Informacijski principi*
ANTON P. ŽELEZNIKAR
... Osnovni pogoj uporabe jezika je, da jc poslušalec pripravljen vstopati v konverzacijo z govorcem. Pri tem ni pomembna količina logičnega ali lepega ali vnemirjajočega govorjenja, če to ni poslušano. Brezsmisclno je govorjenje, če sta ozadji govorca in poslušalca preveč različni za oblikovanje odprtega in resnega poslušanja; celo če se besede berejo, bo lahko njihova rcintcrpretacija preveč oddaljena.
Winograd (OUC) 257
UVOD
Eden od namenov tega spisa je odpiranje pogovora, s katerim bi bilo mogoče artikulirati spremenjene možnosti pojmovanja informacijske pojavnosti in s katerim naj bi se odkrivale posledice in znanstvene in tehnološke koristi predloženih principov. Ta konverzacija in njena moč naj bi bili utemeljeni z informacijsko fenomenologijo, utemeljeno z informacijskimi principi in posledicami teh principov. Informacijske principe in njihove posledice v tem spisu jc mogoče razumeti tudi kot nastajajoči začetek, promocijo, hipotezo in temelj duhovno in arteficialno nastajajočega ali tudi kot perspektivno odprtost razvijajoče se filozofije informacije.
V splošnem velja, da so naravni principi (logično, ontološko) nekonsistentni. Ali velja to tudi za predložene informacijske principe? Na določen način vselej uporabljamo spretnost proste izbire, ko se igramo s formalnimi ali celo metafizičnimi pojmi in njihovimi simboli. Principi so le konstrukcije in realnost mora biti konstruirana, saj ne čaka, da bi jo odkrili (SCC).
Termin "informacija", njegov pojem, pomen in njegovo spoznavanje se navadno razumejo kot dani (pri-ročni) in zaradi tega ne vstopajo v razumevne (perceptivne in spoznavne) podrobnosti informacijske fenomenologijo. Na določeni stopnji razvoja zavesti postane pojem informacije tudi procesiranje (informiranje), komuniciranje (interakcija) in informacijski sistem, še posebej v kontekstu nevralnih znanosti (nevrolingvistika, nevrofiziologija), socialne komunikacije (sociologija, lingvistika),
Spis je objavljen pod naslovom "Principles of Information" v časopisih Infoimatiea 11 (1987) 3, 9-17 in Cybemetica (1988) 3, 99-122. Pričujoči prevod je le nebistveno dopolnjen in prilagojen možnostim slovenskega jezika.
računalniško možne interakcijo človek-stroj (umetna inteligenca, nevralne mreže), informacijske uporabe (ekonomija) in raziskav v kontekstu kognitivnih znanosti (psihologija, psihiatrija).
Z vpraševanjem o principih informacije se lahko razvijejo nova vprašanja, ki povzročajo nove odgovore z zadostno splošno, naravno jezikovno in formalno strogostjo. V tem spisu ne bo pokazana epistemologija pojma informacije, ki je bila delno obravnavana v spisu (OWI), podrobneje pa še v spisu (IDI). Informacija ima semantično cirkularcn in dinamično spontan pomen in ta pomen je mogoče spremljati skozi zgodovino človeka (npr. od grškega "cidos", "morfe" in "poiesis" do latinskega "informatio" in do današnjega občega pomena informacije, informiranja, informativnega, informacijskega, procesno informacijskega itd.).
V pričujočem besedilu bo sistematično in jezikovno formalno razvitih nekaj osnovnih principov informacije. S tem razvojem bo omogočeno artikuliranje in izpostavitev informacijske pojavnosti kot dovolj splošnega izkustva zdravega razuma in dokaj regularnega principa (praktične oblike) sodobnega mišljenja. To mišljenje se utemeljuje in vmešča s spontanim in cirkulamim razumevanjem (rekurentnim opazovanjem, raziskovanjem in spoznavanjem). V prihajajoči informacijski dobi se bo razvilo informacijsko mišljenje in razumevanje skozi informacijo tudi s posebnim namenom strukturiranja in organizacije nove filozofije in uporabe novih (inteligentnih) tehnoloških možnosti. Na poti k informaciji sc prav gotovo skrivajo novi pojavi, ki jih bo mogoče podrobneje raziskovati.
INFORMACIJA IN PROTIINFORMACIJA
... Vsaka zmagovita teorija preživi tri obdobja: najprej je odklonjena kot neresnična; potem je zavrnjena kot nasprotje religije; končno je sprejeta kot dogma in vsak znanstvenik poudarja, kako je že dolgo cenil resnico.
Gould (ESD), ko citira embriologa Von Beara
Informacijo izkušamo kot spontano razvijajoči miselni pojav našega uma. Ta izkušnja nam govori, da informacija ni samo razvijanje, spontano prihajanje v bivanje in nastajanje, temveč je tudi izginjanje, spreminjanje itd. V teh okoliščinah se informacija pojavlja kot skrajno svoboden in dinamičen proces našega uma. To raznovrstno informacijsko procesiranje je neomejeno cirkulamo glede na celotno informacijo bitja. Vobčc privzemamo, da informacija informira spontano in da sc na svoji poti (razvoja) sooča s svojim lastnim opazovanjem, raziskovanjem in spoznavanjem, kar vse ima za posledico novo nastalo informacijo, ki jo imenujemo protiinformacija. Na poti k informaciji (lahko) postane protiinformacija regularna informacija zaradi vmeščanja protinformacije v obstoječo informacijo; potem informacija kot informacija spet informira na opisani način.
Informacija kot informacija informira v različnih domenah. Bistvena domena informacije je očitno t.i. domena razumevanja, v območju katere informacija opazuje, raziskuje in razpoznava sebe in drugo informacijo. Skladno s to razumevajočo informacijsko komponento (domeno) lahko infomracija rojeva nov, kontroverzen dčl same sebe in druge informacije, ko nasprotuje celotni obstoječi informaciji in povzroča
pojavljanje protiinformacije. V lem pomenu ni naslajajoča protiinformacija nič drugega kot razumevajoča informacija informacije. Vobče jc informacija informacijska in hkrati protinformacijska. Ker jc informacija samorazumevajoča, jc tudi protiinformacijska. V svojem informacijskem obsegu jc informacija tudi ncinformacijska oziroma sc nahaja izven obstoječe informacije, ko rojeva protiinformacijo.
Upoštevaje to okvirno informacijsko pojavnost je mogoče oblikovati troje začetnih principov informacije.
Princip informacijsko spontanosti
Informacija jc cirkularno spontani pojav informacije. Cirkularna informacijska spontanost jc informacija tudi sama.
