Ijojiio iioljc, kjer si je lavorov vcnec priboril slovenski Častnik iz poklica, c, kr. iiatlporočnik g. Koderman. Dobili smo iic-katorc podatke, ki jih objavimo v spomin slovensko hrabrosti in zvestobe.
Bogumil Koderman porodil se je dne 6. decembra 1884. leta v Velikih Laščali. Svoje Študije je dovršil na novoineški ginniaziji, vojaško kadetnico pa v Mariboru leta li)06. Tega leta je bil imenovan pni])oršiakoin, leta M)09 iiorofiiikom in leta 1913 pa nadporočnikoni. Prideljen je bil ogťskenui pešpolku št. 85, ter je v tem polku služboval deloma v LevČah (Loeze), deloma pa v Máramaros-Szigetu na goreiijetii Ogrskem. Kot vesten olicir se je priučil potrebnih jezikov. Njegov polk obstoji iz liusinov, Slovakov, in Jladjarov. Mažai-šeino je popolnoma obvladal, ru.sinsko, slovaško dobro uineval. Največ je rabil malerinščino in nemščino. Toliko jezikov zmožen častnik ima lepo bodočnost.
Zadnje letne iiočitnice je prebil pri svojih stariših v Novem mestu od 4. do 29. julija 1914, ter jc moral ta dan vsled razglašene mobilizacije oditi k svojemu polku, Od tu je moral kmalu oditi na Rusko-Poljsko.
Iz njegovih pisem z dne 80. sept, in 3. okt. 1914 se da posneti, da je bil od 26. avgusta do 11. septetnbra 1914 na severnem bojišču v vednib bojili pri Ko-marovvu, Tomaszowu, ZamosÉu, Pawlovhi, Rawi-Uuski in -pri Magierowu pred Lvovoni.
Ko je njegov stotnik v prvi bitki padel, jirevzel je on vodstvo stotnije ter jo je do svoje smrti hrabro vodil. Da so bili napori in štrapaci jued tem časom hudi, se razvidi iz njcgovili pisem.
Od 3. oktobra 1914 naprej ni bilo od rajtieega nobenega poročila več; na njega naslovljena pisma so se vračala iii še-le po dolgem poizvedovanju je njegovemu očetu, g. Franc Kodermanu, od koiti-petentne strani prišlo prežatostno poročilo, da je g. lîogumil padel dne 21. oktobra 1914 pri Kostkowu, 10 do 12 km severno od Jaroslava ob reki Sau — Častne in hrabre smrti.
Sovražna krogla nni jc nit mladega življenja pi'etrgala, in kakor očividec g. nadporoČnik Korajni pravi, se je po za-(lobljent rani zgrudil na tla in je bil v nekaj trenutkih nu'tev.
Usoda je hotela, da se rajncega ni moglo z bojišča vzeti, ker je sovražnik dotični svet, kjer je Bogumil obležal, v naglici zasedel, iz česar se da sklepati, da so ga iiusi pokopali.
Naj mu bo tuja gruda lahka ! Padel jc častne in hrabre siurti za cesarja in domovino.
G. ravnatelju Kodeî'maiiu in njegovi spoštovani rodbini pa tem potom izrekamo naše najlskreneje sožaljc.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
IP^" Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih.
Cesar svojim bojevnikom za novo leto.
Dunaj 31. deccmbra. („Wiener Zei-tung".) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je najniilostnejše blagovolilo izdati naslednje armadno in mornariško povelje:
Že pet mesecev poslavljajočega se leta je monarhija v boju, ki je bil njej in njenim zvestitn zaveznikom vsiljen, proti števihiim, mogočnim sovražnikom. Pogled nazaj na stanovitno vztrajnost, bojaželjnost in skrajno hrabrost Moje armade in moje mornarice daje v pogledu v novo bojno leto pomenljivo zaupanje, da bodo avstiljsko-ogrski bojevniki na suhem in na moi'ju v korist domovine častno prestali tudi najtežje izkušnje, katere hi naložila vojska njihovim vojaškim krepostim. V bolesti polni iivaležnosti ae spominjam mnogih, ki so na krvavem jiolju žrtvovali svoje življenje za ]u'avično stvar. Z najtoplfjšitii priznanjem pozdravljam vse svoje vrle bojevnike, da bi z božjo pomočjo novo leto prineslo zuuigo.
Iz dnevnika slovenskega vojaka.
Slovenski pionir piše Slov. (Jospodarju s severnega bojišča dne 19. decembra:
Naznanim vam, da sem po dolgem hrepenenju vendar enkrat dobil našega „Slovenskega Gospodarja" v roke od doma daleč sem na rusko mejo blizu Krakova. Z velikim zanimanjem sem Čital o junaštvu naših slovenskih pulkov, posebno od našega 87. peš])olka, kako se hrabro bojuje za domovino. ^Pndi mi pionirji od 3. stotnije 3. pionirskega bataljona smo že dostikrat pokazali svojo iirabrost. Tiilo je due 4, septembra pri dožcfovem na lluskcm. Kaša stotnija je bila prideljcna nemškemu koru. Bilo je levo krilo tega kora, kl se jc bojeval pred Lublinom pri naši ai'madi. Par dni poprej smo napravili most Čez Vislo, ki je malo večja kakor Drava, Kar dobimo dne 4, septembra povelje, da moramo most podreti, ker se sovražnik pri-Idižuje. Ko smo bili s podiranjem tiiostu gotovi, prikoraka naenki'at na nasprotni breg še 400 nemškili vojakov. K sreči smo Se imeli 4 ruske lesene ladje, in hitro smo jadrali na ono stran. Ker so bile ladje slabe, smo morali Nemce dvakrat čez Vislo voziti. Seveda so lioteli prvikrat vsi v čolne, ker so bile kroglje iz ru,skih topov vedno bližje. Ko smo pa drugokrat čez reko peljali, so že padale kroglje blizu nas v vodo. Jaz sem bil na krmilit. Nekaj metrov od mene je padla granata, da sem bil ves moker. Hvala Tîogu, da je bila voda globoka čez 5 metrov. Huska granata nam ni nič škodovala, namreč ko se je na diui Visle razpočiía. Tako smo srečno nemške vojake Čez vodo spravili. Bili so nam zelo hvaležni, ]iam avstrijskim pionirjem. Nemški častniki so nas obdarovali s cigaretami.
Kmalu nato pa smo se umaknili na lirib, v okope. Naenkrat zagledamo krdelce vojakov bežati proti bregu, kakor poprej onih 400 Nemcev, llili'o pogleda poi'očnik skozi daljnogled in spozmi, da so to nemški vojaki. Poveljnik pravi! Delo je zelo nevarno, pa junaško! Fantje, izkažimo se, da smo hrabri avsti'ijski pionirji! Kdo hoče jjrostovoljno te Nemce rešit s čolni? Pri-
skočilo je 12 pionirjev k poročniku' in so leteli kolikor so jih noge nesle proti vodi in že so se peljali čez Vislo. Kar opazi ruska artilerija na drugem bregu naše hrabre pionirje. Začela je strašno streljati na nase vrle vojake. Kakor toča so padali šrapneli in granate okoli njih. S iiriba smo opazovali to junaško igro. Kar strmel sem in prosil lioga, da bi rešil moje tovariše iz tega strašnega položaja. Bil sem uslišan. Komaj so se jiioiurji in Nemci pripeljali na našo sti'ati, že so bili kozaki i)ri vodi na oni strani. Do solz ginjeni so se nemški vojaki od veselja nam zahvaljevali, da smo jili rešili smrti, ali ruskega ujetništva. Nemcev je bilo 4(t mož. Čez tri tedne je bilo onih 12 pionirjev, ki so rešili Nemce, obdarovanih s srebrnimi kolajnami pi've vi'ste. Bilo je devet Slovencev in pa 3 Nemci. Cela naša pionirska stotnija je bila pohvaljena od nemškega kornega poveljnika in od našega presv. cesarja, da smo rešili 440 nemškili vojakov iz tako nevarnega položaja.
Amerika grozi.
