DOMOVINA MÊSZECSNE NOVINE ZA SZLOVENSZKI NÁROD I. LÉTO BUDAPEST, 1920 decembra 15-toga 2. NUMERA. Krainszka mestríja i jálnoszt. Mi Vendi szmo sze pred bojnov trno malo brigali za nas národ. Zdaj z britkócsov moremo szpoznati, ka je nasa nemárnoszt tüdi kriva vsze toga, ka sze zgódilo. Dokecs szmo mi po nasi vérsztvinszki potáj hodili i dokecs szmo li vérsztvinszke cíle méli pred ocsámi, tecsasz szo krti szkrívoma kopali i fundemantum nasega máloga národa szo podgróbali. Vidli szmo té krté délati, ali tak gvüsno szmo sze stímali v nasem sztálisi, ka szmo nika nê márali za nyúvo délo. Krainci szo zsé pred pétdvajszetimi lêtami zácsali nyúvo zbozsno délo. Nagledüjevácse szo poszlali eszi, kí szo naso krajíno i nase lüsztvo vözbrodili i vözpoznalí. Nyúví agitátorje i hujszkarje szo tüdi hodili eti, ali nikaj szo nê mogli doprineszti ár je lüsztvo nyúv rúzsen cíl na pamet zélo. Szlédkar szo pa szvoje kníge i kalendáre razsürjávali, ali zopsztom, ár je lüsztvo té jezik nê razmilo, kníge i kalendáre je nê küpüvalo. Krainci szo volo nê zgübili, gyopo szo szi obrnoli i tak szo míszlili, ka po ednákoj póti némrejo do- prineszti, tó z jálnosztjov zsé zadobíjo. Knizsice i píszme szo posílali nasím dühovnikom,v steri szo tanácse dávali kak trbê pobozsnoszt lüsztva pomágati i hrániti. Ali oni szo nê na pobozsnoszt míszlili, nego na nyúve politicsne cíle. Krainci szo dobro vidli, ka je na póti proti nyúvome cíli nájvéksa zádeva nas sztárí jezik, steroga szo nasi ocsáci jezero lêt v szvojoj vretinszkoj formi obdrzsali. Nasi píszárje szo té jezik szigdár odlócsili od krainszkoga jezika, záto szo me dálí tó imé: „isztinszki“, „právi“, „sztári“ szlovenszki jezik. V tom jeziki mámo blűzi 300 knig. Krainci szo dobro znali, ka tecsász, vsze nyúvo vüpanye zopsztonszko bode, dokécs mi té jezik obdrzsimo. Záto szo iszkali táksega csloveka, ki nyím vcsiní tó dobróto i pokvarí té jezik tak, ka sze lezsê na krainszko formo obrné. Naisli szo toga csloveka, ki sze pódo kraincom, i dó sze odnyi voditi. Szaksí dober Szlovenec zná, ka je té cslovek Klekl József. Té cslovek je vcsíno Kraincom tó dóbroto, pokvaro je nas jezero lêt sztar jezik, obrno ga na krainszko formo. Nê je szamo tó vcsíno, ka je mészto vogrszkoga pravopiszanya krainszko pravopiszanye notriprineszo nego je nas jezik szploj preobrno i zmêso. Nase sztáre recsí je v krainszkoj formi piszao i jezero pá jezero krainszki rêcs je prêkzéo. Nase práve sztáre recsí je völücso, i krainszke recsí je posztavo na nyúvo mészto. Tak je eden jezik sztvoro, steri je zsé szploj krainszko formo kázo. On je na tó nê glédo, csi ga lüsztvo razmi ali nê, nyémí je li eden cil bio pred ocsámí, nas jezik na telíko priblűziti k krainszkome jeziki, na keliko je mogócse. Ka je té cslovek z nasim jezikom vcsíno, toga pára nega na szvêti. Od sészt lêt mao szmo doszta prevecs rúzsnoga déla csüli i cstéli, ali tó je to nájruzsnêse. Krainci szo sze z tém nê zadovolili. Dobro szo znali ka vecs, kak eden strti tao Vogrszki Szlovencov v Ameriki prebiva. Záto szo ruzsno gyajo zacsnili za tém lüsztvom. Oni szo v szlobodnoj Ameriki zsíve dűse stéli kűpűvati. Vő szo poszlali v Ameriko szvoje popeve i baráte, tak ka zdaj v Ameriki 80 krainszki popév jeszte. V New-York várasí szo eden klóster goriposztavili i edno stamparijo szo szi szpravili. V sze tê popevje i barátje szo sze za nasim lüsztvom szünili ali nê za pobozsnoszti volo nego za politicsnoga cíla volo. Amerikanszke katolicsanszke püspeke szo vkanili tak naprêdávavsí ka szo Vendi rávnocs táksi Szlovenje kak Krainci. Etak sze zgódilo ka v Ameriki prebivajócsi Vendi katolicsánszke vőre nindri némajo dühovnike szvojega národa i szvojega právoga jezika; tühénce morejo poszlűsati ki szo nyúvi nepriátelje tak v politiki kak v rêcsi. Lüsztvo je vecsekrát proszilo od szombathelyszkoga püspeka práve vogrszke szlovenszke plébánose, ali gda je eden táksi vő priso v Ameriko, krainszki popevje i barátje szo ga pregányali, amerikanszkim püspekom szo lazsali, ka je on nê Szlovenec nego Vogrin i záto neszmê v szlovenszko gmajno ídti. V nyúvoj hamisiji i jálnoszti szo Krainci escse dale slí. Edno novino szo vödáli za nase lüsztvo, stera tó gízdavo imé noszi na cseli Vogrszki Szlovenec i vogrszka korona i cimer je tüdi vönamálana na cseli té novine. Vogrszki Szlovenec je v nasem právom sztárom szlovénszkom jeziki napiszani. Ali tó je szamo vönêsnya kózsa. Vogrszki Szlovenec je v ovcovo kózso oblecseni vúk, steri je nase vrlo lüsztvo sto vkaniti i na nyé zéti. Szaksa nyava rêcs krainszko mislênye kázse. Lüsztvo je pácso i szakse-féle lázse je razsürjávo. Piszo je, kaj vógri nas szlovénszki národ pozsrêti scséjo kaj nase lüsztvo pregányejo csi szlovénszki szmê gucsati, kaj v soláj déco vucsitelje bijejo, gda szlovénszki gucsi, kaj Szlovenje prevecs velike porcije morejo placsüvati. Piszo je, kaj szo Vógri vsze tiszte lüdé pregányali, mantrali i vö odegnali, ki szo sze brigali za szlovénszki národ. Piszo je, kaj szo Vógri Dr. Ivanóczyva v temlico vrgli, ár je on szlovénszki píszo. Dosztakrát je píszo, keliko more trpéti szírmacsek Klekl József záto, ka szlovénszki píse. Nê szamo Vogrszki Szlovenec nego vszi krainszki popevje i barátje szo Klekl Józsefa Marijin List i Novine razsürjávali i vszeposzédik porácsali. Netúzsni Szlovenje, premiszlite szi dobro vsze tó hamisíjo i jálnoszt! Krainszki politikuske szo Francuzom, Anglusom, Taljánom i cêlome szvêti potrdjávali, ka je nyúv jezik i nas jezik eden jezik. Za toga volo szo z cêlov nyúvov mocsjov na-tom délali naj sze nas právi sztári szlovénszki jezik tak preobrné, ka de krainszkome jeziki glihnoszt kázo. Dugo lêt szo iszkali z szaksov prilikov táksega csloveka, ki de nyím v tom ruzsnom déli na pomócs. Na szlêdnye szo naisli Klekl Jozsefa i pogêzdili szo ga, vodili szo ga i on je só za nyimi, kak szo ga pelali. 