S tem principom jc mogoče informacijsko cirkularno spontanost razumevati kot osnovno informacijsko lastnost, ki ni še na noben način omejevana, vezana, pogojevana ali preprečevana informacija in jc nepredvidljivo svobodna v svojem nastajanju, vmeščanju, pritiinformiranju in cirkuliranju. Spontanost sc tako nahaja izven in nad katerim koli avtopoetičnim (samoprodukcijskim) sistemom (AAC), ki jc avtopoetično konsituiran. Navadno sc spontanost razumeva tudi kot kaos ali priložnost, kot kaotično dinamičen, naključen ali neregularen pojav, kot turbulenten pretok, nepredvidljiva evolucija (bioloških vrst, ekonomskih cen), kot ncrcvcrzibilna evolucija (CCH) itd.
V spontanem se nahaja zgoščeni pomen prihajanja v bivanje, volativnega, svobodnega, nepričakovanega. Bili spontano jc nemogoče brez prihajanja v bivanje nečesa, kar prihaja, kar se dogaja. Spontano ima pomen zaenkrat še neznanega, zakaj in kako bo spontano nastalo, celo kadar sc ugotavlja, da jc nekaj bilo spontano. "Jc bilo" če ni več spontano, jc svojo spontanost izgubilo takoj, ko je postalo ugotovitev. Spontano kaže v prihodnost, za katero ni vnaprej dano, kaj sc bo pojavilo, zgodilo, nastalo, prišlo v bivanje, pritiinformiralo itd. Spontano kaže v "bo", toda v sedaj neznano "bo". V tem pomenu sc spontanost npr. ne sooča z znanostjo (ali cclo z ideologijo), saj jc znanost lahko le to, kar je znano. Na ta način znanost ne more (ne sme) biti spontana. V nasprotju z znanostjo pa jc prvi princip informacije informacijska cirkularna spontanost, ki presega kateri koli princip rcsnicc, krive vere, pravilnosti, identitete, objektivizma, tradicionalizma itd. Spontanost kaže v odpiranje, slutenje obzorja, v zavest, ki sega izza obzorja vedenja (znanega), v odpiranje k novim obzorjem in ostaja tako vselej odprta.
Informacijska spontanost jc cirkularna. To, kar spontano nastaja kot protiinformacija, sc vmešča v obstoječo informacijo in iz te informacije spet napreduje (informira) kot spontano nastajanje informacije v obliki posledičnega procesa. Tako jc delovanje spontanosti kot informacije cirkularno. Čc informacijska spontanost označuje neko informacijko lastnost (obliko) spontanosti, potem nastajanje označuje nek informacijski proces spontanosti, s katerim nastaja (prihaja v bivanje) informacija na spontan način.
Princip informacijo
Informacija informira tako, da cirkularno in spontano rojeva informacijo kot svojo protiinformacijo, da cirkularno in spontano vmešča novo informacijo v obstoječo informacijo, ali da informacija cirkularno in spontano nastaja, prihaja v bivanje, sc
spreminja, izginja, vmešča itd. s samo informacijo. Informacija ima lastnost obvladovanja (oblikovanja in procesiranja) same sebe.
Na podlagi tega principa je mogoče razvijali filozofijo ali teorijo informacije v podrobnejši obliki. Iz tega principa izhaja ugotovitev, da predstavlja narava cirkularnega in spontanega oblikovanja in procesiranja informacije nek (matematično, algoritmično, formalno in tudi jezikovno) nenaveden (racionalno nelogičen) problem govorjenja in formalizacije, ki se nahaja (navidezno) izven t.i. racionalistične tradicije (npr. jeznega ali zadrtega zdravega razuma).
Princip proliinformacijc
Informacija prihaja v bivanje kot protiinformacija skladno s principom informacije. Protiinformacija informira kot informacija. Protiinformacija prihaja v bivanje kot razumevanje informacije z informacijo, kot regularna informacijska oblika ali regularni informacijski proces. Tudi protiinformacija je informacija samo po sebi.
Opisani trije principi nikakor niso zaprte izjave, saj so odvisni od povsem odprtih pojmov, ki jih bomo opredeljevali v naslednjih principih, posledicah in primerih. Razen tega bodo tudi kasnejši principi odvisni od prejšnjih, tako da bodo vsi rekurentno med seboj prepletni in hkrati odprti za nadaljnji razvoj razumevanja.
Poslcdica informacijskih principov
Tudi sami informacijski principi bodo protiinformacijski. To pomeni, da bo neglede na informacijski princip v tem spisu, nek informacijski pincip imel lastnost informacije, njenega cirkularnega in spontanega razvoja (mišljenja, nastajanja, vmeščanja) v carstvu informacije.
Poslcdica informacijskega objekta in informacijskega subjekta
Informacija je informacijski objekt in/ali informacijski subjekt (obvladovanje same sebe). To ugotovitev je mogoče izraziti v formalizirani obliki, kjer je mogoče razumevati informaejo kot informacijski operand in/ali kot informacijski operator (opcracijo). Informacijski objekti so tako informacijske oblike kot informacijki procesi, ki so hkrati informacijski operandi in informacijski operatorji. Informacijske objekte (opcrandc)je mogoče formalno izraziti kot enote v oblikah, kot so informacijska_oblika, informacijski_proccs, biti_v_obliki, biti_v_proccsu itd. Podobno je mogoče informacijske subjekte (operatorje) izraziti z različnimi verbalnimi kompozicijami, kot so npr. informirati, generirati, nastajati, dajali, spreminjati, prihajati_v_eksistenco, priha-jati_v_sedanjost, intcligentno_modificirati, vmeščati itd.
Poslcdica proliinformacijc
Protinformacijski objekti in protiinformacijski subjekti so npr. protiinformacijska_oblika, pritiinformacijski_proces, naslala_informacija itd. kot objekti in informirati_z_opazovanjem, generirati_s_spoznavanjem, nastajati_z_raziskovanjem kot subjekti itd.
Princip informacijske formule
Informacijo jc mogoče formalno izražati z informacijskimi in protiinformacijskimi formulami, ki so sestavljene iz informacijskih operandov (objektov) in informacijskih operatorjev (subjektov) v jezikovno svobodni, nevezani obliki. Informacijske operacije in njihove kompozicije se lahko uporabljajo kot informacijski operandi (objekti) in kot informacijski operatorji (subjekti). Čeprav je informacijska formula svobodno zaporedje (serijska izražava) informacijskih operatoijev in informacijskih operandov, je z njo (formalno-jezikovno) mogoče izražati cirkularnost, spontanost, paralclnost itd. Oblik in procesov, ki se pojavljajo v informacijski formuli.
V okviru te razprave jc mogoče pokazati primere primitivnih in sestavljenih informacijskih formul. Princip informacijske formule omogoča naravno in formalno izražavo informacijskih oblik in procesov, uvajanje simbolov za informacijske operande in operatorje in naposled tudi formalistično (aksiomatsko, logično, matematično) oblikovanje informacijskih formul.
