Balkon v središču dogajanja Ne da se tajiti, da je ta izjava moskovske vlade znatno razčistila odnose med Moskvo in Berlinom, posebno spričo nemškega uradnega odgovora, da i Nemčija drugače sodi o odločitvi Bolgarije kakor sovjetska Rusija«. Toda prav tako se ne da tajiti, da bi izjava sovjetske vlade drugače zvenela, če bi jo bili brali 1. marca in ne šele po vkorakanju Nemcev v Bolgarijo. Vendar je od te ugotovitve pa do trditve, da je vsa ruska politika na Balkanu doživela polom, prevelik in preveč drzen korak. Ruska politika stremi očitno za tem, da nekrvavo doseže svoje revolucionarne in imperialistične cilje. S tega vidika je treba soditi tudi sovjetsko politiko nasproti Bolgariji. Ali ne gre nemara Moskvi v račun, da se Nemci začasno zasidrajo v Bolgariji ^ »■ Observer ISMET INONO, predsednik turške republike, |e po vkorakanju Nemcev v Bolgarijo dobil lastnoročno pismo kanclerja Hitlerja Angleški odgovoi Britanski poslanik v Sofiji George William Rendel je danes v sredo ob 9.30 obvestil predsednika bolgarske vlade Filova, da je Velika Britanija sklenila pretrgati diplomatske odnose z Bolgarijo. Rendel bo zapustil Sofijo jutri ali pa v petek. PREDSEDNIK VLADE FILOV je podpisal pristop Bolgarije k trojni zvezi Berlin-Rim-Tokio K vojni v Afriki: Haile Selasije v pogovoru z britanskimi častniki Prekinitev diplomatskih odnosov . .* t *, > V*; med Anglijo in Bolgarijo še ne po- meni vojnega stanja med obema drža- . ‘“.i',* vama. Vojno bo britanska vlada na- u,- *vj 'o-o-* fai-*« n« 'Ju povedala šele tedaj, kadar bodo > - . Nemci skupaj z Bolgari ali pa brez * V-;.; njih napadli Grčijo ali Turčijo. Na Hitlerjevo osebno pismo preži- 4 "e —M dentu Inonttju bo najbrž že drevi od- i.„t~>•. govoril po radiu piedsednik turške - '<» vlade Saidain. r-» 'thU l Ugleiliii in ameriškim pripravam Daljnem vzhodu: prihod orjaškega riškega letala v Manilo, glavno mesto ameriških Filipinov Priprave za invazijo? Nemški pionirji se v uomačih pristaniščih vadijo s posebnimi čolni za vpad na obal DRUŽINSKI TEDIMIK Jugoslavija od nikogar ničesar ne zahteva; želi samo za- j varovati celoto in nacionalno ■ neodvisnost države. Dr. Cincar-Markovič, ; noš zunanji minister ; (Izjava 3. marca 1941.) j « i Leto XIII. V Ljubljani, 6. marca 1941. štev. 10 (594) »DRUŽINSKI TEDNIKc izhaja ob četrtkih. Uredništvo i n uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. i’o£tni predal št. «45. Telefon šfc. 83-32. — 1'ačun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.893. — Kokopisov ne vračamo, nefrankiranib dop-sov ne •prejemamo, /a odgovor jt- tieba priložiti za 3 diu znamk. NAROČNINA il4 leta 20 din. 1!z leta 40 din vse leto 80 din. V Italiji na lelo 40 lir. v Francij* 70 frankov, v h me tiki 2lit dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem debi: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor fvifiina S mm »n širina fji> mm) 7 din: v oglasnem delu 4'50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 diu. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davrk povsod Je posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: London po štirih mesecih totalitarne letalske vojne (Gl. str. 9.) Napačna miselnost Pust je z vsemi lepimi odtenki'za nami. Ljudje so se veselili in zabavali, vsak pač, kakor je kdo mogel in znal. Ko zaključujemo letos to poglavje, ne bo odveč, če omenimo primer, ki se je zgodil v nekem našem industrijskem mestecu. Dogodek je, ki jarko osvetljuje socialno pojmovanje nekaterih naših poiinteligentov. V tistem kraju imajo otroški vrtec. V tem vrtcu so priredili v predpustu pustno rajanje dece. Na to rajanje so bile povabljene tudi mamice. Zdaj pa pride tisto zanimivo: otroci ,boljših' j slojev se na lej intimni zabavici niso j hoteli igrati z revnejšimi otroki, ki | seve niso mogli biti tako oblečeni in našarjeni kakor ,boljši' otroci. Točka zase je bilo iotcgraliranje. Prireditelji so si zamislili, da bi vse otroke skupaj slikali v spomin na to rajanje. Na lepem je pa nastalo šuš-ljanje med materami ,boljših‘ družin — in posledica tega šušljanja je bila, da se ,boljši' otroci niso marali slikati s preprostejšimi tovariši. Kakšen vtis je to naredilo na matere revnih otrok, to si lahko vsakdo izmed bralcev sam misli. . . Na žalost pa to ni osamljen primer. Vsakdo ima gotovo med svojimi znanci ljudi, ki se imajo za nekaj .boljšega', samo ker imajo nekaj več pod palcem. In takšni ljudje vzgajajo otroke, ki so po svoji miselnosti prav tako nezdravi kakor njihovi starši. Ze v šoli se jamejo ločiti od svojih tovarišev po obleki, namesto da bi se združevali z njimi po srcu in po svojih razumskih zmožnostih. In tako se že v najnežnejši dobi zaseje v mlada srca nesocialna miselnost, ki celoti ne more bili v prid. Takšno pojmovanje je smešno in nesocialno. Tudi obsojanja vredno je. Tisti, ki tako mislijo, pozabljajo, da so dedje večine teh ,boljših‘ otrok še zemljo orali. In prav tako pozabljajo, da so najboljši sinovi našega naroda izšli iz takšnih družin, ki jih tako imenovani ,boljši' ljudje po krivem zapostavljajo. Kronist Politični dednik Govor ministra dr. Kulovca Minister dr. Kulovec se je v nedeljo udeležil seje okrajnega odbora JRZ v Ljutomeru in je zbranim somišljenikom orisal naš notranii in zunanji politični položaj. Po »Slovencu« z dne 4. t. m. povzemamo glavne misli iz njegovega govora: Ko je govoril o naši notranji politiki, je dr. Kulovec posebno poudarjal važnost sporazuma, ki je našo državo utrdil na znotraj in na zunaj. Pred sklenitvijo sporazuma šo nasprotniki n še države govorili — je pripomnil dr. Kulovec —. kako je naša država oslabljena zaradi strankarskih sporov, pa so se zelo prevarili. ker nas niso poznali, ker ni‘o vedeli, da nam je bila — Srbom. Hrvatom in Slovencem — zmerom pri srcu sloga in skupnost kraljevine Jugoslavije. Ze se oglašajo željice raznih političnih skupin, ki bi rade pnšle do oblasti in ki zato zdaj govore o neki koncentraciji. Vlada narodnega sporazuma je najboljša koncentracija. ker predstavlja ogromno večino našega ljudstva. Nato je dr. Kulovec govoril o našem zunanjepolitičnem položaju. Delo vlada narodnega sporazuma je v tem, da v dostojanstvu ohrani naš državni mir. Temu cilju je služil tudi zadnji obisk predsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča v Nemčiji in prav tako dr. Cincar-Markoviča na Madžarskem. To svojo politiko bo vlada nadaljevala pod vodstvom našega kneza-namestnika Pavla in naših odgovornih državnih činite-Ijev, kakor tudi vse vlade narodnega sporazuma. Prebrodili bomo vse težave. Največja korist je zdaj korist države, ki ji moramo vsi služiti in zato podpreti vodstvo države. Svetal zgled volje in pridnosti Cefni narednik dokončal pravno fakulteta Ličan Peter Kleut je letos naredil diplomski izpit in se bo zdaj vpisal na visoko komercialno šolo Banja Luka, marca. Kadar beremo o uspehih velikih mož, jih navadno pripisujemo izredni sreči ali izrednim zmožnostim. Morda prav zato. ker hočemo prevpiti lastno nedejavnost, tako radi govorimo o sreči in tako radi pozabljamo na pridnest in voljo. In vendar je prav to tisto netivo, ki edino podžiga talentirane ljudi, da se povzpno na svoji življenjski poti više in više. Nemogoče je prezreti ti dve lastnosti, če beremo življenjepis izredno ambicioznega in nadarjenega Ličana Petra Kleuta, četnega narednika, ki je sam zase tako pridno študiral, da je v desetih letih naredil zrelostni izpit in diplomski izpit na pravni fakulteti. če poslušamo njegovo pripovedovanje o sebi, se nam zdi, da beremo enega tistih življenjepisov, ki so takp izredni prav po tisti nezlomljivi volji, ki jih je bila ustvarila. »Rodil sem se v Metku v Liki v siromašni hiši. Ko sem dovršil štiri gimnazije v Gospiču, me starši — imeli so poleg mene še šest otrok — niso mogli dalje podpirati, zato sem odšel v Zagreb, kjer sem leta 1932. dokončal podčastniško šolo. Takoj nato sem nastopil svojo službo kot podnarednik v Skoplju. čeprav je bila služba četnega podnarednika zelo težka, se mi je vendar po hudih naporih in gmotnih in drugih težkočah — tisti čas sem delal še tudi brzojavni tečaj v Zemunu — posrečilo, da sem naredil zrelostni izpit. Tedaj je bila prva prelomnica mojega življenja. Vložil sem prošnjo, da bi me sprejeli v vojno akademijo. Odklonili so me, ker sem bil za leto dni prestar. To mi pa ni vzelo veselja do življenja. Tisti čas sem izredno dosti bral; kupoval sem in bral vse moderne pisatelje, najrajši pa Tolstoja in Jacka Londona. S prihranki sem si nakupil okrog pet sto knjig, tako da sem si uredil lepo knjižnico. Vendar moj duh ni miroval. Ko sem se naučil perfektno govoriti francoski in dokaj dobro ruski in angleški, sem se vpisal na pravno fakulteto v Beogradu. Mislil sem si: ,če ima človek dovolj razuma in energije, lahko doseže vse, kar hoče!* Prav tisti čas sem pa zaradi naporne službe in študija nekoliko obolel. Vsi prijatelji so mi svetovali, naj ne bi študiral dalje, češ kaj mi bo to koristilo, če ne bom več zdrav. Jaz sem pa slutil, da je to samo trenuten oddih organizma. Nisem hotel izpreči. študiral sem dalje, delal izpite in po štirih letih naposled naredil diplomski izpit.« Letos jeseni se je Kleut vpisal na visoko komercialno šolo v Beogradu. Namerava jo končati v dveh letih. »Zdaj se pripravljam na doktorat,« je otroško se smejoč dejal Kleut, kakor da bi to ne bilo nič za njegovo prekaljeno voljo. Narednik-pravnik Kleut je znan med svojimi tovariši ket izredno premočrten in miren človek. Tudi v svoji vojaški službi je dobival zmerom najboljše ocene. Vendar ni eden tistih knjižnih dihurjev, ki jih razen znanosti nobena druga stvar na svetu ne zanima. Posebno rad se bavi s športom, in sicer s smučanjem. človek še posebno ceni tega izredno energičnega in skromnega človeka, ko izve, da je ves ta čas tako skromno živel, da si je utegnil prihraniti 6.000 dinarjev in jih poslati domov v Liko svoji revni družini. »če se bodo moji načrti uresničili,« je dejal Kleut, »ne bom pozabil na svoje starše, brate in sestre, ki tako težko žive tatn na Krasu...« Kako lepo bi bilo. če bi bilo na svetu več takšnih ljudi! Mariborski »Kulturbund« je priredil več zaporednih koncertnih nastopov v Rapidovi telovadni dvorani v prid zimske pomoči nemške narodne skupine. Izkupiček znaša 174.000 dinarje : :. Koncertov so se ude- ležili zlasti uslužbenci in delavci nekaterih mariborskih tovarn. Na enem izmed koncertov je govoril voditelj Nemcev v Jugoslaviji dr. Sepp Janko. Na koncertih so sodelovali nemško pevsko društvo, društveni orkester, moške in mladinske pevske skupine in razni solisti. Trgovinski minister dr. Andres je na povabilo nemške vlade odpotoval v Lipsko na velesejem. Spremljajo ga nekateri uradniki njegovega kabineta. Nov hrvatski tednik »Dalmatinska Hrvatska« bo začol izhajati prihodnji teden. To bo poluradno glasilo HSS in bo obravnaval politična, kulturna in gospodarska vprašanja Hrvatske, porebr.o pa Dalmacije. Gradbeni minister je podpisal pravilnik, ki določa, da sme banska uprava v primerih, kjer je izvedba obrambnih nasipov in regulacije rek neizogibno potrebna za javno varnost, odrediti, da ta dela izvedejo občani prizadetih področij. Prizadeti morajo delati osebno ali pa plačati ustrezajoče mezde za delavce. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je ponovno cbiskal vodjo srbskih radikalov Aco Stanojeviča v Nišu in ime! z njim daljši razgovor, kakor poroča zagrebški »Jutarnji list«. Po odhodu od vodje radikalov je Cvetkovič časnikarjem izjavil, da ni nič novega. Minister ptt. dr. Josip Torbar je v nedeljo otvoril novo avtomatsko centralo v Osjeku in je imel ob tej priložnosti govor na zbrane osješke predstavnike. Med drugim je dejal: Naša država je po zaslugi modre politike kneza namestnika Pavla in vlade sporazuma ostala zunaj evropskega konflikta. Tudi v bodoče bo vztrajala na politiki nevtralnosti. Naš narod si je znal tisočletja zagotoviti obstanek in napredek. Tudi v bodoče bo, če bo treba možato branil vse, kar mu jamči mir, napredek, varnost in življenjski razvoj. Nemški poslanik v Beogradu ven Heeren je z ženo in spremstvom prišel na uraden obisk v Zagreb. Obiskal je bana dr. šubašiča in nadškofa dr. Ste-pinca. ki sta mu obisk vrnila. Ban je priredil poslaniku na čast kosilo v banskem dvorcu, ki sta se ga med drugim udeležila tudi podpredsednik vlade dr. Maček in nadškof dr. Stepinac. Dr. šubašič je v svojem govoru želel poslaniku čim prijetnejše bivanje v hrvatski metropoli. Von Heeren je časnikarjem izjavil, da je prišel na gostovanje saške opere iz Dresdena v zagrebški operi. Obiskal bo tudi podpredsednika vlade dr. Mačka v Ku-pincu. Naredbo o popisu vseh zalog pšenice v državi so izdali v Beogradu. Ko bodo zaloge pšenice popisane, bo ministrstvo dolečilo, katere zaloge so prevelike. Okrog; 850 ton parafina bo v kratkem prispelo iz Romunije za potrebe naše industrije in obrti. Razen te pošiljke ima naša država zagotovljeno še neko količino parafina. Kontrolo nad izvozom jajc, živine, divjačine, kož, živalskih dlak, konoplje in lanu je izdalo ravnateljstvo za zunanio trgovino. »Službeni list« je objavil natančnejše podatke o kontroli. POZOR! m OBROKE! Aparate trajne ondulacije, različne vrste havb, fonn-ov, električne likalnike, masaž-aparate, grelce za ondulacijake klešče, gospodinjsko potrebščine, jedilne pribore, tehtnice, mesoreznice, posode vseh vrst, Vam preskrbi in sprejema popravila: Zastopnik mn PR1M0Ž5Č — LITIJA Svečanost nemške narodne noše so priredili v svetohubertski občini v Banatu, kakor p:roča »Deutsches Volks-blatt«. člani tamošnje nemške organizacije. Konferenca združenj naših pomorščakov je bila te dni v Splitu. Razpravljali so o vseh vprašanjih plovbe po morju v zvezi z vojnimi dogodki. To je bila predhodna konferenca večjega zborovanja, ki bo v Zagrebu. Minister dr. Kulovec se je te dni mudil v Zagrebu, kjer ;.e obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka in hrvat-sk.ega bana dr. šubašiča. Zagrebškim časnikarjem je na vprašanje o vrnitvi hrvatskih občin štrigove, Razkrižja in Radatoviča banovini Hrvatski izjavil, da tu ni nikakršnih težkoč. Poudaril je pa hkrati, da bodo ob istem času mirno rešili vprašanje vrnitve slovenskih občin Drage in Osilnice v čabar-skem ekraju. Bolgarija je pretekli teden pristopila k trozvezi Nemčije, Italije in Ja-ponske. Predsednik bolgarske vlade Fi- lov je na Dunaju v dvorcu Belvedere svečano podpisal izjavo. Podpisali so jo tudi nemški zunanji minister Ribbentrop, italijanski zunanji minister Ciano in japonski veleposlanik Osima, navzočni so bile pa še druge odlične osebnosti. Po podpisu sta imela predsednik Filov in zunanji minister Ribbentrop govora, v katerih sta poudarjala važnest te bolgarske odločitve za evropski položaj. Po podpisu izjave je prispel na Dunaj tudi kancler Hitler, ki je navzočnim zastopnikom držav trozveze na čast priredil kosilo. Po kosilu je sprejel grofa Ciana in se z njim dalj časa razgovarjal vpričo ministra Ribbentropa. Pristop Bolgarije k trozvezi je imel za posledico takojšnje vkorakanje nemških čet čez Donavo in v Sofijo. Četam, ki so zasedle vsa važnejša križišča, poveljuje general List. Klub temu, da vlada ni takoj cbjavila uradnega poročila, ljudstvo ni bilo presenečeno nad tem dogodkom. V Bolgariji pričakujejo skorajšnjo angleško vojno napoved. Sofija je vsako noč zatemnjena. Ko se je predsednik Filov vrnil v Sofijo, ga je takoj sprejel v avdienco kralj Boris, potlej se je pa sestalo sobranje, v katerem je imel Filov dolg govor. Prebral je tudi deklaracijo, ki so jo parlamentarci z večino glasov sprejeli. Pristop Bolgarije k trozvezi je zbudil veliko pozornost po vsej Evropi, posebno pa v prizadeti Turčiji. Se pred pristopom Bolgarije k trozvezi je Turčija izjavila, da bo v primeru nemškega vkorakanja v Bolgarijo Dardanele odprla angleški mornarici. Vse-kako je takoj po vkorakanju nemških čet zaprla mejo proti Bolgariji in ustavila ves železniški promet. Grčija se je odločila, da se bo borila do kraja. Vkorakanje nemških čet v Bolgarijo ni povzročilo nikakršnega razburjenja. Predsednik grške vlade je prav takrat objavil poslanico, naslovljeno Američanom. V njej je izrazil upanje v končno zmago zaveznikov. Ko bo zmaga dosežena, bo ves svet proslavil dan osvobojenja. Londonski list »Sunday Dispatch« poroča, da je treba sleherni dan pričakovati nemški ultimat Grčiji, v katerem bo najbrže zahtevala: da mora Grčija prelomiti z Anglijo, priznati Nemčiji uporabo nekaterih grških oporišč, pristopiti trozvezi. Solun pa proglasiti za svobodno luko. Pisec članka pa pripominja, da je Grčija trdno odločena boriti se dalje. Angleški zunanji minister Eden in šel generalnega štaba Dill sta se pretekli teden mudila v Ankari, kjer sta imela važne razgovore s turškimi državniki. Turčija se je obvezala, da bo odprla Dardanele Angliji, Anglija bi pa v primeru vkorakanja nemških čet v Bolgarijo napovedala Bolgariji in Romuniji vojno. Turčija bi ostala nevtralna. Minister Eden je imel razgovore tudi z angleškim poslanikom v Ankari in sirom Staffordom Grippsom, poslanikom v Moskvi, ki je nalašč zato prišel v Ankaro. Iz Ankare sta se angleška državnika napotila v Atene, kjer sta se sestala z grškim kraljem in predsednikom vlade in drugimi političnimi in vojaškimi osebnostmi, s katerimi sta dosegla popoln sporazum. Sestala sta se tudi z ameriškim in turškim poslanikom v Atenah. Sovjetska vlada je takole odgovorila na sporočilo bolgarske vlade, da j« privolila v prihod nemških čet na Bolgarsko zaradi ohranitve miru na Balkanu: sovjetska vlada meni, da položaj, ki je s tem nastal, ne služi okrepitvi miru, temveč razširjenju vojne • na Balkanu, in da sovjetska vlada, zvesta politiki miru, ne bo megla dati bolgarski vladi nobene podpore v tem vprašanju. Vlada je morala to ugotoviti posebno zato, ker so nekateri bolgarski časopisi skušali njeno stališče drugače prikazati. Japonska je od Francije z ultimatom zahtevala, da se spravi s Siamom in mu odstopi nekatera področja v korist miru. Francoska vlada je ultimatu ugodila, ker ji ni precstajaio nič drugega. Napetost na Daljnem vzhodu pa še ni nič popustila; sleherni dan je nevarnost, da poči vojna med Japonsko, Anglijo in Ameriko. Položaj na bojiščih se pretekli teden ni bistveno spremenil. Na zahodnem bojišču so Nemci bombardirali angleške trgovinske ladje in konvoje, angleška letala pa nemška oporišča v zasedeni Franciji in ob belgijski in nizozemski obali. V Afriki ni bilo večjih osvojitev. Italijani so odbili napad na oazo Džarabub, opustili so pa obrambo Kufre. V Somaliji so Angleži zasedli pristanišče Mogadiv. v Abesiniji pa počasi prodirajo v notranjost. V Albaniji je bilo pretekli teden zlasti nekaj letalskih bitk in bombardiranj važnih postojank. Italijani so pri Te-peleniju prešli v ofenzivo, a Grki so jih odbili. Grško in angleško letalstvo je bilo zelo aktivno. Popravilo preciznih ur — F. čuden. Prešernova 1 — Nakup zlata in srebra Novi ameriški poslanik v Londonu Winant je prispel na svoje službeno mesto in časnikarjem izjavil, da ameriška pomoč Angliji ne bo prišla prepozno, kakor nemški časopisi dan za dnem naglašajo. V kratkem bo prispel na