2 DOMOVINA 2. num. Ali v-Ameriki, tam szo sze pá ovak obracsali. Nas právi szlovénszki jezik szo sze návcsili, novine i knige szo vödávali na tom jeziki i tak szo nase v-Ameriki prebivajócse lüsztvo stéli v kaniti i kszebi csalivati. Eti domá szo Klekl Jozsefa na nyé zéli, naj sze on za betezsnoga vőda i naj od püspeka penzio proszi. Püspek je tó prosnyo z zsmetnim szrcom dovólo. Na tó szo v Ameriki v novinaj i vszeposzédik dáli razsürjávati ka szo Vógri Klekl Jozsefa v penzio poszlali, ár je on szlovénszki szmo piszati. Ali záto je tá jálnoszt i hamisíja nê doszta doprineszla. Amerikánszki Szlovénci szo krainszke poté vöszpoznali. V ovcovo kózso oblecseni Vogrszki Szlovenec je bukno i ne móti vecs vodé. Nasi Vendi szo sze vküpzvézali i sze zácsajo za szvoj jezik i za szvojo sztáro domovíno brigati. Dvoje lêpe, v nasem právom sztárom jeziki napiszane novine tüdi májo, ete szo: „Szlobodna Rejcs“ i „Zvejzda Vogrszki Szlovencov“. Szlovénci! Premiszlite szi vi tüdi dobro vsze tó hamisijo. Csemerijte sze, odürjávájte hüdobnyáke i razbojnike, ali ne zgűbte vüpaznoszt. Jálnoszt i hamisíja krátke nogé má i z szapov dugo ne láda. Historia szvedocsi, ka sze z hamisíjov i z jálnosztjov escse nigdár nê napravo sztálen ország. Fundamentum országa je pravica i isztina. Tó je zdaj eden szláp, steri nede dugo trpo. Szunce de pá szíjalo i razzsené obláke i meglé. Nê sze trbê bojati od Krainszke jálnoszti. Nász oni nedo mogli pozsrêti i nas jezik vöztrêbiti. Nas národ je zdrav, zdravêsi, kak nyúv, nas jezik je lêpi, lépsi kak nyúv, i lépsega glásza, kak kaksi koli drügi szlávszki jezik. Te nájsztarêsi i nájlépsi szlávszki jezik. Nasa dúzsnoszt je té zdrav národ té sztárí i lêpi jezik goriobdrzsati. Tó je tüdi zselênye nase sztáre domovine. Nê sze szlobodno tá nyáti, nê szlobodno szamo za vérsztvinki cilaj sze trêti. Visise moremo glédati. Moremo na nas národ glédati i nê szlobodno trpéti naj nász drügi potisznejo eszi ali tá. Nê szlobodno dopüsztiti ka bi szakse-féle zapelávci nász vodili i szakse-féle lüsztvo szvoje blatne csrêvle z nami dojbriszalo. Laszvice. Po TÖMÖRKÉNY ISTVÁNI z Vogrszoga. V ednom tábori v Boszniji szo katonje domó zdihávajócse nóte popêvali. Nóta sze je domó ceknola, domó v lêpi Vogrszki ország, odkec szo oni tak dalecs szpadnoli, eszi med ergyáve pecsíne i nísterni tak na vekveke tű more osztaniti pod tém ergyávim kaményom. Kak eden proszen páverszki katona szvoje szrcsno obcsütênye v versus zná djáti, tak szo té nóte tűdi od doszta féle rázlocsni dugoványov popêvale, od veliki topolov, od máloga konya, steri zdaj gvüsno zséja, ár nega nikoga, kí bi ga napójo. Detecsa je tá nóta, ali záto szo go povszédik popêvali; kak zsaloszno je nóta múvala, tak zsaloszno szo décski glédali. Ár je jákó zsaloszno od máloga konya li popêvati, gda on po veliki mezővaj lehko szkácse tam tá, kam sze me vídi. Bodri pesz je tüdi nê méjo mirovcsine, Sajó pesz tüdi nê, oh i kelkokrát szo szpomínali veliko vodó Tiszo. Nóte glász je vöter dalecs odneszo tá po doláj. Zopsztom je popêvo törszki pop na szvojom törmi, nê szo ga poszlühsali, szaksi je li na tó miszlo, gda de só domó v lêpi Vogrszki ország. Ali niscse je nê zno odgóvor dati, brnkaszti bregovje szo li tühi osztanoli. Nyím lí oblácke znájo pripovedávati od toga országa, oblácke, steri sze pomali csujszkajo eszi, ár bi oni tüdi ráj v ovom országi prebivali. Oh oblácke! Oni szo dobri prijátelje. Gda je eden ali te drügi tákso formo kázo, kaksa sze domá vecsekrát dá viditi, décsko ga dugo gléda, zdígne sapko i etak ercsé pajdási: „Glé, glé, té je gvüsno z-dóma priso“. Od oblákov szo tüdi nóto napravili, od túge oblákov, steri od Szegeda idejo vö jáko bisztro. Na ednom jeszénszkom dnévi proti vécseri sze je eden csren oblák zdigávo vö z veliki bregóv. Z dóma je priso, pomali je plavo. Ali gda je do nasi décskov priso, zacsno sze krózsiti obri dolá. — Laszvice, laszvice! szo krícsali pojgye, z Vogrszkoga országa szo prísle. Rêszen szo one bilé. Bozsi fticsi, kí sze okoli Mále Mese na pót szprávijo ár od zíme scséjo vujti. Veliki raj ji je biló i gda szo v zráki szemtá lêtale, daló sze vidíti, ka szállás iscsejo na nócs. Szakse okó je li nyé glédalo. Tá szo szele na sztréjo barakka. Póleg je bio váras, ali one szo nê tá sle. Eszi szo prísle, tak da bi znale, kaj eti Vogrszkoga országa lüsztvo nájdejo. V tri, stíri redáj szo sztréjo poszele, plót, grájka, tramóvje szo tüdi dóbili nisterno. Cêla krajína sze napunila z csipkávanyom. Legénje szo je pa li glédali, glédali, i gúcsali szo zsnyimi: ka je domá nóvoga, mále laszvice? Jeli ka je teski bijo vas mars prêk po têj grdi bregáj? Navóni vandrarje szo pa nesztanoma li csipkávali na vsze pítanye; ali tó csipkávanye sze têm zselajócsim vühom tak csülo, da bi domácsi