Washington, 30. dec. Predsednik ^^'ilson je izjavil glede na noto, odposlano Angliji, ki zahteva, naj se lepše postopa z amerikansko trgovino, da bo morala Anglija plačati visoko odškodnino, ker se nepostavno zadržujejo attierikanski tovori, ki jih prevažajo.
Vtis note v Londonu. London, Ameriška nota je tu učinkovala kot bomba. Angleška se mora Ameriki takoj vdati, kar znači slabost Angleške na morju.
Revolucija med črnovojniškimi polki v Sibiriji?
liuditniiešta, 30, dec. Listu „Pesti Na])îo" se javlja iz Peterburga; Po semkaj došlih poročilih je v Sibiriji med čiiio-vojniškimi polki izbruhnila revolucija. V Tumsku so vojaki umorili guvernerja. Poleg tega so se vršili krvavi spopadi med oblastmi in vpoklicanimi črnovojniki. Bje-lostoški i)olki, katere tvorijo po večini Poljaki in judje, so bili po večini iirestav-ijeni v Tomsk in Irkutsk, ker jim oblasti ne zaupajo.
Vojska z Rusi.
Položaj na Poljskem. Lipsko, 30. decembi-a. „Leipziger Neuesten Nachrich-ten" pišejo k položaju na Poljskem: (ilavni boji se odigravajo na posameznih določenih točkah cele fronte. Ob Bzuri se zdi, da je Sohačev središče bojev. Severno in južno od mesta so nemške čete na raznih točkah prekoračile Bzuro, vse-kako z zelo težkimi boji, ker Rusi z vsemi silami skušajo, da bi na vzhodnetii bregu stoječe Nemce vrgli nazaj čez reko. Boji za reko tu Se niso odločeni, vendar pi'O-dirajo nemške čete korak za korakom naprej, Knak je tudi jioložaj ob Hawki, kjer se pil Bolimowu in vzliodno od Skierniewicz vrše vroči boji.
Večji uspehe lahko zaznamujejo zvezne Čete ob l^ilici. Pri Tomaszowu, kjer napravi Pilica kuleno, so pilšle na desni, kakor tudi na levi breg in so dosegle že črto Inowlodz, 17 km vzhodno od To-maszowa. Novi inski sunek na vzhodnem bregu Pilice je bil te ilni odbit, liavno
ti boji so za odločitev cele bitke velike važnosti, ker so naperjeni proti središču ruskih postojank. Če se tu posreči vpogniti ali celo prodreti rusko Črto, potem bodo tudi ruske postojanke severno in južno nevzdržljive.
Lovlč v nemških rokah. O zavzetju tega mesta poroča nek nemški častnik sledeče: „Tako smo i)o 14dnevnih težkih bojih prišli v posest LoviČa, Mesto, katero so Rusi izpremenili v trdnjavo, se je trdovratno branilo. Po neprestanih naporih in bojili naših čet in potem ko smo napravili mostove čez Bzui'O, smo mogli vkorakati v mesto, ki je bilo po nemški artileriji, posebno pa po avstrijskih motornih baterijah močno prizadeto. Zvečer smo došli na veliki trg, kjer je stala ar-madna rezerva in zažgala stražni ogenj. Bila je to čudovito lepa bojna slika. General pl. Morgen je nato prijezdil v mesto in i)ri poštnem poslopju stopil s konja. Vse je hitelo k njemu in mu uprizorilo navdušene ovacije."
Boji na zamrznjeni Latorci. „Berliner Tageblatt" poroča 30, m, m, po listu „Morning Post": Boj v Karpatih se nadaljuje z obupno silovitostjo v strašnih okolnostih na obeh straneh. Rusi ojačujejo svoje čete na južni fronti. Izvajajo silovite napade, da osvoje prelaze in da dobe boljše postojanke v dolini Latoree. Bitka divja v tej okolici že nad dva tedna. Minulo nedeljo je bila zamrznjena reka Latorca. Rusi so na reki odkrili led na razdalje (j kilometrov, da bi reke ne mogli Avstrijci prekoračiti, a drugi večer je bila reka zopet tako zamrznjena, da je bil prehod na raznih krajih mogoč. Na nekaterih točkaii so se bili na ledu boji moža z možem. Led se jo udri. Vojaki, ki so se borili na nož, so izginili v ledeno mrzlih valovili reke.
Odrezane ruske čete, Milan, 31. decembra. „Corriere della sera" poroča, da so Nemci odrezali na južnem bregu Pilice ruske zadnje čete, ki so 21. t, m. prodirali v fronti Opočno-Tomaszov.
Škoda, ki so jo Rusi povzročili v Bochniji znaša po proračunu župana dr. Jlaissa šest milijonov kron. Dr. Maiss jc že predložil izkaz teh Škod okrajnemu glavarju in ministrstvu za notranje zadeve.
Vojska z Rusi. Nemci zasedli Lowicz in Skierniewice. Nemško uradno poročilo pravi med drugim: Zunanja poročila na-pravljajo vtisek, kakor bi Lowicz in Skierniewice ne bila v naših rokah. Te kraje smo že več kot pred šestimi dnevi vzeli. Skierniewice leži daleč za našo fronto.
Rusko posojilo odklonjeno. London, 31. decembra. Novo rusko posojilo v Londonu je odklonjeno.
Boj za Varšavo. Posebni dopisnik angleškega lista „Daily Telegraph" v Vai'šavi, znani angleški Časnikar Granville Foileseue, je poslal svojemu listu sledeči opis bojev za jioljsko glavno mesto: lioj za Varšavo se je pričel in velika bitka je v teku. V mesto se razločno čuje grmenje topov. Na stotine železnih kosov žvižga po zraku. Peklenski šnnder je karakterističen za moderno vojsko. Husí imenujejo to godbo , . . .le pa pač samo ko-]'ačnica-žalostinka. 1'odal sem se po jeruzalemski cesti, ki vodi proti bojišču in ])o kateri je gotovo četrt milijona vojakov korakalo. Kaj so [lač morali občutiti ti
vojaki, ko so prviC slišali žvižgati granate nad seboj? Čakala jîli je čast, slava ali jia strasna smrt, V prvili vrstah se Itore sctlaj nove nemške rezerve. Pogiiiti, s katerim se bore nemški vojaki, je nepopisljîv. V jioČi 0(1 srede na četrtek so nemški polki naskočili rnske strelske jarke nedaleč od Holiaceva, ki so se zdeli nedovzetiii. Rusi niso drugega mislili, kakor da so Nemci znoreli in sklenili, da se sami nataknejo na rnske bajonete. Svinčena in železna toča je sprejela naskakovalce. Desetkrat so Nemci naskočili, desetkrat so morali nazaj. Ko so enajstič naskočili z bajoneti, je niska oporna sila omagala, nakar so prostovoljno zapustili svoje postojanke. lioj po svoji srditosti prav nič ne zaostaja za onim v Flandriji. Kajti Neničeni so Rusi postavili nasproti svoje najhrabrejŠe vojake, elito armade, da rešijo glavno mesto Poljske. Ljudi, ki so se deloma že izkazali v Mandžuriji, rusko gardo in sibirske linijske polke. O prostovoljni izpraznitvi Varšave na noben način ne more biti govora.
Przemysiska posadka zaplenila rusko vojno pošto. Praga, 1. januarja. „Prager Tagblatt" je 31. decembra potom letalske pošte prejel vojno dopisnico, ki je bila 2S. decembra oddana v Pi'zcin3'slu. Dopisnica javlja tiied drugim, da so bili v zadnjih dneh vsi ruski poizkusi, prililižati se predtrdnjavskemu ozemlju, odbiti. O tej pj'iliki so naši zajeli tudi rusko vojno pošto, ki je vsebovala veliko dragocenih stvari. Uusi se diže daleč proč od območja naše trdnjavske artilerije. Dopisnica naznanja, da posadki ničesar ne manjka in da je tudi zdravstveno stanje med nioštvoiii izv]"stno.
Pri Lodzu in Loviču Nemci ujeli 56.000 Rusov, lierolin, íil. decembra. Iz velikega glavnega stana izve Wolfi'ov iifad: Naše na Poljskem vojskujoče se Čete so pri zasledovanju so vj'ažnika pobojih pri Lod-zn in Loviču ujele ritJ.OOO Rusov in zajele mnogo tojiov in strojnih jiušk. Skupni plen naše 11. noveitdu-a ])]'ičete ofenzive je torej narastel na liiG.tíOO ujetnikov, nad 100 topov in nad 300 sti'ojnih pušk.