Angleško nov Rooseveltov odposlanec Campbell, strokovnjak za produkcijo žita na debelo, in se bo o teni razgovarjal z angleškimi strokovnjaki. Švica je pred krat' 'm izdala odlok, da morajo Švicarji letos obdelati, vsak košček zemlje in ga posejati z žitom, da Švica ne bi ostala čez zimo brez potrebnega kruha. V ta namen je švicarska vlada naročila večjo količino umetnega gnojila v Rušah. Z njim bodo pognojili manj rodovitno zemljo »Hrvatski dnevnik« zdaj zahteva, da '-e tudi pri nas obdela čim več zemlje-Oblasti'naj bi nastopile proti tistim veleposestnikom in manjšim posestnikom, ki tega nočejo storiti, češ da sabotaže teh ljudi ni mogoče dopustiti na škedo narodne skupnosti. Angleška vlada je uradno objavila, da je prekinila 5. t. m. ob 9.30 dop, diplomatske stike z Bolgarijo. Atenska agencija odločno demantira vest Virginia Gayde v »Giornale dTta-lia«, češ da so prvi oddelki angleških čet že prispeli v Solun. Hitler je poslal posebno poslanico prezidentu Turčije Izmetu Inoniju, Njena vsebina še ni znana, sodijo pa. da v njej kancler zagotavlja, da zasedba Bolgarije ne pomeni ogražanja Turčije z nemške strani. Poslanico je prinesel z letalom poseben odposlanec zunanjega ministrstva iz Berlina. Zunanji minister dr. Cincar-Marko-vič, ki se Je pretekli teden mudil v madžarski prestolnici, je slovesno izmenjal potrdilni listini pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko. Pogodba jo stopila v veljavo, ko sta jo objavila uradna lista obeh držav. Dr. Cincar-Markovlč se je madžarskim časnikarjem zahvalil za izraze prijateljstva ki so jih naslovili na našo državo ob njegovem obisku. Na čast našemu zunanjemu ministru je madžarska vlada priredila svečan banket, na' katerem sta govorila madžarski zunanji minister Bardossy in dr. Cincar-Markovič. V Budimpešti in okolici je naš zunanji minister obiskal še nekatere osebnosti in si ogledal nekatere znamenitosti. Med drugimi je obiskal vdovo pokojnega ministra dr. Csakyja in njegovega očeta, V avdienci ga je sprejel tudi regent Horthy. Madžarski listi so obširno in prijateljsko pisali o pogodbi med obema državama, poudarjajoč, da ima madžarsko-jugoslovansko prijateljstvo nalogo ohraniti mir v jugovzhodni Evropi. •illlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllHS I O K V I R JI SZ u S E SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE. I | KLEIN S S LjUBLjANA, Wo!fova 4 S aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiHiir Listek ..Družinskega tedniba“ Kenija, dežela čudes Napisal F. Hornfk Boji v Afuki med Italijo in Anglijo so zadnji čas napredovali prav do meje Kenije, kjer imata nasprotnika utrjene pozicije. Velikansko prizorišče sedanje vojne se je tako približalo eni izmed najčudnejših dežel, za katero še zdaleč ne veljajo naše običajne predstave o črni zemljini. Kadar v Evropi omenjamo črno zemljino, v prvi vrsti mislimo na veliko vročino. To pa ne velja za Kenijo. Čeprav je bila moja farma natanko na ekvatorju, na mestu, ki je na večini afriških zemljevidov označeno z imenom Tomsons Falls, sem moral sleherni večer pošteno naložiti na ogenj, da ne bi pred zoro škrtal z zobmi. Od maja do oktobra vlada v tem predelu takšen hlad, da lahko tudi čez dan zdržite v debelem svveatru. Ce pridete v Kenijo z morske strani, z Indijskega oceana, boste zagledali tri velike gore, pokrite z večnim snegom, ki deželo, kakor trdijo, varujejo kakor močni duhovi. To so: Kilimandžaro, Kenija in Elgon. Za domačine so ti vrhovi bogovi, na Evrop-ca pa napravijo nepozaben vtisk. Njihova znožja tiče globoko v piedelu večne pripeke, njihovi vrhovi so pa i pokriti z večnim ledom. Domačini imajo prav: te visoke gore so dobri duhovi njihove dežele, saj je samo zaradi njih Kenija ena izmed najbolj zdravih pokrajin v Afriki. Kje drugod boste v višini 1500 metrov videli prekrasna planinska jezera, tako velika, kakor je cela Italija? Voda zaliva velikanske doline. Zaradi obilice vode, sonca in višine je Kenija postala kraljestvo večne pomladi. Vlažne tropske megle se vrtijo dosti niže; zato ni čudno, da je tukaj obzorje po cele dneve povsem brez oblačka. Čudežna rodovitnost Najnevadnejša je pa zemlja sama. Vsa Kenija je vulkanskega postanka in trije vrhovi so bili nedvomno še v nedavni geološki dobi nevarni vulkani, ki so doline preplavljali z žarečo lavo. V zemlji je velikanska množina rudnin in soli, potrebnih rastlinam. Zato je Kenija izredno rodovitna. V takšni zemlji lahko gojite prav vse; evropsko sadno drevje pa izredno hitro obnemore (žitarice za čudo ne ta-kol), in sicer, da se blago izrazim, na kaj čuden način, V Kenijo sem prinesel iz domovine n"ke vrste čeških sadnih dreves. Kakor hitro sem jih zasadil, so ždivjala. Dežela vulkanskega izvora, izredna moč sončnih žarkov in stalna vlaga so tako učinkovali, da so začela drevesca v nekaj dneh poganjati popke, kmalu nato pa cvesti in roditi. Drevesca so obrodila po trikrat na leto Dogajalo se je. da je bilo na enem in istem drevesu cvetje in sadje hkrati A drevesa zmernega pasu kajpak ne morejo prenesti takšne hitrosti in se zaradi izčrpanosti kmalu osuše. Naj-dalje zdrži marelica, ki se včasih tudi popolnoma prilagodi novim okoliščinam. Druga drevesa pa po dveh letih zamro. Podobno se dogaja tudi z evropskimi cvetlicami. Nenavadno hitro rastejo in so tako čudovitih barv kakor v jrravljici Naši nagel jčki so včasih tam čini kakor grafit. Barvo cvetlic povzročajo kajpak različni oksidi rudnin v zemlji, izločeni iz magmatičnih globin. Nedvomno pa lahko trdimo, da vse rastline zmernega podnebnega pasu povečajo svojo življenjsko silo, kar se kaže na najrazličnejše načine. Velikanske gore imajo v vištni 3000 metrov prekrasne rebri, porasle z velikimi pašniki. Takšne zelene poljane dajejo tem predelom popolnoma planinski značaj, zato ni čudno, da tu farmarji goje govedo, ki se odlikuje po kakovosti mesa in mleka. Križanje afriških pasem z uvoženimi evropskimi in ameriškimi je imelo odlične uspehe. Kača v juhi A tudi ta raj ima svoje neugodnosti. To velja pred vsem za zahodni del dežele v okolic' jezera Viktorije, kjer so razširjene tropske bolezni pod vplivom vlažnih in toplih izparevanj. Prokletstvo teh predelov je malarija Tu jc tudi domovina famozne muhe tse-tse, katere pik povzroči spalno bolezen. Čeprav ta bolezen za Evrop-ca ni smrtna, vendar ima za posledi co dosti neprijetnosti, izmed katerih je še najmanjša dolgotrajno zdravljenje. Roji različnih nevarnih komarjev ubijajo živino. V tem delu Kenije; kjer Evropci redkokdaj zdrže, živi najnevarnejša kača na svetu, črn® mamba. Ce je razdražena, besno pre-ganja človeka. Njen pik povzroči smrt v nekaj sekundah. Druga prav tak® nevarna kača teh krajev je kobra. T® žal živi po vsej deželi in pogost® ogroža tudi bivališče belcev. Moj črn* sluga je neki večer našel majhno rde* čo kobro v skledi juhe Ce se hoč® Evropec izogniti takšnim preseneč®' njem, mora čim skrbneje zamašiti sl®' herno, tudi najmanjšo odprtinico sv®' je hiše. Edinstvena železnica na svetu Ne samo dela narave, temveč tudj človeška dela imajo v Keniji na sebj nekaj čarobnega. Skozi ta divji r®l teče železnica, ki jo mirne duše labk® imenujemo svetovno čudo. Njen ,i( se začenja na obali Indijskega oc®' ana, na pesku razpaljenem od prip®' ke 60 stopinj, teče skozi čudovit® predele, vsekan je v masive velika® skih sten, drži skozi pragozdove in s® končuje v predelu večnega ledu. K®' kor lahko mi v Evropi skozi okno _ vlaku vidimo zajca ali preplašen jato jerebic, tako vidijo popotnik K. U. R. (Kenija-Uganda-Railway) sk®' zi okno čredo slonov na paši rožna* oblake flamingov, črede antilop \ črne skupine ogromnih nilskih ko®i' Na vožnji s to železnice imate -I stveno možnost, da v nekaj urah ® ( čutile vse podnebne pasove sveta- p VSAK DRUGA /JWlv Zastopnik nemškega zunanjega ml-5™"« je v odgovor na objavljeno sovjetske vlade do vkorakanja čet v Bolgarijo časnikarjem “javil, da se Nemčija ne bo dala mo-hm v svojih načrtih za ohranitev miru Balkanu in da bo Anglijo napadla PO^sod, kjer koli bo naletela nanjo. eciva in slaščic. °vJetski proračun za letošnje leto fTrfa Ckrog 217 milijard rubljev. Od J*®* s° namenili skoraj 80 mUijard ji l^v.za državno obrambo. — Spanl-letw Preteklo leto tako slabo Itn , ®ki?ne nlso zabeležili že več i' ,01Lve’ Jdi pridela Španija sveto" " izmed vseh držav na ceto a ^ slabo obrodile, da jih Prav^nfcf? h,i uporabo primanjkuje, no^ii c!e bila slaba letina v živi-sfavt '.. ,, _ oge ukrepe za preprečitev žav , i?1 lndustriji Združenih dr- tefidlagal Knudsen, šef urada pw,tb^vanje. Stavka naj bi se pio-Rt^fi ele takrat, kadar bi se 60 od-i,- .ov delavcev v tajnem glasovanju ‘■davilo za stavko. — Britanski držav-JJani razen osebja poslaništva v Sofiji V? zapustili Bolgarsko. — Angleška via^a je objavila, da ne bo izdajala “avycertov tistim parnikom, ki so r.a. žn?Pvini Pri kateri koli sovražni dr-jjr 1; Prav tako jim bo odrekla dovo-za uvoz v Anglijo in izvoz iz tirf jd — Japonski parlament je vni>?j vscto 800 milijonov funtov za . Jm proračun. To je največja vsota, mei Jaoonška kdaj izdala v te na-Vrlt — Polkovnik Donovan, Roose-n°v osebni odposlanec, je na svojem Mnjfi1!11 )io Evrcpi prispel tudi v naurid. o njegovem obisku niso iz-,u°benega uradnega poročila. — zalil 'rit »CotTiere della sera« fn,iž?Va Pr°tl maledušnežem, ki oma-strtSin 5l? kolebajo v tej vojni, naj-Itaiii' Pkrepe in kazni. Vsak zaveden s]p{i,an, naJ bi prijavil ljudi, ki po-aJ° londonski radio in širijo nje- j zaceuja v Mombasi, puščavi, pre-sul» *>0 Peklenski pripeki, drži skozi tropski pas, dvigne se v hladnejše Predel gkozi e step in gozdov, prebije se Dri ,.8'oboke planinske kotline in P*ie v višino, v kateri se zrak bo *n *t^er rdstej° samo pritlikavi - .r°Xc'- Proga se konča ob jezeru Vs' kirnuri. V nekaj urah vidite tako sitv Vrs*c rastlinstva. Poleg peščenih tia n ^0lnb nekoliko više začne uspevati skiJa troPska flora, nato pa subtrop-a 2dravi pragozdovi, dalje severno-vi,e^ka flora, nazadnje pa slabotna be P*an,n®ka drevesa. Kako čaro- 2ena 1941 za marec je izšla! Kpot prinaša obilo novega in zanimivega in 21 Krojev na svoji pregledni krojni poli! 1/ vsebine: Praktičen koledar z delovnim načrtom za marce, s kratkimi nasveti za delo na vrtu, važnimi obletnicami itd. Dalje »Kakšen bo marec za Vas?« (Karmahove prerokbe.) Keep smiling — uvodnik, ki iz-podhuja iti navdušuje, zraven ljubka pesmica življenjske modrosti »Sončna ura«. Izvirna novela »Magistra piše dnevnik« o zaljubljeni študentki ki se zastrupi in ne zastrupi; zabavna črtica »Tovariševa zgodba« o ljubezni in srečj prodajalke; Razgovor z materami že od nekdaj navdušuje stare in mlade vzgojiteljice; o nadaljnji opremi za dojenčka piše znana strokovnjakinja z ameriško prakso I,. Megličeva pod naslovom »Pripravimo vse za novega državljana«. O »težkem problemu »Kakšna je naša prava teža in kako jo dosežemo« je na str. 7.» izčrpna razprava. »Pomladne zeli čistijo kri!« o »pomladnem zdravljenju z rastlinskimi sokovi In čaji. Izredno zanimiv članek o »Samostojnih Američankah« popisuje, kako si znajo pomagati žene v poklicu. Višja šola lepih manir jo kratka in jedrnata! »fitč 1041« izčrpno pomladno modno poročilo s slikami; »Pobrigajmo se za svojo knjižnico!« Ta članek bo zanimal vse, ki ljubijo lepo knjigo. »Po čem spoznamo vestno šivanje« je napisano za šivilje in gospodinje. Potem pride pa obširen članek z obširnimi navodili »Marec v znamenju pomladnega pospravljanja.« Sledi 16 preizkušenih receptov s posebnim dietičnim poglavjem za žolčne in ledvične bolezni. Za romau »Prevare gospodične Klare« se trga staro in mlado! V prilogi »Za proste ure« je na 1. struni krasna trodelna mrežena blazina, ki 1o lahko porabimo tudi kot storo ali pregrinjnlko; dalje »Pulover za 91etno šolarico« (kroj na poli!) in »Cela obleka za Sletnega dečka« (kroj pa poli!). »Pletena pomladanska bluza«, ki si jo lahko spletemo iz samih ostankov in spnraiiih pletenin (vzorec in kroj na poli!). »Krasen oval v filetnem kvačkanju« — celotnu predloga na poli! Dva izvirna slovenska vzorca za pleteno jopico k dečvi. Trije kvačkani vložki za posteljno perilo h predlogami na poli; nadaljevanje Tečaja za kvačkanje; ljubek osnutek za vezenino v otroškem kotičku; praktični nasveti »Za ti* sto, ki rade pletejo« s pc«ebnim ozirom na pomanjkanje volne; »Za svojo pisarniško ali šolsko haljo« ljubek predlog za okrasitev. Krojna pola Še vedno vodi tn prinaša 21 krojev, 11 izvirnih osnutkov za razna ročna dela in kopico monogremov. Naročnina nepodrazena: četrtletuo din 17, polletno din .'13*—, celoletno din 6-—. Zahtevajte številko rin ogled! Naslov: »Zena 1S41«, Kamnik. gove senzacionalne in tendenčne vesti. — Španija je zvišala kadrovski rok na dve leti. — Angleži so iznašli nov način preganjanja in uničevanja podmornic, kakor izjavljajo v londonskih pomorskih krogih v zvezi s Hitlerjevo napovedjo podmorniške vojne. Angleži trdno upajo, da bedo njihovi rušilci in druge manjše ladje zdržalo obrambo preti podmornicam in celo lahko prešle v ofenzivo. Seveda pa hranijo vse nove pripomočke v največji tajnosti. v Bukarešti ko aretacije oseb, ki jo sodelovale v januarskih uporih, vrst jo dan za dnem. Pretekli teden so v teku 24 ur aretirali 489 oseb samo v prestolnici, nekaj pa še na deželi. Sodišče je obsodilo 20 oseb na zapor petih let. — Obrambni kabinet namerava sestaviti prezident Roosevelt, brž ko bodo sprejeli zakon o posojanju vojnega materiala Angliji. Člani obrambnega kabineta bodo zunanji minister Hull, vojni minister Knox in mornariški minister 8timson. Sovjetski poslanik pri ameriški vladi je Sumnerju Welle-su izjavil, da je vse blago, ki ga Rusija uvaža iz Združenih držav, namenjeno samo sovjetski industriji. — Narodni plebiscit so izvedli v Rcmunlji. Za Antonesca je glasovalo 1,163.095 ljudi proti njegovi vladi pa samo 1515 ljudi. — Dve pogodbi sta podpisali med seboj Madžarska in sovjetska Ru. sija; prva se nanaša na poštni in brzojavni, druga pa na železniški promet med obema državama.— Vicliyjski zunanji minister admiral Darlan je spet odpotoval v Pariz, kjer se bo z nemškimi predstavniki pogajal o obnovi zastalih razgovorov med Vichyjem in Parizom. — Ameriški državljani na poziv ameriških konzularnih oblasti zapuščajo Kitajsko in druga nevarna področja Daljnega vzhoda. Te dni je 1250 Američanov iz severne Kitajske odpotovalo v Amerike. — Prezident Roosevelt je izdal vse potrebne ukrepe, da bodo iz Amerike takoj po sprejetju zakona o pomoči Angliji, prepeljali na britanski otok vse tisto vojno blago, ki ga ameriška vojska zdaj ne potrebuje. Pošiljka je že pripravljena in jo cenijo na 40 milijard dinariev. i«* «u» ~-T- -i; ■Mu; v. -.-‘ir**- An- »kov razgled in koliko izrednih vti- v tako kratkem času! ze'eznice je zraslo na stotine št,rtpr ^os** črnskih vasi. Vlak vozi Pr h ■ na tec^en in sleherni njegov delr 0t* za Prebivalstvo pravi dogo-j Kmerom se zbirajo na postajah Potrpežljivo čakajo, da pripelje lo-hrotiva. Ne prinaša jim samo po-j„!av.e *z belega sveta, temveč tudi to in z njim kruh. Železniška proga Ze Pripomogla temu rajskemu kosu j ‘nlje, da se je gospodarsko razvil I dosegel kulturni napredek, ki je dež | "'i6 nal)ravi' popolnoma varno v bodočnost Kenije je velika. Za zdaj e gospodarsko življenje utripa okrog dme železnice in nekaj prehodnih re i bodo s časom zgradili vzpo-. dne proge, ki bi deželo sekale v »meri z juga na sever, potlej bi Ke- ja lahko postala afriška žitnica. »Lidove Noviny.« Brno. gleški kurir Ctronovič, uradnik konzulata v Sofiji, ki so ga z važnimi listinami poslali čez Carigrad v Ankaro, je nekje med potjo izginil. Angleški poslanik je naprosil bolgarske oblasti, naj storijo vse. da ga najdejo. Doslej pa baje še niso našh sledi za njim. — Amerika je zaprla bolgarska dobro-imetja. Vse dobroimetja znašajo nekaj manj ko 100.000 dolarjev. Bolgarija je enajsta država, ki ji je Amerika v tej vojni zaprla njeno premoženje. — Romunske oblasti so aretirale 14 angleških državljanov, razen tega pa tudi nekaj Grkov in drugih tujih dr. žavljanov. Poslale so jih v koncentracijsko taborišče, V imenu angleške vlade je za angleške državljane vložil protest ameriški poslanik v Bukarešti. — Bivši španski kralj Alfonz XIII. je pretekli teden umrl v Rimu. Njegovo truplo so prepeljali v Madrid, kjer so ga slovesno pokopali v kraljevsko grobnico v palači Escorialu, Pogrebnih svečanosti se je udeležilo več zastopnikov tujih držav, med drugimi zastopnik Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. — Za 8'5 milijarde dolarjev zlata v palicah so pred kratkim prepeljali iz Newyorka v državno trdnjavo Fort Knox v Kentuckyju. Zdaj je tam vsega skupaj za 22'2 milijarde dolarjev zlata. — Bolgarski poslanik v Londonu Momčilov je v znak protesta, ker je Bolgarija pristopila trojnemu paketu, odstopil. Časnikarjem je izjavil, da ga vlada sploh ni obvestila o svojih namerah. Slovenski visokošolri bodo zahtevali odpravo vseh taks in šolnin ter zvišanje dotacij posameznim fakultetam. Slušatelji vseh fakultet ljubljanske univerze morajo namreč plačevati neprimerno več taks, kakor jih plačujejo visokošolci v Beogradu in Zagrebu. Posebno so še prizadeti ljubljanski medicinci, ker do jeseni ne bo mogoče odpreti sedmega kliničnega semestra in bodo mogli nadaljevati svoj študij samo v Zagrebu ali v Beogradu, kjer je pa življenje siromaš-iiejšim dijakom predrago. 20.(10(1 dinarjev nagrade razpisuje ministrstvo prosvete za najboljše gledališko delo iz jugoslovanske in srbske zgodovine v zvezi z dinastijo Ka-radjordjevičev. Pri izbiri bodo pred vsem upoštevali gledališka dela z ina-lodramsko in zborovsko glasbo. Rokopise, pisane na stroj v treh izvodih, morajo avtorji oddati najpozneje do 30. junija skupno z glasbenim besedilom odseku za umetnost in književnost v prosvetnem ministrstvu. Pust, Planica itd.... Godbe glas je zdaj končan... Pust je mrtev, pokopan. Bobna nič ne slišiš več. Zdaj veselje preč, je preč... Prišel čas je resnih lic. Tožnih bo nebroj devic: Vjela ni moža... in sploh — vleči morala ho ploh. Zginili so kroii z miz. 'z »aržetov« dokaj deviz... Treba druge bo lovit', al' pošteno se postit'. Vendar ni še vsega kraj, še se najde direndaj! Ljudstvo hoče še živeti, noče bridke smrti umretit Hej, v Planici je živ-iav... Bije tam se boj krvav: »Zmagal kdo bo, kdo prvak, Finžgar, Razinger, Novšak?« Noga »simo«, glava tja, to zdaj sploh nič ne velja! Poglavitno je zdaj to, da rekord dosežen bot! Vse kriči, kar en akord: »Saj dognan je že rekord! Metrov osemnajst in sto, je preskočeno hilč.« Vsega truda rezultat, bistveni je postulat: »Ni skakalnice na svet', ki b' nam mogla, krancl vzet'!!! Torei: Bloudek na/ živi, 2 njim seve, skakalci vsi!« w Narod ima siguren občutek za vse ono. kar je zdravilno. Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje jo vedo mojstrsko pripraviti. Naravno, s ..Kolinsko" to vedno dobro uspe. IZREDNO IZDATNA KVALITETNA CIKORIJA Lipe Petjalen Izredna ponudba. Izšla je II. izdaja splošno priznane in priljubljene knjige preizkušenih kuhinjskih receptov. Kljub večjim tiskarskim stroškom in podražitvi papirja, smo se odločili, da pošljemo knjigo za staro ceno din 10“— vsem onim, ki jo naročijo do 15. marca I. I. Denar pošljite v znamkah na naslov: Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8, ali pa po položnici na ček. račun štev, 14.259. Za priporočeno jiošiljko pošljite din 4’— več. <•() milijonov škode je povzročila poplava v donavski banovini. Poplavljenih je več ko 200.000 oralov zemlje. Denar, ki ni pludonosno naložen, izgublja stalno na vrednosti. Obrnite sena HRANILNO POSOJILNICO ,MOJ DOM v Ljubljani, Dvofakova ul. 8, ki Vam bo svetovala, kako boste plodo-nosuo in varno naložili svoje prihranke. Zanimiv nebesni pojav so opazovali smučarji v sol>oto zvečer v Seniorjevem domu na Pohorju. Okrog 20. zvečer se je na nebu prikazala krasna žareča svetloba, ki ni bila po mnenju smučarjev nič drugega kakor severni sij. Nad tem ognjenim sijem so se pa razlivali še štirje žareči slapovi in obkrožali ognjeno središče. Poldrugi milijon dinarjev ho stala nova zadružna klet hrvatskih vinarskih zadrug v Voloderu, ki obstoji že 28 let. V novo vinsko klet bodo lahko spravili do 25 vagonov vina. Proti kašlju Vam priporočamo odličen Uemedia sirup. Dobiva ee v vseh lekarnah m zahtevajte izrečno samo ta domači preparat »Romedia sirup«, ki je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom. Glavno zastopstvo za Slovenijo je poverjeno znani lekarni Bahovec v Ljubljani. Večje množine bombaža Ihiiimi uvažali iz Egipta, s katerim je naša država sklenila trgovsko pogodim. Egipt nam’ bo uvažal bombaž v zameno za naš les. |a posebna prednost odv» |alneq« sredstva Dsrmol Vrhu tog« deluj« milo bi brez bolečin. Zato ulivajo odrasli in otroci radi Osrmol © ^issssa Darmol dobite v vsaki lekarni! Iz Splita so odpotovali trije italijanski padalci, ki so morali pred nedavnim pristati v Hercegovini. Padalci so odšli v Italijo preko Zadra. V splitski bolnišnici leži samo še en italijanski narednik pilot, ki bo pa tudi kmalu ozdravel. Več ko 4.000 članov šteje Hrvatsko planinsko društvo, ki jo imelo te dni v Zagrebu svojo 671etno skupščino. Glavni namen planinskega društva v letošnji sezoni bo, primerno zaščititi planinske koče proti ropu in pustošenju, kar se je lani prav )K>gosto dogajalo. Kovčeg z nedavno ukradenimi strupenimi kačami so našli v bližini Borze dela v Novem Sadu. Tat je kovčeg prinesel do neke ulice, ko je pa videl, da so v njem namesto kakšne vrednosti same kače, je pobegnil in pustil kovčeg kar na ulici. Policija zdaj s kačami ne ve ne kod ne kam, ker tudi njihovega lastnika ni od nikoder. 1164 vagonov sladkorja porabimo v Sloveniji. Ker pa uvozimo več sladkorja, kakor ga porabimo, se nam ni Ireba bati, da bi dobili manj sladkorja, kakor nam ga pritiče. 8 1. aprilom se poveča poštna pristojbina za navadna pisma v krajevnem prometu z 1 din na 1'50 din, v medkrajevnem prometu pa z 1'50 din na 2 dinarja. Posebno občutno se poviša cena odprtih dopisnic, in sicer z 1 dinarja na 1‘50 din. Poštna pristojbina za priporočena pisma v krajevnem prometu se jioviša s 3 din na 5 dinarjev. Osnutek naredbe o kontroli uvoza filma je napravil odbor za zunanjo trgovino. Odslej bo uvoz filmov odvisen od dovoljenja ravnateljstva za zunanjo trgovino in od državne filmske centrale v Beogradu. V vseh banjaluških cerkvah je zvo-uilo na dan pogreba španskega kralja Alfonza XIII. Banjalučani namreč še niso pozabili Alfonzove dobrote, ko je lela 1910. s svojim vpJivom pri avstrijski vladi dosegel, da niso usmrtili 16 Srbov, ki jili je avstrijska vlada proglasila za veleizdajalce. Nekateri izmed teh pomiloščenih Srbov še danes žive in se s spoštovanjem spominjajo svojega rešitelja. Samo do 31. marca bodo jugoslovanske tvrdke lahko izkoristile stari tečaj klirinške marke po 14'80 din za marko. Po 31. marcu bo pa dovoljeno plačevanje samo |>o novem tečaju 17'80 din za marko ne glede na to, kdaj je bila kupčija sklenjena, in ne glede na plačilni rok. Občni zbor je imel v čelrtek ljubljanski pododbor Rdežega križa. Po poročilih posameznih odsekov je podpredsednica ga. Kroftova odlikovala nekaj pridnih in zaslužnih sodelavcev in sodelavk. Pri volitvah v novi odbor so spet soglasno izvoliti za predsednika dr. Otona Felticha. 890 vagonov tobaka so pridelali v Hercegovini. Pridelovalci so prodajali tobak povprečno po 26 do 27 din. Za tobak so kmetje dobili okrog 200 milijonov dinarjev. 77.530 živilskih nakaznic je izdal Ljubljančanom mestni preskrbovalni urad. Najprej so jih razdelili 100.000, a so jih Ljubljančani 22.470 vrnili. Jugoslovani so na veliki clevelandski razstavi čaetno zastopali svojo državo. Nastopili so z enim najlepših sporedov: s slovensko pesmijo in narodnimi plesi, oblečeni v pristne narodne noše. Nov most bodo zgradili v Dravogradu čez Dravo. Most bo iz granita, ki ga bodo lomili v kamnolomih v Vuzenici in okolici. Novi most bo velikega pomena zn Dravsko, Mežiško in Mislinjsko dolino. 500din za dve kokoši je morala plu-čati komisija okrožnega sodišča v Kragujevcu, ko se je mudila v vasi Godačici. Gostilničar Izidor Jevremo-vifi je zaračunal za naročeni kokoši in pijačo 550 din, česar pa gostje niso hoteli plačati. Da bi od njih dobil denar, jih je zaklenil v sobo, dokler mu niso plačali računa. Za to svoje dejanje se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem. 10.000 din je za slovenske medicine« na ljubljanskem vseučilišču darovala zagrebška tvrdka Kaštel, lovarna-ke-mijsko - farmacevtskih produktov, ob 201etnici svojega obstoja. Iz te vsote naj bi se izplačale tri nagrado zu najboljše razprave iz medicinske znanosti. 1 milijon diu je določil za hrvatske reveže osrednji odbor za zimsko pomoč v Beogradu, ki mn predseduje kneginja Olga. Svoj redni letni občni zbor je imelo Združenje trafikantov za dravsko banovino v nedeljo v Ljubljani. Trafikanti zahtevajo zvišanje provizije pri prodaji tobačnih izdelkov, kolkov in poštnih znamk. Hočejo pa, da bi se eksportne cigareto odpravile, ker imajo trafikantje od njih veliko izgubo. 5(1 odstotkov popusta na železnici l>odo inteli udeleženci sejmov in razstav v Jugoslaviji in v tujini. Otroci od 4 do 10 let bodo plačevali četr-tinsko voznino. Prošnjo za znižano voznino je treba oddati 30 dni pred sejmom komercialnemu oddelku drž. železnic. Popust bo veljal največ za 10 dni. Plaz je ukinil železniški promet med našo državo in Nemčijo med postajama Prevaljami in Holmec. V četrtek ponoči se je nenadoma utrgal plaz s kamenjem, laporjem in zemljo. Zasul je progo v tako velikem obsegu, da je moralo GO do 80 delavcev čistiti progo ves dan in vso noč. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: g. Rudolf Snoj, atavec, iu gdč. Pavla Travnov«, uradniou; prof. dr. Anton Peterlin, docent na ljubljanskem vsc-učiljfiču, in gdč. Oh Leskovcevn, dipl. filo-zofka. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju: g. Andrej 2unkovlč, železničar, in gdč. Mariju Kir-biScvA, trgovska poslovodktnja. Pri Sv, Petru pri Mariboru: g. Jože Stro major In gdč. Matilda Kranjčeva; g. Andrej Krapže, delavec, in gdč. Murija Ganzerjev«; g Adolf Sande, trgovec, in gdč. Ida Tekav-čeva. V Teharjih pri Celju: g Martin LeŠJek In gdč. Nada MežnariCeva. V Mariboru: g. Venceslav Cudfž, strugar, in gd6. Ana Curkova: g. Konrad llitzl. čevljarski pomočnik, in gdč. Roza Rolhova; g. Jožef Stefanič, delavec, iu gdč. Marija Kodričeva; g Janez Grindl, mizarski pomočnik, in gdč. Uršula Perkovičev«; g. Vinko AmlraAič, strugar, in gdč. Kristina Kristlov«; g. Marko Vuzem, pleskar državnih železnic, in ga. Marija Muml-Pahernikova; g. Anton Klasinc in gdč. Terezija Goričanova; g. Feliks latsič in gdč. Slavica 1‘eskova; g. Alojzij Renko, posesl-nik in učitelj v pok., in ga. Marija Rugar-Jevai dr. Adolf Lenard, sodni svetnik v pok., in ga. Lucija Svctlčlč*Vukovičev«; g. Martin Sokan, zidar, in gdč. Antonija Lukasova; g Frane Brglez in gdč. Marija Hladnetova; g Leopold Bele, mizar, in gdč. Marija Gni-dova; g. Franc Kralj, čevljarski pomočnik, in gdč. Ana NJivarjeva; g. Stanislav. Roliel in gdč. Jožefa Zaplova; g. Jožef TJat in gdč. Ana Graberjcva; g. Franc Majhenič, čevljarski pomočnik, in gdč Krcscenclja Vukova; g. Franc Meglič, ključavničarski pomočnik, in gdč. Barbara Rolova; g. lvrn Golež, zasebni uradnik, In gdč. Klfridn Kun-plova; g. Marjan Kocman, skladiščnik, in gdč. Laura Pipanova. V Trbovljah: g. Mihael Hribar in gdč. Ana KosČeva; g. Stanislav Ocepek, rudar, in gdč. Štefanija Sotlarjeva; g. Anton Logar, grafik, in gdč. Rafaela Leskovarjeva, g. Albin Vajdoc, in gdč. Marija Gorenčcva. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Martin Slnpšak, rudniški urad nik v pok.; Hilda Krliebovn; Josip Kenda, notar in komponist; Uršula Krakarjev«; Marija Fettichova; Uršula Simončičeva: Matej šeme, železniški uradnik v pok. in posestnik; Ludovik Kotnik, bivši trgovec In fotograf; Terezija Ravniharje va. upokojenka tobačne, tovarne: Agata Itižnarjeva; Ivan Toplikar, višji kriminalni nadzornik v pok. V Škofji Loki: Karel Rottonbilcher, mesar in posestnik V Vnanjih gorioah: GTletna Jera Marin kova. V Mariboru: 751etn« Ivana Nakrstova: Josip Masten, davčni kontrolor v pok.; CTlet-na Roza Leycrjeva, posestnica in mesarica. V Mengšu: JoSko Narhtigal. sedmošolec. Na Jesenicah: Eliza Ubrigova. V Begunjah pri Cerkljah: Marija I.orko\a. V Ptuju: Krna Klemenčičeva, trgovka. V Ljutomeru: Jakob Golobič, posestnik. V Ločici pri Polzeli: Anton Kolšek. V Starem trgu pri Slovenj Gradcu: suletna Frančiška Karnerjeva. V Soodnji Hudinji pri Celju: Sftletna Emi lija Ungerjeva. V Slovenski Bistrici: Metod Sproger, višji sodni oficlal. V Zagorju: Mhtni Jernej Simončič, rudarski upokojence in posestnik. V Velikem Ceroveu; SGletna Danica Bauo-vinačevn. V Žireh nad Skat jo Loko: 321$teto vlomov * e 1 vsi e Nekega večera je sedelo v neki milanski kavarni več veselih Milančanov in proslavljalo nov telefon enega izmed svojih prijateljev. Ves čas so na račun novega telefona zbijali šale. Naposled se je novi lastirk telefona, 'iiški knjigovodja, spomnil, da bi bilo dobro, če bi svoj telefon nekoliko preizkusil. Povedal je svojim prijateljem, kaj namerava, in vsi so odobravali njegovo idejo. »Sicer ni niti žene niti služkinje pri meni doma,« .te dejal knjigovodja, »tudi psa nimam tako naučenega, da bi dvigal slušalko, pa bom vendar telefoniral.« Knjigovodja je res zavrtel nove številke svojega telefona in ostrmel, čez 26 velikih šiirimoiornih bombnikov, ta“ko imenovanih »letečih trdnjav«, je prispelo iz Amerike v Anglijo. Slika kaže takšnega orjaka na letališču v San Diegu v Kaliforniji. Čuden zenitovanjski običaj Tuzla, marca. Kmetje iz okolice bosanskega mesta Tuzle imajo kaj čudne ženitovanjske običaje. Tako na primer privežejo konjem. ki peljejo ženina in neveoto od poroke, na čelo zrcalo in verujejo, da bo to zrcalo obvarovalo novoporočenca nevoščljivih in zlobnih pogledov. Za vozom, ki pelje nevesto in ženina peljejo konji voz z nevestino Bivši kralj Alfonz XIII. je pretekli teden umrl v Rimu in sred usmrtitvijo je pa dobil od neke banke sporočilo, da je zadel s svojo srečko glavni dobitek. Mislite si lahko kako deljene občutka je p'i te*n i™0! ubogi obsojenec. Ker ni imel nobenih sorodnikov, je imel z denarjem, ki ga nikdar ni -no-gel uporabit; samo nenotrebne skrbi. Dolgo je premišljeval, komu bi denar zapustil. Državi ga ni hotel podariti, tožilec prav za prav ob-Naposled se je odločil, denar kratko malo zapustil krvniku, izgovoril si je pomora ta kar se da hitro in brez Strašna potapljačeva dogodivščina Barcelona, marca. Ko j - neki španski potapljač na dnu morja pri mestu Tarragoni v Španiji pregledoval neko potopljeno ladjo, je doživel precej nevarno dogodivščino. Nenadno se mu je začela ovijati okrog telesa velikanska osmeronoga morska žival, ki ji ni vedel imena. Žival ga je kmalu tako trdno oklenila. da mu tudi trdna potapljaška obleka ne bi rešila življenja. Na srečo je imel potapljač še toliko prisebnosti duha. da je takoj potegnil za varnostno vrvico in so ga pričeli kolikor hitro Je bilo mogoče vleči na površino. Kljub hitrici, v kateri se je vse to zgodilo, so na površje potegnili omedlelega tihotapca, čudna morska kača se ga je še zmerom držala. Morsko kačo so ubili, potem so jo pa dali v naravoslovno zbirko. ^ REČ ANJE V VLAKU NAPISALA J. SOVENDOVA Mlad, eleganten gospod je pazljivo pogledal v kupe, pred katerim se je ustavil. Na klopi je zagledal opotno torbico, koketen klobuček in ogrinjalo, takoj mu je postalo jasno, da se v kupeju vozi mlada dama. Vstopil je ,r(-'i v kupe in položil svoj težki potni kovčeg v mrežo za prtljago, potem pa pogledal, kje se mudi lastnica koketnega klobučka. Pri oknu na hodniku je stala mlada, p v .črno oblečena gospodična. 1 azljivo je opazovala menjajoče se slike skozi okno, ne da bi opazila, da je bil nekdo stopil v njeu kupe. Mla-eKa gospoda je |>ojava mlade dame Prijetno presenetila. Stopil je k njej m dozdevno prav tako zamišljeno opazoval pokrajino. Nenadoma se je vlak ustavil, tla so se zamajala in novo-ilosli gospod se je nehote rahlo naslonu na lepo damo. Šele tedaj ga ie pogledala s svojimi velikimi sivimi očmi. Ko se ji je gospod opravičeval, je sa-nio za trenutek njene ustnice preletel rahel nasmešek, potem se je pa spet sanjavo zamaknila v daljavo. Trenutek nato je mlada popotnica odšla v kupe, za njo pa njen sopotnik. Sele zdaj ji je prav videl v obraz, “'la je nekoliko bleda, sicer pa zelo lepega obraza in velikih, izrazitih sivin oči, s katerih kar nisi mogel umakniti pogleda. Takoj nato je vzela v roko časopis in se poglobila vanj. tako aa se ji novi sopotnik nikakor ni mo-Sel približati. Dolgo je premišljeval, kako bi načel Pogovor, potem je pa uporabil preizkušeno sredstvo. Vzel je v roko ciga-r.?*° in vljudno vprašal, če sme kajuti. prav tak0 vljudno mu je dovoda. Tako se je med njima začel po-8°vor. Sprva sta govorila samo vsakdanje ne[>oniembne reči, j>otem sta pa postajala čedalje bolj odkrita. Mladi i i° * zadovoljstvom poslušal raehki glas svoje sopotnice, ko mu je Pripovedovala: rada popotujem. Čutim v sebi akšno potrebo, da se zmerom seznanjam z novimi kraji, s tujimi Ijud-**• Vse, kar mi je tujega, nedosegljivega, me zanima. Ko se potem j>opo1-onia spoznani s kom in S|K»zna«t tudi ijegove napake, mi postane nepomein-10,1; 8pet si zaželim kai novega, ne-znauega.c Vsakdo, kdor- bi poslušal to mehko-pripovedovanje in zraven gledal v tožne sive oči, bi dejal, da je to pri- ■ o malem zevati. Tedaj se ie oglasil zvonki moški glas: >fcal mi je, da bo kmalu konec lepili .sončnih dni. Vidim, da gledate Planine. Tudi jaz jih silno ljubim. Zal iniani pa za vse tisto, kar ljubim, zelo >nak> časa. V Brianzi imam tovarno za Umetno svilo in posli mi vzamejo sko-rai ves prosti čas. Nikdar nimam pra-Vega počitka, nikdar odmora. Toda oprostite, gotovo vas to prav nič ne zanima. Pripovedujte mi rajši kaj o 8ebi. Ali ste bili zadovoljni na svojih Počitnicah?« »Zelo prijetno je bilo, dva meseca s*a minila kakor sanje,« je odgovorila sopotnica. '•Zelo srečni ste, gos|H>dična, da itna-*o tako dolge počitnice. Moje počitnice s9 poslovna poi>otovanja, ki jih nikdar n'konec.< . l'ako in podobno sta so pogovarjala In naposled spoznala, da bosta oba izstopila v Milanu. Potem je med obema Nastala tišina. V tvorničarjevi glavi so se z bliskovito naglico ineujavale misli ln čustva. Dekle mu je bilo nenavad-1,0 všeč; silno rad bi jo bil prosil za sestanek Zmerom znova se mu je pa zdelo, da ga bo odbila. . Naposled jo je le prosil za sestanek. ličilo je pobrskala po svoji torbici, Potlej pa dejala: »Mislim, da mi bo ^mogoče, da bi vas še kdaj videla. y Milanu bom namreč ostala samo ne-*ai dni, potem pa odpotujem dalje v j°rtino.< Njegov sum, da ga bo mlada ‘lama odbila, se je s tem še povečal. zadregi je dejal: »Kljub temu sem 1'fepričan, tla se l*ova Se videla. Rad “i to zimo preživel z vami. Tako l>i si želel z vami se smučati. Bil bi nepopisno srečen, če...« Njegova sopotnica j® trdovratno molčala. Na|>osled ji je i mladi mož svojo posetnico in tele-ronskb številko. , *Vsak dan bom pričakoval vašega klica. Telefonirajte mi čimprej, težko 'as boni čakal.« Trenutek nato se je vlak ustavil v Milanu. Znanca sla izstopila in odšla Proti peronu. 5'Ali vas smem odpeljati domov z 'AvtomobilomVi je poprosil moški glas jja levici mlade dame. »Med potjo mi W>ste zaupali svoje imo.f sTmo mi je Fausta Salva vijeva.« je 0(lgovoril mehak glas, >žal se mora-?** tukaj ločiti. Na svidenje,?: je še de-1#la, njene oči so pa govorile »zbo-Rotn«. Potem se je izgubila v množici 'iudi. Da ne bi razočarala svojega sopot-1'ka, je najela taksi in se odpeljala domov, čeprav tega velikega izdatkn n* imela v proračunu. Kakor vsak Majhen uradnik je morala tudi ona V8e naprej preračunali, posebno še Mesto posebnosti Nenavadni poklici 5Vcwycrianov Kruh si služijo s kovanjem šal, reševanjem križank in izdelovanjem trepalnic Newyork, februarja. Nobeno mesto na svetu nima toliko vseh mogočih napak, poleg tega pa spet toliko vseh mogočih dobrih strani kakor prav Newyork. Temu edinstvenemu mestu donebnie, luči in neskončnih razsežnosti bi lahko dali vse mogoče pridevke. Newyork bi lahko imenovali: brezsrčno mesto, mesto luči, mesto greha, najbolj primerno ime zanj bi pa še bilo mesto posebnosti ali mesto nenavadnih poklicev. Newyork skriva v sebi vse pogoje za razvoj vseh mogočih ustanov in poklicev. Najbolj nenavadni in nemogoči poklici najdejo tu ugodna tla za svoj razvoj, človek mora imeti tu sa. mo dobro idejo in že gre vse po sreči. Njegov poklic cvete, kakor dobra trgovina v trgovskem mestu. V Newyorku na primer lahko udobno živi človek, ki ima dober smisel za humor. Izmisli si vse mogoče posrečene dovtipe, potem jih pa pošilja vsako jutro svojim »odjemalcem«, ki jih ni ravno malo. Tudt dvojniki v Newyorku prav dobro žive. Dosti je namreč ljudi, ki nujno potrebujejo dvojnika za svojo popularnost. Kakor že rečeno, se v Newycrku vsaka dobra ideja lahko spremeni v zlato. V mestu imajo na primer svoje posebne informacijske pisarne reševalci križank, a prav tako dobro zasluži mož, ki razne čistokrvne pasme psov prireja z-a razstave in jim popravlja majhne nedo-stauce. čeprav poznamo vse mogoče poklice od sprehajalcev psov, do nakupovalcev življenjskih potrebščin, nas vendar iz-nenadi edinstven poklic, ki si ga je omislil Richard Barry. Po svojem pravem poklicu je Barry kemik, ker mu pa to delo ni neslo, si je omislil urad, v katerem lahko vsakdo prepotuje vse konce sveta, ne da bi se ganil iz New-yorka. Dosti je namreč ljudi, ki bi iz katerega koli vzroka radi prepričali svoje sorodnike ali znance, da so odšli na dolgo potovanje. Takšnemu srečniku so potem vsi nevoščljivi, ker zaman ugibajo, kje je dobil toliko denarja za tako dolgo pot. Možu, ki bi hotel oditi na takšno popotovanje, pa nima zanj dovolj denarja ali pa časa, ni treba drugega kakor oglasiti se v Barryjevi pisarni v Newyorku. Domeni se, v katere kraje bi rad popotoval in iz katerih krajev bi rad pošiljal domov obvestila. Pisarna mu za razmeroma majhno odškodnino potem iz vsakega naznačenega kraja pošilja domov pozdrave. »Popotnik« kratko in malo napiše v Barryjevi pisarni pismo za svoje domače, pisarna pa pismo odpošlje v svoje podružnice, ki jih ima na 297 krajih sveta. »Popotnikovi« domači tako dobivajo stalno iz vseh krajev pisma, njihov pisec pa sedi lepo v Newyorku in lahko dela, kar hoče. V Newyorku živi tudi gospa, ki je zaslovela s svojo tovarno za izdelovanje trepalnic. Gospa dobiva vsak dan nešteto naročil iz vseh krajev sveta. Vse filmske in gledališke igralke pri tej gospe naročujejo umetne trepalnice. Veliko naročil pa debi gospa tudi za umetne trepalnice lutk. »Pri, nas ne bo vojne«, pravi prerokovalec Ilija Simič Uroševac, marca. V vasi Grlici blizu Uroševca živi Ilija Simič, ki prerokuje iz janjčjih pleč ne samo usodo posameznikov, temveč kar usodo celih narodov. Ko je Ilija prerokoval, da bo Nemčija zasedla Avstrijo, so se mu vsi smejali, češ da je neumen. Ko se je pa čez dobršen teden njegovo prerokovanje do pičice uresničilo, so ljudje postali nanj pozorni in so ga hodili od blizu in daleč izpraševat za svojo usodo. Kmalu po okupaciji Avstrije je Ilija pripovedoval svojim prijateljem in znancem, da je iz janjčjih pleč spoznal, da bo Nemčija zasedla tudi češkoslovaško, izzvala vojno s Poljsko in p-vsod zmagala. Spet se je njegovo prerokovanje do pičice uresničilo. 