Primer osnovnega informacijskega sklepanja
Naslednja formula je deduktivno sklepanje, ki ima t.i. če-potem obliko oziroma jc implikacija:
informacija informira lastno_in_drugo informiranje; informiranje informira informacijo;
informacija informira informacijo;
Posamezne izjave se končujejo s podpičjem. Seznam izjav lahko predstavlja vobče izjavo, ki povezuje dele seznama z vezmi tipa "in", "ali" ali z "in/ali" itd.
Primer informacijske ekvivalence
Tale formula opisuje ekvivalenco:
informacija informira inteligenco
je_cnako_kot informacija informira informiranje; informiranje informira inteligenco;
Operande in operatorje formule jc mogoče konstruirati s svobodno izbiro. Izjava pred operatorjem sc ne končuje s posebnim znakom.
Primer dveh smiselnih formul
Tile dve formuli sta smiselni: prva opisuje operacijsko kompozicijo, druga pa ekvivalenco dveh formul:
(1)	informirati je_enako_kot
informirati, generirati, modificirati;
(2)	informacija informira inteligenco
je_cnako_kot informacija informira, generira, modificira inteligenco je_enako_kot informacija informira inteligenco, informacija generira inteligenco, informacija modificira inteligenco;
V tem primeru se nekatere izjave končujejo z vejico, ki predstavlja posebno "in" povezavo itd.
Poslcdica oblike operatorja "informirati"
Najsplošnejši (in morda najmočnejši) informacijski operator je operator "informirati". Ta operator, ki je metaoperator za poljubni operator, se razumeva kot kompozicija poljubnega zaporedja drugih informacijskih operatorjev. Vsaka operatorska kompozicija lahko ima pomen njihove čiste paralelnosti, mešane paralclnosti in serialnosti ali čiste serialnosti. Vrstni red posameznega operatorja v sestavljenem zaporedju je lahko ali pa tudi ne določen glede na posamezne formalne povezave. Informacijski metaoperator je mogoče vselej partikularizirati ali univerzalizirati skladno s potrebami, uporabo, ali zahtevo. Informacijski metaoperator v formuli se vede kot informacijska spremenljivka.
PRINCIPI INFORMIRANJA INFORMACIJE
V tem poglavju bomo preučevali več principov, ki izhajajo iz pomena glagola "informirati" in nekatere odvode teh principov. Naj glagol "informirati" vključuje pomene vseh mogočih glagolov in verbalnih kompozicij. V tem primeru lahko predstavlja glagol "informirati" poljubno zapleten operator. Naj bo ta pomen transparenten tudi za samostalnik "informacija". Tako je informacija lahko razumevana kot poljubna oblika, poljuben proces ali oboje. Tako lahko predstavlja informacija poljubno zapleten informacijski operand (objekt) in informacijski operator (subjekt).
Informiranje informacije zadeva kot možno razumevanje štiri osnovne oblike ali procese informacije, ki so: informiranje, vmeščanjc, nastajanje in protiinformiranje informacije. Ta refleksija daje tele štiri principe:
Princip informiranja informacije
Informiranje informacije, kjer je informiranje inherentno sami informaciji, pomeni, da informacija informira z informiranjem skladno s principom informacije, da prihaja z
informiranjem v eksistenco protiinformacija skladno s principom protiinformacijc in da sc protiinformacija vmešča v obstoječo informacijo skladno s principom vmeščanja informacije. Informiranje cirkularno in spontano obvladuje informacijo skladno s principi cirkularnosti, rekurence, paralclnosti in serialnosti informacije (glej naslednje principe). Informiranje informacije je tudi samo informacija.
Princip vmeščanja informacijo
Vmcščanje informacijo pomeni povezovanje, vgnezdevanje ali dcpozicijo (tudi interpretacijo, kodiranje, pomensko prepletanje, razumevanje itd.) svobodne, nastajajoče, protiinformacijske informacijo v dano pojmovno (pojmovnostno, komprehenzivno) telo ali domeno informacije. Z vmeščanjem se informacija postavlja v regularni informacijski kontekst (v možne informacijske rclacije), v območje obstoječe informacije (z možnim pomenom). Na jezikovni ravni se pojavlja semantična relacija med novo in obstoječo informacijo. Vmcščanje informacije jc tudi samo informacija.
Princip nastajanja informacijo
Nastajanje informacije jc generiranje, razvijanje, izginjanje in prihajanje informacije v eksistenco. Nastajanje informacije ima moč novega informacijskega pojavljanja, prihajanja nove informacije v prczenco. Nastajanje informacije ni informacijsko omejeno, jc cirkularno in spontano. Z nastajanjem sc lahko pojavi katera koli informacija. Nastajanje informacije jc tudi samo informacija.
Princip protiinformiranja informacijo
Protiinformiranje informacije pomeni, da je informacija s svojim informiranjem dojemljivostno (obveščevalno, raziskovalni in/ali spoznavno) informirana. Produkt tega informiranja je protiinformacija. Protiinformiranje je produkcija opazovalne, raziskovalne in spoznavne informacije v proccsu informiranja. Protiinformiranje jc tudi samo informacija.
Poslcdica informiranja
Informiranje informacije jc oblika in/ali proccs cirkularncga in spontanega informiranja, vmeščanja, nastajanja in protiinformiranja informacijo.
Primer informiranja
Zadnjo posledico je mogoče izraziti formalizirano takole:
informiranje pomeni
informiranje, vmeščanje, nastajanje, protiinformiranje; Ta formula je rekurzivna v informiranju, vmeščanju, nastajanju in protiinformiranju. Vse te entitete so informacijsko prepletene.
Primer informacijskega vmeščanja
Princip informacijskega meščanja je mogoče interpretirati s tole formulo:
vmeščanje pomeni ali
je_enako_kot semantična_povezava proti informacije in
obs toječe Jn formac ije;
kjer je vsaka entiteta zapisana v posebni vrstici. Metaforična predstavitev te formule poudarja pomen in druge možnosti formulskega izražanja. Tako je npr. zapis te formule v poljski (prefiksni) obliki daljši:
ali pomeni
vmeščanje semantična_povczava in
protiinformacije obstojcče_informacijc je_enako_kot
vmeščanje semantična_povezava in
protiinformacije obstoječejnformacije;
V tem primeru je mogoče binarne (ali večkratne) operatorje "ali", "pomeni", "in", "je_enako_kot" razumevati kot paralelne operacije, funkcijo "semantična_povezava" kot unarni operator, "protiinformacija" in "obstojcčajnformacija" kot paralelna procesa in "vmeščanje" kot paralelni, dvodelni rezultat.