Odbiti ruski napadi ob Biali. Naši ujeli 2000 Rusov. Uradno se med drugim poroča: Ob Biali južno od Tarnova so bili tekom dneva in ponoči ponovni sovražni napadi oillilti s težkimi izgubami za Ruse, Naše čete so pri tem ujele 2000 Rusov in zapletiile 0 strojnili pušk.
Ob Visli ovira trajna gosta megla boje. Zato vlada deloma mir, deloma smo pa napredovali.
Naši zavzeli važno opirališče. Na Poljsketn zahodno od Vlsle se je posrečilo našim Četam po večdnevnem trdem borenjii vzeti posebno močno opirališče ruske glavne postojanke lïorzyniow in pri tem ujeti 1000 Rusov ter zapleniti sest strojniii piišk. V treh nočnili napadih so skušali Borzymow zopet osvojiti. Njihovi napadi so bili z velikimi izgubami odbiti. Tudi vzhodno od Ra\ve nemški napad počasi napreduje.
Na uszoškem prelazu so se naŠi umaknili. Uradno poročilo z dne 2. jaiui-arja pravi med di'ugim : Na uszoškem prelazu se bojujočo skupino smo pred premočnimi silami pomaknili nekoliko nazaj od grebena.
Iz ruske generalitete. Petrograjska brzojavna agentura jioroča, da je bilo ranjenih veliko ruskili genei'alov. Do 28. decembra se je pripeljalo v Petrograd 48 ranjenih generalnih poročnikov in generalnih majorjev.
Prijete poslance ruske dume sodi vojne sodišče, Beroliriski „Vorwiirts" poroča: Vojnemu sodišču so izročili pet socialističnih poslancev dume in še Šest udeležencev neke konference. Vojno sodišče jih bo sodilo 1)0 vojiiili postavah. Ruski poizkus prodreti našo bojno črto ponesrečen. Naše čete uničile en ruski bataljon. Dunaj, 3, januarja. Uradno se poroča: Ponovni poizkusi sovražnika,
da bi prodrl našo bojno črto zahodno in severozahodno od Gorlic, so se zopet izjalovili s [cžl;i;:;i izgubami za Ruse.
iled temi boji, ki so trajah cel dan, so naše Čete v naskoku zavzele neko višino južno od Gorlic, za katero so se vršili hudi boji, uničile soviažni bataljon, ujele enega štabnega in štiri nižje Častnike ter 850 mož, zaplenile dve strojni i)uški, tudi sovi'ažnikov aeroplan, ki je bil izstreljen, spada k plenu,
Na ostali 1'ronti ni nobenih dogodkov: Namestnik načelnika generalnega štaba pl. llofer, fnil.
Naši osvojili važne višine južno od Gorlic. V božičnem času so naše čete ujele 12.735 Rusov. Dunaj, 4. januarja. Uradno se poroča: V trdovratnih bojih južno od Gorlic, ki so se vršili v najtežjih vremenskih razmerah, so si nase vrle čete z zavzetjem važne Črte višin zagotovile ugodno podlago za nadaljne dogodke.
V Karpatih ni nobene izpremembe; v zgornji dolini reke Ung se vrše Jtiali spopadi. Med boji v božičnem času je bilo na severnem bojišču ujetih 37 častnikov in 12.G9B mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoťer, foil.
Ruske izgube. Rotterdam, 4. jannarja. „Matin" računa ruske izgube do 22. dec. na mrtvih in ranjenih 1,650.000 mož.
Usoda Skierniewic. Berolin, 4. jan. „Times" p<n'očajo iz Varšave: O Skier-niewicah se ne ve nič gotovega. Po nekaterih poročilih je mesto popolnoma porušeno, po drugih je pa le deloma zažgano.
Dedeagač blokiran.
liuščnk, 4. januarja. Vladni list prinaša 1'azburljivo poročilo, da je angleško-francosko brodovje že pričelo blokirati Dedeagač. Blokadne ladje ustavljajo vse ti'govske ladje, ki so namenjene v piista-niščc in jih strogo preiskujejo. Na ladjah se nahajajoče osebe aretii'ajo, blago pa zaplenijo. Poročilo o blokadi, katero so ljudstvu sporočili listi s posebnimi izdajami, je po celi Bolgariji povzročilo strašno razburjenje.
Na južnem bojišču.
Črnogorci pogrešajo dve francoski ladji. Iz Bara se jioroča v Rim: lirez vsake sledi sta izginili dve francoski ladji, ki sta odpluli v Bar, da pripeljeta živila. Parnika bi morala připluti v pristanišče že pred 10. dnevi. Sodijo, da sta se parnika vrnila nazaj v Marseille iz strahu radi izpada avstro-ogrskega podmorskega Čolna XII.
Novi bosenski deželni načelnik pod-maršal pl. Sarkotić v Sarajevu. Ogrski koi'cspondenčni urad javlja, da je pod-maršala pl. Sarkotič na kolodvoi'u v Sarajevu pozdravil sarajevski župan i^určič, nakar je novi dežehii načelnik pl. Sarkotič odgovoril hrvaško.
Pomoč Srbyi. „Adversnl" poroča iz Gálaca: Mimo mesta se je {leljalo zopet pet ruskih parnikov, ki so spremljali 30 ladij, ki so vozile ruske vojake in municijo.
Črnogorci blizu Trebinja odbiti. —
Uradno se med drugim poi'oča: Vzhodno od Trebinja je naša artilerîja po večurnem artilerijskem boju prisilila Črnogorce, da so se umaknili.
Belgrad zopet bombardiran, lierlin, 5. januarja. „Lokalanzeiger" poroča iz srbskega vira, da je Belgrad vnovič bombardiran. liaje ni niliče ranjen, nekaj hiš je poškodovanih.
Nemško-fpancosko-belgajsko bojišče.
Bodoča taktika zaveznikov na zahodu.
Berolin, 30. dec. Iz Maaga poroča „Tagliclie Rnndscliau" : Posebni poročevalec Renter-jevega urada na sevďiiein Francoskem obvešča, da so pokazali vsi poizkusi pi'odreti
nemške čete, da je med velikim francoskim skupnim na|)adom ostal sovražnik pi'e-senetljivo močan. O nadaljevanju prave ofenzive se zato zdaj ne more govoriti. Zavezniki nameravajo zdaj svojo taktiko v toliko izpremeniti, da bodo dovolj močno pritiskali na vse točke nemške fronte in skušali .sovražnikove tiioči tako napeti, da ne bo mogel odposlati Še več vojakov «a vzhodno bojišče.
Boji za St. Georges, — Grozni nalivi. Berolin, 30, dec. Veliki glavni stan poroča: Za selo St. Georges, jugovzhodtio od Nieu-porta, katero smo morali vsled nenavadnega napada sovražnikovega zapustiti, se še bojuje. Vihar in grozni nalivi so na-pi'avili na obojestranskih postojankah na ITlandernskem in v severni Franciji škodo. Na ostali fronti je dan v splošnem potekel mirno. — Najvišje antiadno vodstvo.
Belgija prosjači Japonsko za pomoč.
Frankobrod, 30. dec. „Independence belgique" poroča: Belgijska vlada je ponovno pozvala Japonsko za osvojitev Belgije za pomoč.
Francozi vrženi iz Alzac^e. Basel,
1.	jan. „Anzeige]'" poroča, da so bili Francozi popolnoma vrženi iz gornje Alza-cije. Po večdnevnih bojih se je francoska ofenziva v gornji Alzaciji končala z umikanjem in težkimi izgubami za Francoze,
Nieuport neki nemški Zeppelinov zrakoplov popolnoma porušil. Jz Hoosendaala se poroča: Neki Zeppelinov zrakoplov je minuli torek zjutraj popolnoma porušil Nieu|jort, na kateiega je vrgel veliko bomb.