gucs bíjo. Ár v tom országi, gyé szo bili, nega laszvic, nega niksi máli fticsov. Nega tű nika. Tó je sasova i jázbecova domovína. Ali zdaj naj príde eden táksi jázbec. Gyezerokrát dobí szmrt zdaj gda té prijétni z Vogrszkoga országa pridócsi vendégje eti sztális májo. Legénje szo je li poszlűhsali, li poszlűhsali, dokecs szo té trüdne sziróte nê zászpale. Ete vecsér je nikse lárme nê bilo v barakki, pojgye szo li po tihoma sósnyali eden tome drügome: no vídis, vídis, dönok szo eti szé prísle. Gvüsno szam zno, kaj eti szé morejo prídti. Má bidti, kaj szo niksi glász tüdi prineszle; tó je mogócse, vê znás, kaj szo laszvice bozsi fticsi. Po mali je tihota posztánola, eden vogrszki raj je pod sztréjov, te drügi je pá na sztréji szpó. V-toj nócsi je lehko biló od dóma szi szényati, rêszen isztina, kaj je tó nyím szigdár naleci sló. Na drügi dén je szaksi décsko prvle na petáj bijo, liki je tromböta brécsala. Szaksi legén je laszvice iszko. Szaksi bi rad vido, kak sze té máli fticsi na pót szprávlajo. Ali nika trno zsaloszno sze zgódilo. Niscse je nê na tó racsúno, nê cslovek, nê laszvice, kaksi vötri prebivajo v kotláj csrni bregóv. Okóli pónócsi je od szöverszkoga kraja mraz vövdaro, sznêg je prineszo, sztréje, barake i mezőve je pokríjo. Laszvice szo tam lezsale na zemlê zmrznyene. Legénje szo sze v dveraj sztiszkávali. V nyúvi szrcáj je tüdi szaksi cvêt zmrzno. Niscse je nê sto vöidti, ár bi té na mrtvo laszvico mogo sztópiti. Po ednom cajti je nistemi vö so ali dobro je szkrb méjo naj na laszvico ne sztopi. Eden je v sznêg poklekno, gori je zéjo edno laszvico, i glédo go je. — Nini, ercsé, escse je topla. Dvê veliki prgiscsi je méjo té décsko. Proszna páverszka je bíla tá prgiscsa, ali têm toplêsa je bíla v-nyêj 2. num. DOMOVINA 3 tekócsa krv. V tople prgiscse je zéo fticsa. Od toplócse je ftics ozsívo. Na polojno mrtva szirota laszvica je óprla ocsí, i te décsko je mocsno szkrícso: — Pojgye, laszvice escse zsivéjo! Szkoron nê szo sze bili pojgye, tak szo sze vötiszkávali, szaksi sze tró k têm nevónim fticsom. Szaksi ji je telko goripóbro, kelko je li mogo i zacsnoli szo je szegrêvati. Notri szo je noszili, na sztole szo je doj z dêvali i z gvantom szo je odénoli. Táksi sze tüdi najso, ki je je küsüvo, v lampe je zéo i tak je vrdêvo szápo v nyé podpinoti. Nê je osztaníla vönê niti edna laszvica. V hizsi szo pa zácsale ocsí opérati. Oh kaksa radoszt je bíla tó. — Glé, glé, zsé sze zácsa otaviti. — Ka pa moja? Nini, kak sze gíba! Rêszen szo sze gíbale nevóne mále sztvaré. Bíla je zsé táksa, stera je na szto széla i kolivrat je glédala. Jáko lêpe ocsí má laszvica, na nyúvom golombisi sze dojnamála tiszti cslovek na koga gléda. Komiszki krüh szo nyím ponüdíli i bilé szo tákse, stere szo za nyím popádnile. Vodó szo nyím tüdi prineszli, pá csrno kávo. Ár katonje radi májo csrno kávo i tak szo miszlili kaj je ona laszvicam tüdi trno dobra. Csi je dobra bíla ali nê: nevêmo, ali to je gvüsno, ka je szkoron nê szaksa laszvica zsíva grátala. Té sztvaré szo znale na kaksom mészti szo, niti edna je nê divja bíla. Pojgye szo nyúve peróti z zóbnimi kefami pucali. Szaksi je méo laszvice na szvojoj poszteli. Tiszti dén szo rávnocs nê méli szlüzsbe, záto je szaksi po szvojoj voli lehko dvoro szvojim vendégom z Vogrszkoga országa. Laszvice szo pa nyím z csipkávanyom hválile. Eden proszen décsko je nyím szkoron nê jokécs pravo: — Zakaj mi ne právis tak, ka bi te razmo, ka te bolí? Proti podnévi je vöter hêjnyo i szunce je szíjalo. Pojgye szo laszvice v prgyiscsaj vönoszili na dvor, one szo pa na sztréjo odletéle. Eden csasz szo szi zgucsávale, té szo pa odletéle. Szrecsno ino blájzseno pót szo nyím zdihávali pojgye. Te szlabêse szo escse na edno nócs priszebi zdrzsali. V nádre szo je zdêvali i tak szo zsnyími szpáli. Na bitje vküpszprávleni décski szo na szvoji szrcáj szegrêvali té nevóne fticse. Na drügi dén szo té tüdi odletéle. Jaboko ino krűh. V Monostri szam bio v ednoj bóti. Eden sztarec je priso notri, mogo je méti nisterni szedendeszét lêt. Píto szam ga: — Odkec szte sztári? — Z Zsenavla, proszim lepó. — I ka je vász eszi príneszlo? — Naj me ne pítajo. Nikse szenó mam na Szpódnyem Szeniki, i némrem je domó szpraviti. Tak szo mi pravli, naj v Zsenávce idem, tam sze dobí dopüscsênye. Z Zsenávec szo me pá eszi poszlali v váras k szolgabiróvr. Zsnyím szam só k szolgabiróvi, ki preci vödá dopüscsênye i etak me práví: — Z tém piszmom v Zsenávce morete nazáj idti, tam plácsajte vámo i té de zsé vsze vrédi. Trno mi zsmetno szpádne, ka vász trűditi morem, ali znáte zdaj je táksi zmótjeni szvêt. Te sztarec zahváli, poklóni sze, zéme szvojo palico i vőide. Jasz tüdi szlobód zémem od szolgabiróva i tá idem po várasi. Prevecs zmêsani je szvêt, szam szi miszlo. Kelko zopsztonszke hodbe má zdaj szaksi cslovek! Zakaj je vsze tó, szam sze píto. Zakoj volo? Zatoga volo szam szi miszlo, ár je lüsztvo zgübilo vűpaznoszt vuszebi. Doszta lêt more pretecsti, dokecs vűpaznoszt pálik nazáj príde v szrcé lüsztva i dokecs cslovecsansztvo z nóvics nájde szvoje poté blájzsensztva. I sto je tomi krivec, szam sze píto nadale. Sto je Krívec? Szvêta zapelávci, szam szi odgóvoro, kí szo zburkali, zmêsali i zmótili szvêt. Lüsztvo je v mirovcsini blájzseno zsivélo, ali hüdi lüdjé, kí nescsejo délati, szo to nyémi