Primeri informacijskega naslajanja
Primeri formul z informacijskim nastjanjem so tile:
(1) Formula informacijskega deduktivnega sklepanja (implikacija) je:
informacija generira protiinformacijo; protiinformacija se_vmešča_v informacijo;
protiinformacija postaja regularnajnformacija;
(2)	nastajati ima_pomen
biti, biti_v_kontradikciji, bit_v_protiakciji, delati, generirati, informirati, inovirati, izvirati, izzivati, kreirati, mutirati, na_novo_procesirati, narediti, nasprotovati, naslajati, navdihovati, oblikovati, odkrivati, omogočati, pojavljati, postavljati, predstavljati, prihajati_na_dan, prihajati_v_bivanje, prihajati_v_cksistenco, prihaja ti_v prezenco, prihajati_v_razumcvanje, producirati, protiinformirati, rasti, razvijati, uvajati, uveljavljati, vzkliti, vznemirajti,...;
(3)	informacija generira informacijo
je_enako_kot informacija je_generirana_iz informacije;
Primeri formule s protiinformiranjem
Protiinformiranje ima kot informacija svoj izvor v informiranju informacije. Protiinformiranje je pojmovnostni del informiranja, ki opazuje, raziskuje in razpoznava informacijo in informiranje informacije. Protiinformiranje se pojavlja med informiranjem informacije kot informacijski protipojav, ki iz informiranja izrašča ali jc generirano z informiranjem. Tako je mogoče zapisati tole informacijsko formulo:
protiinformiranje izvira_iz ali je_gcncrirano_z in form iranjcm_in formac ijc kot
opazovanje, raziskovanje, razpoznavanje informacije, informiranje informacije;
Predzadnja in zadnja vrstica formule sla v razmerju operatorjev in operandov (v angleščini jc med njima predlog "of').
Seveda jc mogoče zapisati še več drugih formul za protiinformiranje tudi v bolj podrobni obliki.
PRINCIPI INFORMACIJSKE CIRKULARNOSTI
Kako nastaja informacija cirkularno? Kakšna je narava informacijske cikularnosti? Kakšen jc vpliv informacijske cirkularnosti na carstvo informacije? Nekaj odgovorov na ta vprašanja bo danih s principi, posledicami in primeri v naslednjih vrsticah.
Princip cirkularnosti informacije
Informacija je spontano cirkularna glede na informacijo. Informacijska cirkularnost je lastnost celotne informacijske domene (protiinformacije, informiranja, vmeščevanja, nastajanja, protinformiranja) in je informacijsko transparently. Različne oblike in procesi informacijske cirkularnosti so rekurenca, paralelnost, serialnost (posledičnost) pa tudi neidentificirane oblike in procesi informacije. Cirkularnost informacije je informacija sama po sebi.
Princip informacijske rckurcnce
Informacijska rekurenca je informacijsko inherentna in informacijsko transparcnlna lastnost cirkularnosti informacije, ki je fenomenološka, metodološka, rekurzivno formalna, lingvistična, biološka itd. Ta lastnost je spontana, spoznavajoča, informacijsko generativna, paralelna, serijska, posledična itn. Informacijska rekurenca je informacija tudi sama.
Posledica informacijske rekurence
Beseda "rekurenca" ima pomen vračanja informacije v eksistenco, vmeščevanje, informiranje in protiinformiranje, in sicer v spontanem krogu, ki ga razumevamo kot informiranje v najširšem pomenu. Primer statične, konstruktivne informacijske rekurence je matematična rekuzivna formula, ki omogoča rekurzivno pridobivanje novih formalnih ali numeričnih (logičnih) rezultatov z uporabo formalnih lingvističnih pripomočkov. Informacijska rekurenca je dinamična, tako da se npr. omenjena rekurzivna formula spreminja in razvija z rekurenčnim procesom. Razen tega je potrebno informacijsko rekurenco razumevati kot informacijsko paralelno in/ali informacijsko resijsko (posledično) rekurenco. Izgleda, kot da je serijska rekurenca očitna in predstavljiva, čeprav je potrebno upoštevati možno nastajanje informacije v okviru serijsko strukturirane informacije. Toda paralelna rekurenca mora upoštevati možnosti nastjanja paralelne informacije v okviru že obstoječe paralelne in serijske informacije. V tem smislu informacijska rekurenca ni nikjer omejevana in informacija in njeno informiranje lahko spontano nastajata na informacijsko cirkularcn način. Končno je smiselno poudariti, da upošteva informacija protiinformacijsko tudi informacijsko rekurenco kot informacijsko cirkularnost s svojim notranjim informacijskim dojemanjem, ki je lastnost same informacije.
Primer splošne informacijske rckurcnce
Informacijsko rekurenco, v kateri paralelnost in/ali serialnost informacijskih oblik in/ali informacijskih procesov nista eksplicitno opredeljeni, je mogoče pokazati s tole informacijsko formulo:
informacijska_rckurcnca pomen i_da informacija nastaja_iz informacijo kot protiinformacija potcm_se protinformacija vmešča_v informacijo in_pri_tem jc nastajanjc_in_vmeščevanje informacije spontano;
V tej formuli je operator "potcm_sc" očitno serijski glede na predhodni del formule. Operator "nastajanje_in_vmeščanje" jc paralelno strukturiran in z njim sta nastajanje in vmeščevanje informacije razumevana kot paralelna informacijska procesa. Seveda pa jc mogoče paralclnost in serialnost izraziti z vpeljavo posebnih opcracij (npr. "paralclnojc", "je_v_zaporcdju_z" itd.). Opcratorski del "jc", ki sledi operatorju "inpritem", spada k "spontano" na koncu formule. Tako jc operator "je ... spontano" primer distribuiranega operatorja.
Princip informacijsko paralclnosli
Informacijska paralclnost jc cirkularna razvejanost ali razcepljenost informacije, ki jc prostorska (topološka), časovna (tcmporalna), alternativna (pluralna), multiserijska, paralelno generativna, paralelno spoznavna itd. Informacijska paralclnost je tudi sama informacija.
Poslcdica informacijsko paralclnosti
Obstajanje in nastajanje paralelne informacije potrebuje možnost paralelnega pojavljanja informacijskih oblik in informacijskih procesov. V tem primeru pomeni beseda "možnost" pojem paralelne strukture, ki omogoča paralelno informacijsko pojavnost. Strukturna paralclnost jc na določen način prostorska, časovna, pluralna, spontana itd. Obstajanje in nastajanje paralelne informacijske strukture kot informacije jc potreben pogoj informacijske paralclnosti, To velja dobesedno za paralelno informacijo v živem, kjer jc informacijski paralelizem mogoč le v paralelni biološki strukturi.
Populacija živih bitij jc dober primer informacijskega območja, v katerem sc paralelna informacija pojavlja spontano in raznovrstno. Ta paralelna informacija vpliva na bitja in njihovo interakcijo, tako da so ta bitja do določene stopnje informacijsko prepletena. Ta primer kaže, kako jc paralelna informacija kot informacijska populacijska enota nepredvidljiva v svojem obstajanju in nastajanju, odvisna od informacijskih okoliščin in od nastajanja okoliške informacije. Paralclnost informacije sc pojavlja, ko se obstoječe informacijske poti (oblike in proccsi) razccpljajo v raznovrstne (pluralne) nastajalne smeri.