Flandernsko zagrinja megla, „Ber-lingske Tidende" poročajo iz Pariza: Flandernsko zagrinja neprodirna megla, ki one-niogočnje vse vojaške operacije, Nemci nadaljujejo energično svoja utrjevalna dela ob belgij.skiîm obrežju severno od Ostenda. Vsi forti pri Antwerpnu so zojiet sposobni za obrambo. Do 2O0.00(ï mož je zbranih v in okoli Antwerpna, kar dokazuje, da hočejo Nemci Antwerpen prirediti za svoje glavno opirališče v Belgiji.
Pozdrav h Przemysla.
Uredništvo „Slovenca" je prejelo po vojni pošti, katero je iz Przemysla jn'i-nesel avstrijski letalec naslednjo dopisnico;
Slavno uredništvo!
Branilci Przemysla pošiljajo svojim družinam, vsem prijateljein in znancem svoje najtoplejše pozdrave, ter najpri-srČnejša božična in novoletna voščila. Visoko gori nad glavami ruske oblegovalne armade, kamor ne doseže sovražna krogla, bité ti pozdravi! Naš letalec jih ponese tja daleč doli na jug iz mogočnega našega branika! Ruska oblegovalna povodenj že vpada, ktiialu bo isti konec. Mogočno pa stoji naša trdnjava sredi valovja, tako trdno in nepremakljivo, bolj kot kedaj i)0[)rej !
Živela naša lejia domovina, mogočna in velika Avstrija!
V imenu vseh Slovencev v Przemyslu: Alojzij lluile (brat padlega Jožeta)
Janez Smole -— .losip Ravnika]'.
Turška vojska.
Zveza med Nemčijo, Avstrijo in Turčijo. Carigrad, 1. dec. (Kor. nr.) Jutranji listi objavljajo sledeče zanimivo mesto iz govora zborničnega predsednika Ilalil beja : Vsled naukov, ki nam jih je dala zgodovina in prisiljeni po naši zemljepisni legi, smo sklenili zvezo z Nemčijo, in z Avstro-Ogrsko. Od tega dno naprej tvorimo tudi mi dejansko clel velesil in pridobimo v svoji notranji in zunanji politiki jio-polno neodvisnost.
Turki zasedli Ardagan? darigrad,
2.	januarja. (Kor. nr.) Neko poročilo pravi, da je turška armada vkorakala v Ardagan, mesto v Kavkazu, ki je 80 km odilaljeno od meje. List „Terdjoumani Hakkikat" trdi v svoji večerni izdaji, da je dobil to poročilo od avtentičnega vii'a. Zgodilo se je to 31, decembra. Glavni stan o tem dosedaj še ni ničesar objavil.
Turki osvojili Ardaghan. r.arigrad, 2. jatiuarja. (Kor. ur.) L'radno ])oročilo turškega glavnega stana izvaja; Turške Čete so zavzele včeraj Ardaghan. Neki oddelek turških čet, ki opei'irajo v ozemlju Curuka, je zadel 28. dec., ko je operiral proti Ardaghanu, zahodno od mesta na ruske čete, ki jih je vrgel nazaj. Čete, ki so branile pod generalom ZaŠenom Ardaghan, so štele 3000 mož jiešcev, 1000 kozakov, G topov in 2 strojni puški. Zjutraj 2y. decembra je turški oddelek ne glede 3ia sovražnikovo premoč takoj napadel dobro iitrjene, s topovi krite sovražnikove postojanke. Krvavi boj se je končal proti večeru tako, da so pobegnili Rnsi, ki so imeli velike izgube; turške izgube niso bile ztiatne, Predno so Rusi pobegnili, so zažgali velik del mesta, kakor tudi muni-cijske in življenske zaloge. Turki so zaplenili veliko nuinicije, vojnega materiala in del trena. Polivaliti se moj'ajo prostovoljci, ki so se hrabro borili ob strani Turkov. Tudi Perzi se s Turki bratsko skupaj bore.
Zmaga pri Meyanauwabu. Turške čete so skupno s {lerzljskimi rodovi 29. decembra jiri Meyanauwabu, ki leži 50 km severovzliodno od Saučbulaka, popolnoma premagale 4000 Rusov, ki so razpolagali z nad 10 topovi. Rusi so izgubili nad 200 mrtvih, veliko ranjencev, 6 topov, veliko pušk, sti'eliva in vojtiega materiala. V Erzeruin vozijo ruske vjetnike; GOO jili je že došlo v mesto.
Angleška bojna ladja „Formidable" ponesrečila v Kanalu.
lierolin, 2. jaiutarja. (Kor. ur.) Iz . Londona se uradno jtoi'oČa : Angleška linijska ladja „Formidable" se je danes zjutraj v Kanalu potopila. 71 mož posadke je rešila neka majhna križarka. Mogoče je, da se je na drnge ladje i'ešilo še več preživelih. Angleški tiskovni urad dostavlja, da še ni dognano, ali je nesrečo povzročila mina ali pa torpedui strel kakega podmorskega čolna.
„Foi'inidable" je bila staťejša linijska ladja iz leta 1898. z obsegom 15.000 ton in 7G0 mož posadke.
Nemški podmorski čoln potopil angleško bojno ladjo. Berolin, januarja. Ui'adno se poroča: Dne 1. januarja ob 3. uri zjutraj je nek naš podmorski čoln, kakor nam poroča potom brezžičnega bi'zojava, v angleškem kanalu nedaleč od Plymoutha s torpednini strelom potopil anghiško linijsko ladjo „Formidable". Čoln so ntšilci zasledovali, pa ne poškodovali. Namestnik načelnika admiraluega štaba pl. Behnke.
Francoska admiralska ladja „Courbet" in podmorski čoln „Bernoulli" potopljena.
Dunaj, 3. jaiuiarja. Iz popolnoma zanesljivega italijanskega vira izve „N. W. Tagblatt", da se je francoska admiralska ladja „Courbet", katero je v ot-ranlski cesti zadel torpedo avstrijskega jiodmorskega Čolna „U XII", pred Valono potopila. Francoski admiral in večji del posadke se je rešil na druge ladje.
Francoski podtiiorski čoln „Bernoulli" se je tudi potopil.
DomaČe in -tuje novice.
Darovi za vojake v kandijski bolnici. Na novega leta dati razdelili so člani IIL reda sv. Frančiška pod vodstvom P. Pavla vojakom, vsakemu pol litra vina, potico, cigarete, kruh in posušeno sadje. Nadalje so za vojake darovali tudi: gospa prezidentinja pl. (larzarolji, cigarete, čč. sestre v Šuiihehi, cigarete, rožiiivence, sve-tiuce in razglednice. Gospa Vodnik, cigarete, glavna tobačna trafika v Rudolťovem,
tobak iti cigarete. Terezija ^Aiva je nabrala v Mackovcu in priin;lj;i,]ii 5 mci-nikov krompirja. Žu|)ři!istvo Siiiiiiel-Stopiče, 150 ste-kltinic pive. —■ Hog poplačaj vsem stotero.
V cesarice Elizabete bolnici je <ltie 3. jaiiiiai ja obiskal vojakc-okrevalce č, g. di". AVasyl Pyiiylo, gr.íko-katoliški semeniški spiritual i/ Peremyíila (tako Hiisiní iia/.i-vajo svoje mesto), Grško-katoliskc vojake in Poljake je spoveda! iii jim opravil sv. mašo jio slovanskem obredu. Med sv. mašo je obliajal svoje rojake. Vsi drugi vojaki so bili tudi navzoii ])ri službi božji. Gospod doktor jim je v nagovoru pojasnil, da je katoliška vera le ena, a svojo lepoto kaže tudi v razliiiniii obredih. Naši slovenski vojaki so itak skoi'0 vse uinevali. — Omenjeni gospod spiritual je isti dan [»opoldne obiskat begimce v Semiču, dne 4. januarja pa vo-jakepri usiniljenTli bratih. 5. januarja je prisostvoval lepi božićnici za begunce na G]'abiHi in se v, večernim vlakom vrnil v Škofje Loko, kjer biva za ías vojske.
Gospod sodni svetnik dr, Ahazhizh je stopil v pokoj in je ob novem letu prevzel odvetniško pisarno v Kočevju, ker se je dr. Riebl preselil v Celje.