'e preden se je vojna na Poljskem končala, je Ilija dejal: »Mi ne bemo šli v vojno. Vojna se bo namreč razširila na severne države in se nas ne bo dotaknila. Tudi na severu bo Nemčija zmagovita. Na svetu bosta kmalu zavladala lakota in bcleaen. Sc preden se je pa vojna na severu končala, je prišel nekega dne Ilija k svojemu prijatelju Slavkoviču v Uro-ševac in mu dejal: »Začela se bo vojna med Nemčijo in Francijo. Franciji bo pomagala Anglija, vendar vojne tu še ne bo konec. Francija bo premagana, Anglija se bo pa še dalje borila.« Se pred nedavnim je Ilija spet prišel v Uroševac in dejal svojemu prijatelju trgovcu: »Delaj in trguj dalje! Pri nas ne bo nič novega. To pot se nas vojna ne bo dotaknila, ostali bomo v miru.« Nenavadna sola Kjobenhavn, marca. Na otoku Grodeju v severni Nemčiji, nedaleč od danske meje, imajo svoje vrste šolo, v katero hodi en sam učenec. Na otoku Grodeju stanujeta samo dve ribiški družini, pa imata vendar svojo šolo. Ker ima zdaj samo ena izmed obeh družin šoloobveznega otroka, je torej ta edini, ki obiskuje to šolo. Učitelj na tej šoli je prav gotovo zadovoljen. Kosilo iz 110 let starih konserv London, marca. Angleški učenjaki so sl nedavno pripravili kosilo iz 110 let starih konserv. Bile so spravljene v vojaškem muzeju v Whitehallu v Londonu in so veljale za najstarejša,konserve sveta. Zdravnike ni napotil glad, da so odprli konserve, ampak hoteli so ugo- toviti, koliko časa ohranijo konservl-rane jedi svojo redilno vrednost. Prva zgodovinska konserva je vsebovala zgoščeno juho iz mesa in kosti. To je bila ena izmed znamenitih konserv, ki jih je vzel na pet okrog sveta kapitan Cook. čeprav ni bila na pogled posebno vabljiva — postala je bila kar siva — je bila zelo dobra. Analiza je pa pokazala, da je še zmerom bogata redilnih snovi. Dve drugi konservi so našli v trapu neke ladje. Izhajale so iz leta 1824. V eni je bila pečena teletina, v drugi pa zelenjava, in sicer korenje. Meso, sok in korenje so imeli še zmerom izboren okus. Strokovnjaška preiskava je pa dognala, da vsebuje mast pečene teletine, ki je bila pred 117 leti kon-servirana, še prav toliko vitamina D kakor sveža teletina. S krompirjevimi olupki je postal milijonar Newyork, februarja. V tako velikem svetovnem mestu-kakor je Newyork, srečujemo ljudi z različnimi in včasih kaj čudnimi poklici. Kdor ima v Ameriki posrečene zamisli, lahko kaj kmalu obogati. , Neko zelo posrečeno idejo je imel Mr. Steward Milford, ki je v enem izmed žela obljudenih mestnih okrajev Newyorka odprl trgovino z zelenjavo. Trgovina je le slabo uspevala, ker je bila konkurenca pač prevelika. Nekega dne si je pa iznajdljivi Milford izmislil, da bo svojim strankam ponudil že olupljeni krompir. Gospo, dinje so bile zelo navdušene za ta novi izum. Rade so plačevale malenkost več, ker so si s tem prihranile čas in delo za lupljenje krompirja. Kmalu je trgovina tako cvetela, da je Milford še po drugih okrajih odprl svoje podružnice. Danes je ugleden trgovec, ki je že večkrat odrinil precejšno vseto za razne dobrcdelne namene. Njegovo premoženje cenijo na 2 milijona dolarjev. Rajski otok Tihega oceana Sydney, februarja. Eden izmed rajskih otokov, na katerih lahko človek živi skoraj brez dela pa ima vendar vsega v izobilju, je otoček Howe, ki leži približno 500 kilometrov vzhodno od avstralske obale in ima najidealnejše podnebje, ki ri ga človek sploh ne more misliti. Adn je naravnih krasot, zemlja je nenavadno plodna na njej pa raste neka posebna vrsta palm, ki je zelo dragocena in lepa. Na žalost je ta etok vsem tujcem nedostopen. Edini njegovi prebivalci so domačini, ki jih je komaj ISO hi ki so ta otok kupili. Ti srečni posestniki zemeljskega raja delajo samo Štiri ure na teden, potem pa lahko počivajo, ker Jim plodna zemlja toliko obrodi, da so vsi bogati. »Sovražniki žensk « Newyor*, februarja.; Leta 1901. je štirinajst mladih Američanov ustanovilo v mestu Salt-Lake-! Cltyju v ameriški državici Utahu dru-; štvo sovražnikov žensk. Mladeniči so; trdno sklenili, da se bodo vse svoje; življenje skrbno varovali žensk in se; nikoli ne bedo oženili. Vsak teden so; imeli v ta namen svojo sestanke, na; katerih so so v tej odločitvi utrjevali; in prereze tavali ženske slabosti. V nekaj letih je pa življenje polagoma razkropilo vseh štirinajst prijate-! ljev. Samo eden izmed njih, glavni! tajnik tega društva Harold Perrjrman,! je ostal v Salt-Lake-Cityju. Nekaj časa! je skrbno pisaril vsem svojim tovari-! šem in jih izpodbiljal k članskim dolž-! nostim, potem je pa tudi pismena! zveza med njim in njegovimi tovariši; polagoma prenehala. Od tega je zdaj minulo približno: trideset let. Tajnik, se je spomnil svo-! jih nekdanjih tovarišev in je po časo-; piših razglasil sestanek vseh štirinaj-! stih nekdanjih »sovražnikov žensk«.! Ko so naposled z izjemo nekaterih se-' deli za- slavnostno, okrašeno mizo in’ obhajali slovesno obletnico, se je tajnik vljudno obrnil k vsakemu posebej in ga vprašal, ali se je vse svoje življenje držal društvenih predpisov, kar se žensk tiče; tedaj so vsi po vrsti- pobesili glave. V teku let so se bili namreč nekdaj neizprosni sovražniki žensk vsi po vrsti — oženili. V Budimpešti živi 267 milijonarjev Budimpešta, marca. Neki madžarski statistik je objavil v madžarskih časopisih, da živi v Budimpešti nič manj ko 267 milijonarjev, kar je Madžare same iznenadilo. Poleg teh milijonarjev živi pa v madžarski prestolnici še 293 bogatašev, ki zaslužijo na leto okrog milijon dinarjev in so torej tudi milijonarji. Izmed milijonarjev so na prvem mestu dediči grofa Lasloa, katerih premoženje znaša okrog dvajset mUijouov pengojev. V Budimpešti je okrog 79 oseb, ki plačujejo na leto ekrog dve sto tisoč pengojev davka. ISO let star slon Delhi, februarja. Nenavadno visoko starost je doživel slon Chah v delhijskem živalskem vrtu. Te dni je bil star nič manj ko 150 let, kar je tudi za slone prava Metuzalemova starost. Slona jLe kje sem že videl ta obraz in kdaj?« se je neprestano vpraševal. Tedaj je dekle dvignilo glavo in vljudno vprašalo gospoda, kaj želi: »Veliko sobo, po možnosti z balkonom in kopalnico,« je odgovoril prišlec. Medtem ko je dekle vpisovalo njegovo ime in njegove želje, jo je gospod pozorno opazoval. »Zelo je podobna ženski, ki sem jo moral še pred ne davnim srečati. Samo kje?.: Tisti trenutek se je domislil. Aha, dekle je podobno oni lepi Fausti, ki jo je pred nekaj dnevi srečal in se mu bo gotovo to dni javila jio telefonu. Morda jo bo srečal v kakšnem razkošnem baru ali na zabavi? Seveda se pa v ničemer ni mogla primerjati s tem siromašnim dekletom. Fausta je pač lepotica. V takšnem premišljevanju je odšel zamišljeno v svojo sobo. Prišel je bil pač samo zato, da poišče Fausto, ki je doslej še nikjer ni mogel izslediti; Njegova edina misel je bila: -Najti jo moram, po vsaki ceni.« Mlada uradnica v hotelski sobi je pa počasi zapisovala črko za črko in-dustrijčevega imena. Okrog ust ji je igral trpek nasmešek. Ostal ji je še potem, ko je napisala številne druge naslove hotelskih gostov, med kateri mi ni bilo imena znanca iz vlaka... šDa Je Aspirin onginačen zajamčuje vtisnjeni ,,Bayer"-je* križ. Aspirin je učinkovit, ne* škodljiv in se dobi v vseh !$> karnah* 9fKl r«* t*4 * V. 1#» *4 2*. aim >•«* a x s a "SfS - r Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Zakaj tako? K neki gospe v Zagrebu ne. je prišla ponudit nova sobarica. Gospa je bila z njo■ precej zadovoljna, vendar jo je zaradi čudne hrvaščine vprašala: c.Ali ste Slovenka?> Dekle je hitelo zatrjevati: «Nisem Slovenka, bogtimi, nisem.’> Toda, ko je gospa dejala, da bi raje imela Slovenko, ker so bolj čiste in poštene, jo dekle nekoliko osramočeno priznalo, da je Slovenka. Zatajila je pa svojo narodnost zato, ker je slišala po Zagrebu'govoriti, da bodo morali vsi Slovenci iz Zagreba. Mislim, da bi bilo potrebno povedati, da se ni treba nikjer nikomur sramovati, da je Slovenec, ker pošteni in pridni ljudje lahko povsml delo najdejo. Zagrebški Slovenec. »Bolniški teden« V Kranju gradi večje, zelo upošte-vrno domače gradbeno podjetje veliko stavbo in daje dela vso zimo pre* cej delavcem; med drugimi dela na stavbi tudi delavec, oče treh otrok. Zaradi dela, ki ga morajo opravljati delavci ob vsakem vremenu, je bil dalj časa bolan. Po zakonu mu seveda pritiče bolniški teden, in ker je bil v denarni zadregi, je sam stopil k podjetniku po izplačilo bolniškega tedna. Denar je dobil, toda takoj po štirinajstih dnevih je dobil tudi štirinajstdnevno odpoved. Za koga veljajo pri nas zakoni? Za revnejše ljudi ali samo za boljše sloje? Menda bi morali zakone vsi državljani enako spoštovati. P. G. Higiena Ta dogodek se je pripetil v ljubljanskem predmestju, kjer stanujem. Nekega dne sem s kolesom peljal kruh k peku. Ko sem pripeljal mimo neke hiše, zasumi nekaj po zraku, in š preden sem se zavedel, sva bila s kruhom mokra, da je kar teklo od naju. Zdaj vas vprašam, gospod urednik: ali je higienično, da zlivajo pomije kar skozi vrata na cesto in tako poleti razširjajo neznosen smrad? To nesnago potem s čevlji zanesemo v stanovanja. Pozimi pa, ko zmrzuje, je nevarnost, da komu spodrsne in si kaj zlomi. In tudi obleka ni zastonj in kruh tudi ne. To se godi že več let v predmestjih; čas je že, da se kaj ukrene proti temu zlu. Prizadeti. Surovež Ko sem šel zadnjič na postajo v Kranju, sem na klancu srečal gonjača, ki je gnal štiri vole. Ker je bila živina že zelo utrujena, je stopala počasi. Toda surovež je na vse načine skušal živali pripraviti, da bi hitreje šle. Zbadal jih je z okovano palico in brcal. Ko ga je neka gospa Opomnila, naj ne ravna tako grdo z živino, jo je prav po hribovsko nahrulil. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se kdo zavzel za trpinčene živali, z mučitelji bi pa morale oblasti strožje ! ravnati. Priča. Kaj je ta gospod? VERIGA — ra — — lo — — te — — vo — — go — — K* — Končni zlog vsake besede je prvi llog naslednje besede; zadnji zlog je enak prvemu. • OBRAT NICA Peka, sora, snuje, Višanka, sipina, Lota, tarok, sipa, liri, botra, sinoda, — Te besede obrni, da dobiš nove besede, katerih začetnice pomenijo važno listino v sedanjih časih. ČAROBEN LIK Pometi besed navpično in vodo-ratmo: 1. bat, 2. taksna znamka, 3. lega, 4. vrsta piva, 5. vprašalnica. STOPNICE Petračjlda Tavčarjeva 4/1 Izdeluje steznike po meri iz najboljšega materiala po n^i-novejših krojih. Cene solidne. 1. a 2. a a 3. a a a 4. a a d d 5. K S K K S 6. K K K 1 1 I 7. 1 1 1 n n n n 8. o o o o o o o r Pomen besed: 1. kratica; 2. japonska narodna igra; 3. gaj; 4. žensko ime; 5. povelje; G. naročilo; 7. težava; 8. višji gozdar. Rešitve ugank iz preišnie številke RE1ITEV KRIŽANKE Vodoravno, po \r^ti: 1 ?.%, na|»r»j. 2. t*k, Kranj. 3. Otira, A noš dom in v naše duše! Bori dinar za šopek zvončkov in za pomlad v duši nekaj dobre volje In ljubezni. Kadar pomislim, koliko gorja /e na svetu, gorja, ki ga morajo trpeti nedolžni ljudje, me postane sram oh misli, kako sebični smo in kako malo znamo žrtvovati svojim bližnjim na ljubo. In vendar ima vsakdo nekajkrat na dan priložnošt, da je dober. Saj ne gre za velike žrtve, za patot in tragiko. Ne, mimogrede smo lahko dobri pa ne samo zato, da nam občutek dobrote potolaži slabo vest, temveč iz ljubezni do bližnjega. Kakor lahko za dinar ujamemo pomlad v svoj dom,- luko lahko z dobro voljo ujamemo vanj srečo. Kuko lepo je, če gospodinja dč lepega dne služkinji: Četrtek: Krompirjeva juha, zabeljeni makaroni. Zvečer: Močnik. Petek: Kislo zelje, zabeljen fižol. Zvečer: Koruzni žganci, kava. Sobota: Gcveia juha z vlivanci, sladica repa. krompir v ko>ih. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava. Nedelja: Guljaževa juha. korenje v omaki, pražen krompir. Zvečer: Jetra. Ponedeljek; Jota. Zv e č e r : Vampi s krompirjem. Torek: Paradižnikova j ul ul z rižem, praženec. Zvečer: Polpeti, solata. Sreda: Goveja juha, sirovi rezanci, kompot. Zvečer: Ričet. Jedilnik za premožnejše Četrtek; Cvetačna juha. sirovi rezanci, kompot. Zvečer: Ričet. Petek; Fižolova juha, makaroni z jajcem, motovilec. Zvečer: Rižev narastek, kompot: Sobota: Goveja juha, leča v omaki, krompirjevi žličniki,1 ocvrte suhe češplje. Zvečer: Svinjske zarebrnice na sekeljski način.1 Nedelja: Goveja juha z ocvrtim gra-hom, biftek, mešana solata, kompot, lešnikova torta. Zvečer: Huzarska pečenka. Ponedeljek; Mornarska juha.-’ fižolova omaka, zabeljeni široki rezanci, jabolčna pena. Zvečer: Kislo zelje, prekajena svinjina. Torek; Telečja obara, češki cmoki, pomarančni narastek. Zvečer: Rižota, radič v solati. Sreda: Goveja juha z vlivanci, paradižnikova omaka, krompirjev pire. Eleganten spomladanski komplet mornarskomodre barve, okrašene i belini, barvi, ki sta že lani igrali veliko vlogo v modi. Obleka je čisto preprosta, le krilo je nagubano. Posebnost kompleta je dolga jopica z ogromnimi žepi in belim robom. Zraven se poda klobuk s širokimi krajci in prav takšnim robom. Pozornost zbudi tudi torbica, eden izmed najnovejših modelov. PREPREČI'JE SPUŠČANJE PENTELJ in podaljšuje trajnost ženskih nogavic. Steklenica z navodilom za uporabo din 30‘—zadestuje 1 za 20 parov. Dobi se v drogerijah Ul 1 trgovinah. Samoprodaja »NIMELA«, Celje, p. pred. 3. ocvrta jabolka. Zvečer: Telečji svaljki.* Pojasnila; 1 Krompirjevi žličniki; Skuhnu krompir pretlačimo skozi cedilnik in ga zmešamo z mlekom in dvema žlicama zdroba. Zmes pustimo ležati pol ure. da'se zdrob napoji. Potem z žlico zakuhamo testo v vrelo slano vedo. Ce je testo premehka mu dodamo krompirja ali pa zdroba. Žličnike zabelimo s presnjn maslom in kruhovimi drobtinami. s Svinjske zarebrnice na sekeljski način: Poln krožnik kislega zelja kuhamo pol ure. Med tem prepražimo na hitro na obeh straneh 5 pomoljenih in potolčenih svinjskih zarebrnic, tako da ostanejo znotraj še presne. Na masti, v kateri smo pražili zrezke, pražimo majhno na drebno zrezano glavo čebule in strok česna, potresemo s sladko papriko in vse to dodamo zelju. V primerno posodo zložimo polovico kislega zelja, zdevljemo pečene zrezke, jih posujemo s kumino in pokrijemo z drugim delom zelja. Povrhu potresemo s poprom. Dodamo tudi lahko paradižnikove mezge. 1 Mornarska jaha; Julio lahko skuhamo takrat, kadar imamo kaj odvečnega kuhanega govejega mesa. Naredimo prežganje iz pet dek presnega masla in moke, dodamo na drobno zrezane čebule, na kose zrezane jušne zelenjave, po okusu gob. lavorjev list in zrezano govedino, osolimo in opo-pramo. Vse skupaj dobro premešamo s prežganjem in zalijemo z mrzlo vodo. Potem kuhamo toliko časa, da bo zelenjava mehka. Med tem skuhamo v slani vedi ha drobno zlomljene makaron > in Jih odcejene denemo v juho. * Telečji svaljki: Teletino narežemo na rezine, jih potolčemo s kladivom in nasolimo. Potem sesekljamo 3 sardele, malo čebule in presnega masla. S tem nadevom namažemo rezine, jih zašpilimo ali pa zvežemo z niSjo in jih dušimo na presnem maslu in juhi. Nazadnje jih potresemo z drobtinami. Okrog svaljkov naložimo makarone ali pa dušen riž. Pomarančni liker; Potrebujemo štiri pomaranče, 35 dek sladkorja, pol litra čistega alkohola, Z ostrim nožem sesekljamo pomarančno lupino in .o tri dni namakamo v alkoholu. Sladkor polijemo s četrt litra sveže vode hi ga precej gosto skuhamo. Ohlajenega dodamo alkoholu. Vse skupaj precedimo in nalijemo v steklenico. Steklenico dobro zamašimo in zapečatimo. ; Da sl modri stvaritelji okrog jopic dosti prizadevajo, dokazuje naš zgornji model. Tričetrtinska dolžina napravi postavo izredno vitko. Učinkoviti, i vrvicami vezeni in pošiti žepi dajo jopici na naši sliki popoln učinek. Kaj morate vedeti o razkuževanju • Nikoli vam ne bo škodovalo, če boste dovolj poučeni o razkuževanju. Denimo, da imate v hiši bolnika z nalezljivo boleznijo. Kako prav vam bo prišlo, če si boste znali obvarovati svoje zdravje okuženja! Perilo bolnika očistimo kužnih klic, če ga dobro prekuhamo. Ce hočemo očistiti tla v sobi, uporabimo raztopino lizoforma. če imate opravka z bolnikom, skrbno pazite na svojo zunanjost. Nosite bele halje, roke sl pa po vsakem dotiku z bolnikom skrbno umijte najprej z milom, potem pa še z alken-holom. Preprosto domače razkužilo jo tudi limona. Z njo si najlaže očistite nohte. Vato ni obveze hranite v zaprtih steklenih posodah. Pokrova take posode nikdar ne polagajte na mizo z njegovim spodnjim koncem, ker se sicer na njem kaj lahko nabere nesnaga Ui se pozneje prenese na vato in obveze. Najbolje je. če se z rosami prav malo dotikate bolnika in zdravil. Vse to prav lahko opravite s pinceto, ki jo morate imeti zmerom pri roki. Najboljši razkuževalec je ogenj. Ce hočete z buciko odstraniti iz kože trsko, ki se Vani je zadrla vanjo, držite buciko najprej nekaj časa nad ognjem. Tudi luknjice, skozi katere otrok pije iz steklenice mleko, ne smemo nikdar preluknjati z ne razkuženo buciko. Najprej jo segrejemo v ognju, šele potem smo lahko brez skrbi, da je otrok zavarovan proti okuženju. Ce si ranite roko, Jo namažite z jodom, nikdar je pa ne umivajte. Rano, ki ste jo tako razkužili, pustite neza-vezano na zraku, ker se tako najhitreje ■ zaceli. ♦ - Ali je rja res škodljiva? Ze od nekdaj ljudje verujejo, da je železna rja strupena in se lahko človek z njo zastrupi, če mu pride na odprto rano. Ta vera Je pa zastarela in ne drži. Rja sama na sebi ni prav nič škodljiva, samo če so med njo pomešani majhni drobci železa ali kakšne druge kovine, šele potem se z njo lahko zastrupimo. Zdravniki so na primer celo ugotovili, da je kemično čista rja za človeško zdravje dostikrat celo koristna. Posebno za slabokrvne ljudi bi bila dobro zdravilo. «ca. Vendar ji to soncc ne more jg?** vz<*iek *n 8umboviz dati tako potrebnih ultravijoličnih Senice. ^mfto krožne pletilke laikov, ker jih vpije steklo v oknih. ;llko uporabite tudi navadne. Zrak v zakurjeni sobi je topel toda • Za jopico nasnujte 138 petelj na suh in ne daje rastlini dovolj vlage. : krožno pletilko in pletite eno vrsto , Prvi pogoj, da nam bodo rastline |fladko' » T»*t v fbras‘e™ vzor^»,(1 tudi v sebi uspevale, je ta, da znamo J1?