Primer dveh paralelnih procesov
Uvcdimo dve različni informacijski entiteti, ki ju označimo z ip1 in ip2, označujeta pa naj dva paralelna informacijska procesa. Ta procesa naj informirata medsebojno
neodvisno, vendar naj sc nastala protiinformacija teh procesov vmešča v prvi in v drugi proces. Informiranje procesov ip1 in ip2 naj bo odvisno le od njune lastne protiinformacije. Konstruiramo lahko tole formulo:
'P1 jc_paralelno_k ip2 na_način_ko protiinformacija (od) ip1 vpliva_na
informacijo (od) ip1 in ip2 in_na informiranje (od) ip1 i n_paralcl no_k_tcm u protiinformacija (od) ip2 vpliva_na
informacijo (od) ip1 in ip2 in_na informiranje (od) ip2
Princip informacijske zaporednosti (serialnosti)
Informacijska zaporednost (posledičnost) je časovna, zančna, enosmerna, spominska, prostorska, zaprta itd., spontano nastajajoča cirkularnost informacije. Informacijska zaporednost je tudi sama informacija.
Posledica informacijske zaporednosti
Obstajanje in nastajanje serijske informacije potrebuje možnost serijskega pojavljanja, interpolacije, vstavljanja (vrinjanja) informacije med informacijo in serijske rekonfiguracije serijske informacije. Čeprav je informacijska zaporednost prostorsko in časovno strukturalna, jo je mogoče razumevati prenešeno tudi na paralelen način. Zaporednost informacije kaže, da je mogoče časovnost in čas razumevati kot informacijsko razliko, ki sc pojavlja v relaciji med informacijo in protiinformacijo. Ni jasne razločitve med informacijsko zaporednostjo in informacijsko paralclnosljo (vštricnostjo), vendar je lahko v nekaterih primerih razločevanje smiselno.
Primer serijskega in paralelnega vpraševanja
Predpostavimo tri serijske procese, ki so označeni kot vprašanje, vpraševanje in vprašano (odgovorjeno). Proces vprašanja producira vprašanja kot protiinformacijo in ta protiinformacija sc vmešča v informacijo proccsa vprašanja in procesa vpraševanja in v njuni informiranji. Proces vpraševanja producira vpraševanje kot svojo protiinformacijo in ta protiinformacija se vmešča v informacijo procesa vpraševanja in vprašanega in v njuni informiranji. Proces vprašanega producira vprašano kot svojo protiinformacijo in ta protiinformacija se vmešča v informacijo procesov vprašanega, vprašanja in vpraševanja in v njihova informiranja. Ta procesna shema je cirkularna glede na vprašanje in vpraševanje, glede na vpraševanje in vprašano ter glede na vprašano in vprašanje. Postavimo lahko tole formulo:
serijski_proces_vprašanja_vpraševanja_vprašanega
je
vprašanje informira in proti informacija_vprašanja se_vmcšča_v informacijo (od) vprašanja, vpraševanja in_v
informiranje (od) vprašanja, vpraševanja
potem _pa vpraševanje informira in proti in formacija_vprašc vanja se_vmcšča_v informacijo (od)vpraševanja, vprašanega in_v
informiranje (od) vpraševanja, vprašanega
potcm_pa vprašano informira in protiinformacija_vprašanega se_vmešča_v informacijo (od) vprašanega, vprašanja in_v
informiranje (od) vprašanega, vprašanja potcm_pa
serijski_proccs_vprašanja_vpraševanja_vprašancga se_ponovi;
Paralelna informacijska formula, kjer so vprašanja, vpraševanje in vprašano paraleni procesi, je tale:
paralclni_proces_vprašanja_vprašcvanja_vprašanega
jc
vprašanje, vpraševanje, vprašano informirajo in
proti in formacij (od) vprašanja, vpraševanja, vprašanega se_vmešča_v informacijo in informiranje (od) vprašanja, vpraševanja, vprašanega;
Cirkularnost te formule je izražena s postfiksnim operatorjem (nedovršnikom) "informirajo".
INFORMACIJSKE OBLIKE IN INFORMACIJSKI PROCESI
Če sc informacija razumeva kot biti_v_obliki in biti_v_procesu, je smiselna uvedba pojmov informacijske oblike in informacijskega procesa. Biti_v_obliki zadeva katero koli predstavljivo obliko kot informacijo. Biti_v_proccsu zadeva katerikoli predstavljivi pojav ali pojavno kompleksnost kot informacijo. Ta način gledanja je sprejemljiv za živa bitja, s katerim sc tudi živo bije samo lahko razumeva kot skupek informacijskih oblik in informacijskih proccsov, ki informirajo sami sebe in so informirani s tistimi zunanjimi informacijskimi oblikami in informacijskimi procesi, ki jih zadevajo (npr. biološko vznemirjajo). S to predpostavko je mogoče sprejeti naslednje principe.
Princip informacijsko oblike in informacijskega procesa
Vesoljno živo in neživo pojavnost jc mogoče predpostavljati, zaznavati, opazovali, raziskovati, spoznavati, razumevati itd. kot pojavnost (fenomenologijo) informacijskih oblik in informacijskih proccsov. Oblike in procesi fizičnega in psihičnega sveta informirajo in so medsebojno informirani, tj. vznemirjajo pasivno in aktivno drug drugega in sami sebe. Vsaka pojavnostjo pojavnost samo do te mere, s katero sc pojavne oblike in pojavni proccsi zaznavajo kot informacija in informiranje informacije.
Ta princip nudi posebno, informacijsko usmeritev in jc lahko začetek neke nove tradicije, s katero sc vse razumeva kot informacijsko. To je princip informacionizma ali informizma, kot ga jc opredelil avtor (IDI). Če se karkoli pojmuje kot informacija, daje informacijska oblika ali informacijski proces, potem sc to območje razumevanja imenuje informacionizem. Informizcm pa ni kaj drugega, kot je mišljenje in razumevanje vesoljne pojavnosti skozi način, kako informacija informira živo in neživo.
Posledica informacijske oblike
Informacijska oblika konstituira informacijo, ki jo daje s svojim informiranjem ali sprejema iz informacijskega vira. Čeprav jc informacijska oblika statičen pojav, lahko povzroča informiranje v sprejemniku. Tako informacijska oblika informira in ostra distinkcija med informacijsko obliko in informacijskim procesom ni mogoča. Informiranje informacijske oblike je možnost njenega opazovanja, raziskovanja in spoznavanja, ko informacijska oblika proizvaja njej pripadajočo protiinformacijo. V tem pomenu jc informacijska oblika zelo splošen informacijski princip in je tudi sama informacija.