Josip vitez Pogačnik se nahaja na južnem bojišču, je zdrav in čil ter služi kot ordonančni častnik pri 6. armadnem poveljstvu.
tf Primarij kandijske bolnice dr. Pavlic je pisal, da se nahaja vjet v azijski Ku-siji blizu kitajske meje.
• Zanimiv obisk v Šmihelu pri Novem mestu. Dol, Novice so i)oročale, kako so na dan izrednega 66 letnega vladarskega jubileja presvitl. cesarja Franca Jožefa L nekateri gospodje obiskali gališkc begunce v grajščini na Grabnu. Ob tej priliki so bili begunci skromno, a ljubko obdarovani ; videti je bilo treba njihove hvaležne solze. Posebno so bili pa veseli obljiibe, da bodo prišli. Če bo le moč, k njim duhovni iiji-liovega jezika in obi'eda. Vsi ti begunci so gališki Huteni ali Rusini grško-kato-liškega obreda. V poiideljek 4. jan, 1915. se jim je ta želja izpolnila. Na prošnjo g. župnika Štefana Trškaiia je knezoško-tijski ordinarijat poslal dva blaga gospoda duhovna, gg. Teodora pl, Pasiczynsky-a (Pasišinski), kateheta na meščanski šoli v IVzeinyslu in ob jedneni profesorja zgodovine na oiulotni gimnaziji in njegovega brata .laroslava, kaplana v Kanoku ob Sani, ki oba kot begunca bivata v Ljubljani jiri gospodu profesorju Karelu Dermastija. — Spovedala sta jil], — obhajani so bili po domačem gosp. župniku — in maševala sta nato v njihovem obredu. O kako so bili srečni, da so po dolgem času mogli zopet' enkrat zadostiti iiotrebani vesti in zahtevani verskega nauka. Ko bi, piijatelj, videl te udane obraze, te zaupljive poglede, imteni bi še bolje razumel tesiio in čudovito vez med duhovslvoin in ljudstvom, zlasti še tako daleč od doiiioviiie. Kako hvaležno je bilo to ljudstvo mladima in ljubeznivima gg, duhovnikoma. Morda sprožimo drugič podrobne zanimivosti.
« Na novega leta dan popoldne je tukajšiii IIT. red sv. li'rančiška, čigar namen je karitativno delovanje med ljudstvom, bogato obdaroval vojake i'anjence v nioški in ženski bolnici. Raz obrazov obdarova-nili se je bralo veselje in hvaležnost, kar so tudi povečini vsi, vsak v svojem jeziku na.s]u'ol.i voditelju III. reda razodevali.
Pretekli torek ob 4. uri poi)oldne na predvečer božičnega dne rusinskega je priredila iiomožna akcija za oskrbo beguncev, združena s IIT, redom krasno vspelo božićnico v spodnjih prostorih grajskih na jo rusinski begunci,
85 pojteviim Ko so požrtvovalne novo-ineske gospe bujno okrasile božično drevo, se odpro vrata, in begunci, kar prevzeti, iznenađeno začno peti svoje domaČe božične pesmi iu siccr s toliko tužnostjo, kar je posebno značilno za njihove pesmi, da ni ostalo nobeno oko navzočih bi'ez solz.
Nato nastopi njiliov duhovnik, ki je tudi ta daji vse begunce zjutraj obhajal
ter je govoril s toliko vnemo o njihovem žalostnem stanju sponiinjajoČ jih njihove domovine, da so vsi jokali na glas. Opomnil jih jena ZveliČarjevo sironmštvo pri rojstvu ter navduševal k voljnemu prenašanju revščijie in pomanjkanja. Spodbujal jiii je k hvaležnosti do svojih velikodušnih dobrotnikov v tujini, ki jim skušajo to Ijedno življi;nje omiliti s svojimi darovi.
K sklepu govora se šc nemško zahvali g. baronij-glavarju, gospem in III. redu za požrtvovalno ljubezen in naklonjenost napram beguncem. Po dokončanem govoru šc zapojo svojo narodno zahvalno pesem in gospe jih začno bogato obdarovati s potrebno obleko in jestvinami. V znak hvaležnosti so čestokrat tudi niožki poljubovali posameznim osebam obleko. Zares, dobro, verno ljudstvo, ki je vredno in potrebno v vsakem oziru podpore.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu deeetubru 1914 je 162 strank vložilo 54.035 K 74 h; 178 strank vzdignilo 58.84á kron 13 h. — Stanje vlog 3,530.583 kron 76 h. Denarni promet 316.794 K 53 h V.seh strank je bilo 1123.
Kletarski teč^' se vrši v dneh 12,, ]3. in 14, t, ni. pri državni vzorni kleti v Rudolfovem. S tem se luidi zlasti vinogradnikom in gostilničarjem iz Novega mesta in okolice ugodna i)rilika, da se izučijo v umnem kletarstvu. Kdor se misli tečaja udeležiti, zglasi naj se takoj pri C. kr. vinarskem nadzorniku v Kandiji. Pričetek v torek ob 9. uri zjutraj ravnotani.
Iz ruskega vjetništva je pisal dne 22. oktobra 1914 svoji ženi v vas Drenje št. 11, pošta Straža, posestnik Anton Kumelj. Piše, da se je vozil po železnici iz Rusije 24 dni v Sibirijo tja nekam blizu kitajske meje. Omenja, da je bil ranjen, a je že zdrav in se vrne, ko bo vojska končana. Poroča se nam, da sta poleg Kumelja iz iste vasi Se dva moža v i'uskem vjetništvu, namreč Franc Pucelj in Ignacij Zoran. Pueelj je pisal iz mesta Tomsk v Sibiriji.
C. kr. pošta v Kandiji je s L jan. sistirana, kakor še več drugih na Kranjskem, n. pr. Jesenice 2, Šmartno pri Litiji, iz razlogov štedenja, kakor razglaša poštno ravnateljstvo,
• Ponesrečenci sprejeti v bolnico v Kandiji. Jane Janez, i)oscstnik iz Lcšniee, je šel na novega leta dan pozno zvečer iz Trške gore domov. Na potu ga je napadel neki znanec ter iiui prizadel s palico precejšno rano nad levim očesom. Posestnikov sin Leopold Bevc iz Trstenika je vozil z voli prazen voz iz Trebnjega. Med potjo tuLi jc neki pes splašil vole, padel je tako nesrečno z voza, da si jc zlomil nogo. Conta JoŽe, kovač iz Ore-hovice, je ju'i napravi drv padel in si zlomil palec na levi roki. Zevnik Franc, kovač na Rui)erčvrhu je šel iz gostilne ponoči domov. Padel je na stojuiicali tako jiesrečiio, da si je izviíiil obe roki in poškodoval na glavi. Koračin Janez, posestnikov sin iz Vel. Kala, si je jtri padcu izpahnil desno nogo.
Kranjska dežela seje posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Vsled soglasnega sklepa dež. odbora posvetila se je dne 6. t. m, v stolnici kranjska vojvodina po svojetu avtonomnem zastopstvu slovesno presv. Srcu Jezusovemu.
Brezvestni zlobneži so tudi po Novem mestu in okolici širili najnesramnejše vesti o Ljudski posojilnici, dež. glavarju, dež, predsedniku, dež. banki itd. Seveda so vse te vesti najnesramnejše laži, Prosimo torej vse pametne in razsodne prijatelje ljudstva, da razširjevalce takih vesti nemudoma naznanijo varnostnim organom, da jih bo sodiiija poučila, da se z lažmi ne sme ljudstvo begati. Kakor poioča uradno „Laibaclier Zeitung" je v Jvjubljani policija par tičem že piišla na sled.
Občinske volitve odložene. Vlada je v soglasju z mnogimi tozadevnimi željami, ki so ji došle od prebivalstva samega, deželnim oblastvom poslala primei'iia navodila glede odložitve volitev v občinske
zastope, ki bi se po določbah občinskih redov tuorda imele vršiti.
Prej ne gremo domov ... Z bojnega liolja piše Franc Turk iz Maliarovca svojemu pi'ijatelju: ... Aíoje želje bodo se izpolnile; jaz mislim, da sedaj gre že liolje, kakoi' je šlo. Poprej ne grem domov, da bo Av-sti'ija zmagala,
V ruskem vjetništvu se nahaja že dalj časa pogrešani medicinec Ivan Lovšin, doma iz Ribnice, član slov. katol. akad, društva „Danica". Kakor sam piše, je bil prideljen sanitetnemu oddelku ; sovražnik ga je med prvimi zajel in odpeljal v Kijev.