™: 1 desno)’ ® vrst desno‘ potlcJ izenačiti pogoje, pod katerimi rastli-:sledl rob v vzorčku’ m slcer: «a lahko uspeva, če imamo cvetlico j. *■ 111 2. vrsta: menjaje 3 petlje sinje med oknom, moramo notranje okno j*n 3 petlje belo. Pustiti odprto. Na noben način pa ne j 2. in 3. vrsta: menjaje 1 petljo belo smemo odpreti zunanjega' okna, ker {in 1 sinje. nam cvetlica lahko pozebe. Rastline • 4. in 5. vrsta: menjaje 3 petlje belo 80 prav tako občutljive kakor ljudje. ;jn 3 sinje. Ker je narava določila zimo rastli- j 5. in 6. vrsta: menjaje 1 petljo sinje am za počivanje, moramo opustiti ;in 1 belo Pre™ J^Jjai^vZemlje’ preS,ajanje in | Dalje pletite desno, dokler ni jopica drusreea l. •-'tim z enega konca na ,18cm dolga. Zdaj razdelite na dva rastbna ‘™a d^ačtn« • dela, na vsako pletilko pride torej 69 nekateL °Je' o,z ®1 vrste, {petelj in začnite plesti hrbet. eKatere so navajene tropskega, druge { _ ’ ... .. , subtropskega ali zmernega podnebja.: TakoJ v ‘™"„na obe,h Tropske rastline, kaktusi in neke vrste {koncih po 4 petlje, v začetku osmih Praproti zahtevajo toploto 18 do 24 {nadaljnjih pa po 1 petljo. Potlej glad-' stopinj, subtropske 12 do 18 stopinj, ; ko P>etite dokler ni jopica 30 cm rastline zmernega toplotnega pa.su pa • visoka. Snemite do zadnjih 18 petelj, 5 do 10 stopinj. !ki Potite še 6 vrst visoko, da boste Rastline, ki pozimi cveto, moramo 5na ta dc' Pr^*^ gumbe. “neti na svetlem in hladnem prostoru. S Prednji del snemajte prav tako Najboljše je, če jih imamo med dvoj- {kakor 24 hrbet- Ko je delček 27 cm ' oknom Ciklame acaleje in vse Svisok. razdelite petlje na 17 srednjih druge lz vrste jegliče v tu zelo dobro 5 ^ ovratnik in po 18 za obe rameni, 'Uspevajo. Cvetov se 1» ne smemo do- {kl oblikujte približno tako kakor tikati in prijemati, ker dobijo pege in {na hrbtu. strohnijo. Kadar- je zunaj zelo hud; Za ovratnik nasnujte okrog vra-*nraz, takrat lahko odpremo notranje |tu kakšnih 63 petelj, ki jih pletite 3 okno, če ne se zrak v tem majhnem {vrste visoko v rebrastem vzorčku. Po-Prostom preveč shladi'in cvetlice lah- | tlej napravite takšen vzorček kakor v ’*£ Poaebejo. če je ]ia mraz zelo hud, j začetku jopice, končajte pa s tremi a rat damo med steklo in lonček ~ casopjsni papir. Važno pri gojenju cvetlic pozimi je j1 ne denemo vode v podstavek, v katerem stoji lonček. To zahtevajo ra*tlii)e, ki imajo rade vlago, in acaleje, kadar cvetejo kaktuse ln sukulente, doma v sunm krajih, moraitto računati tudi BcalUtČHi nasveti Za hlačke nasnujte 70 petelj in pl.tite 10 vrst. Potlej gladko pletite dalje,, dokler del ■ ni 22 cm visok. Zaključite z 10 vrstami v rebrastem nadaljnjimi petljami v rebrastem vzorčku. Drugo polovico pletite prav vzorčku. Potlej nakvačkajte 6 zank, tako. Spredaj in zadaj delčka sešijte, 4 na rami in 2 na ovratniku in na iz 20 petelj pa spletite kvadratno kr-nasprotni konec prišijte gumbe. pico, ki jo vstavite med oba delčka. Za rokava nasnujte 42 petelj in Krog pasu nakvačkajte rob z luknjica-pletite 1 vrsto desno, 3 vrste v rebra- mj' v katerega boste napeljali vrvco ... ste m vzorčku, potlej vzorček in .spet ali elastiko. Pri tem kvačkajte menja-|bilo ^ 0 drugih nalogah in težavah, 3 vrste v rebrastem vzorčku. Nato do- J® 5 zračnih petelj s 3 šibičnimi. ;; ki zlasti tarejo podeželske klube, dajajte v začetku vsake druge desne Garnitura za vašega enoletnega ljub-'' Stikov z Jug. š. savezom zaradi tre- vrste po 1 petljo, dokler nimate na ljenca je izredno ljubka, praktična in’ nutnih neurejenih razmer Zveza ni pletilki 52 petelj. Ko meri rokav 20 cm, topla. Posebno ljubka je jopica, ki je w^TOi0forum^koratnkreViue' snemajte za okroglino, in sicer taka zgoraj visoko zaprte, kar se bo ma-* --- Iorum slco-ra:l okrevaj da v začetku vsake vrste snamete po lemu debelušku silno lepo podalo. Za eno petljo, dokler ne ostane samo še zimo si pa lahko omislite poleg te 20 petelj. ki jih snemite hkrati. Ro- jopice dolge hlačke, ki mu jih obujete v čeveljčke. kava sešijte in jih vstavite. ■»••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••A ••••••••••••••••••••••••' aie ima slana voda pri pranju isti učinek k.ikor drago milo. Poskusite ‘Udi vi. če ste imeli svilene ali pa Volnene nosa vice več dni na nogah, "h pa kakšno uro namočite v slani vodi. šele potlej jih operite. z dobami suše. ki jim jih je določila narava. Samo takrat, kadar cvetejo, zahtevajo te rastline več vlage, zato jih moramo redno zalivati. Kadar dobivajo redno dovolj vode, jo vsrkajo in spravijo v nekakšne rezerve, od katerih v suši žive. če jih pa stalno zalivamo, se udiišljo v svojem soku. Pozimi se kaktusi najbolje ohranijo na toplem prostoru od 12 do 15 stopinj. Pulita, peščena zemlja ki je sorodna zemlji njihove domovine, je eden prvih življenjskih pogojev. Samo filo. kaktusi, ki rastejo po drevju kot za-jedalci, imajo rajši toplejšo temperaturo. Rojeni so v podnebju, kjer rastejo gozdovi, zato bi tudi zmerom to podnebje najrajši imeli. Ti kaktusi ne-poznajo suše, zato jih lahko normalno zalivamo. Zapomnite si pa to, da imajo kaktusi rajši osem tednov suše kakor pa dva tedna prevelike moče. Gumijevega drevesa ne smemo čez zimo preveč zalivati. Najboljša temperatura zanj je 12 stopinj. Priljubljena lifenbahija pa zahteva nasprotno vlažen zrak in veliko toplote. Da bi ciklame in primule še cvetele, jih moramo po prvem cvetenju postaviti na hladen in suh prostor, dokler same ne začno znova poganjati; takrat jih pa začnemo spet 1» stari navadi gojiti. Za vse cvetje brez razlike je zelo. važno zalivanje, še prav posebno pa pozimi. Sedemdeset odstotkov vseh cvetlic preveč zalivamo, čez zimo lahko z mirno vestjo pustimo, da ostanejo nekoliko »žejne«, če jih preveč zalivamo, preveč razširjajo in večajo svoje veje; to pa jim spet škoduje, ker se morajo čez zimo odpočiti. vate, jo morate zaviti v mrežico, potem jo pa toliko časa držati nad soparo, da bo spet vroča. Edino tako ne bo izgubila dobrega okusa. Vsaki gospodinji je pogreta omaka trn v peti. Prej tako okusna in sočna omaka je postala v pol ure neokusna in se zgostila., Draga gospodinja, to se vam je pripetilo samo zato, ker ste omako pregrevali v pokritem loncu. Tako so se na robu p skrivače nabrale vodne kapljice in so kapljale nazaj v omako, če torej hočete, da bo 10-greta omaka prav tako dobra, kakor če bi bila šele pred nekaj minutami skuhana, jo segrevajte takole: Postavite posodo z omako v lonec z vročo vedo in jo nepokrito segrevajte tako dolgo, da bo spet topla, če je v omaki tudi meso, moramo najprej segreti omako; šele ko je ta vroča, denemo vanjo spet meso. Nikdar ne smemo segrevati omake in mesa skupaj. če pa hočemo iz katerega koli vzroka jedi segrevati v zaprtih posodah, potem moramo zavezati na spodnjo stran pokrivače mokro krpo, pokri-vačo samo pa dobro pritrditi na po. sodo, tako da ne vdira vanjo zrak. Vse vrste pijač segrevamo s tem, da jih ijostavljamo v vročo vodo. Samo čaj smemo shraniti v posebnih čajnicah. ki so posebno praktične, ker jih lahko postavimo tudi na mizo. Vre Ja je A. Prelnfalk Občni zbor Slovenske šahovske zveze V nedeljo 2. t. m. je zaključila S. i. zveza s petim rednim občnim zborom v fioštanju eno izmed najuspešnejših poslovnih dob. Pod modrim vodstvom dr. Toneta Bajca in s požrtvovalnim sodelovanjem vseh odbornikov se je zveza razvila * ubran in zdrav upravni organizem, ki obeta širok nadaljnji razvoj slovenskega šaha. Zborovanje je zato poteklo v velikem zadovoljstvu in soglasju. Zastopanih je bilo 11 klubov s 390 glasovi od vseh 21 klubov s 588 člani, črtani so bili zaradi velike malomarnosti štirje klubi, pristopil pa je nov agilen klub Radomlje. Vendar je pri nas še nekaj neorganiziranih . delavnih klubov, ki Jih Zveza vabi pod svoj krov. Namerava tudi vključiti v tekmovanja različne šahovske sekcije in krožke, zlasti sokolske in fantovske. Tako sc bo šah še bolj razširil med narodom, saj zanimanje zanj vse bolj narašča. Tajništvo je stike s klubi skoraj potrojilo. Blagajna je kljub težkim časom v zadovoljivem stanju; seveda bi bila potrebna marsikatera podpora, da bi mogla izvesti vse potrebne in nameravane prireditve. Lani je S. š. z. izvedla prvenstveno tekmovanje moštev (zmagovalec L. S. k. I.) in 4. pokalni brzeturnir (pokal osvojil tretjič Lšk). V teku je novo klubsko tekmovanje. Na njenem področju Je potekal lani 17. nac. amat. turnir v Celju. V začetku aprila bo Zveza priredila 4. veliki brzotumir posameznikov, poleti pa drugi turnir za prvenstvo posameznikov. Prepotrebna je ustanovitev lastnega glasila. Rešiti Je treba samo še finančno vprašanje v toliko, da bi klubi jamčili za prodajo vsaj 350 izvodov vsakokrat; gotovo ni to težko odpravljiva zapreka. Govora je po- jajra ocvreti namesto na maslu masti — na vodi. To se sicer čudno sHši, a takšna so dosti laže prebav-Uiva kakor pa na masti ocvrta. V "Ozico morate vliti prav malo vode in Jajca ubiti vanjo, tik preden začne vreti. Kako segrevamo jedi Na svetu ni moža, ki bi zmerom redno prihajal h' kosilu ali k večerji. Zato morajo biti gospodinje na to zamudo pripravljene in si morajo v takšnem primeru tudi znati pomagati. Na srečo je mnogo jedi, ki so pogrete še boljše kakor takoj, ko jih skuhamo. Na tem mestu vam bomo skušali dati nekaj praktičnih nasvetov o pogrevanju. Skoro vse vrste zelja se dajo poljubno segrevati nc da bi pri tem izgubile kaj svojega okusa. Narobe, nekateri celo trde da je sedemkrat pregreto zelje najboljše. Samo cvetača dela tu veliko izjemo, če cvetačo p-o-grevate, b^ razpadla in izgubila svoj delikatni vonj. Vselej, ko jo pogre- All bodo prišle kite spet na površje? Vse tako kaže, kajti kratki lasje so popolnoma izginili in zdaj si dolge češemo ali navzdol ali pa popolnoma navzgor, še malo in toliko bodo zrasli-da si bomo lahko iz njih spletle kite Najbržc sc jih ne bi nobena dama branila, če bi bila v njih tako nežna, kakor je model na naši sliki. Ozebline na rokah in nogah boste najhitreje izgubili, če jih b06te vsak večer kopali v dveh litrih vode, v kateri ste pol ure kuhali mlado hrastovo lubje. če vam je bencin pustil na obleki kolobar, ko ste čistili madež, ga po-krijte z mokro krpo in preko nje likajte z vročim likalnikom. Pri čiščenju korenja, zelenjave, povrtnine, lupljenju krompirja pogrnite po mizi časopis. Tako si prihranite brisanje in ribanj© mize. Odboru so podelili razrešnico s pohvalo in zaupanje s ponovno izvolitvijo brez sprememb. Prihodnji zbor bo v Radečah; če bi tamošnji klub tega ne zmogel, pa v Celju. Prijazen gostitelj je bil š. k. Šoštanj, ki je hkrati proslavil lOletnico obstoja in vnetega delovanja. Zveza mu J« omogočila simultanko nac. mojstra A. Preinfalka, ki Je izzvala zlasti med mladino veliko navdušenje. V boju so Jih podprli še Ljubljančani in Mariborčani, pa so na koncu iztrgali dve zmagi in pet remijev, dečim so 13krat morali kloniti. Bil je zares lep in uspešen šahovski praznik. Problem št. 105 Sestavil A. EUerman I. nagrada Mid-Weck Šport Referee Mat v 2 potezah Ideja nujnice ki prisili črnega, da si pokvari obrambo. Problem št. 106 Sestavil J. Haluinbirek (W. Schachzeitung 1931.) Nadaljevanje iz S. stolpca nekaj tedni dobili novega prvaka, mladega Daska. Na »Večemikovem« božičnem turnirju pa se je s prof. Stu-panom uveljavila še »stara« šola. — V šah. sekciji »Grafike« je prvi 1. Ga-brijan. V celjs!-em šah. klubu je že tretjič zaporedoma zmagal nadarjeni Slavko Cijan, ki je letos pospravil kar vse možne točke. V Ptuju bo za to leto šampion Mile Zelenko. šahistt v Slov. Bistrici ustanavljajo svoj klub. Odigrali so že turnir, ra katerem je zmagal Maček. S. k. Triglav v Ljubljani proslavlja 151etnico obstoja. Na jubilejnem turnirju je dvakrat premagal vse svoje naspi .tnike mladi Viktor škof. V Sr -kih Karlovcih se je mojster dr. Trifunovič spoprijel s 25 šahistl r-'enkrat. Dobil je 21 partij in štiri I remiziral, kar je lep uspeh. I Mat r 3 potezah Rešitev problema št. 104. 1. Sc6!KXc6. 2. Dc84-, Kd5. 3,Da8 4-Kc4. 4. Da2 h, Kd3. 5. De2mat. 1. ... d5. 2. Db7 + , Kd6. 3. Sd8, c4. 4. Sn-1, Kc5. 5. Dc7 mat. VESTI Z vseh strani že prihajajo poročila o zaključenih prvenstvenih turnirjih letošnje šahovske sezone. Med prvimi so gotovo Mariborčani, ki so že pred Nadallevanje v 4. stolpcu spodaj «. III. 1M1................................................. DRUŽINSKI TEDNIK, MATERINA SLIKA * IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * 6. nadaljevanje Kako je že bilo prvi večer, ko ju je obiskal Fred? To je bil eden izmed redkih prijateljev iz detin-skih let lorda Blackenfielda, zato je imel dostop v hotel. Ko je bil prvič stopil v sprejemnico, je Vi-viana živahno skočila s svojega sedeža in mu hitela naproti, da bi mu stisnila roko. Harry je temno zardel. Zdelo se mu je, da se njegova žena preveč vnema za tega samskega prijatelja... In zašepetal je med stisnjenimi zobmi, tiho, a strupeno: »Kaj pa misliš, Viviana? Pozabljaš, da si zdaj lady!t Ko je pozneje v mislih tehtal ta dogodek, si je dejal: »Na srečo je Freda čudovita lepota moje žene tako presenetila, da niti opazil ni napake, ki jo je zagrešila.«; Vendar je Viviana vsak dan nič hudega ne sluteč zagodla kakšno podobno. Na žalost je imel lord Blackenfield tako malo smisla za humor, da ji je malenkostne napake pogosto v hudo štel. Prav ti drobni nesporazumi so presenetljivo hitro ohladili njegovo navdušenje za lepo Francozinjo. In Viviana, čeprav še tako mlada in neizkušena, je bila dovolj občutljiva, da je zaslutila oblaček na nebu svoje sreče. Ta zla slutnja je navdala njeno nežno srce s tiho bojaznijo... Sicer v tej napetosti ni bilo nič oprijemljivega, toda včasih ena sama beseda ali en sam pogled več pove kakor resen očitek. Tako je nekoč Herry morda tudi nehote hudo užalil svojo mlado ženo. Zgodilo se je v planinski koči, kjer sta prenočevala, ko sta napravila daljši izlet v planine. Harry je tedaj dejal nekaj neprevidne-la: izrekel je besedo, ki se je zasekala njegovi mladi ženi kakor meč v srce. Tisti dan je bila Viviana dosti prehodila. Ni bila vajena hoje po hribih, razen tega je pa imela nove čevlje, ki so jo ožulili. Čeprav jo je bolelo, se ni pritoževala, ker ni hotela pokvariti svojemu možu veselja in dobre volje. Brž ko sta se pa vrnila v hotel, bolj podoben planinski koči kakor pravemu hotelu, je sedla na pi vi stol ob vhodu in zalučala s fantalinsko navihanostjo nesrečni čevelj na sredo sobe. Iz prsi se ji je izvil glasen vzdih olajšanja in zadoščenja. Lord Blackenlield je ob pogledu nanjo skoraj bolestno kriknil. »Kaj ti pa je, Harry?« je osupla takšno malenkostno, smešno otročarijo jo je njen mož skušal ponižati... Oh, te njegove poslednje besede so jo zbodle v srce! Bolelo in peklo je je posebno zato, ker jo je Harry nehote ranil tam, kjer je bila najbolj občutljiva: v ljubezni in ponosnem občudovanju Luciena Grammonta. Njen oče je bil ponosen na njeno izobrazbo in njeno skrbno vzgojo! Njen oče se ni bal žrtev in odpovedi, samo da bi priskrbel svojemu otroku vzgojo in izobrazbo, ki ji gresta. Razen tega je človek že ustvarjen tako, da nerad posluša kritiko svoje družine ali svoje domovine. Družina in domovina sta vsakomur sveti! Zato žalitev toliko bolj boli, če se dotika čustev, ki jih jima posvečamo... Harry se je pa drznil zaradi takšne otročje malenkosti žaliti njenega očeta! Kako je že dejal? ,Hči lovskega čuvaja'! »Oh, ta grdoba! Fant prevzetni! Domišljavi snob!« Prvi oblački na nebu zakonske sreče... lahen vetrič ljubezni jih z lahkoto odpihne, toda če po nesreči ostane tišina, se lahko nakopičijo v oblake, oznanjajoče nevihto... IX V elegantni sobi, polni tiste jarke svetlobe, ki jo ustvarja soseščina morske gladine, oblite s soncem, je stala lady Blackenfieldova pred zrcalom in si pomerjala klobuk na skodrane lase. Skrbno je potisnila novi klobuk na desno oko. levi rob je pa koketno razkrival njene ognjene lase in čisto črto njenega jasnega čela. Pogledala se je s tistim kritičnim pogledom, s katerim se vsaka elegantna ženska ustopi pred zrcalo, preden odide na sprehod. Popravila si je ovratnik svilene bluze, ki je kipel izpod novega grahastozelenega pomladanskega kostuma, in z zadovoljstvom ugotovila, da se barva blaga čudovito poda njeni rožnati polti in njenim svetlim, od sonca nekoliko ožganim lasem. Viviana se je nasmehnila svoji sliki v zrcalu. Všeč ji je bilo, da je lepa, lepa za svojega moža... Sobarica ji je pravkar prinesla veliko rjavo torbico iz krokodiljega usnja in krznen ovratnik iz lisic, ko je zabrnel telefon. »Lord Blackenfield želi govoriti z gospo baronico,« je sobarica dejala vljudno. Viviana je živahno prijela slu- »O, nikakor ne! Torej drevi na svidenje.« Zamišljeno je položila slušalko na vilice. Bila je sama v sobi, sobarica je bila že poprej odšla... Cisto sama v tej svetli, od sonca obsijani sobi... Viviana je vzdihnila. V njeni duši na lepem ni bilo več veselja ne sonca. Harry ji je bil telefoniral, da ne utegne obedovati z njo. Srečal je prijatelje, ki nameravajo z avtom v planine. Povabili so ga s seboj. Obedoval bo z njimi v gorskem hotelu. Menda mu ne bo zamerila, če se bosta šele zvečer videla... Harry se je sicer čez vse vljudno opravičil, da jo pušča samo, in ji predlagal, naj sama odide na sprehod... Opravičil se je bil, toda ni je vprašal, ali ji je prav, da bo ostala ves čas sama, in ali ne bi tudi nje veselilo, če bi jo povabil s prijatelji na izlet. »Tako je... on je tako odločil, to mora zadoščati! Hudo je le, da pri tem jaz trpim!« Viviana je bila na lepem tako razočarana, kakor da bi bila ta V 24 URAH barva, plisira in kemičuo čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, munga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA VldeC njegov iz~ ! Šalko. Kdor bi jo opazoval, bi videl, premenjeni obraz. »Oh, ustrašil sem se, da si se ranila, ljubica,« je pretirano mirno odgovoril lord Blackenfield. »Mislim, da je nevarno sezuvati čevlje — na ta način!« Viviana je udarila v smeh. Naravna, kakor je bila, ni slutila, da je vse kaj drugega vzrok Harry-jeve slabe volje. In jela mu je razlagati, da je ženske čevlje sezuvati vse laže od moških; da bi mu to nazorno pokazala, je zalučala še drugi čevelj v sredo sobe. Harryjeva nejevolja je tedaj pri-kipela do vrhunca in rezko je dejal: »Prosim te, Viviana, zelo me boš razveselila, če boš prenehala... kako bi se izrazil... če boš nehala vesti se... kakor hči lovskega čuvaja... tudi tedaj, kadar sva sama!« Bila sta res sama, ona in on, sredi gora, sredi divje narave. Nihče je ni mogel videti, ker se je oskrbnik mudil v kuhinji, v jedilnici sta pa sedela samo dva zaljubljenca, ki sta imela oči le drug za drugega... Viviana jima je bila tisti trenutek skoraj nevoščljiva... Zdelo se ji je, da Harry res nekoliko pretirava v svoji potrebi po korektnosti in dobri vzgoji. In ostala je ves večer tiha in zamišljena. Spomnila se je raznih moževih opazk in zdelo se ji je, da so bile včasih preostre, prezlobne glede na malenkostne pregreške, ki jih je zakrivila. Kako je že bilo, ko je v hotelu v Biarritzu zasadila svoje mlade zobe v hruško, ne da bi jo bila poprej olupila? Na srečo je tedaj njegovo strupeno opazko spretno zavrnila z besedami: »Naravni ljudje jedo sadje takole... škoda Je vitaminov, da bi sadje lupili!