Posledica informacijskega proces
Informacijski proces jc dinamična informacijska upodobitev nekega pojava, jc proccs v okviru informacije, ki aktivno in pasivno informira informacijo v njej sami kot procesu. Informacijski proccs spreminja samega sebe s svjim samoinformiranjem in z informiranjem drugih informacijskih proccsov. Sam generira protiinformacijo in sprejema to protiinformacijo v svoje lastno informacijsko upoštevanje. Informacijski proces generira informacijske oblike in informacijske proccsc znotraj in zunaj sebe. Vsak informacijski proccs jc tudi sam informacija.
STRUKTURIRANJE IN ORGANIZIRANJE INFORMACIJE
Kakšno jc fundamentalno razlikovanje med strukturo in organizacijo informacije? Ali je stroga ločitev med njima sploh mogoča?
Princip informacijske strukture in informacijske organizacije
Informacijska struktura je konstitucija informacije, tj. sestavljenost informacijskih oblik in informacijskih procesov, ki so povezani kot informacija. Te oblike in ti procesi so informacijske komponente. Informacijske relacije med informacijskimi komponentami, s katerimi je opredeljena sestavljena informacija, pomenijo informacijsko organizacijo. V okviru informacijske epistemologije je informacijska struktura bližje obliki, medtem ko jc informacijska organizacija bližje procesu. V okviru informacije so informacijske oblike in informjacijski procesi informacijsko prepletene sestavine. Informacijske sestavnine informacijsko integrirajo informacijo. Informacijska struktura in informacijska organizacija sta tudi sami informacija.
Posledica informacijske strukture in informacijske organizacije
Informacijska struktura jc informacija, ki zadeva tip in obstoj informacijskih komponent. Informacijska organizacija jc informacija, ki zadeva tip in obstoj informacijskih rclacij, odvisnosti, nujnosti, možnosti itd. med komponentami, ki informacijo sestavljajo. S tega gledišča je informacija informacijsko strukturiran in organiziran pojav. Informacijska struktura in informacijska organizacija informirata (tj. nastajata, vmeščata, sla vmeščevani, protiinformirata) na cirkularcn način (tj. rekurentno, paralelno, serijsko).
Obstaja cscncialna razlika med informacijsko strukturo in informacijsko organizacijo na eni strani in med običajno, statično pojmovano strukturo in organizacijo na drugi strani. Struktura in organizacija informacije nastajata kot informacija. Zato je informacija kot enota glede na njeno strukturo in organizacijo spremenljiva in nastajajoča (prihajajoča v obstajanje) z novimi informacijskimi komponentami, relacijami itd., ki se vmeščajo v obstoječo informacijo. Obstoječa informacija, ki informira kot dano (obstoječe) informacijsko ozadje, sc spreminja in nastaja. Očitno jc odprtost ali zaprtost informacije kot enote in kot avtonomije poslcdica informacijskega strukturiranja in organiziranja.
Primeri kulturnih oblik
Kulturne oblike (npr. filozofija, etika, ideologija, znanost, umetnost itd.) kot informacija so cvidcntni primeri partikularnih informacijskih struktur in informacijskih organizacij. Strukturno in organizacijsko partikularnost kulturne oblike imenujemo informacijsko postavje (enframing, Gcstcll). Tako postavlje, ki jc regularno vmeščeno v informacijo, obstaja tudi izven partikularne kulturne oblike. Na splošno jc informacijsko postavje neke kulturne oblike vmeščeno v širše področje informacije, ki oblikuje ozadje danega postavja. Npr. matematika jc kot disciplina postavljena v matematično strukturo in organizacijo, tj. v svoje matematično postavje. To postavje jc vmeščeno v širše
informacijsko okolje, v več drugih znanstvenih disciplin, v filozofijo in jezik ild., v katerih matematika korenini, sc uporablja, vpliva itn.
Struktura in organizacija informacije konstituirata informacijsko postavje, ki je informacijsko vmeščeno v širši informacijski kontekst. V tem smislu ne more biti nobena znanstvena disciplina ali kulturna oblika. Informacijsko postavje jc princip informacijskega stukturiranja in organiziranja in jc tudi samo informacija.
INTELIGENCA KOT INFORMACIJA
...Bistvo inteligence je, da deluje primerno, ko ni enostavne vnaprejšnje opredelitve problema ali prostora stanj, v katerem bi sc iskala rešitev. ... Heidegger pokaže, da jc bistvo naše inteligence v naši vrženosti in ne v naši refleksiji. Podobno pokaže Maturana, da biološki spoznavni sistemi ne delujejo z manipulacijo predstavitev zunanjega sveta.
Winograd in Flores (UCC) 98, 99
V splošnem ni inteligenca kot informacija nič drugega kot neka informacijska kompleksnost, namenska, intcncionalna in ciljno usmerjena sestavljenost informacije. Inteligenca jc tako informacijski produkt, narejen z divergentnimi, višjimi informacijskimi funkcijami živega informacijskega sistema. Informacija konstruira inteligenco z namenom, da bi bila ta inteligenca uporabljiva kot primerna informacija v distinktnih položajih bivanja bitja, pri reševanju njegovih realnih in umetnih problemov.
Princip intcligcnce
Inteligenca, v kateri je vmeščena informacija intcncionalna, informacijsko postavljiva (uokvirjena), utemeljena informacija (tj. s konsekventno strukturo in organizacijo), pripadajoča spccifični domeni (disciplini, področju), se razvija (nastaja) na informacijsko površje za specifično reševanje problemov (vedenje, mišljenje, delovanje). Intcligcnca pojmuje (v opazovanju, raziskovanju, razpoznavanju) le specifično problemsko domeno in le v okviru tc domene vpliva inteligentno na vedenje in akcijo. Intcligcnca jc specializirana informacija, ki je informacijsko postavljena (uokvirjena), zadeva zaprto (tesno) neko problemsko področje in spoznava striktno le v metadomeni neke problemske domene. Zaradi tega potrebuje intcligcnca drugo informacijo, celovito spoznavanje (procesiranje) druge informacije, šolanje (vadbo), znanje in naposled značilno informacijsko ekspertizo.
Poslcdica intcligcncc kol informacije
Intcligcnca je informacija, ki jc zožena v specifično problemsko domeno, s svojo lastno reševalno zmogljivostjo, izkustvom in značilno metodološko slepoto. Inteligenca pozna svoj lasten sistematičen prisop, svojo pot rekurentnega sestopa. V spoznavni metadomeni intcligcnce se nahajajo spccifična pravila, znanje, ekspertiza, metodologija, konceptualna spretnost in njej lastna specializirana orodja in procedure reševanja
problemov. Inteligenca vselej potrebuje svojo značilno informacijsko substanco, iz katere nastaja in v katero sc lahko vmešča. Nastajanje inteligence jc odvisno od inteligentnega okolja, obdajajočega sveta, v katerem je inteligenca vdomljcna in iz katerega lahko raste.