nê vóscsili. Nóve recsí szo glászili, vsze szo stéli nacsi napraviti vekivecsne isztine i plemenito mislênye szo v blato klácsili, odürjávanye, szrd ino nevoscsénoszt szo szêjali. Szvêta zapelávci szo vsze tó trplênye, mantranye i nevólo na szvêt prineszli. Zadvecsera nevêdocs pá proti szolgabirovíji idem. Koga vídim tam na sztolici szedéti? Mojega zsenavloszkoga sztarca. Jaboko ino krűh je méjo v rókaj ino zsmajno je jo. Ka pa sztári, nê szte slí v Zsenávce? — Kaj bí pa nê só! Zsé szam nazáj príso. Gnesz rano szam li nikso zsupo gyo, lacsen szam gráto, zdaj szi nika malo vszé zémem, ár je escse dúga pót do Zsenavla. Vö szam só z várasa sze sétat. Moje mislênye je okoli nasega máloga národa hodilo. Ka bó znász, szam sze píto. Ka bó znász? Jeli mo mogli té veliki vihér presztáti, kak szmo vihére jezero lêt presztáli, ali sze pa raztopímo med národami, kak sze eden falácsek cukra raztopí v vodê? Jeli de moglo nase lüsztvo trdo ino verno osztáti, ali sze pa raztori poszvéti iszkavse szvoje zsivlênye tam, gyé je nájlezsê nájde? V pamet szo mi prísle vsze one prigode, stere szo mi moj dêdek pripovedávali. Kak je nase lüsztvo v zdávnyem vrêmeni v cérkev hodilo na Nemes Csó. Trí dni je trbélo tá idti, tri nazáj i dönok szo vszáki veliki szvétek v cérkev sli. I na dale, kak je nase lüsztvo v Sopron, v Győr, v Tatatóváros, v Veszprém, v Büdino na szénye hodilo pêski, zsmeten brémen noszécs na plécsaj; ribase, na odajo, gda szo tá sli i szirino na gyope, gda szo domó slí. I na tê velki potáj szo nê potrosili niti ednoga grosa nê. Krumplicse szo neszli z szebom v turbi, té szo pekli i jéli. Té mi na ednók v pamet príde te zsenavloszki sztarec. On je pêski só z Zsenavla do Zsenavec, od téc do Monostra, nazáj v Zsenávce i pá v Monoster, od etec pa domó v Zsenavle. Tó je vszenavküp devét vőr hodbe. Tó velko pót je te szedendeszét lêt sztar Szlovenec eden dén pohodo z zsupov, z ednim falácskom krűja i z ednim jabokom. Moje zmêsane míszli szo naednók vöodisle z moje pameti, tak da bi je krajpodpino. Veszéli szam gráto. Rad bi za tém sztarcom bêzso etak nyemi erkócsi: „Vi szte právi szín nasi sztári ocsákov. Vi szte moje vűpanye zmozsno povéksali. Vi szte mi pokázali, kaj sze nasa práva vogrszka-szlovénszka krv escse nê preobrnola. Vi szte mi poszvedocsili, ka je nas národ zdrav, sztálen i trdi. Eden národ takse nature ne preminé nigdár, kakkoli sze zmêsa szvêt okoli nyega.“ 4 DOMOVINA 2. num. Agrarni reform. Töf! töf! Automobil bisztro tira po postíji. Goszí rázno razletíjo. Gá! gá! Szvinyé rázno razbezsíjo. Röf! röf! Automobil li bisztro plava gori po dúgom dóli. Röf! röf! gá! gá! töf! töf! Kama idejo tak náglo, kama letíjo tak bisztro? Ka sze zgódilo? Oh velko dugoványe. Nóvoga országa nájcsednêsi lüdjé idejo szprávlat „agrarni reform“. Velko znanoszt, z nébe szpádnyeno módroszt, zvelicsanye lüsztva neszéjo z szebom. I tó vsze razdelijo med lüsztvom, vsze tá dájo lüsztvi, nika szebi nezdrzsíjo. Gori sze pelajo na Goricsko v edno vész. Lüsztvo vküp dájo pozvati i zacsnejo szvoje vcsenyé. „Eszi csüjte, eszi poszlüsajte! Mi szmo moderna drzsava. Mi vcsímo zaosztáno lüsztvo. Mi známo, ka lüsztvi trbê. Ka trbê lüsztvi? Lüsztvi krüh trbê. Krüh pa ne raszté na drêvji i sze ne dá nájdti v goráj. Krüh sze z mele szprávla. I znáte, Z koj dobíte melo? Melo z szilgya dobíte. Szilgye pa na nyivaj raszté. Povéte mi, ka je nyiva? Jeli ka nevête odgovor dati. Nyiva je zorána zémla. Csüli szte? Nyiva je zorána zémla. Po táksem zemló orati trbê. Razmili szte? Zemló orati trbê. Kak trbê orati? Tó vam vöraztolmacsimo. Zemló orati z plügom trbê. Razmite, z plügom. I ka je plüg? Jeli ka nevête? Plüg je agrarni masin. Razmite, agrarni masin, steri dvá roglá má. Zakoj volo má plüg dvá rogla? Za toga volo, ár plüga roglé drzsati trbê, t tak trbê orati. Razmili szte? Roglé trbê drzsati i tak trbê orati.“ Tű szi je malo pocsíno. Lüsztvo ga tihoma poszlüsalo i ne sze rávnocs muknolo, gda je to veliko agrarno znanoszt csülo. Szamo eden dvenájszet lêt sztar pojbics je sósnyo szvojemi pajdási, ka on tak dobro zna, zakaj plüg prêlocse má, ali nyav ocsa je csememo nanyega pogledno i tak je on tüdi tühi gráto. Ov je pá nadalávo szvoje vcsenyé. „Vido szam, ka szte répo tak vöbráli z zemlé, ka szte nát popadnoli i répo szte vöszkübnoli. Tó je nê csedno. Nát sze sztrga i répa notri osztáne. Csednêse de répo z motikami vökopati. Razmili szte, répo z motikami trbê vökopati. Vido szam tüdi, ka szte krumpicse z motikami vökopali. Tó je nê csedno. Motika nájlépse krumpicse rázno szecsé. Krumpicse z rokami trbê vöbrati. Razmili szte, z rokámi. Ali szamo tiszte, steri szo na cslovecsi nűc. Tiszte, stere za szvinyszko polaganye máte, lehko notri nyáte v zemlê. Szvinye szamo vö trbê pognati na nyivo, one szi krumpicse vözkopajo. Tak doszta trüda prisparate. Vido szam, ka zsénszke segó májo trávo brati v kukorici. Tó je nê csedno. Ár tó trávo tak kravi dájo tá. Csednêse de kravo vögnatí v kukorico, ona szi tam trávo száma lehko poberé. Vido szam, ka szte kukorico z rokámi dojtrgali. Tó je nê csedno, vídi sze, ka szte zaosztáni i nevête nücati modernszko skér. Kukorico z skáricami trbê dojrézati, tak de hitrê sló. Vídim, ka doszta drêvja máte i na drêvji trno doszta lisztja jeszte. Z toga vnógoga lisztja szte szi do etoga mao niksi haszek nê napravili. Po etomtoga tó nacsi bó. Mi vasz navcsímo, kak trbê tó lisztje nücati. Gószance morete póvati i krmiti. Mi veliko gószancsno trzssztvo posztávimo gori v Murszkoj Szoboti, cêlome szvêti mo gószance liferálnivali. Doszta pênez dobimo za nyé, szaksi cslovek de bogáti. Vidite, ka sze mí szkrbímo za vász, nê tak kak Vógri.