• Ranjeni Dolenjci v Zagorju ob Savi, Tudi v Zagorje so dobili ranjcnce. Nastanjeni so na TopliSki šoli. Po številu jih je 30, Med njimi so sledeči Dolenjci : Bizjak Janez, Velika dolina; Blatnik Anton, Kostanjevica ; Zupančič AleŠ, Polšnik ; iirvar Alojzij, Aržiše pri Litiji; Keriii Janez, Krško ; Pišek Karol, Mokronog ; Jelene Anton, Polšnik.
îitajerska slovenska vojna kurata. Dva izmed Štajerskih slovenskih duhovnikov, ki sta bila pri svojih polkib na severnem bojišču, sta že vjeta od Rusov. To sta ČČ. gg, kaplana Rajmund BrataniČ od Sv. Pavla pri Preboldu in VI. Cepuder od Sv. Uu[)erta v Slov, goricah.
Objava. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva, št. 50,727/P ex 1914 z dne 29. decembra t. 1,, je začasno ustavljen promet s poštnimi zavitki za vojne vjetnike v azijski Rusiji.
Kdo ima 50 odstotni popust na železnicah? Kakor znano, je c. kr. železniško ministrstvo dovolilo sorodnikom, ki hočejo obiskati svoje v vojni ranjene ali obolele soi'odnike, 50 odstotkov popusta. K tej naredbi je pojasniti, da velja to le za ranjence in obolele avstrijske bojevnike, ki se zdravijo v teritoilju avstrijske ali nemške države. To velja tudi za sorodnike, ki bi se hoteli udeležiti v teli državah ])Ogreba svojcev. K sorodnikom so vštete tudi zaročenke (neveste) obolelih, ranjenih in umrlih vojaških oseb. Istotako imajo pravico do 50 odstotnega popusta vožnje vse one ženske, ki dokažejo, da nameravajo kakega obolelega ali ranjenega avstro-ogrskega vojaka obiskati z luinienom, da se tam naglo poroČe.
Na južnem bojišču je padel, kakor se je bi'zojavilo, Miha Lenart, posestnik iz Smolenje vasi ; umrl v bolnici na Ogrskem v.sled zadobljcnih ran.
4000 frankov zastory ! Kdor se zanima zanje, naj sporoči svoj naslov „Srečkovnenm zastopstvu IB'^, Ljubljana, glasom današnjega oglasa.
Peti zvezek „Svetovne vojske'- je ravnokar izšel in vsebuje 2 krasne izvirne (celostranske slike: Boj „Zeute" in „Ulana" s francoskimi ladjami. Boj med nemškimi in angleškimi ladjami v Severnem morju, — Skrb za ranjence v vojski. Razun tega ima tudi umetniško prilogo s sledečimi slikami : Železniški most, ki so ga Rusi pri umikanju razstrelili, avstrijski j)ioitirji pa tekom dveh dni zopet popravili. — Avstrijski top obstreljuje v utrjenih postojankah se nahajajoče Ruse pri Rzeszowu, — Za boj t>ripi'avljene avstrijske bojne ladje. — Ujeti ruski vojaki in špijoni čakajo na nekem polju v Galiciji, da bodo odpeljani.
Vsebina je sledeča : Anglija pred vojsko. — Anglija in Rusija. — Angleška francoska in ruska mornarica. — Nemška in avstrijska mornarica. — Nemčija - Avstrija. ~ Anglija, Francija, Rusija in Japonska, — Kako je rastia moč angleške mornarice. — ilorski strab. — Podmorski podkopi (mine), ■—■ V vzliodnem morju, —
Plenjenje ladij. — V Severnem morju. — V Adriji. — O nalogi nemške moniarice. — Črtice. — Skrb za ranjence v vojski. — Določitev kuratorjev za vzdigovanje denarnih pošiljatev vojaških vpoklicancev. Pravosodno ministrstvo je z odlokom 23. novenibi-a 1913 razjjoslalo sodnijam navodilo, da naj te imeinijejo v vojsko vjio-
klicanim kuratorje za vzdigovanje denarja, ako niso zapustili pooblaščencev.
Potlorek na Dolenjskem. Kcm.Potiorek je itrišel te dtu na obisk k svojemu bratu inženii'ju, grašČaku na Prusniku, v župniji Dobovec, tik ob Savi pod Kumom,
Konec burske vstaje. Angleški listi poročajo, da so burski vstaši popolnoma poraženi. Londonski list „News" poroča, da je angleška vlada naroČila, naj se razsodbe vojnega sodišča proti ujetim Burom tudi izvide. List pristavlja, da bodo voditelje ustrelili.
Pomorska bitka na Črnem morju. Sotija, 4. januarja. Po poročilih iz Varne se domneva, da se bije na Črnem itiorju pomorska bitka med Rusi in Turki, Na obrežju se čuje silovito gromenje topov.
Japonska pomoč trozvezi. Rimski listi poročajo, da bo omejila japonska vlada najbrže svojo pomoč le na podpoi'o svoje bojne mornarice Angleški, Rusiji z materialnimi pošiljatvami, Franciji pa z diplomacijo.
Italija vpoklicuje nadomestne rezerv-nike, Graški listi poročajo iz Rima, da se vpo-kličejo pod orožje nadomestni letniki 1895.
Vjetnlki na Nemškem. Berlin, 31, dec. (Kor, urad.) Skupno število koncem leta na Nemškem se nahajajočih in inttirniranih vojnih vjetnikov (brez civilnih vjetnikov) znaša 8138 častnikov in 577.875 mož, V tej številki pa Še ni vštet del vjetnikov, ki so bili vjeti pri zasledovanju na Ruskem-Poljskem, kakor tudi ne vjetniki, ki se nahajajo na transportu.
Belokranjski - vesinik. -
Suhor. Beguncev iz Galicije je v naši faii 15 in so razdeljeni po vaseh. Sedaj jih je v Bušinji vasi 5, pri gosp. župnikn ste 2 ženski, na Hrastu je etia družina. Vsi ti begunci so en čas v eni vasi in potem gredo zopet v drugo.
Glede ranjencev smo izvedeli: Martin Gi-šiČ iz Gor. Suhorja (17. polk) je ranjen (pri vratu) leži v Galiciji, a iz bolnišnice ne pride nič podatkov. Miko OrliČ (7 polk) iz Dol. Suhorja, ranjen v nogo, leži v Ljubljani. — Sedaj je mnogo vojnikov odrinilo v (:ialicijo iz naše fare. Kar se pa drugih vojakov tiče, se ne ve nič, ker ljudje ne dobijo nič natančnih podatkov.
Dva Avstrijca streljala za stavo.
„List „Berliner Post" piše o našili avstrijskih vojakih; Avstrijski vojak je vres-nici cel junak, kar se tiče poguma, odločnosti in neustrašenosti. Kdor ima priliko — tako nam piše nemški Častnik, ki se udeležuje vojske na avstrijski strani — opazovati dan za dnem vrline avstrijskih vojakov, ta se mora naravnost čuditi, kaj avstrijski junaki s svojim živahnim nastopom vse dosežejo. Svest si svojih dolžnosti, ne gleda avstrijski vojak ne na levo, ne na desno, ampak s ki'cpko voljo premaga vse vojskine težave, če so tudi še tako hude. Avstrijec na vojski ohrani svoje veselo razpoloženje in tudi v bližini smrti ne postane žalosten. O avstrijskem vojaku bi se lahko reklo z velikitii nemškim državnikom izza leta 1H70: „Naš vojak je vreden, da se ga poljubi!" O bitki jui Lvovu se pripoveduje sledeči zanimivi dogodek: Vojaki so ležali v strelskih jarkili. Avstrijci so bili Rusom zelo blizu. Tedaj je opazil nek avstrijski častnik, kako sta dva avstrijska vojaka v najhujšem Šrapnelskem ognju stopila iz okopov ter sta za stavo streljala na Ruse. Po vsakem strelu sta dajala drug drugemu denar — krone. Častnik je vprašal, kaj to pomeni. Zvedel je, da sta streljala Avstrijca za stavo. Drug drugenui sta, predno je kateri oddal kak strel, pokazala Rusa, katerega naj podere s kroglo na tla. Vsak Rus je stal eno krono. In to se je zgodilo v najhujšem ognju. Če se je kak Rus le malo jiokazal izza okopa, že ga je Avstrijec pokazal svojenui to-
vai'išu, češ: „Tcga-lo vzemi iia muho! Tu strelec je moral zadeti. Kdor je izgubil stavo, jc moral plačati globo. Iii tako je Šlo naprej. Strelca sta zadevala vedno bolje, rjasiravno se je stava vršila v najhujšem ognju, vendar nobena sovražna krogla ni zadela katerega naših vrlih strelcev. Častnik je nazadnje naša junaka, dasiravno ga je njuna koi'ajža izredno veselila, poklical in jima velel, naj se vrneta v okop.