INFORMACIJSKI STROJ IN INFORMACIJSKI PROGRAM
... Četudi bi računalniški program vselej zmagoval v šahovski igri, bi Winograd in Flores trdila, da to ni inteligenca.
Clanccy (Al) 243-244
Pojem informacijskega stroja in informacijskega programa vznemirja današnjo filozofijo, znanost in tehnologijo. Vprašanje razvoja stroja in programa prihodnosti naj bi bilo dosledno utemeljeno v informacijskem načinu gledanja, tj. v načinu filozofskih in rcalizacijskih možnost strojev in programov kot informacijskih entitet.
Princip informacijskega stroja
Stroj je informacijski, če sta njegova struktura (substanca, oblika, strukturanc komponente) in njegova organizacija (strojna povezanost, relacije, procesiranje) informacijski. Struktura stroja zadeva arhitekturo stroja (fizično, biološko, konstitu-cijsko). Organizacija stroja zadeva delovanje stroja (um, vedenje) in funkcionalno fleksibilnost (možnosti krmiljenja, programiranja) v raznovrstnih notranjih in zunanjih okoliščinah. Arhitektura informacijskega stroja jc dinamična (možganska), jc dinamično krmiljena, spremenljiva, nastajajoča in odvisna od obdajajočega sveta. Informacijski stroj je lahko upravljan z informacijskim programom, da bi tako dosegal informacijske značilnosti in lastnosti. Informacijski stroj deluje kot informacija.
Poslcdica principa informacijskega stroja
Ker informacijski stroj poseduje informacijske atribute (informiranje, vmeščevanje, nastajanje, protiinformiranje v informacijsko cirkularni in spontani obliki), jc njegovo delovanje informacijsko. To delovanje je dosegljivo z njegovo informacijsko arhitekturo in z njegovo informacijsko programiranostjo. Dinamična arhitektura (arhitekturno preklapljanje brez arhitekturnega nastajanja) pomeni seveda bistveno omejenost informacijskega stroja. To slabost njegove informacijske dinamike jc mogoče delno kompenzirati z informacijskimi programi. Informacijski stroj, ki bi imel polno (ali cclo le delno) informacijsko moč zaenkrat tehnološko še ni uresničljiv.
T.i. ncvralna vezja oziroma ncvralnc mreže pa so tehnološki dosežek, ki jc na poti do informacijskega stroja, saj naj bi omogočal t.i. arhitekturno genezo, tj. nastajanje strojne strukture v odvisnosti od informacijskih potreb. Potrebno bo začeti šc vrsto novih raziskovalnih in razvojnih projektov, da bi si izmislili gradnike informacijske arhitekture z lastnostjo raznovrstnejše informacijske spremenljivosti, še posebje paralclnosti in njune uporabnosti v dinamični arhitekturi. Te arhitekture bi sc lahko časovno
spreminjale, nastajale ali razvijale kot posledica informacijskih sprememb in nastajanja v arhitekturnih okoljih.
Princip informacijskega programa
Informacijski program bi bil enostavno informacija, ki spontano informira, vmešča, nastaja in protiinformira na informacijsko cirkularcn način v okviru informacijskega stroja. Informacijski program informira samega sebe in druge informacijske programe in se uporablja in jc vmeščen v informacijskem stroju za produkcijo informacije (npr. inteligence, namenskih informacijskih funkcij itd.).
Očitno obstaja bistvena razlika med računalniškim in informacijskim programom. Prvi jc algoritmičcn (matematičen, proceduralen, informacijsko statičen in definitorno predvidljiv), medtem ko je drugi informacijski (nematematičen, inteligenten, informacijsko dinamičen in definitorno nepredvidljiv). Računalniški program ima praviloma stabilno, nespremenljivo programsko strukturo in programsko organizacijo. Njegove definicije (deklaracije) ni mogoče spreminjati dinamično med njegovim izvrševanjem s pomočjo paralelnega izvajanja njega samega in drugih programov nad samim seboj in nad drugimi delujočimi programi, podatki itd.
Posicdica principa informacijskega programa
Informacijski program sc vede kot informacija. V tem primeru jc program tudi informacijski objekt, ki sc lahko informacijsko spreminja med svojim procesiranjem drugih objektov. Značilen računalniški program sc vselej vede kot subjekt, s katerim je mogoče spreminjati neprogramske objekte, nastaja pa lahko le z zunanjimi posegi. Zamisel o informatizaciji programa pripelje še do bistveno novih zahtev o programiranih orodjih, ki jih jc nemogoče primerjati z današnjimi orodji za programiranje.
Primer tehnološkega informacijskega stroja
Tehnološki (umetni) informacijski stroj naj bi imel v glavnem arhitekturo, ki jc bistveno različna od arhitekture in njenih komponent današnjega računalnika. T. i. možganska ali ncvralna arhitektura jc le ena izmed možnosti nove usmeritve. Kaj naj bi pomenila ncvralna arhitektura? V grobem so komponente ncvralnc arhitekture nevroni in funkcionalne enote nevronov (regije, jedra, območja, korteksi) oziroma nevronske populacije. Nevron jc živčna celica (specializirani proccsor) s svojimi raznovrstnimi in kompleksnimi informacijskimi procesi. V živih možganih tudi dva nevrona (ali bazična celična procesorja) nista enaka. Signali (informacija) vstopajo v nevron iz drugih nevronov prek sinaps (sinapsnih procesorjev). Nevroni lahko nastajajo pod vplivom učenja, zamenjujejo obstoječe (postarane) nevrone (BSN) in izginjajo tako funkcionalno kot fizično. Sinaptičnc povezave med nevroni sc lahko pojavljajo v odvisnosti od različnih notranjih in zunanjih strukturnih in proccsnih pojavov. Ncvralna arhitektura se razvija skladno z življenskimi možnostmi pod pritiskom in z vplivom notranjih in zunanjih okoliščin. Ta arhitektura nastaja dinamično in sc vede kot informacija na strukturalni (subslancijski, tehnološki) in organizacijski (procesni) ravni.
Primer informacijskega programa
Primer informacijskega programa je korteksna (ncvralna) funkcija. Ta program nc deluje le kot informacija, temveč vpliva tudi na zadevno živo substanco (arhitekturo), v kateri se razvija (v kateri proccsira). Tako jc mogoče razumeti, da um (kot informacijski program) vpliva na razvoj možganov (kot informacijsko arhitekturo z njenimi komponentami) in da takšno nastajanje arhitekture nudi nove možnosti za nastjanjc uma.
ŽIVI PRIMERI INFORMACIJE
V prejšnjih dveh primerih smo nakazali informacijske možnosti živega informacijskega stroja (možganov) in živega informacijskega programa (uma). Maturana in Varela (AAC) sta pokazala s teoretsko obravnavo, kako je žive organizme mogoče razumevati kot avtopoezijo (autopoiesis).