“ Z tém szo goszpódje szkoncsali. Lüsztvo je rázno razíslo i nika je nê pravlo, szamo máli pojbje szo sze szmejávali. Goszpódje szo pa po dobro szkoncsanom déli notri slí v ostaríjo i pilí szo, kak goszí, ali nê vodó, i grátali szo kak ... némo pravo. Automobil ji je pa, töf, töf, gá, gá, röf, röf domó pelo. Od zseléznoga betona. Gda je nas sztrasen inzsellêr, te pokojni Takáts László szobocsko ino pücinszko cérkev dao zídati, lüsztvo je li glédalo tó nóvo módijo zídanya. Délavci szo z zsagdol lêpe forme vküpszklenoli, ete szo z drodom i z ténkimi zseléznimi sibami na gószti povlékli. Gda je vsze tó lepó po rédi krédi biló, v té forme szo cémentovo mêsanco notriszipávali i z kukácsami szo go dobro 1. kêp. Gda sze v Püconszkoj cerkvi korus redo vküpzbili. Sztarêsi lüdjé szo szi glave csovali, gda szo tó vidli i etak szo erkli: „Nigdár z toga nika nede, tó sze vküpszüne“. Cérkvi szte sze nê vküpszűnole, krépko sztojíte i ne szűnite sze vküp té tüdi nê — stero Bóg ne dáj — csi de sze zémla trószila. Ali té mlajsi gazdi szo dobro kebzüvali, kak sze tó délo rédi, szaksi tao szo dobro poglednoli, kak táksi lüdjé, kí sze radi vcsíjo 2, kêp. Gotov korus v Püconszkoj cérkvi. 2. num. DOMOVINA 5 i szlédi szo oni szvoje rame tüdi po nóvoj modiji szprávlali. Tak sze zgodílo, ka v nasoj krajíni vecs páverszki hizs jeszte, stere zselézen beton májo v szebi. Záto eti vrêdno drzsímo razkládati, kak sze zselézen beton rédi. 3. kêp. cerkev zidala. Szaksi cslovek je zse csüjo od cementa, steri sze z niksega kamenya redi. Szamo takse kaménye (pecsína) je dobro k tome ili stero vapno mo ilojco má vuszebi. Tó kaménye zmelejo, melo v zígle vküpszprésajo i v mocsnom ognyi vozazsgéjo, i te pá znóvics na prevecs famsko melo szemléjo. Tak sze rédi cément. Cementova mela takso naturo má, ka sze vküpzgrábi, csi go z vodov polejemo. Redovno za ednov vőrov zsé trda gráta ali záto escse 4 — 6 kednóv moremo csakati, dokecs szploj trdi kamen z raszté zsnyé. 4. kêp. Korusa zselezje v Szobocskoj cérkvi. Szamoga cémenta nigdár ne nücamo z ednoga tála záto, ár bi tákse délo trno drágo bíló, z drügoga tála pa záto, ár csíszti cement szpóka i csrepnyaszti gráta. Za toga volo mêsamo k ednome táli cémenta 4—6 tálov pêszecsnoga kaménya. Vodé pa polojno telko zémemo, kelko cémenta. Csi tó mêsanco z kukácsami dobro vküpszbíjemo, gotov je beton. Zakaj trbê v beton zselézo dêvati? Záto, ár tak nyavo krepkoszt povéksamo. Tó mo bole razmili, csi mo brodili, kak sze brvne oponásajo pod szvojov i vönêsnyov zsmécsavov. Csi dúgo brvno na dvá penyá dêjemo, na pamet zémemo, ka sze brvno vujgne. Nájmre sze pa té vujgne csi escse drügo zsmécsavo tüdi szkladémo na tó. Kak sze more brvno vujgnoti? Tak, ka sze te vrnyi tao leszá vküpsztíszne, te szpódnyi tao pa vtégne. 5. kêp. Kupole zselézje v Szobocskoj cerkvi. Kak sze godí z leszénim brvnom, tak sze godí z betonszkim brvnom tüdi. Oszpodi sze more vtégnoti vrkaj sze pa more vküpsztiszniti. Ali beton je szkoron nê táksa kojna, liki glazsojna: trno malo drzsánya ma, gda sze nyemi vtégnoti trbê. Preci sze vtrgne. Eden z betona naprávleni tram sze zsé pod málov zsmécsevov potere, ár sze nyav szpódnyi tao naleci pócsi. Tó fallingo poprávi zselézo. Tá, gde sze brvno vtégnoti more, zselézne síbe trbê polozsiti, etak betonszko brvno dosztakrát vékso zsmécsevo naleci noszi. Tó nam 6. kêp Kupola od znótra v Szobocskoj cérkvi kázse 7. kêp, gde sze v beton polozseno zselézo dá viditi. — Ali gda na brvni velko zsmecsava lezsi, té sze nê szamo na szrêdnyem tali sztere lehko, nego na dva kraja tüdi, rávnocs tam, gde je podlozseno. Inzsellêrje tak právijo, ka sze brvno tam podrêzse (lenyíródik). Záto je zselézha siba na prvom kêpi gorivujgnyena. Na konci pá záto má klüko, naj sze lezsê zgrábi v betoni. Proti podrêzsenyi (lenyiródás) sze tak tüdi bránimo, ka na formo U vujgnyene síbe kumesz dêjemo notri v beton i podúzs lezsécse síbe v té potisznemo, kak sze to na 8-om i 9-om kêpi vidi. 6 DOMOVINA 2. num. Naj escse bole vídimo, kakso dúzsnost má zselézo v betoni eti dojszpísemo edno príliko, stero szi szaksi cslovek lehko naprávi. K toj príliki drügo nika nê trbê, kak papérne pantlike i cukerszke kocke. Sztisznimo naponi vkűp 18—20 cukerszki kock i dêjmo tó, etak naprávleno cukerszko brvno na eden papérni pantlik. Ka, na dvá kraja z pantlika osztáne, tiszto vujgnimo naponi gori i potisznimo v trétjo ali v strto razo notri. Tó cukerszko brvno lehko na dvá penyá dêjemo, ne szpádne vküp, nego escse ½—1 kilogramm zsmécseve tüdi drzsi, kak nam tó te 10-ti kêp kázse. 7. kêp. Brvno z zseléznoga betona. V etoj príliki papér tiszto dúzsnoszt má, kak zselézne síbe v betoni. Brvno bi sze szpodi vtégnoti moglo, ali pantlik tó nedopüsztí, vrkaj bi sze pá vküpsztisznoti moglo, tó pá cuker nadopüszti. 8. kêp. Kumesz sztojécse zselézo v brvni. Csi tó brvno obrnémo tak kak sze na 11-tom kêpi vídi, tákso brvno dobímo, stero je na szrêdi podlozseno. Z kêpa sze dá víditi, kaj zdaj vtegyűvanye (nyúlás) vrkaj, sztiszkávanye (összenyomódás) pa szpodi szpádne. 