Loterijske številke.
Trst, 30. decembra 35 81 39 51 25 Gradec, 5. januarja 42 10 84 38 1
HvqIq „SvBQlinu"!
Nisem hotel poprej verjeti, da je Svealin zares tako dobro sredstvo za zboljšanje luČi in za štedenje itak dražega peti-oleja. Toda sedaj sem se sam pre-])rical o tem ter priporoeujem Svealln slehernemu, ki rabi peti-olejkc, Pa tudi drugi Iivalijo Svealm kot izvrstno pomoč v dosego lepe luči za malo novcev. Seveda so mora za svetilko številka 5 i)orabiti vsaj 6 do 7 krogljic Svealina in za veĆjo številko razmerno več, če se hoče doseči ]»ravi uspeh. — Svealin sc dobiva pri U)'l)an-ii Horvat-u, knjigarju v Novem mestu. Ena krogljica Svealina velja 4 vinarje, ena škatijica s tremi tucati pa samo krono l'2().
Gospodarstvo.
Skrbimo za močna deteljišča.
]\Ied najhvaležneišc rastline, kar jih imamo po naših njivah, spada brez dvoma detelja in sicer ena ko druga, domača in nemška. Obe nam dajeti bogate pritlelke in zbulšujeta zemljo za druge sadeže, in kar je v naših razmerah posebno važno, obe sta tudi važna opora naši živinoreji. Že danes nam dajeti najtečnejšo zeleno in suho krmo in poklicani sta, da nam zlasti v sedanjih težkih časih pomagata nadomeščati di'agocena močna krmila, ki postajajo dražja in dražja.
Detelja nam daje bolj tečno kruio kakor seno ali otava, ker je bolj bogata na beljakovinah. Opozoriti pa moram takoj na to, da je med deteljo in deteljo tudi razlika. V obče laiiko trdim, da je detelja, pridelana na dobri, rodovitni in dosti gnojni zemlji vse bolj tečna in močna kakor detelja, ki je rastla na slahi zemlji in pri kateri se Je premalo skrbelo za gtiojenje. Revna detelja se že na videz pozna, še bolj se pa pozna vrednost take detelje v živalskem želodcu oziroma v užitku, ki ga imamo od nje pri eni in drugi živini. Zato pa mora biti naša skrb, da pridelujemo tečno deteljo, močno deteljo, ker ta pri živini veliko bolj zaleže kakor revna in slaba detelja.
I'ri detelji zaiitevajmo, daje goste in močne rasti. Da to dosežemo, je treba, da pride detelja v dosti močno zemljo. Zemlja za deteljo mora biti dobro vgno-jena. Ugoden prostor ji damo, če jo sejenio po kaki močno gnojeni okopavini. Dobro vgnojena zemlja, gosta setev, dobro seme, to so prvi in poglavitni pogoji za njeno pridelovanje. Ali treba jo je tudi pozneje gnojiti in velja tu pi-av posebno za nemško deteljo. 1'omniti je, da je redka in plevelna detelja za nič in da je slaljeitni gnojenju navadno največ pripisovati, če se deteljišče tako hitro pokaži. Će je zeiidja dosti gnojna, se deteljne korenine v zemlji vse bolj krepko i'azvijejo in razrastejo. Taka detelja je od vsega pričetka bolj močne rasti in proti vsem škodljivim vplivom holj trdna, Gnojenja pa tudi pozneje ]ie smemo zanemarjati. Cim bolj ji postrežeš, bolj ti bo hvaležna in dlje ti bo trpela, saj nas tako uče izkušnje jjri nemški detelji. Redko, plevelno deteljišče je kakor slabo rejeno, zanikamo živinče. Tako deteljišče daje
slab užitek. Tako deteljišče daje slabe košnje iti slabšo krmo; tudi sicer ne vpliva skoraj nič na rodovitost poznejših jiri-delkov. Ves drngačen pa jc vspeh. Če je deteljišče gosto obrašČeno in močno. Po taki detelji se zatira plevel in zboljšuje zemlja tudi za prihodnje sadeže. Tako deteljišče daje pa tudi veliko holj tečno krmo.
Kakor živini dobre krme, tako tudi detelji ne sme manjkati dobrega gnoja. Kar se gnojil tiče, ki se priporočajo za deteljo, stoje v prvi vrsti Tomasova žlindra in superfosfat, poleg njih pa kalijeva sol in kajnit, tedaj gnojila, ki imajo v sebi fosforovo kislino in kalij. nam je znano. Škoda pa, da se pri detelji le zmeraj premalo poslužujemo teh gnojil in da sploh premalo gnojimo! V drugo moram pa jio-vtlai'jati, da je skrbeti tndi za potrebni dušik y zemlji, zlasti v letu setve in tudi pozneje. Res je, da sprejemajo deteljne rastline dušik iz zraka in da napravljajo iz njega beljakovine, ali to gre le do gotove meje in ko so rastline že dosti razvite, dosti listnate. V prvi mladosti pa morajo imeti potrebni dušik v zemlji, zato mora biti zendja dobro vgnojena z domačim gnojem. Skrbeti moramo ])a tudi pozneje za dušik, če hočemo bogateti de-teljno krmo na beljakovinah in jo napraviti tečnejšo. Poznejše gnojenje nemške detelje s hlevskim gnojem ni najprimernejše gnojenje za to rastlino. To je res. Alt v gotovih slučajih se da tudi tako gnojenje opravičevati. Kot dušičJiata gnojila prihajajo v poštev poleg domačih gnojil za sedaj žveplcnokisli amonijak in pa ajjneni dušik, o katerem pa nimamo pri nas še potrebnih izkušenj.
Pri domači in nejnški detelji bomo največ dosegli s primernim gnojenjem. To je gotovo, kajti dobro gnojena deteljišča nam bodo lahko največ pripomogla prek slabili časov, ki prihajajo nad našo živinorejo.	Kohrmaii.
Zakon zoper oderuštvo.
(Cesarska naredba z dne 12. oktobra 1914, Št. 275 drž. zakona.) — Piše dr. Viktor Susiiik v Slov. trg. vcstniku.
Ni je človeške slabosti, ki bi umela tako i.lobi'0 se skrivati pred očesom zakona kakor je ravno oderuštvo. Najpogosteje nastopa v podobi krvavih posojilnih pogodb, ali tudi kupna, menjalna pogodba, menica ali celo na videz veljavna sodba služi oderuhu kot plašč, s katerim pokrije pred svetom svoje pravo obličje.
Zato mu pravzaprav ni tako lahko priti do živega. Brezdvomna zasluga nove cesarske naredbe je, da je dala sodiščem uspešna sredstva v roke, da zatro oderuštvo, naj se pojavi v kakoršnikoli obliki. Predvsem se zakon odlikuje v tem, tla ustanavlja za oderuštvo pojem, ki ga bo sodnik z uspehom mogel vporabiti v vsakem še tako zamotanem slučaju. Oderuh nI tisti, ki posojuje proti oderuškim obrestim ali ki si za danih sto pusti vrniti dvesto itd., oderuh v zmislu zakona je sidoii vsakdo, ki izkoriščajoč lahkomiselnost, silo (denarno zadrego), slaboumnost, neizkušenost ali duševno razbui'jenost drugega, pusti sebi a!i tretji osebi za dajatev obljubiti ali dati tako protidajatev, ki stoji po svoji vrednosti z dajatvijo v vidnem nesoglasju. Način torej, kako oderuli v posameznem slučaju izvrši svoj nepošteni posel, je postranska stvar, filavtio je, da je imel pri tem namen, osebne okolnosti svoje žrtve izkoristiti v svoj prid.