« Da, tedaj je imela še dovolj volje do pričkanja in smeha... čeprav je bil že od nekdaj Harry tako pikolovsko natančen, je bil dovolj takten, da ji nikoli ni očital njenega porekla. To pot je prv!č namignil nekaj podobnega. Za da je njen obraz najprej spreletela lahna rdečica pričakovanja, ki se je pa hitro umaknila izrazu začudenja. Vendar glas mlade žene ni izdajal tega lahnega razočaranja, ko je dejala: »Dobro, Harry!« » « »Kajpak, dobro te razumem! Ne odpovej se tako lepemu izletu!...« »— — —« Čudnu minula Neki gospod, ki ima zmerom dela čez glavo, se pritožuje svojemu znancu: »Nikoli, verjemite mi. nikoli ne najdem minute miru, da bi se eno samo uro počil.« Ni slišal • šef postaje je na nočnem pregledu zasačil prometnika, kako blaženo spi. »Hej. vi spite!« razkačeno zakriči šef. Uradnik hitro skoči s klopi in se jame opravičevati: »Nisem spal, gospod šef, samo ležal sem.« Sef: »Nikar ne lazite, saj ste smrčali!« Uradnik: »Tega pa nisem slišal...« Slabo je razumel Na štajerskem je neka učiteljica ve-lela učencem prvega razreda, naj pri-neso ob koncu polletja v šolo kolek za pet dinarjev. Ko je šla drugo Jutro v šolo, je srečala enega izmed svojih učencev, ki Je nesel pod pazduho debelo, kratko palico. »Cernu pa bo ta palica?« je radovedno vprašala mlada učiteljica. »Ej. gospodična, saj ste dejali, naj prinesemo danes v šolo kolek,« se modro odreže fantič. Dobru jima je zasolil Ribničan je prišel v Ljubljano. Radovedno se je oziral po visokih zgradbah, kakršnih v Ribnici še nikoli ni bil videl. Ko korači mimo realke, ga opazita dva dijaka, sloneča na oknu. Harryjeva novica ugasila sonce in ustavila čas. Vendar se je zbrala, trdno odločena, da se ne bo vdala slabi volji in otožnosti. Prigovarjala si je: »Takšen je angleški značaj, samovoljen in zelo neodvisen! Moram se privaditi in utrditi, da se ne bom več. čudila. Takšen bogat Anglež pač 'ne more svojega življenja tako navezati na svojo ženo kakor kakšen provincialen Francoz.« Nehote se je spomnila drobnih nasvetov, ki jih ji je bila pred odhodom v novo domovino dala grofica de la Muettova: »Angleži so praktični in zelo neodvisni... celo doma! Tako mož da je ženi izredno svobodo, prav tako pa tudi žena ne sme gledati na vsak možev korak... Nikar nikoli svojemu možu ne kratite svobode, ki mu je gotovo najdražja na svetu, saj je zrasel z njo od mladih nog... Narobe, izrabite jo tudi vi in lahko boste živeli ob svojem možu, zakaj nič ni prijetnejšega kakor dva svobodna človeka v zakonski skupnosti...« »Vsekako je lahko to tako mirno pripovedovala le ženska, ki je poročena z enim izmed najvljudnej-ših in najpozornejišh francoskih zakonskih mož,« je pomislila Vi HUMOR in ANEKDOTE Takoj sta ga spoznala in zasmehljivo sta zavpila: »Oča, nikar tako ne glejte, saj je samo skedenj!« »Sc mi je takoj zdelo, sicer ne bi visela dva cepca skozi okno,« se odreže Ribničan. t I vlana. »Jaz sem bila pa vzgojena j v Franciji, kjer si zakonca zaupata in iščeta opore drug pri drugem... Oče mi mogoče zato ni povedal tega. ker me ni hotel razočarati in mi pokvariti veselja... Oh. oče!« Vzdihnila je in odšla po stopnicah s trdnim namenom, da si ne, bo dala pokvariti dobre volje; kljub ; temu je bila razočarana. Hitro je pojedla, vprašujoč se,! kaj bo vse popoldne počela v Biar- | ritzu, kjer nikogar ne pozna. Odločila se je, da odide ob obali, i Odkar je bila poročena, še ni imela priložnosti, da bi hodila na dolge sprehode peš, kakor je bila vajena doma v Sologni, kjer je vsak dan hodila ure in ure po gozdovih. Danes bo izkoristila prosto popoldne za sprehod ob morju, ki ga je tako vzljubila. Pot se je vila v ovinkih in Viviana je ob vsakem postala, da je videla, kako se penijo in razbijajo valovi ob skalah. Z Deviškega vrha je bil čudovit razgled na mesto in zaliv; Viviana je lahno vzdihnila; bilo ji je vseeno, ali je tu ali v hotelu, povsod je sama... Da bi si skrajšala popoldan, se je odločila, da bo popila čaj v eni izmed mnogoštevilnih modnih slaščičarn; samo da bi se kar najhitreje približala ura, ko bo spet videla Harryja... Odšla je. Bil je spomladanski dan, kakršnega doživiš samo v tistih sončnih pokrajinah. Sonce je ljubkovalo morje, pihal je mehak, južni veter. Mlada žena se je tako predala vetru in soncu, da je že skoraj pozabila na otožnost. Stopala je tjavdan, predajajoč se čudovitemu pomladnemu zraku in vonju cvetlic, kipečih izza zidov in ograj gosposkih vrtov. »Kako bi bilo vse lepo in dobro, če bi bil Harry tukaj,« je pomislila. Vendar je odpodila grenkost, ki jo je bila obšla ob tej misli, in si skušala dopovedati, da je tako, kakor je, pač najboljše. »Prav nič čudnega, če je sprejel povabilo prijateljev, saj jih tako redkokdaj vidi, čeprav žive v Biarritzu... In ali ni naravno, da si želi v gore, ko je tako vnet planinec?« Sicer bi se bil pa lahko tudi z lastnim avtom in z njo odpeljal v planine... Tedaj se je spomnila na neljubo prigodo s čevlji in spet jo je nekaj zbodlo v srcu. Najhuje ji je pa bilo pri srcu zato, ker se ni mogla od-križati misli, da je odšel Harry rajši s prijatelji, kakor da bi bil z njo, svojo mlado ženo. Prispela je na promenado, pred »Grand hotel«, ki se je ves bel in ogromen dvigal tik morja kakor branik valov v viharju. Se zmerom v mislih na potepuškega moža je Viviana nebrižno strmela v morje, kjer so se zdeli nakodrani, beli valovi podobni snežnobelim oblačkom na nebu... »Harry je zdaj bliže tem oblakom,« je pomislila, »kako lepo je zdaj tam gori! Nazobčane, razklane skale, brezkončnost neba in morje, ki v sončni bleščici drhti v daljavi... To je čudovito!« Vsa zatopljena v misel na lepi razgled, ki najbrže očaruje njenega moža daleč tam gori v planinah, je prispela do vhoda »Grand hotela«. Na lepem je obstala kakor vkopana in iz prsi se ji je izvil en sam krik: »Harry!« Pozna samega sebe »Povedal vam bom kakšen značaj imate!« »Niti besede! Ce spregovorite le besedico. vas bom tožil za razžaljenje časti.« Najnovejša škotska Neki Škot. boječ se, da ne bi porabil preveč denarja za novoletna darila, sc je na Silvestrovo obesil in zapustil vse premoženje sebi... Pozna ga V neki gostilnici so se zbrali nekdanji borci iz svetovne vojne in obujali spomine s fronte. Eden izmed njih. znan bojazljivec, se je pa hotel še po-sebno postaviti in je dejal: »Kaj boste vi, mene poglejte! še zdaj imam kroglo v telesu!« »Ti?« se obregne njegov prijatelj. »Pa jo menda nisi požrl?« Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P espekle in «sa polrebna navodila nosile Bratiš ia i »esellent Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI »Ali si po pravici zapisal, koliko moke imaš doma?« »Po pravici!« »Mala ali velika častna beseda?« »Mala.« č udežne hlače Dva židovska bcsjaka sedita in modrujeta : »Poglej te hlače,« pravi Baruh svojemu tovarišu. »To niso hlače, to je čudež. Volna prihaja iz Avstralije s plantaž, angleški prekupčevalci so jo prodali v predilnico, od -ondod je romala k tkalcu na češkoslovaško, od ondod h krojaču in veletrgovcu v Lvov in ta jo je poelal k trgovcu na drobno v Kolomejo. Od teh hlač žive torej lastnik plantaž v Avstraliji, angleški prekupčevalec, krojač in prodajalec. Vsi žive od teto hlač, toda jaz. Baruh iz Zablolova, jaz — jih nisem plača!.« Njen mladi, lepi mož je bil pravkar stopil iz veže »Grand hotela« v družbi dveh zakoncev, po videzu sodeč Angležev, Mož je bil suh, koščen star gospod, žena nekoliko mlajša, ne posebno lepa, toda zelo elegantna. Viviana je še zmerom stala na mestu, kjer je bila, ko je zagledala svojega moža. Stala je na srečo v dolgi popoldanski senci palme, rastoče v vrtu »Grand hotela«. Videla je, da prihaja trojica naravnost proti njej. čeprav ji je srce divje utripalo, se ni mogla premakniti z mesta. šli so mimo nje... Stari gospod jo je pogledal z občudujočim pogledom, s kakršnim premeri poznavalec ženske lepote mlado in lepo žensko. Tudi gospa ji je privoščila pogled, sicer ne tako poln občudovanja kakor gospod, vendar pa vsaj ne brezbrižen, temveč s senčico zanimanja za tujo lepotico. Harry je pa šel mimo nje, ne da bi jo bil pogledal... Viviana je z gotovostjo ljubečega človeka začutila, da jo je bil Harry videl. Moral jo je videti! Vendar se ni premaknila, ko so odhajali, ostala je pod palmo vse dotlej, dokler niso vsi trije sedli v velik, eleganten avtomobil in se odpeljali. Ko se je nekoliko zavedela, se je vprašala, ali morda ne sanja. Vščipnila se je v zapestje, da jo je zabolelo in da se je na beli polti pokazala rdeča pega... Prebledela je in njene krotke rjave oči so potemnele od bolesti. Njen mož ji je dejal, da bo obedoval s prijatelji v planinah. V resnici je pa obedoval v »Grand hoteiu«, komaj nekaj sto metrov od nje!... Kaj naj to pomeni? Vsekako se ji je zlagal! Zakaj neki? Zakaj se ji je zlagal, da se p\e v planine? Ta na videz sicer nedolžna laž je zadela Vivianino mlado dušo prav tako hudo, kakor če bi jo bil mož varal s kakšno drugo žensko. Zlorabil je bil njeno zaupanje... Kako naj mu odslej še kaj verjame? To laž mu bo težko oprostila, pozabiti je tako izlepa ne bo mogla... še vse huje jo je pa zadelo prav-karšnje Harryjevo ravnanje. Ni je hotel spoznati... Ravnal je z njo, kakor da je ne bi bil še nikoli videl... Zatajil jo je... da, to je prava beseda... zatajil jo je, kakor zatajimo človeka, ki se ga sramujemo! Oh, kako je bilo to grenko! Le kaj je tako na lepem obsedlo Har-ryja?! Saj je bila vendar njegova žena, saj je nosila njegovo ime! Ali ji je mogel kdo očitati, da ni vredna naziva lady Blackenfieldo-ve? Ali naj se sramuje svoje preteklosti, svojega rodu, svoje vzgoje ali svoje zunanjosti? In vendar si je bila na jasnem: njen mož jo je namenoma prezrl! šel je mimo nje, kakor da bi šel mimo tujke. Ko je avtomobil zavil za ovinek, je Viviana poklicala taksi in se odpeljala domov. Bila je sicer blizu doma, morda komaj pet minut od ondod, toda njene noge so postale na lepem težke kakor svinec in zdelo se ji je nemogoče, da bi peš prišla teh nekaj korakov do hotela. Doma je legla v posteljo ter velela zastreti okna, da je ne bi motila popoldanska svetloba zahajajočega sonca. Počitek v temni in mirni sobi ji je dobro del in ji vrnil samozavest. Skušala si je dopovedati, da ne sme takoj obsoditi svojega moža. Preden ga obsodi, mora iz njegovih ust slišati vzrok za takšno nenavadno vedenje... Morda pa ni tako zelo kriv, kakor ona misli?... Morda so ga okoliščine prisilile, da se je zatajil, da je tako ravnal?... Morda ji je hotel prihraniti razočaranje ali skrb? Morda je bil to poslovni sestanek z ljudmi, ki jih mladi lord njej, svoji mladi ženi, ni hotel predstaviti? Dalje prihodnjič London po 4 mesecih ietalske vojne O Londonu je nekdo zapisal, c‘a je postal Verdun sedanje vojne. Ni naš namen razglab-*jati, ali ta trditev drži ali ne; spričo sedanjih razmer nimamo Hiti možnosti za to. Vrhu tega smo časovno preblizu dogajanju, da bi ga mogli soditi in oeniti iz prave perspektive. Eno pa moremo: podati sliko Londona in Londončanov po štirih mesecih totalitarne letalske vojne, sliko, kakršno si ,je ustvaril nevtralen časopisni poročevalec. Spodnje vrstice so povzete Po dveh člankih londonskega opisnika švicarskega Usta Ba-sier Nachrichten. V Londonu, sredi februarja London je prvo mesto na svetu, ki Je moralo štiri mesece podnevi in po-ks °knšati vso silo nemških letal-Kih napadov, a vendar še danes sto-j*> diha, živi, dela in ustvarja. Glavno j esto Anglije in britanskega imperija j® Postalo glavni cilj nemških letal, ®r je središče odpora angleški godečih dežel, ker je simbol vsega 'stega, ]{ar družino britanskih naro-°v skupaj drži, in ker je krepko in j. no utripajoče srce tistega bitja, ki ,® »a vse kriplje upira proti temu, „a, ' ga totalitarni osvajalci podjar-»hli. London se da danes primerjati s r°ntnikom, ki ni ne podnevi ne pojoči varen pred napadi in mora biti ''•merom pripravljen nanje. O lihem P°8umu Londončanov, ki so brez tož-)0 ln godrnjanja toliko prestali in še ejfistajajo, smo že večkrat pisali. nogo nevtralnih opazovalcev se je Opraševalo in se čudilo, kaj je pravi 2r°k te skoraj nerazumljive odpor-°sti. Precenjevanje,lastne moči? Švo-°doljubnost? Ali pa zgolj trmoglavost? Gotovo so si tudi napadalci, ki so ® pač zanašali, da bo bombardiranje °ndona naglo spravilo Veliko Brita-JJo na kolena, zadali to vprašanje. ®da takšno izpraševanje je zdaj tatovo. Da danes ne samo kljubujejo, nipnk celo vračajo udarce in bolj 'erujcjo v zmago kakor kdaj koli, J® za Angleže postalo že kar sama po ®m umljiva stvar. Povprečni Anglež 'bdi, da nevtralni opazovalci zme-°m iznova občudujejo njegovo tiho Prenašanje gorja. Londončani so v zadnjih štirih mesecih dokazali, da Anglija ni država pomehkuženih zla-tožilnikov, kakor je nasprotna propa-Rflnda tolikokrat in tolikokrat zatrjevala. Letala ne zadoščajo Pisec teh vrstic je te štiri mesece uskovite vojne preživel delno v Lon-°nu, delno v njega neposredni oko-rcs-- Ogledal si je življenje v zaklo-tsčih, se tudi sam zatekel vanje in . ®1 škodo v vseh okrajih prestol-’l®e in v pristanišču. Prepotoval je nkajkrat južno obal, t. j. tisti predel , ','8'ije, ki ga Nemci najrajši obisku-j®l°. in govoril z neštetimi žrtvami, j’ so izgubile vso, kar so premogle, j®®* je tudi priložnost ogledati si le-^ ‘fča in zbirališča čet in se pogo-®nti z diplomati in nevtralnimi po-'-evalci, s člani britanskega letal-j Va> mornarice in k°Pcns,ce vojske. Jm *?anes je trdneje prepričan kakor aJ koli, da ne bodo letala sama ^Rdar strla britanske odpornosti. Sa-ka° Uspešna osvojitev otočja z veli-nsko kopensko armado bi danes °8'a ta narod začasno podjarmiti. .^Ang]ejjka propaganda je slaba, to hi,?ttano: vsekako slabša od nasprot-i °Ve. In vendar je - t i j "• j podala zadnje tedne takš- p P®pise londonskih razmer, da so se J V žl 1 1 Kvtiannlrn nrAninlnino Iti SO morali [.n. , - 1Q|VU a, ,U„R„ ouaul, da V Vod nu n* ve® električne luči ne Vef6 n® Plina ne toka: da pošta nič je np deluje, da je telefonsko omrež-dQ PUdtgano, da je železniški promet Vrsr 1)162 slave- Zato Je uamen teh k0 lc' Podati nevtralnemu bralcu sli-Vsakdan jega življenja v Londonu, s 6' Re odvija danes, po štirih me-Vfn,.' letalske vojne — brez olepša-...1® ali propagande, brez opuščanja °dajanja. Kaj je v lem času videl in dognal nevtralen švicarski žurnalist Prometne zveze so letalski napadi tu pa tam zavrti, ponekod tudi za nekaj časa prekinili, nikjer pa ne pretrgali. Vlaki so pripeljali z zamudami, če so bombe poškodovale katero postajo ali progo; toda škodo so vselej izredno jiitro popravili. Tudi pošta je v začetku letalske vojne zastajala, zdaj je pa tudi to že zdavnaj urejeno. ' Pri telefoniranju je bilo nekaj časa pravilo, da ne sme med napadi in med alarmom nihče telefonirati. Danes to pravilo že zdavnaj nič več ne velja; telefonska uprava se je prilagodila razmeram in pogovori teko gleških avtomobilistov, naj navedem, da dobi pisec teh vrstic za Morrisov avto za 12 k. s. (po celinskih računih okoli 9 k. s.) na mesec 25 galon ali okroglo 120 litrov goriva Vsak avtomobilist gleda na to, da povabi pešce na cesti, naj prisedejo; tako pomaga razbremeniti avtobuse, vlake in podzemeljsko železnico ob urah najhujšega prometa. Da boš danes povabil vojaka v avto, je postalo že samoumevno. Mnogo voznikov je uvedlo v svojih avtih celo nabiralne pušice, da polniki lahko darujejo kakšen penny (1 din) ali novec za šest pennvjev; BBC, izg. bibisi) se je začela truditi, da izpopolni svoje večerne poročilske oddaje s kratkimi predavanji znanih osebnosti, politikov, vojakov in učenjakov. Trije najpopularnejši radijski govorniki so predsednik vlade Win-ston Churchill, letalski maršal sir Philip Joubert in znani pisatelj J. B. Priestlev. Churchill seveda nima dostikrat časa za mikrofon Kadar si ga pa le pritrga, šele vidiš, kako je priljubljen. O njegovih govorih, njego-j vib izrazih, njegovih ugotovitvah raz-j pravljajo ljudje še več diii pozneje v I vlaku, v avtobusu in v tramvaju. Na tisoče pionirjev pomaga v Londonu po letalskih napadih pospraviti podrtije in očistiti ceste in ulice. dalje, ne glede na to, ali je alarm ali ne. Zgodilo se je seveda, da so bombe poškodovale katero izmed tridesetih londonskih telefonskih central, toda zvečine je bila škoda v enem ali dveh dneh že popravljena, Ulični promet Tudi. znani rdeči avtobusi-vozijo v nenavadno velikem številu po londonskih ulicah; pridružili so se jim še avtobusi z dežele. Kjer je bomba cesto razdrla, krene avtobus pač po drugi, najbližji Vzporedni ulici. Avtobusni promet ne samo nič ne trpi, ampak se je prav te dni celo še pomnožil z uvedbo ekspresnih prog. Tudi podzemeljski vlaki vozijo nemoteno, a na Temzi so uvedli vodne avtobuse, ki prevažajo ljudi z brega na breg. Pri prometnem poglavju je treba še to pripomniti, da dobiva sleherni avtomobilist (vštevši tujezemce), ki ima dovoljenje za uporabo vozila, bencin popolnoma v redu — iTfcšo! . 5 " V':-c ■ » -'r:-' \ Če kdo dokaže, da nujno potrebuje avtomobil, dobi celo še dodaten obrok bencina. Da si bodo bralci, ki imajo avtomobil, mogli ustvariti sliko o položaju an- denar dobi potem Rdeči križ ali pa sklad zn izdelovanje Spitfirov (borbenih letal). Zabavišča Zaradi stroge zatemnitve gredo kino, gledališče in koncerti najbolj v klasje popoldne. Londončani,.so slej ko prej — naj že divja letalska vojna ali ne — Vneti obiskovalci gledališč in kinov. Najbolj »vlečejo« lahka zabavna dela, ker pozabiš ob njih za nekaj uric na vojno, ali pa patriotski filmi; med le-temi jih je zadnje čase prišlo nekaj prav dobrih na spored. Tako na primer kaže film London can take it (London zna vzdržati) prestolnico med letalskim napadom in po njem. V filmu vidiš gasilce in druge civilne obrambne organizacije pri delu. Najpopularnejši je pa vsekako novi Chaplinov film The Dictator. Posledica zatemnitve je, da prihajajo knjige, časopisi in radio spet bolj do veljave, ker mnogo ljudi zvečer ne more iti zdoma. Skoraj docela je pa prenehalo nočno življenje. Ljudje ne vabijo več prijateljev na večerjo, ampak na kosilo. Trije najpopularnejši radijski govorniki Britanska radijska družba (British Broadcasting Corporation, skrajšano Letalski maršal su Philip Joubert je zato tako priljubljen, ker pove svojim poslušalcem brez olepševanja resnico o letalski vojni; u Pricstley, zadnje čase pre'cej v nemilosti pri konservativnem listu Voikuhirc Post, ima velik uspeh pri občinstvu, ker- je sam vzrnsel iz. majhnih razmer in ker si. zna s finim humorjem »privoščiti« nekatere btaroverške običaje britanskega uradništva in birokracije. Tiskovna svoboda Tisk si je v okviru tega, kar dovoljujejo vojne koristi, ohranil izredno veliko svobodo. Zato so angleški listi tudi danes ogledalo vseh mogočih nazorov in mnenj, enotnih samo v edinem velikem cilju, da mora Anglija prav vse zastaviti, da dobi to vojno. Danes prav tako kakor včeraj tisk ostro kritizira vsak vladni ukrep, ki se mu ne zdi primeren — kljub pooblastilnim zakonom, ki so vladi dali tako rekoč: diktatorsko moč. Danes prav tako kakor pred vojno ima človek vtis, da časopisje tako dolgo pritiska na vlado, naj to stori ali ono opusti, dokler se to res ne zgodi. Tako na primer je vredno omeniti, da ima časopisje zaslugo, da so nekateri ukrepi proti tujcem, ukrepi, ki jih je po polomu Nizozemske izdalo notranje ministrstvo malone v panični p0 , yalci britanske prestolnice, ki so *mns.a.a'* te radijske oddaje, i L0JJijati. Tako si lahko slišal, «t Prehrana hhb*' s® živežne preskrbe tiče, jo je Cen'1 0zna®*ii kot dobro in redno. ; VI 6 skoraj vseh živil je določila Lelo Aak° da se ni bati da bi bil tbe Prikrajšan. Odmerjeni so obroki s]as.n®8a masla in masti, sladkorja. ia , ae, čaja in nmsa (iz.vzemši slanino ® s L ; < ij p :at ; v- V" i 'C-' * — f 1 s e: H r ■ t S. s ’?