9. kêp. Kumesz sztojécse zselézo v brvni. Csi zdaj na szrêdnyi tao brvne kákso zsmécsavo dêjemo, té polojno brvna lehko krajzémemo, te drügi tao vuszebi posztoji, kak káksi v sztêno notrizazidani tram (12-ti kêp). Etak sze rédijo korusi v cérkvaj. 10. kêp. Z cukerszki kock i z papéra naprávleno brvno. Pri têj prilikáj vídimo, ka papérni pantlik gde vrkaj, gde pa szpodi szpádne, szigdár tá gde sze prílika vtegyűje. Rávnocs tak je tó pri zseléznomi betoni, zselézne síbe tá prídejo gde je vtegyűvanye. Vsze tó délo doszta rázuma i doszta brodjenyá zselê i inzsellêr doszta more racsúnati, csi szvoje délo dobro scsé napraviti. Zselézen beton tó veliko vrêdnoszt tüdi má, ka sze cêloga rama zselézo lehko vküpzvézse i etak cêli ram tákso sztálnoszt dobí tak da bi z ednoga falata bijo vözdubleni. Gde sze zémla csesztó troszí, tam sze z zseléznoga betona szprávlene hizse, nigdár vküp ne szünejo. 11. kêp. Naszrêdi podlozseno brvno z cukerszki kock. Voda, moker lüft ne skodi zseléznome betoni. Csrvjé ga ne prevrtajo. Zselézo je v betona kríli, ergya k nyémi némre cuj. Sőt, csi ergyávo zselézo dêjemo v beton, tá ergya po cajti preminé. V ognyi je zselézen beton tüdi trno sztálen: ne zgorí, kak lêsz, ne pócsi, kak cügeo, ne vujgne sze, kak zselézo. Li edno fallingo má zselézen beton: trno zsmetno ga razmetati. 12. kêp. V ednom kráji notrizazidano brvno z cukerszki kock. Mi té cérkvi tak nescsemo razmetati, miszlimo, ka do doszta sztó lêt sztalé na bozso díko i na radoszt nasega lüsztva. Naj bódo té cérkvi kêp nasega máloga národa; té máli národ je trdi, sztálen i drzsécsi kak zselézen beton, ár má vszebi zselézne síbe. Kak cémenti krépkoszt v nyega polozsene síbe dájo, tak nasemi národi vogrszka kultura, nase jezero lêt sztare prigode i nas z Vogrszkim országom vkujzvézani vérsztvinszki zsítek dá krépkoszt. 2. num. DOMOVINA 7 POLITICSNI GLÁSZI. Amerikánszka nova politika. Amerikánci szo szi nóvoga prezidenta odébrali, Harding szenátora. Z nóvini prezidentom sze v Ameriki nóva politika zácsa. Vszí prêdnyi politikusje szo táksega stímanya, ka je amerikánszka dúzsnoszt szvêt vöpotégnoti z one műzge, v stero szta ga Wilson i Clemenceau szünila. V Europi poznani i v Ameriki na veliko prestímani Hoover nóvo Národno Ligo (népszövetség) scsé goriposztaviti. Taft, prvêsi prezident je tüdi toga stímanya. Harding, nóvi prezident je li telko vöpovédo, kaj on nescse goriobdrzsati Wilsonovo Národno Ligo. Szvojga príjátela, Mac Cormick szenátora je zsé v Európo poszlo, naj vözbrodi, z kaksov prílikov bi sze mogla tá liga goriposztaviti tak, ka bi szaksi národ v nyêj mészto dóbo. Szlobodna Rejcs novembra 12-toga píse, ka republikánszki vezérje v-Versailles-i naprávleni mér povrzstí scséjo, kongreszusi szo porácsanye notridáli, stero vöpovê, ka Amerika v mér sztopi z szaksim národom. Szenátor France orszacske delegátuse v Washington scsé vkűppozvati. Vö je dó liszto oni országov, stere pozvati scsé. Merkanya je vrêdno, ka v toj liszti Jugoszlávia i Szrbia zószad má mészto. Csi kongreszus tó porácsanye gorizéme, ka je szkoron nê gvüsno, té sze szaksemi országi znovics naprávijo határje i lüsztvo pravico dobi szvojo volnoszt glásziti. Národna Líga. V tom vrêmeni Národna Líga v Genf városi na Svájcerszkom gyülês drzsi. Ali zdaj lí té obládajócsi i nisterni neutralszki országje májo v nyêj mészto, záto sze li stükajo i nika nevêjo dokoncsati. Argentinia je porácsala, naj sze szaksi ország notrizéme. Csi sze tó ne dovolí, Argentinia vősztopí z líge. Chile ország de tüdi tó csiníjo. Velka nevóla po szvêti. Nájvéksa je nevóla v Ruszoskom országi. Lüsztvo je szploj na nikoj príslo. Néma jêsztvine, néma oblecsala i nika szi némre szpraviti. Cslovek drgecse, gda od té nevóle csté. Taljánszki ország néma krűja, ország szaksi mêszec vecs kak eden milliárd lirov dá vö za krüh. V Ausztríji je tüdi velka nevóla, nega krűja. V Angluskom országi je doszta fabrikov zaprêti trbélo v drügi pa szamo dvá dní délajo po kédní. Délavci szo v velikoj szükesini. V Ameriki prevecs doszta lüsztva jeszte brezi déla, záto Amerika nescse vecs prísancov notri püsztití. V New-Yorki szo szirmacske hizse pune. Ka bó z penezami? Tó je zdaj to nájvékse pítanye. Lüsztvo obcsűti, ka je okoli pênezov nê vsze po rédi. Szkoron nê szaksi ország vecs vödávanya má, kak dohotka. Záto papérne pêneze more stampati dati. Fináncni módri tak právíjo, ka pênezi tecsasz vréd ne prídejo, dokecs sze med országmi pravi mér ne szprávi. Némski ország bi Francuskomi országi 100 milliárd zláti márkov mogo plácsati, tó je 1700 milliárd papérni márkov. Nemogócsna summa. Antantszki kormányi szo pohodili liki on cslovek, ki kravi jészti nedá, ali záto go dojiti scsé, tele tüdi k-nyêj püszti na cécanye i meszó tüdi vö rêzse zsnyé. Luzzati, prvêsi taljánszki financni miniszter je od pênezov eden artikulus napiszao v Le Temps francuskoj novini. Tak právi, ka szo obládajócsi na zblodjenoj póti. Odürjávanye je vékse, liki cslovecsa znanoszt. Niti eden ország néma haszka z kvára szoszednoga országa. Tecsasz pênezi nedo vrédi, dokecs sze odürjávanye ne szkoncsa. V Ausztríji sze tüdi zácsa nóva politika. Na követválasztási je krscsanszki szociálni párt vecsino dóbo. Nóvoga predszednika szo