S kakimi sredstvi skuša zakon za-treti oderuštvo?
Predvsem s tem, da i/.reka vsako pravno opravilo (kupno, posojilno pogodbo itd.), ki vsebuje gori opisane splošne znake oderuštva, za nično. To se pravi, tako pogodbo smatj'a zakon tako, kakor hi se ne bila nikdar sklenila. Iz sklenjene in Še ne izvršene pogodbe ton;j ne nastanejo nikake pravice, pa tudi iiikake obveznosti. Če sem oderuhu za smešno ceno prodal
svojega konja, pa mu ga Še nisem izročil in tudi ne kupnine prejel, tedaj kupec na podlagi pogodbe ne more od mene zahtevati konja, ^ nasprotno seveda tudi jaz kupnine ne. Če'se je pa pogodba bodisi eno- ali obojestransko izvršila, tedaj pre(i-]HSuje zakon, da mora vsaka sti'aidca vrniti vse to, kar je iz ničnega oderuškega opravila l)rcjela v svojo korist. Vrniti moram torej pod odei'uškimi pogoji prejeto posojilo z zakonitimi obrestmi, rnisprotno pa mi mora oderuh vrniti vse, kar je od mene prejel. Zakon torej stoji na stališču, da naj, v kolikor gre za zasebnopravne posledice, iz oderuškega opravila nikomur ne nastane niti korist niti škoda.
Občutnejše pa so javnopravne posledice oderuškega postopanja. Zakon namreč označuje oderuštvo kot javen delikt, ki ga imajo sodišča, kakor nanesejo okolnosti, uradoma zasledovati kot prestojiek, pregrešek in celo kot hudodelstvo, ki se kaznuje s prav občutnimi kaznimi.
Redno se oderuštvo kaznuje kot pregrešek (Vergelien) s strogim zaporom. Kazniv pa ni samo tisti, ki neposi'edno sklepa oderuške (posojilne, kupne, menjalne) pogodbe, ampak tudi vsak drugi, ki, ne da je pri oderuškem opravilu neposredno udeležen, vedoma isto izrablja v svojo korist. Tako tisti, ki vedoma pridobi oderuško terjatev v nameiui, da jo uveljavlja ali prenese na drugega, istotako, kdor tako terjatev dejanski uveljavlja (iz-tožuje) ali drugemu odstopi. Taka dejanja se kaznujejo kot pregrešek s strogim zaporom od treh mesecev do enega leta. Enako se okrivi jtregreška, kdor zakrije oderuško opravilo (n. p]', si pusti pismeno potrditi i)rejem posojila po 1000, dočim je v resnici odštel le 500) ali kdor si pod prisego, častno besedo ali podobnim zagotovilom pusti obljubiti oderuško dajatev ali pa si i)reskrbi izvršilni naslov (sodbo, poravnavo, notarski akt itd.) o terjatvi, ki še ne obstoji. Ž njitu vred so kaznivi vsi, ki vedoma pridobe take terjatve v namenu, da jih iztožujejo ali na druge prenesejo kakor tisti, ki jih dejanski iztržujejo in drugim odstopajo, V vseh teh slučajih se oderuštvo kaztuije kot pregrešek s strogim zaporom od šestih mesecev do treh let. Ista kazen zadene tistega, ki se je že večkrat okrivil oileruštva ali, ki je izvršuje obrtoma. Če je pa iz njegovega oderuškega poslovanja nastala škoda večim osebam, tedaj se kaziuije radi hudodelstva z ječo od enega do petih let. Poleg za-poi'ne kazni more sodišče v vsakem slučaju krivcu naložiti še denarno kazen do zneska 20,000 kron in v slučaju, da je krivec inozeniec (n. pr. ogi-ski državljati), odrediti, da se iz tostranske državne polovice izžene. Obsodba vadi oderuštva ima tudi tedaj, Če je oderuško dejanje tvorilo le pregrešek, iste častne posledice kakor obsodba radi presto])ka goljufije (izgubo javnih služb, mandatov itd,).
Kot samostojno kaznivo dejanje in nedopusten način izkoi'iščanja ustanavlja novi zakon zloi'abo takozvane Častne be-
sede pi-i gotovih osebah. Kdor si namreč l)usti od osebe, ki tiiore vsled prelomitve častne besede izgubiti javno službo (n. pr. od častnika) obljubiti izpolnitev obveznoti iz kreditnega opravila pod častno besedo ali podobnim zagotovilom, ta se kaznuje radi ])restopka s zaporom od enega tedna do šestih me.sccev. Poleg kazni na prostosti se mu more naložiti tudi denarna kazen do 2000 kron in eventualno odrediti izgon. Odslej je torej jírepovedano, častnikom pod častno besedo dajati posojila.
Drožbeni ohlic.
E 741/U
Vsled sklejm z dne 18. derenibrft 1'JM oiiravilim štcvilkii E 741/U/f) Bc iiroditdii dne 1. svečana f9t5 dopoldae ob polu deseli uri t Novem mestu okrožna soilJiija St. 31 na jpivni dražbi:
;íem!jišůe vlož. àt. i'2 katastralna obiina V.^go-ricB ofjslojcíe iz hi,™ z njivo, vinogradom in iiainikoiii, Conihm vrednost jo I KtS X SO v in najmanjii jionudek 7C0 K, iVd najinaiijĚim pouudkom se ne prodaja,
C. kr. okrajno sodišče v Budoltovem, odd. IV.,
dne 18. deiiembra lt(U,	121
llBFstBigBrungs-Ediht.-
74S/U
'6
ZufolEO líesclilussoíi vom 21. DeMmbcr líHJ, Gescliiiftw.alil E T-l'J/l-l/H, Kolaiigeti am 8. Februar 1915 vormittags 10 Ulir beim Kreitigcrichte in RiidolÍĚWort, Zimincr i\r, 31, Kur iilTeiitlitihoii Verstaigcnitip;:
IÎ, Z. ICI Liegenschaft der Kat. (iernd. Allsng, bestebcod ans dem Hanse mit dem Aeker und Wiese.
SeliiitKwert 410 K ;12 li, Kcrin(VBtos rteliot 273 K, 55 11, Unter dem geringsteii tiobote liiidot ein Verkant niciit statt.
K, k. Bezirksgericlit Rudolfswert. Abteilung IV.
ani 31, De/eniber 1914,	120
Vabilo
na
i/rcdiii obcni /bor
kmetske posojllnicelnhraniltiicevMIrnipeči,
reg, zadruge z neomejeno zavezo — ki se bo vršil dne 17. januarja 1915 oh 2. uri popoldan, v slučaju nesklepčnosti pa dne 31. januarja 1915 ob 2. uri pop. v zadružnih prostorih v Mirnipeči Št. 1(>, s sledečim sporedom :
1) Poročilo načelstva. — 2) Čitanje revizijskega poročila. —■ 3) Sklepanje o razpustu zadruge potom Ilkvidacijein volitev likvidatorjev. — 4) Slučajnosti.
Mirnapeč, dne 3. januarja 1915.
Načelstvo.
OGLAS.
110-3-3
Sporočite nam svoj naslov!
Takoj nato prejmete od nas brezplačno navodilo, kako utegnete dobiti
dne 2. januarja
60.000 Kron
in dne 15. januapja
100.000 frankov
vrhu tega pa tudi še 4000 frankOV popolnoma zastonj.
Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Popolnoma varno naložen denar.
HRiJILNffJft ie POSOitLNtCâ
/a Kaiulijo \n okolico, reg. vaxúw z ncoiii. ziive/o
= v lastnem donni v Kandiji =
aprejeiiia hranilne vlo^^e od VHacejia, če jc njen ud ali ne, ter obrestuje po

O
1-0-40
na leto brez odhitka rentiiega davka, katerega aama i;! svojega plačuje.