+- v ;"ir i ' ' s i' .v ' t - - ; <,7 i * \ d - 'i *' P.nulor Nnrhrirhfpn na reviji gardne u. (London, 1913.) M« ij I ‘L> C .re : 'tki •( v ; r: v I i . . •_ - f. . c. it z-.. ; ■: Strašilo nemškega oboroževanja ni nikdar izginilo izpred Churchillovih oči. Zasledovalo ga je celo v sanjah. Dalo je polet sleherni njegovi besedi. Prepričan, da Nemcem ni do pravico in do enakopravnosti, ampak do svetovne nadvlade, je Churchill mislil, da je poslednja naloga, ki jo ima.še izvršiti v življenju, klic domovini: »Anglija, zdrami se!« »Ura slabosti Velike Britanije,« je zavpil v parlamentu, »je ura nevarnosti za Evropo!« Toda Anglija je spala dalje, Medtem so se v Nemčiji začeli dogodki poditi. Hitler je postal kancler. Sto tisoč rjavih srajc je nastopilo na Wilhelm8platzu. 4 t in jo posaditi v kočijo. j močno stopila na nogo. Naposled Vendar so noge še dalje plesale, je čevlje sezula in noge so se po-tako da je celo dobri stari gospe j mirile. Doma so postavili čevlje v pre- j venomer gledati. Bila dal, toda Marija jih je morala kar | ušes zaljubljena vanje. je kar do Hi s'-** • Nemški državni zbor jej uničil požar, r-st t • *. ■ 1 > t odlok o uvedbi? obvezne vojaščine. Ob istem času jej britanski parlament odredil, da sej imajo postavke za britansko letalstvo« omejiti. Za leto 1933. so se ti krediti? skrčili za 342.000 funtov v primeri zj letom 1932. Minister Baldwin, takrat predsednik tajnega državnega sveta, je začutil, da nekaj ni tako. kakor bi moralo biti. V svarilnem govoru je dejal, da bo nova vojna prinesla letalsko bom bardiranje odprtih mest. Toda mož je govoril nemočno in brez pravega upanja: očitno je bilo, da se ne mara vtikati v stvar Zato si je pa njegov letalski minister. mar! i Londonderry, toliko bolj potrudil, da si je pridobil svojevrstni sloves prijatelja tretjega rajha na Angleškem št. 1. Londonderry je predlagal, naj bi se letalstvo vseh držav zmanjšalo na; nivo Anglije — takrat je bila angle-; ška letalska vojska peta na svetu — potem naj bi pa vse države naredile še en korak dalje in skrčile svoje letalstvo na 33'3%. Churchill je na ta predlog krotko pripomnil: >Ne bi se smeli ukvarjati s humbugom. Ukvarjati bi se morali z aeroplani.« Predsednik vlade Ramsay Macdonald, brezupno otopel šušmar, je na lausanski razorožitveni konferenci!! predlagal, naj bi Francija skrčila svojo stalno armado s 700.000 na 400.000 mož. Orisal je obširen načrt o omejitvi vsega oboroževanja in s tem o relativni pomnožitvi nemške vojaške moči - _ ■ : I >: •r a - i- r r ! Vodil- ni duh razorožitvene konference je bil Macdonald; o njej ie Churchill dejal, da je »veličastna farsa brez konca in kraja«. Ce'o tedaj, ko so Hitlerjevi tajni emisarii pregovorili Japonsko, da jel. zapustila Zvezo narodov, in so se že začeli kazati obrisi velikega načrta o razdelitvi sveta v »življenjske prostore«, je Anglija mirno spala svoj neskrbni sen. Neznosni svarilec in opominjevalec je bil deležen le prav majhne pozornosti, ko je spet povzdignil glas, sklicujoč se na najnovejše Hitlerjeve kršitve pogodb. »Nisem pri- j stas doktrine, da moramo vse to gledati s prekrižanimi rokami!« je zavpil^! Churchill s tresočim se glasom. On sam zares nikoli ni sedel prekrižanih rok. On je vselej zagrabil svoje nasprotnike za vrat, kjer koli je trčil obnje. Ali kje tiči zdaj nasprotnik? Churchill se je boril proti sencam. Ali more človek slepoto in zaspanost zgrabiti za vrat? Kadar je zdaj Churchill govoril, je bila spodnja zbornica navadno napol prazna. Morda kak tucat starih prijateljev mu je še ostalo zvestih. Ti so poslušali. Toda Anglija si je tiščala ušesa. To ni bila zgolj neskrb-nosti bila je zavedna odklonitev. Anglija je s slehernim živcem hlepela po pozabljenju prejšnje vojne in ponujala roko Nemcem. Sleparija s »pomiritvijo« sveta Angležev ni preslepila, o nej oni sami so vanjo zadremali, sami so želeli biti presleparjeni. Bolj kakor vsejja drugega so si želeli, da jih svet pusti v miru — samo v miru! Win8ton Churchill je v duhu videl sprevod žrtev, korakajočih v klanje. Mora jih ustaviti, mora jih stresti in zdramiti, ta narod bedč spečih ljudi, ki je pustil, da drvi Anglija v pogin. Njegov glas jim mora priti do ušes. »Vojni hujskač!« je dobil v odgovor. »Kasandra!« Ali pa prezirljivo: »Dobri Winnie, staraš sel« Churchill ni bil nikoli v življenju tako sam, nikoli ga ni tako malo ljudi razumelo. Dalje prihodnjič. Kmalu nato je stara gospa zbolela In legla, ln zdravniki so dejali, da ne bo nikoli več zdrava. Bila je potrebna nege In strežbe, nikogar ni bilo, ki bi bil za to bolj poklican kakor Marija. Prav tedaj je bil pa v mestu velik ples. Tudi Marija je bila povabljena nanj. Ogledovala je staro gospo, ki tako ne bo nikoli več zdrava, in ogledovala rdeče čeveljčke; mislila si je. da to vendar ne more biti greh. Obula si je rdeče čeveljčke, češ to ni nič takšnega. Nato je pa vendar odšla z njimi na ples. Tam je pričela plesati, toda ko je hotela na desno, so šinili čeveljčki na levo, in ko je hotela plesati po dvorani navzgor, so čev- lji plesali navzdol po svoji volji in po stopnicah, po cesti skozi mestna vrata. Plesala je in morala je plesati, naravnost ven v temni gozd- Tedaj se je nekaj zasvetilo med drevesi; mislila je, da je luna, ker je bil neki obraz. Zagledala je pa starega vojaka z rdečo brado; se- del je v gozdu, prikimaval in dejal: »Glej no, kako lepi plesni če-večljčki!« Bil je tisti pohabljenec izpred cerkvenih vrat. Tedaj se je ustrašila in je hotela čevlje sezuti, toda glej: prirasli so bili k nogam. Odpela je nogavice, da bi jih sezula z njimi vred, toda glej, tudi nogavice so prirasle k nogam, kakor da bi bili njeni-Plesala je in morala je plesat* čez polja in travnike, v dežju i*1 soncu, podnevi in ponoči, toda P°' noči je bilo najstrašneje. Morala je plesati na odprto pokopališče, toda mrliči niso plesali, so pač Imeli pametnejše opravke kakor ples. Hotela je sesti na grob nekega siromaka, porastel s praprotjo, toda zanjo ni bilo ne miru ne počitka. Ko je priplesala k cerkvenem** pragu, je zagledala tam angela ' belih oblačilih, s perutnicami, se' gajočiml od ram do tal. Njego* obraz je bil resen in strog in v roK1 je držal meč, širok in svetal. Ma' rijo je zazeblo v srce. na krivih potih HAZ6LAS V NOVEf"'' sAl^u S6 Jt i ,P0SR6tllO UKRASTI TATU Kovcet, s is kačami »FOTOGRAFIRAJTE ZA DRUŽINSKI TEDNIK'!« : | KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P, j »FOTOGRAFIRAJTE ZA .DRUŽINSKI TEDNIK'!« 1. nadaljevanje »Narobe! še vesel sem. Kakšni Vzvišeni cilji so vam pa narekovali to povabilo?« »Kar tako. Muha, saj veste. Rada bi pač videla, da prideta spet skupaj!« »Da, že, toda...« »Menda sta se sprla — ne?« »Nič resnega; nekaj sva se bila sporekla zaradi politike. Brent se le razburil in me je opsoval z neumnežem ali tako nekako, že zdavnaj sem pozabil ta prepirček. Da pa od tistih dob nič več videla nisva, je krivo samo najino tako različno življenje. Brent lovi hudodelce in morilce, jaz se pa iovim z barvami po platnu. Mal-colm je drugače prav dober fant. Ne bi verjel, da sploh še misli na hapno razprtijo.« t Rsynolds je vstal in zagrnil zavese. Rdečkasta svetloba velike svetilke se je toplo razlila po vsej sobi. Roza je sledila njegovim gibom z globokim zanimanjem, že kot mlado dekle je bila na skrivaj zaljubljena v postavnega Reynoldsa se danes ga je po tihem oboževala. Toda slikar jo je razočaral, ^delo se je, da posveča vse svoje zanimanje zgolj delu. Bil je očarljiv, nad vse ljubezniv človek, vendar popolnoma nesprejemljiv za njene čare in občutke, častihlepja nienda sploh poznal ni. Medtem ko Jo Brent stremel čedalje više, je bil Reynolds že zadovoljen, če je lahko v miru slikal in razmišljal. Niti za tem se ni gnal, da bi postal slaven umetnik. To kajpak častihlepni Rozi ni šlo v glavo. Kmalu nato je prišel Malcolm Brent. Rozina bojazen je bila od-Več. Pozdravil je Reynoldsa prav Prijazno in prijateljsko in se je vedel že koj prvo minuto kakor doma. Imel je ostro oko za umetnine; zato se je koj z zanimanjem razgledal po sobi, iščoč Reynoldso-Vih slik. ^Tukajle ste se torej zakopali, Beyn°lds je prikimal in mu po-ddil cigareto. Brent je odklonil. ■»To škoduje živcem. Moram pa-Zlti nanje.« »Ali imate toliko dela?« »Zmerom dovolj. Zdaj mi jo je bPet Maščevalec zagodel...« .»Pripovedovala sem že Harryju,« J® priznala Roza. »Menda se ni-em preveč pregrešila zoper uradno taJnost?« »Ta stvar že zdavnaj ni več taj-^dst. sir Henry jo pripoveduje vsakomur; zdi se, da je nekam po->-Ir"11 s tem, da se Maščevalec zanima zanj. Spočetka ga je dajal strah, zdaj mu je pa že odleglo. Jutri se odpelje v Južno Afriko.« »Zakaj se pa ta Maščevalec sploh obreguje ob sira Heni’yja?« je Vprašal Reynolds. »Nagib še ni pojasnjen, kakor ni bil doslej pri Maščevalcu še nikoli. Vendar imam zase svojo osebno teorijo« »Tak povejte nama vendar!« je Prosila Roza. »Ali se še spomnite poloma Ljudske banke?« ,»Da, da; to je bil največji polom v lanskem letu.« . »Tako je. Dva meseca pozneje je izginil Swinton. Mož je bil ravnatelj tega .koristnega' podjetja.« »No, in..,?« »Sir Henry je bil drugi ravnatelj tistega zavoda!« Roza je široko razprla oči; uga-hila je, kam Brent meri. Reynolds le Pa namrščil obrvi. .»Po tem takem moram še sebe Esteti v to družbo. Ali mar mislite, uu so vsi ti dogodki, morda celo Umori, posledica maščevanja, ker le toliko ljudi izgubilo pri tej banki svoj denar?« »Nič ne trdim, samo omenil sem [Uožnost takšne zveze. Mnogo so takrat govorili, da je bil polom zSolj posledica sleparije. Sam tega ne morem tehtno presoditi, toda Uied preiskavami pridejo včasih Pi’av čudne stvari na dan.« Roza se je zavzela. »Kako le, kako le?« je vzkliknila. »Moj oče je uil predsednik in...Harry... Harry, vi morate vendar vedeti, da ni bilo sleparij!« Reynolds je molčal. Dobro se je spominjal poloma, predobro srda vlagateljev, preiskav in obilice šte-vUk, ki so mu bile bolj ali manj ^Panska vas. Bil je trdno prepri- »Ali vi niste njegovih misli?« »Priznati moram, da sem skoraj res že. Nesrečo sta po mojem mnenju preprečili samo naša čuječnost in stalna straža. O, da bi tega zlodjevega nepridiprava mogel dobiti v pest!« »Od srca vam želim mnogo uspeha, Malcolm. Menim, da bi to pomenilo za vas tudi povišanje v službi...« Pritajen Brentov vzklik jo je prekinil. Obstal je bil in zastrmel v črno gmoto, ležečo pred njima na cestnem hodniku. Po kratkem obotavljanju je skočil dva koraka naprej in se sklonil. Luč cestne svetilke je medlo mežikala skozi meglo na bledo lice... sira Henryja Lusha! »Ljubi Bog!« »Kaj... kaj se je zgodilo?« je vsa drhteča vprašala Roza. »Sir Henry... umorjen... ustreljen! Stecite brž domov, Roza! Kdo prihaja tu?« Skočil je pokonci in spoznal ser-žana Carrolla. Brez sape je pozdravil Brenta. »Kako se je moglo zgoditi?« ga je nadrl Brent. »Ali niste bili siru Henryju zmerom za petami?« »Pač. čakal sem za drevesom blizu one hiše. Ko je sir Henry prišel ven, mi je dejal, da si bo na prvem voglu najel taksi do hotela Ritza. Sledil sem mu in neprestano oprezoval na vse strani. Pred mojimi očmi ga je nekdo ustrelil.« »Kaj?« »Videl sem, kako se je zablisnilo iz megle izza onega drevesa tam. Skočil sem tja, toda morilca sem videl le še bežno.« »Videli ste ga?« »Samo senco. Hotel sem sprožiti revolver, pa je bil že izginil v gosti megli. Bil sem kvečjemu deset metrov za njim, saj sem slišal, kako je bežal. Sledil sem mu. toda sreča mi ni bila mila. Sami veste, da sem dober tekač, toda temu morilcu nisem bil kos. Pri postaji podzemeljske železnice sem ga izgubil izpred oči.« »Ali mi ga lahko opišete?« »Videl sem ga samo bežno in v hrbet. Bil je srednje postave in vitek. Zdi se mi, da je imel čepico na glavi, ni pa. izključeno, da se mofim. Ali je sir Henry...« »Mrtev je,« je zarobantil Brent. Roza. ki jo ie bilo vse preveč strah, da bi bila odšla sama domov. je stopila bliže. ■ »Ali je bil... ah je bil Maščevalec?« Brent je prikimal in stisnil pesti od besa. že šestič mu je Maščevalec ušel. Današnji poraz ga je na moč potrl. »Stopiti moramo po zdravnika in rešilni voz. Pojdiva, Roza!« 4. POGLAVJE V veliki sobi neke naspol razpadle hiše blizu Wappinga so sedeli trije možje in kadili. Najstarejši med njimi, sivolas mož razum-irega obraza, je bil Blackham. Druga dva, manj inteligentna moža, sta bila Leeks in Rogers. Blackham je zrl na svoja mlajša gosta z vidnim prezirom, toda onadva tega še opazila nista. Blackham je imel veliko napako, da si je skušal zmerom pridobiti denar na kar je moči lahek način. Zadeva se je zdela skorajda odpustljiva, zakaj mož je bil v vojni izgubil eno roko in ni bil kaj prida za delo. Njega dni je bil risar, toda tega poklica ni mogel več izvrševati s protezo. Poštene službe mu država ni dala, čeprav je bil vojni invalid, skrbeti je pa le moral za. vzgojo in šolanje svoje hčere. Spočetka je le nerad vtaknil svoje prste v kakšno dvomljivo kupčijo, s časom pa, ko za življenje le ni bilo dovolj denarja, se je, zapeljan po brezimnih znancih, marsikdaj lotil tudi kakšnega nečednega posla. Zadnje čase je delal skupaj z Leeksom in Rogersom. Toda ta triperesna deteljica je le žalostno životarila, dokler se ni pojavila neznana osebnost, ki jim je dajala zmerom dovolj opravkov, ne da bi morali iztegovati svoje prste po tuji lastnini. Ta nenavadni človek jih je imel popolnoma v svoji oblasti. Občudovali so ga in se ga hkratu bali; njegove ukaze so pa zmerom radi izvrševali, ker so dobivali za lahko delo mastne denarce. Dalje prihodnjič čan, da sta Harmer in sir Henry napravila pri stvari imenitno kupčijo. Edino enega so obsodili. Blagajnika seveda... Pritrdil je Brentu. »Prav zanimivi sklepi, če je kaj na tej stvari, bom tudi jaz še dobil kakšno ljubezensko pisemce od tega Maščevalca...« »Ni izključeno. Po mojem je ta skrivnostni Maščevalec kakšen upnik, ki mu je izguba premoženja skalila pamet. Bržčas je tako prežet s strastjo po maščevanju, da hoče vse krivce po načrtu uničiti.« »Potlej ste tudi vi prepričani, da je sir Henry v nevarnosti?« »Brez dvoma. Edino jutrišnje potovanje ga lahko reši.« »Vaša teorija pa ne drži popolnoma,« se je vmešala Roza. »Maščevalcu podtikajo vendar tudi hudodelstva, ki nimajo z ljudmi iz Ljudske banke prav nikakršne zveze.« »To bomo že še dognali, ko se bo zadeva malce bolj razčistila, čeprav je fant od sile prebrisan in spreten — nekega dne jo bo že izkupil, Medtem budno stražimo sira Henryja, Ako bi Maščevalec tvegal napad nanj, bo po njem. Prav za gotovo.« Kmalu so začeli druge pomenke. Naposled sta se Brent in Roza poslovila. Reynolds je vzdihnil, ko sta odšla. Zdelo se mu je, da je opazil, kako so postali odnosi med Brentom in Rozo kar domači. Razumljivo! Zakaj Roza je zmerom ljubila moške velikih dejanj. Čutil je, da se mu je izmuznila... 3. POGLAVJE Brent je na povabilo Rezinega očeta prišel na večerjo. Roza je bila presenečena, ko je našla svojega prej še tolikanj razburjenega očeta mirnega, prijaznega in dobre, volje. Med jedjo je stari Harmer na lepem dejal; '»Lush pride pozneje še tod mimo, da se poslovi. Jutri odpotuje.« . Roza je začudeno pogledala očeta, zakaj šele pred nekaj urami je bila iz njegovih ust slišala vse prej ko laskavo mnenje o tem njegovem posloynem tovarišu. »Mislila sem.,.« je zajecljala. »Pobotala sva se. Priznam, da sem popoldne izgubil vajete... Toda, saj veš, kupčija je kupčija, dragi otrok. Zgodi se, da včasih podivjamo. Ali si bila pri Reynoldsu? Ali je še zmerom tako navdušen za slikarsko umetnost?« Roza je prikimala. »Samo čas zapravlja. Njega dni je imel imenitne priložnosti, da bi si z drugačnim delom zaslužil kupe denarja. Sam bi mu bil tu pa tam namignil na to ali ono donosno kupčijo. Toda fant je postal tako j trmast, da o kupčijah niti slišati | nr hotel več. Smrten greh za toli- 1 kanj sposobnega človeka! Njegov oče je bil popolnoma drugačnega kova. Posloven človek, da bi ga bilo treba iskati.« Harmer se je kmalu po večerji j poslovil, ker je moral napisati še j dve nujni pismi. Mlada človeka sta ostala sama. Roza je sedla v salonu za klavir in zaigrala nekaj romantičnih skladb. Brent je pil omam-ljive zvoke in poželjivo občudoval mladega dekleta. »Kako vam je bila všeč ta sonata?« ga je vprašala, obrnjena k njemu. »Z vso dušo sem užival. Spominjal sem se španskega bezga in sonca...« »Prav tako pesniško govorite kakor Harry.« »Zakaj ta primera?« »Njega dni sem mnogo preigrala s Harryjem. Spremljala sem ga. Menda veste, da je imeniten goslač? Zadnje čase pa ga ni nič več blizu. Zdi se. da je ob slikanju pozabil na glasbo.« »Kakor vidim, ga visoko cenite.« »Prav zares. Vidva oba se mi zdita, ko da sta moja starejša brata. Kot otrok sem videla v vama svoja junaka. Toda vojna vihra je Harryja do dna izpremenila...« Roza je nekoč res občudovala viharnega mladega kapitana, ki se je bil pred Ypresom tolikanj odlikoval. Umetnik, ki se je bil preselil vanj, jo je presneto malo navduševal. Zato se je njeno srce zdaj bolj ogrevalo za hladnokrvnega Brenta, ki se je lahko ponašal z bolj dramatskimi uspehi. In Brent sam ie bil medtem več ko opazil, kako čedno dekle je Roza postala. »Ali smem biti odkritosrčen?« je vprašal. »Le na dan z besedo!« »Ali ljubite Harryja?« Obotavljaje se je stresla čedno glavico. Brent je dvomil v iskre- Pomlad je pred durmi; z njo bodo prišli dnevi, poini sonca in svetlobe, dnevi, ki so najlepši in najprimernejši za fotografiranje. Ko boste zd" j hodili na izlete, ko se boste udeležili te ali one prireditve na pro t nn, ko boste v mestu ali na vasi doživeli kaj takšnega, kar zanima slehernega med nami, tedaj se spomnite našega klica: »FOTOGRAFIRAJTE ZA .DRUŽINSKI TEDNIK'! j Za nas pride v poštev vse, kar,je ! splošno zanimivo. Vsi kulturni, socialni 1 ali gospodarski dogodki v našem javnem življenju, vsi športni dogodki, re-' kordi, posebnosti, razne tekme, nesreče — skratka vse razgibane in značilne'še novice v sliki iz katerega koli področja razen z vojaškega. Zanimajo nas t kšne slike, kakršne si vi sami želite videti in si jih radi I ogledujete v kakšnem časopisu. Vsaki sliki, ki nam jo pošljete, pri-! ložHe tudi kratek in jedrnat opis do-| gedku in pa film, ki ga utegnemo po. j trebovati zaradi povečave. Film vam po j uporabi vrnemo. (Komur to ne bi zadoščalo, naj si prebere natančni razpis v 32. štev. ,D. T.