szi djáli, Dr. Hainisch profeszora. Nóvi kor- mány z Vogrszkim országom dobro prijátelsztvo iscse. Zsítek je zdaj v etoj drzséli trnok zsaloszten. Nega krüha i nega pênez. Angluske mêszecsne novine, „Outlook“ tak písejo, ka je Ausztríja zdaj v pogübelnoszti, némre dale zsivéti, v februáriusi ali v márciusi sze more vküpszüniti. Csesznicke szo zdaj v decemberi v sztrájk sztópili ár némrejo zsivéti. Kormány z vönêsnyi országov scsé na poszedo zéti zsivlênye, ali tó li tak scséjo dati, csi szvoje muzeume, steri szo napunyani z velikov drágocsov, v zálog dêje. Angluski ország zselê právi mér. Toga országa politikuske dobro vidijo, kaj v Europi vérsztvinszkoga paprêidênya tecsasz nede, dokecs sze vszi országje ne zglíjajo. V Angluskom országi szo szigdár na vérsztvinszko naprêidênye glédali i zdaj nyím zsmetno szpádne, gda vidíjo, ka nyúve fabrike némajo déla. Tó je tűdi velka nevóla ka sze z Irlandom némrejo vözglíjati. V tom országi szo republiko vözkrícsali. V Csehszkom országi trí pa pó millionov Némcov prebiva, Csehi sze nesztanoma bojüjejo zsnyimi. V Prági szo krajzéli némski színház i v doszta mêsztaj szo dojporűsili József caszara szobora. Kormány je prevecs velke porcie vönameto, lüsztvo je nezadovolno. Tótci sze v Ameriko terejo. Kommuniszti nesztanoma v bojni sztojíjo z vojszkov. V zhodnoj politiki veliki vötri písejo i nistemi z mestríjov naprávleni országje sze gíbajo. Wrangel, ruszoski generális, koga szo francuski bankárje na tó poszlali, naj cárszko ládanye nazájszpráví, je z szvojov vojszkov pobegnoti mogo. Zdaj je tá vojszka v Jugoszlávíji dobíla sztális na Angluski sztroski. Bolseviki szo escse mocsni, csí szo glí ország na nikoj szpravili. Zdaj z Polszkim országom mér scséjo napraviti. Tak sze vídi ka sze proti Rumániji prípravlajo. Rumánija je tüdi v nevóli ár nyéni politikusje nevêjo ravnati. Vsze májo ka ednome országi trbê, dönok prevecs doszta lüsztva glád trpí i zseléznice ne vozíjo. V orszacski gyülês szo bombe notrilücsane, dvá püspeka szta mrlá. Tak sze vídi, ka szo tó bolseviki vcsinili. Z Grcskoga országa je Venizelos, grcski Bismarck pobegnoti mogo, orszacski gyülês prvêsega krála, Konstantina zové nazáj. V tom pitanyi sze Francuski kormány nescse zglíjati z Angluskim kormányom. Jugoszlávia i Taljánszki ország szta sze dvê lêt pogájala zdaj szta dönok v Rapallo-i pogodbo szkoncsala. Taljánje szo vsze zadobíli, ka szo stéli, Jugoszlávi szo pa niti edno nyúvo zselênye nê mogli doprineszti. 400,000 Szlovénov i 200,000 Horvátov je pod taljánszko ládanye szpadnolo. Taljánje szo velke várase, Trieszta, Gorico, Fiumo, Záro i szigete obdrzsali. Ali záto szo Jugoszlávi tüdi nika dobili, oni szo Taljánszkoga országa kak „szövetséges“-a kszebi zvézali. Nasemi lüsztvi nê trbê raztolmacsiti, ka tó znamenűje. Cirmení, taljanszki szenátor je v Neue Freie Pressi (nov. 26) eden artikulus napiszo od toga zavézka. Tak právi, ka v tom zavézki niksega gucsa nega proti Ausztriji ali proti Vogrszkome országi. Taljánszki ország sze je z málim antantom nê vküpzvézo, pa rávnocs ne míszli na tó, ár sze eden zmozsen ország, kaksi je Taljánszki ország, némre vküpzvézati z Balkánszkov zvézov. Belgrádszki kormány je vözdélo centrálno vsztávo (centrális alkotmány) za Jugoszlávíjo. Glávni vorcanje szo eti: Jugoszlávia kak parlamentárna monarchia pod Karagyorgyevicsovov familijov. Parlament sztoji z szkupscsine i z szenáta. Szkupscsína sztoji z 419 követov, szenát pá z 100 szenátorov. Ország je ná 35 krajínov raztálani. Szlovénia je na dvê krajíni raztálana. Prekmurje i Medzimurje (!) k Mariborszkoj krajíni szlísi. V szakso krajíno král ednoga „načelnika“ (kormányzó) posle. Krajíne trnok malo szloboscsíne i szamo- 8 DOMOVINA 2. num. sztojnoszti májo, rávnocs, telko nê, kak eden vogrszki megye. Obcsinszko délo je v kormányszki rokáj, kakti vojszka, vönêsnya politika, zseléznice, solé, pravica, ravnanye. Krajíne szlobodno regulêrnivajo potóke. 28 toga novembra odebráni követi szo eti: demokráti 96, radikálni 95, Radičevci 50, kommuniszti 51, pávri 42, muzulmánje 28, klerikálci 24, rázlocsni drűgi 37. Medtêmi szo szamo demokráti i radikálni za centrálno vsztávo. Ovi ménso ali vékso autonomio scséjo méti. Táksi tüd doszta jeszte, ki nescsejo nê králesztvo nê Jugoszlávio. Naj vékse pítanye je tó, ka de délo Radič. Ednome novinpiszári je Radič etak pravo: „Mi hor- vátje z zsmetnim szrcom glédamo tó, ka sze v Párisi napravilo, ali moremo na znánye zéti, ár nescsemo bojno. Ali Rapallszko pogodbo nigdár ne dovolimo. Mi tak miszlimo ka pravico mámo k Horvacskoj republiki. Tiszto, ka sze v Belgrádi 1918 1-ga decembra napravilo, nigdár ne szpoznamo, ár je nase lüsztvo nê odpítano bíló. Nas národ je vöpokázo, kaj on republiko scsé. Mi mo v Belgrádi z Szrbami gúcsali, csi oni dovolijo naso republiko, té zsnyimi zavézek naprávímo, csí ne té horvacsko lüsztvo v revolucio sztópi. Mi nescsemo méti Jugoszlávio, stera 7/10 tao szvojega dohotka za vojszko dá, i vékso vojszko má, kak Angluski ország.