Princip živega informacijskega stroja
Ziv informacijski stroj predstavlja le podskupino možnih (zamisljivih) informacijskih strojev. Živ informacijski stroj jc omogočen v okviru biološke strukture in organizacije, z njuno avtopoezijo. Takšen stroj jc organiziran kot informacijska mreža informacijskih oblik in proccsov za produkcijo, transformacijo in dcstrukcijo svoje lastne informacije. Ziv informacijski stroj upravlja z življenjem stroja, ohranja svoje lastno življenje in producira sebe in svojo informacijo.
Očitno imajo živi informacijski stroji kot produkti svojega lastnega delovanja nekaj, kar zadeva njih same, njihovo lastno identiteto, enotnost (lastnost informacijskega kot enote) in življcnsko procesiranje. Delovanje, ki se ne tiče samega stroja, jc npr. značilno za umetne, alopoetične stroje. Ti stroji se sami po sebi ne razvijajo in ne ohranjajo sami sebe, toda producirajo funkcijo za druge, ncsvojc namene (npr. računalniki, mehanični stroji).
Princip živega informacijskega procesiranja
Živo informacijsko procesiranje jc biološka pojavnost avtopoetičnih informacijskih sistemov v živem in obdajajočem svetu, in siccr do te mere, ko je to procesiranje tako ali drugače odvisno od avtopoezijo (biološke samoprodukcije) ene ali več avtopoetičnih informacijskih enot. Domena vseh interakcij, v katere avtopoetičen sistem lahko vstopa, je njegova kognitivna domena. V okviru te informacijske domene nc more biti presežena avtopoetična identiteta informacijske enote in njene interakcije.
Primeri živih informacijskih strojev in živega informacijskega procesiranja
Očitni primeri živih informacijskih strojev so molekule življenja, celice, celične populacije (organizmi), korteksna jedra, korteksi, možgani in živo bitje kot celota (enota). Živi informacijski procesi v teh strojih so npr. beljakovinska sinteza, imunost,
evolucijsko učenje, evolucijske spremembe, selekcija, replikacija (razmnoževanje), um ild.
FORMALIZACIJA INFORMACIJSKIH PRINCIPOV
V	nekaterih primerih tega spisa smo že pokazali možnosti oblikovanja informacijskih formul za opisovanje informacijskih oblik in informacijskih procesov. Pokazali smo, kako je mogoče te oblike in procese formalizirati z linvističnimi pripomočki. Informacijo smo osnovali kot informacijski koncept, ki ga je mogoče zadovoljivo formalizirati le z informacijskimi sredstvi. Tudi sama informacija sc kaže kol neke vrste sistem v sami sebi. V okviru tega sistema lahko informacija naslaja in se vmešča cikularno in ima pri tem svojo strukturo, organizacijo, oblike in procese. Informacija jc vržena (metana) v informacijsko okolje iz nekega informacijskega vira, iz katerega jc nastala in sc razvija šc naprej, naslaja, raste, propada, izginja itd. kot specifičen sistem, ki jc v relaciji s samim seboj in s svojim informacijskim okoljem. S pojavitvijo informacije začne nastajati tudi njen sistem.
Vprašanje, ki sc postavlja, jc, kako bi bilo mogoče formalizirati sisteme, ki so informacijsko relacijski, informacijsko značilni ali informacijsko substancialni. Bolj ali manj jc evidentno, da takšna formalizacija ne more več obdržati zgolj tradicionalne oblike matematične, algoritmične ali logične formalne intcrprctacijc. Tradicionalna interpretacija jc informacija, ki ne razpolaga s sredstvi, formalnim aparatom ali matematičnim formalizmom, ki bi bil pripraven (instumentaliziran) za postavje nastajajoče informacijske pojavnosti. To pa seveda ne pomeni, da ni mogoče obstoječega matematičnega formalizma uporabljati za interpretacijo sistemov, ki so značilno terminirani, informacijsko statični in na današnji stopnji razvoja tudi šc tehnološko sprejemljivi.
V	predhodnih primerih nismo uporabili formalnega simbolizma, ki bi lahko zamenjeval verbalne opise v naravnem jeziku. Namen te verbalne formalizacije je bil v interpretaciji informacijskih principov z naravnimi zaporedji informacijskih operatorjev in operandov. Tako formalizirani primeri so le nakazovali pot, kako bi bilo mogoče vpeljati sistem informacijske logike, ki bi omogočal aksiomatizacijo principov in gradnjo partikularnih informacijskih teorij, ki bi lahko upoštevale pojme, kot so spontanost, cirkularnost, informacijsko nastajanje in vmcščanje, protiinformacijsko prepletenost, strukturo, organizacijo itd. Določene študije prav v tej smeri pa so bile medtem že opravljene (IL1.IL2, IL3,114).
SLOVSTVO
(Al) Clcnccy, W. ;., H<x>k Review, Artificial Intelligence 31 (1987) 232-250.
(SCC) Denning, P. J., The Science of Computing, American Scientist 75 (1987) 2, 130-132.
(ESD) Gould, S. J., Ever since Darwin, 1977 (Norton, New York).
(HSN) Nottcbohm, H., From Bird Song to Neurogenesis, Scientific American (1989) 2, 56-61. (CCII) Jensen, R. V., Classical Chaos, American Scientist 75 (1987) 2, 168-181.
(AAC) Maturana, H. R., and Varcla, F. J., Autopoiesis and Cogntion, The Relation of the Living, 1980 (D. Reidel PC, Dodrecht, Holland).
(UCC) Winograd, T., and [-'lores, F., Understanding Computers and Cognition, A New Foundation for Design, 1986 (Ablex PC, Norwood, New Jersey).
(OUC) Winograd, T., On Understanding Computers and Cognition, A New Foundation for Design, A Response to the reviews, Artificial Intelligence 31 (1987) 250-261.
(OWT) Želcznikar, A. P., On the Way to Information (Na poti k informaciji), Informatica 11 (1987) 1, 4-18. (IDI) Želcznikar, A. P., Information Determinations I, Informatica 11 (1987) 2, 3-17 and Cybernetica 31
(1988)3,181-213.
(ID2) Žcleznikar, A. P., Information Determination II, Informatica 11 (1987) 4, 8-25 and Cybernetica 32
(1989)	l,xx-xx.
(IL1) Želcznikar, A. P., Informational Logic I, Informatica 12 (1988) 3, 26-38. (IL1) Žcleznikar, A. P., Informational Logic II, Informatica 12(1988)4,3-20. (TLI) Želcznikar, A. P., Informational Logic III, Informatica 13 (1989) 1,25-42. (IL1) Želcznikar, A. P., Informational Logic IV, Informatica 13 (1989) 2, 6-23.