‘ leta 1940.) Slike, objavljene v ,Družinskem tedniku', honoriramo s 30, 50 ali 103 din, j kolikor jih pač po njihovi vrednosti za ! nas ocenimo. S tem odkupom preide slika z vsemi avtorskimi pravicami v izključno la't .Družinskega tednika'. Pod vsako sliko napišemo tudi avtorjevo ime! Torej na delo; nost njenega nemega odgovora, ker je opazil na njenih licih lahno rdečico in živčnost v njenih prstih, počivajočih na slonokoščenih tipkah klavirja. »Ali veste to za trdno?« »Da, da. Prej, ko sem bila še majhna, sem mislila... Toda takrat je bil ves drugačen. Upira se mi. da bi ljubila sanjača.« Brent ni našel odgovora. Že od nekdaj je slutil skrivno simpatijo med Rozo in Reynoldsom... Zato je tudi zmerom molčal o svojih ob- čutkih. Zdaj mu je pa posijal žarek upanja, Roza je zaslutila, kaj se dogaja v Brento vi duši, zato je brž zaigrala globoko občuteni Chopinov »Noc-turno«. Toda Brent je zdajci položil roko na njeno desnico. Zardela je ko mak in mu v zadregi pogledala v oči. »Roza, če...« Tedaj ga je sredi sladke izjave premotil prihod sira Henryja. »Dober večer, Roza. Lej, lej, tudi Brenta najdem tu! Kdo bi si mislil! Prijetno sem presenečen.« Brent se je nasmehnil, črhnil pa ni niti besedice. Kakor je vse kazalo, je sir Henry že zdavnaj pozabil Maščevalčevo grožnjo... Razposajen ko kakšen šolarček, ki se veseli počitnic, je sir Henry spet povzel: »Pošteno si bom oddahnil, ko se rešim tega morečega podnebja. Tudi vi, Roza, bi morali pregovoriti svojega očeta, da malo izpreže. Kupčije so zadnje tedne na moč razburljive, donosne pa pravo figo. Prišel sem, da se poslovim od vašega očeta. Ali ie doma?« »V delovni sobi piše. Poklicala ga bom.« Roza je odšla. Sir Henry je sedel in si nebrižno prižgal smotko, šele pogled na tobačnico ga je spomnil neprijetnega doživljaja. Ko je dvignil pogled, so bile Brentove oči vprašujoče zapičene vanj. »Da ne pozrbim, Brent! Hvala za temeljito zaščito! Fant mi je za petami ko moja lastna senca.« 1 »Ali niste nič več slišali o Maščevalcu?« »Nič, prav nič. Zdaj sem kar že prepričan, da je bilo vse skup bluff. Nocojšnjo noč bom prespal v ho-! teiu Rito. Tam se mi ne more prav nič zgoditi.« Brent je prikimal. Zaverovan, kakor je bil v svoje poslanstvo, si je Brent po tihem želel, da bi se vendarle kaj zgodilo. Tako bi naposled policija vsaj razčistila skrivnost, ki ji dela tolikšne preglavice. Ko je vstopil Harmer z Rozo, je bila njegova popoldanska sovražnost že popolnoma pozabljena, j Lusha je pozdravil prisrčno in pri-I jateljski. Tak je bil zmerom, ka-j dar je obveljala njegova volja, i »Imenitna misel da greš malo na počitnice,« je menil. »Tudi meni bi se prileglo, če bi le utegnil.« »Revež, kakor da bi res ne mogel zdoma!« je nagajivo zagostolela i Roza. j Požugal ji je in jo za šalo poteg-! nil za uhelj, rekoč: »Brez dela ni i jela!« I Roza se je morala nasmehniti. Poznala je očetovo delo. Udobno j sedeč v globokem naslanjaču je j pisal dolge vrste številk in nare-| koval pisma... če mu je šla kupčija v klasje, je bilo vse v redu, kadar I se mu je pa koleselj v blatu za-i tikal, ga je popadel bes. i Sir Henry se je čez kakšno uro ' poslovil in kmalu za njim se je j začel odpravljati tudi Brent. Har-merjeva navzočnost mu je kradla priložnost, da bi začeti pogovor z Rozo nadaljeval. »Oditi moram,« je dejal. »Ob desetih me čaka v pisarni še važno poročilo.« »Stopila bom nekaj korakov z vami,« je menila Roza. »Malo svežega zraka se moram še naužiti.« »Prav, prav, toda zunaj je mrzlo in megleno,« je ugovarjal oče. »Nič hudega, pridem takoj nazaj.« Harmer se je skril za časnik. Roza si je oblekla plašč in odšla z Brentom. Megla se je vlačila v gostih cunjah med hišami. Tu pa tam se je zasvetlikala kakšna ulična svetilka. Mestni ropot je le zamolklo donel do te tihe ulice. »Sir Henry je bil prav imenitne volje,« je menila Roza. »Prebolel je strah; zdaj se mu zdi grožnja samo še slaba šala.« Tine ko povzročila veliko nesrečo, in obljubil Jerini, da zakona ne bo sklenil. Ženin in nevesta sta med tem že nestrpno pričakovala duhovnika in nista mogla razumeti, zakaj ju pusti tSLKo dolgo čakati. Ko so pa svatje izvedeli, da poroke sploh ne bo, in slišali tudi vzroke za to, je nastala velika zmeda. Eden je potegnil z ženinom, drugi s prevarano Jerino. Naposled se je duhovnikom posrečilo spraviti svate z ženinom in nevesto iz cerkve. Pred cerkvenimi vrati sta se za hip srečali dve smrtni sovražnici, Jerina in Petrova nevesta. Takoj naslednji trenutek je Peter odpeljal svojo nevesto z avtomobilom na postajo in se odpeljal z njo v Belo Crkvo, kjer bo skušal doseči svoj namen. Najbrže bo pa ves njegov trud zaman, ker se je tudi Jerina odpeljala za njim. Belit Crlcva, marca. Pred šestimi leti sta se na neki zabavi v Beli Crkvi spoznala Peter Madžarac, tiskar iz Like, in gospodična Jerina Lukičeva. Mlada človeka sta se na prvi pogled zaljubila drug v drugega. Dnevi po tej zabavi so bili polni njune velike ljubezni in sreče. Kmalu so ju poznali vsi ljudje v mestu in trdno verjeli, da se bosta prav kmalu poročila. Mlada sreča je pa trajala samo nekaj let. Lepega dne je Jerina opazila, da se ji Peter bolj in bolj odmika in ohlaja. Ko je kmalu nato izvedela kruto resnico, da se je Peter zagk^lal v neko dekle iz Bele Crkve, je bila od ljubosumnosti vsa potrta. Po vsaki ceni si je hotela svojega Petra priboriti nazaj, pa čeprav v svojo pogubo. Peter je kmalu postal središče zanimanja vseh prebivalcev Bele Crkve. Kako pa tudi ne? Zanj sta se borili dve dekleti in samo na njem je bilo, za katero se bo odločil. Vsi so napeto pričakovali konca te čudne ljubezni v troje. Lepega dne so pa Petra službeno prestavili iz Bele Crkve v Mostar. Zaljubljena Jerina je bila tega silno vesela, saj je upala, da bo Peter v Mostarju gotovo pozabil na svojo novo ljubezen in se vrnil k njej. Da bi svoje sanje uresničila, se je takoj odpeljala za njim v Mostar in se v mestu stalno nastanila. Odslej je vsak dan srečavala Petra in ga skušala pridobiti. Toda vsi njeni poskusi in upi so bili zaman. Videti je bilo, da je Peter gluh in slep za vsa njena prizadevanja. Vse njegovo srce je ostalo v Beli Crkvi. Nekega jutra je Peter sporočil Jerini, da mora po službenih opravkih v Beograd. Jerini se je takoj zdela pot sumljiva. Odpeljala se je v Belo Crkvo in povprašala v župnišču, ali je morda Peter prišel po kakšne svoje listine. Župnik ji je povedal, da se bo čez nekaj ur Peter v Beogradu poročil s svojo nevesto in je vse priprave za poroko že uredil. Ko je Jerina izvedela za cerkev, v kateri se bo njen nezvesti Peter poročil, je takoj skovala maščevanje. Odpeljala se je v Beograd in takoj odhitela v cerkev Bil je pa tudi že skrajni čas. Med tem je namreč bil Peter a svojo nevesto že v cerkvi, svatje so bili zbrani in so čakali samo še duhovnika, da bi ženina in nevesto poročil. Medtem ko je Peter mislil samo na svojo srečo in lepo nevesto, je Stala Jerina v župni pisarni in zahtevala, da se poroka no izvrši, V dokaz upravičenosti sVoje zahteve je povedala, da je ženin oče dveh njenih otrok. Tedaj je duhovnik sprevidel, da bi poroka Petra z drugim dekletom lah- 3a slovo od zime sta bili na sporedu dve veliki zimskošportni prireditvi. V Planici skoki z velike skakalnice, v Mojstrani četrti zlet gorenjsjdh smučarjev. Prireditvi sta kolidirali in se sedaj pomenkujejo, v čigavo škodo. Ta pomenek bodo že merodajni z obeh ■s'rani med seboj opravili. S stališča občinstva pa tudi nemara tekmovalcev bi bilo pripomniti, da bi si eni bili radi ogledali obe prireditvi, od nekaterih izmed drugih smo pa pričakovali prijave za start na obeh tekmovanjih. O Planici moremo že sedaj reči z zanesljivostjo, da je prodrla, da se je čisto uveljavila. Nevoščljivih norveških sitnosti to pot ni bilo. Tudi v normalnih razmerah jih uradno ni bilo, poklali so pa vsaj opazovalce na trening. Sicer si v duhu lahko zamišljamo praznik, ki bi ga doživela Planica, če ne bi bilo vse tako. kot je in če bi se na pravo tekmovanje zbrala vsa skakalna elita, ki jo premore evropski sever. Da, tak pravi mednarodni nastop, to bi si še želeli. No, saj še ni vseh dni konec, in vremena se še bodo zjasnila. Do dvesto skokov je bilo letos z velike skakalnice. Ena četrtina jih je bila z bolj ali manj hudimi padci, vse preveč! Dober del teh neuspehov gre Pa gotovo na rovaš neugnanosti še ne dovolj zrelih tekmovalcev, katerih korajža je presegala njihove sposobnosti in njihovo izurjenost. Gotovo vsi eiivoočimo vsakemu domačemu ska-alcu znamko 100 metrov in %>eč. toda stvar mora počasi dozorevati. Druga četrtina absolviranih skokov, poletov je dala rezultate več ko 100 m. To je uspeh letošnjega tekmovanja v Planici, to je letošnjega podjetja pozitivna stran. Tri leta je držal Bradlov rekord 107 metrov, v nedeljo so ga nekajkrat podrli in Gering je trenutno skrajno mero dosegljivosti potisnil na 118 metrov. Prvi stometrski jugoslovanski znamki sta Finžgarjeva 101 m ln Novšakova 103 m. Bodoči svetovni mojstri bedo imeli torej opravka s številko 118, naši se pa bodo skušali preko prvih nekaj metrov čez sto. dokler se ne bodo v doglednem času uvrstili med tiste, ki se bodo borili za svetovno znamko. To bi bilo na mesfu. ker je Planica pri nas doma. Gorenjski zimsko-športni podsavez je organiziral leto* že četrtič svoj zlet gorenjskih smučarjev. Od leta do leta se vse bolj razodeva ta prireditev Gorenjcev kot zelo uspešna in pozitivna Sropagando za zimski šport in o njej ih ko trdimo, da je že dala dejanske rezultate. Zlasti imajo mlajši in naj-mlajšl tekmovalci izredno priložnost, da se na tej prireditvi iznebijo treme prvih začetkov, prvih nastopov, vodstvu pa nudi velika udeležba možnost-da iz množice c^krijejo. izberejo in si zapomnijo doraščaječo gcneracijo bodočih mojstrov in prvakov. Tudi letos ni bilo drugače. jo na vasi, vmes plošče 12.30- Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Iiadijski orkester 17.00: Oddaja za našo vojsko (ob 25 letnici ustanovitve prve jugoslov. dobroveljske divizije) 19.00: Napovedi, poročila 19.30: l ra slovenske pesmi in besede: Pesmi Zorka Prelovea poje Slovenski vokalni kvintet 20.30: Bučarjevi napevi. Sodelujejo gdč. Mija Vidičeva, Avgust Jlerlot, Kazimir Drašler in radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22,15: Plošče. Konec ob 23. uri. Prosim, oprostite, gospod kolega! Neki budimpeštanski skladatelj je na dražbi kupil staro skrinjico za denar, pač z najpobožnejšo željo, da bi bila kdaj tudi polna. Vendar se ta njegova najboljša namera ni nikdar uresničila in skrinja je dolgo časa stala prazna v nekem kotu. ’ A tam, kjer imajo takšne skrinje za denar, tam se lahko pomudi tudi leakšen vlomilec, si je mislil komponist; zato je z neko mešanico žalosti in humorja napisal listek in ga položil na dno skrinjice. »Idiot! Pri meni iščeš denarja? Jaz sem vendar komponist!« Neke noči je nekdo vlomil v skrinjico, Ker v njej ni bilo ničesar drugega kakor popisan listek, tat ni mogel ničesar odnesti. A h komponistovim besedam je napisal še tole: »Prosim, tisočkrat oprostite, gospod kolega !« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! PONEDELJEK, 10. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, pa ročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Po- ročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 17.30: Radijski orkester 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton ilreeelj) 18.30: Plošče 18.40: Gostota m razporeditev prebivalstva \ Sloveniji (dr. S, Ilešič) 19.00: Napovedi, poročili 19.25: N a c. ura 19.40: Plošče 19.50: Hudomušnosti (Fr, Lipah) 20.00: Tiezervirauo za prenos 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. TOREK, 11 MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Po- ročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Iladijski orkester 14.00: Poročila 14.15: šolska ura 17.03: Plošče 18.00: Flavta (S. Korošce) ob sprem-Ijevanju klavirja (prof. M Lipovšek) 18.40: Rusko carstvo pod lloinanovičj (Fr Terseglav) 19.00: Napovedi, poročPa 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga Vida Peršuh) 20.00: Radijski orkester 21.15: Klavirski koncert ge. Marto Osterc* Valjalo 22.00; Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. Statistika o mleku in pivu Monakovo, marca. Največ mleka popijejo v Monako-vem. pa tudi kar se piva tiče. prekašajo Monakovčane samo še Berlinčani. Zadnje čase so pa razne športne organizacijo dosegle, da je mladina rajši pila mleko kakor pivo. Glede na to je pokazala tudi statistika o porabi mleka prav presenetljive in zadovoljive uspehe. Povprečno popije vsak Nemec na mesec 52 litrov mleka, Danec ga popije 65 litrov, Anglež pa kar 77 litrov. Največ piva pa popijejo Belgijci. Tam pride na vsakega prebivalca kar 185 litrov piva na leto. SREDA, 12. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel »Štirje fantje« 14.00: Poročila 17.30: Plošče 18.00: Za nravni preporod naroda (J. Kalan) 18.20: Pevske vaje: Pojte z nami (vodi prof. Luka Kramolc) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.55: CTvod v prenos 20.00: Prenos iz opernega gledališča, v 1 odmoru glasbeno predavanje (V. Ukmar), v 2. odmoru napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Nenavadna kupčija 141etni sinko nekega filmskega igralca si je Izprosil od lepe očetove tovarišice sliko z njenim podpisom. Očetu na ljubo je umetnica ustregla tej nenavadni želji in mladi junak je ponosno nesel sliko s posvetilom »Johnnyju v prijazen spomin« domov. Nekaj tednov pozneje, ko je umetnica obiskala Johnnyjevega očeta, je ČETRTEK, 6, MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.16: Plošče 12.00: PloSJe 12.10: Po- ročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Zbor učencev orglarske šole 14.00: Poročila, objavo 17.30: Radijski orkester 18.40: HloveuSči-ua xa Slovence (dr. It. Kolarič) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. lira 19.40: FloSčo 19.50: Deset minut zabave 20.00: Plošče 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. NEKADILEC POSTANETE * treh dneh t našim zanesljivim in popolnoma neškodljivim sredstvom »NikotinoU — Velika iteklenl^a din 70"—. mala din GO*— Pošilja po povzetja »Jueopateiit«. Ljubljana. Pforžakova S. Iščemo zastopnike. PETEK, 7. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: 1'IoSče 11.00: Šolska ura 12.00: Ploičo 12.30: Poročila, objave 11.00: Napovedi 11.02: Radijski orkester 14.00: Poročila, objavo 14.10: Tujskopromctna poročila: Planica 17.30: Šramel »Skrjančekff 18.10: Žen- ska ura 18.30: Plošče 18.40: FrancoSiVna Mr. Stanko Leben) 19.00: Napovedi, ooročila 19.25: Sueški prekop (dr. Valter Bohinec) 19.40: Plošče 19.50: Izseljenska poročila 20.00: Koncert .Sodelujejo gdč. Ksenija KuSej in radijski orkester 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. ULTRAVI0L.ETNI ŽARKI io vir zdravja fn lepote. Sončite se doma t našo patentirano ultravioletno obsevalko »ORIGINAL HUB«, k! Vara nudi zdravje In lepo rjavo polt. Zahtevajte brezplačno prospekte. »JttRO-patent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iftčein« preprodajalce. DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO NIŠ0I ZEMLJIŠČE tik Novega mestu, ra. 17.000 m*, deloma travnik, deloma peskokop, kjer se kopijo pesek za zidanje In betoniranje, yra* včn elektrika Ih vodovod, se po ugodni ceni proda skupno ali na raanjSe parcele za stav* bišča, kjer le gradbeni material na mestu. Pojasnila daje GrobovSck Franjo, Novo mesto. SOBOTA, 8. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, porodila 7.15: Plofiče 12.00: Plošče 12.30: Porodila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila ,objave 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Koncert radijskega orkestra 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nacionalna ura 19.40: PloSre 20 00: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar) 20.30: Pi- CVETLIČNI MED In Ta medico dobite najceneje v Medarni, Ljubljana. Židovska ul. 6. »ZNAČAJ IN USODO« Vam spišem, ako mi pošljete dan, mesec, leto rojstva in din 10 — v znamkah. Pranja Polance, Metino 44, p. St Vid nad Ljubljano. CLiJEHA GOSPODIH! A tudi Vi se morate seznaniti in obiskati novo otvorjeno trgovino z železnino, kjer bodete z uspehom ugotovili, da karkoli potrebujete v Vašem gospodinjstvu, Vas postreže najceneje ŽELEZNIMA -----i Sekavčnik FiSip LJUBI. |4iA, llimslta cesfa ti. 19 Telefon štev. Stt-83 IZPRAsAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda! Strllarleva Ul. A pri irnnčiškanskcin mostu ota.a, Miomeri, taromelr, nyqrome!n, 'M. Veuka ,zb ra ur, ilutim.e t srtDmmr. Samo kvslileltta optika Cenili branjeno PARCELO manjšo ali vef-Jn v bližnji okoliel Ljubljane kupim pioti potovlm Ponudbe na upravo »Druž. tednika« pod »Lepa' lepa«. DRflUft" ie pravu zavarovalnica malega človeka REAL1TETA zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Llublianl Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 VOJNO 8KODO in druge drž. papirle kupulemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12 najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah NOVA TRGOVINA TYRSEVA (DUNAJSKA) CESTA STEV. 36 nasproti Gospodarske zveze VjcL Uost{u REMEDIA ra vse ?.lvljenle Prozorno držalo izredno velik rezervoar Črnila. 14 karatno tlato pero. NaJIepSe darilo ra vse prilike. ».Jugopatent« ljubi ja na. Dvor« Jakova 8 — Zahtevajte cenik. Sprejmemo zastopnike. SIRUP OKAMA MAZILO It edravllnlh repfifi- Čudovit m pet orl rei.ab ope-K iir.fi h oluljei.lih volku, turih Id vnetjih Itd ta nego dojeu^kot pri kožnem »netju. Itpuf^ajlb In br» •tnb na temenu. ra r**-pokane ors-te bradavice. Dobi ir * lekarnah Id drogerijah. Doma se šr niso opogumili z a prve RlJomladiuiiiKe poskuse. Bilo je nekaj treniranja' na igriščih, ki niso več ?a-Miežena, resnejših stvari ni bilo na pj>oredu. — Naj omenimo poskus SK Ijjubljane. da se v gmotnem pogledu »ii svojega« povzpne na zeleno vejičo. Današnji nakladi ie priležen Mak SK li.mbljane, iz katerega je razvidno vse ostalo. O. C. .i:§g u , *Ty 1 |Jj v tem originalnem zavitku US * I ,1 Mii £ žj bggl l il DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH ■■ li Uk Glavno zastopstvo za Slovenijo: RElhAN LG1ZE-Ljubljana W Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 „ g lif_ .>2:ll(ft.lft |X. ,<)W ItielOO 44-30 ' I ■ I i I mu. " izdala K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhaiek vsi v Ljubljani. F ŠPORTNI TEDNIK =j Bali šport se je poslovil Nogomet najavlja pomlad Žrtev dveh ljubezni Maščevanje zaljubljenega dekleta Svojemu ljubimcu je preprečila poroko z drugo med drugim vprašala fanta, kje ima spravljeno njeno sltko, Johnny je zardel kot kuhan rak. Tedaj se je tudi oče pozanimal za to zadevo. Po dolgem in strogem izpraševanju je John-ny priznal, da je sliko posojal svojim prijateljem, ki jim je bilo ime Johnny. Za tedeVi dni jim je računal 2 dolarja. san večer: Jožko povedi, poročila. Konec oh 23. uri. e nudie St. S 22.00: 22.15: Kadilki orke \a- -tcr. NEDELJA, 9. MARCA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Ruski sokstet 9.00: Napovedi, poročila 9 15: prenos eerkve-ne glasbe i/. franč. eerkve 9.45: Verski govor (dr. (ivido Kant) 10.00: Plošče 10.30: Tamburaški septet (St. Kalu.e) 11.15: Kant-