“ I naj te ov kraj tüdi vídimo, notri pokázsemo ka je Dr. Korosec pravo : „Jasz szam doszta délo naj sze Habsburgszka monarchia vküpszűne, tak miszlim ka szam zadoszta mocsen kaj címpratí tüdi. Csi do prinasz krscsanszke sztranke v vecsini, té mo sze z krscsanszkov Ausztrijov lezsê pogájali i lezsê dojsztroszimo teskócso szrbszke gízdávoszti“. POGLÉD. Wilson. Antanta kóla je amerikánszki preszident Wilson z blata vöpotégno. Cslovek bi tak miszlo, ka do antanta národje na vekveke hválili nyegovo pomócs. Oh dehogy! Rúzsen je szvêt. Antanta lüsztvo zdaj Wilsona pszűje i nyega preklínya. Csehszke novine od Wilsona, kak od betezsnoga csloveka i norca písejo. Jugoszlávszki piszárje zobé skrípajo, gda od Wilsona písejo. I ti véksi, kakti Taljánje, Francuzje i Anglusi ga tüdi kárajo. Domá v Ameriki pá szkoron nê szaksa novina od Wilsona, kak od norlavoga csloveka píse, ki je szvêt vkano i Ameriko v velko nevólo szüno. Oh, kaksi naópak szvêt je tó! Mi szirmacski obládani moremo brániti Wilsona. Mí tak miszlimo, ka je Wilson edno velko isztino dao szvêti, tó je pá tá, szaksi národ more pravico dobíti k tisztome országi szlísiti, k sterome má volo. Mi tak miszlimo, ka tá pravica ne prêide z szvêta i tak miszlimo, ka je tiszti cajt nê dalecs, gda sze tá pravica poszvecsí. Wilson je v tom zblódo, ka je nê zadoszta düsne mócsi méjo i dó sze zapelati. On je, szirmák, nê znao, ka je med vucké príso. Mí szmo tó dobro znali. Vógri. Doszta lüsatva píta, gde szo oni Vógri, kí szo szvoj lêpi ország zgrüntali i jerero lêt v náj véksi vihéraj obdrzsali. Mí tak miszlimo, kaj szo tê Vógri izdag na szvêti, ali zdaj ne prídejo k rêcsi. Nescsejo krícsati i nescsejo odürjávati. Nê szo radikálni, nê szo szocialisztje, nê szo kommuniszti, nê szo klerikálci. Lüdjé szo, kí szvojo domovíno tihoma i nesztanoma lübíjo, ali z toga lármo ne rédíjo. Iscsejo szvojega voditela i csákajo, dokecs lázsov potop dojodíde z szvêta. Zdaj krti, műsi, podgone, leszíce i tóri ládajo na szvêti. Oroszlán escse nevê müsi loviti. Szlovenszko Dête. Eto ednók je Prekmurski Glasnik tak pravo ka je nase lüsztvo „dête“, zdaj pa 26-toga novembra „Jügoslavija“ znóvics tó právi. Zakoj vólo pre- stimajo nász Krainci za déco? Gvüsno záto ár je nase lüsztvo mirovno i dóbro sze oponása. Doj zéme krscsák, gda táksega goszpóda vidi, nika ne právi, gda me oni lazsajo, tihoma poszlüsa nyúve velike frlike, tak sze vídi, da bi za isztino zélo, vsze noríjo, ka oni glaszíjo. Záto je nase lüsztvo dête. Oh tomi szam jasz trno rad. Szlovenje, li tak nadale! Osztante vi li netúzsna naivszka déca. Ne zémte prêk jálnoszt i odürjávanye od drügi národov. Li tó ne pozábte, ka leszíce, vucké i tóri hodijo okoli vase hizse. „Jugoszlaviji“ pa li telko scsém povédati: z netúzsnoga deteta, po lêtaj, csi de Bóg pomágo, mozski bóde, ali z leszice nigdár nede mozski. Isztina i Lázs. Rákosi Jenő je ete znamenite recsí piszo: „Gda je Isztina i Lázs v bojni, té má bidti ka Isztine vojnicke szmrt sztrpíjo ali záto Isztina vszigdár obláda, vojnicke Lazsá pa vszigdár szebé obránijo, záto Lázs more zgűbíti. Eden wagon dohána. Tü je! Za isztino je tü! Novine szo dosztakrát trompetale: Prekmurje dohan dobi, eden wagon dohána dobi Prêkmurje, prêkmursko lüsztvo dobi, dobi! Tak szmo miszlili: tó de tüdi lázs; nê je bio lázs. Dohán je tü, vidli szmo ga, vroké szmo ga zéli. Ali nase blájzsensztvo je dönok nê popolno: nevêmo, komi ga trbê zahváliti. Vszi jugoszlávi sze hválijo, ka szo ga oni nam szpravili. Klerikálci, radikálci, demokrátje, kmeti vszi, vszi tak právijo, ka szo oni bili tiszti zmozsni lüdjé, ki szo ga vöpohodili. Escse sze izdag stükajo med szebom i némrejo sze zglijati. Ka mo csinili? Jasz tak miszlim, nika nê trbê gúcsati, dohan pa trbê szkaditi. Oh keliko obecsávanya szmo csüli od lájnszkoga léta mo! Kak dobra , déca szmo poszlüsali té lêpe frlike. Obecsávali szo nam velke zseléznice, „brzovlake“, velke fabrike, velke sóle, i vê Bóg, ka sze. Dobili szmo eden wagon dohána. Trószili szo sze bregóvje i szkotila sze je edna mála müs. Lázsi, lázsi i li vszigdár lázsi. Goszpódje csi szte tak sztálni v vasi dugoványaj, zakaj dáte nesztanoma lázse réditi? Vu iméni prêkműrszki ritarov szte telegramm poszlali v Belgrád na znánye dávajócs veliko radoszt Prekmurcov na tom, ka je vogrszki orszacski gyülês méra dokoncsanye v právdenszke knige djo. Goszpódje, zakaj lazsate? Vi znáte ka sze tó nacsi zgódilo. Vi znáte, ka je vszáki „Prekmurec“ na kolenaj Bógi hválo dávo. Vi znáte, ka je lüsztvo od radoszti szkoron né jókalo, Petar krála kêpe je küsüvalo, i té zdaj na szrci noszi. Goszpódje zakaj ne glászito právo isztino. Prekmurski Glasnik píse, ka szo Vógri Baranya vármegyöv Jugoszláviji za 5 milliárdov odati stéli. Vrli Glasnik zakoj vólo ne pises isztino? Tí znás ka sze tó szploj nacsi zgódilo, ti znás ka szo Vógri nê Baranya vármegyöv stéli odati, nego cêlo Yugoszlávijo szo stéli dojküpiti nê za 5 milliárdov, nego za eden wagon dohána. Zakoj vólo ne pises isztino? Szlovénszka rêcs. Murska Straža 28 toga novembra píse, ka bi v Murszkoj Szoboti za pétdeszét lêt nê vecs biló szlovénszke rêcsi, csi bi Jugoszlávija nê bíla. Na tó li telko mam praviti, tó je nê gvüsno, ka bi sze tó tak zgódilo, ali tó je gvüsno, ka práva sztára szlovénszka rêcs vöprêide z Murszke Szobote, csi té váras v Jugoszláviji osztáne. Odgovoren reditel: MIKOLA SÁNDOR. Reditelsztvo ino vödávanye: Budapest, VI., Nagy János-u. 7. Cêna naprêplácsanya za Vogrszki ország 40 koron na léto. Naprêplácsanya tüdi gorivzéme Wellisch Bela knigovezár v-Szentgotthárdi. HORNYÁNSZKY VIKTORA STAMPARIJA, BUDAPEST.