november / december 2005 Revija Slovenskih `eleznic Aktualno Novi vlak zabave med Ljubljano in BTC-jem Z vlakom – bum! – v BTC City! Potni{ki promet Kdor prvi pride, prvi melje … 29 evrov in podobne ponudbe Tovorni promet Dose`eni rezultati oktobra in v obdobju I-X/2005 Oktober in november bolj{a kot lani Infrastruktura Odprtje mednarodnega `elezni{kega mejnega prehoda Dobova Leto 2005 nam je prineslo marsikateri zanimiv, pozitiven, pa tudi malo manj pozitiven dogodek. Na prvem mestu je seveda treba omeniti oblikovanje novega poslovodstva, ki je v za~etku junija pre- vzelo svoje naloge. Je `e tako, da je `eleznica {e vedno v {tevilnih pogledih skorajda voja{ki sistem, znotraj katerega mora »koman- da« priti z vrha, tako da je bila postavitev novega poslovodstva `e res nujna. Naloga, ki je bila pred novim generalnim direktorjem in njegovimi tremi soposlovodniki, nikakor ni bila lahka. Po lanskem pozitivnem poslovnem rezultatu so se pokazali tudi nekateri negativni dejavni- ki, ki so omogo~ili doseganje tak{nega izida in ki se jih ne da ve~ preprosto spregledati. [e dodatno pa so temperaturo dvigovale stavkovne dejavnosti dela sindikatov. Leto je bilo torej pestro, a ne le v negativnem pogledu, prav nasprotno. ^ez leto se je nabralo nemalo dogodkov, na katere smo lahko upravi~eno ponosni. Z nadaljevanjem pogajanj o izbiri strate{kega partnerja smo naredili korak bli`e k uresni~itvi obse- `nega projekta Potni{kega centra Ljubljana. Pomemben dose`ek na infrastrukturnem podro~ju je tudi odprtje nove mejne postaje v Dobovi, ki je prav gotovo {e ne bi mogli ob~udovati brez zavzetega sodelovanja na razli~nih ravneh na{ega podjetja. Vsaj v zadnjih mesecih leta smo lahko zadovoljni tudi s tovornim prometom, kjer se krivulja po~asi, a vztrajno obra~a navzgor. Prvi korak v pravi smeri je bil narejen v sodelovanju z Luko Koper, kar se ka`e tudi v konkretnih podatkih o prepeljanem tovoru. Seveda pa lahko od tovornega prometa v prihodnje pri~akujemo {e ve~. @e naslednje leto bo na na{e tire zapeljalo sto novih tovornih vago- nov, pa tudi prve od ve~sistemskih lokomotiv. Prva od lokomotiv je sredi decembra `e prispela v Ljubljano na preizkusne vo`nje. Kaj ve~ bomo o njej napisali v naslednji Novi progi. Potni{kega prometa se je dolga leta dr`ala oznaka kroni~nega izgubarja. ^edalje {tevilnej{i projekti doma in v tujini pa ka`ejo, da je lahko tirni promet tudi za potnike zelo zanimiv in ne nazadnje tudi medijsko odmeven. Naj omenim le novo povezavo z BTC-jem, novi EC vlak Ple~nik ter {tevilne ugodne cenovne ponudbe za obisk sosednjih dr`av. Marsikaj pa se je letos dogajalo tudi na zakonodajnem podro~ju. Mislim seveda na napoved spremembe `elezni{ke zakonodaje, ki naj bi upravljanje javne `elezni{ke infrastrukture prenesla nazaj na enotno organizirane Slovenske `eleznice. Z veseljem pa lahko zapi{em, da ka`e, da se je v dr`avnih krogih utrdilo prepri~anje, da je `eleznica pomemben del slovenskega gospodarstva, za katerega je treba tudi konkretno kaj storiti. Prometni minister je `e ve~krat javno napovedal, da bo do leta 2020 v obnovo `elez- ni{ke infrastrukture treba vlo`iti ni~ manj kot deset milijard evrov. Verjetno lahko v imenu vseh nas potrkam na les v upanju, da se bodo te napovedi uresni~ile in bo na{a podhranjena infrastruktura postopno res postala dovolj zmogljiva za doseganje na~rtov, ki jih nikakor ni malo. [tevilka 5 na koncu aktualne letnice se torej `e po{teno maje in pred vrati so bo`i~no-novoletni prazniki. V imenu vseh ustvarjalcev Nove proge vam `elim, da bi jih pre`iveli tako, kot si sami `elite. Novo leto naj vam prinese ~im ve~ zadovoljstva na vseh podro~jih. Nekoliko egoisti~no pa sami sebi `elimo, da bi se {e kdo od bralcev opogumil in s kak{nim zanimivim ~lankom potrkal na na{a vrata. Na svidenje in na branje v letu 2006! Aktualno Tretjega decembra je med ljubljansko `elez- ni{ko postajo in BTC-jem za~el voziti vlak, ki ponuja enostavno, hitro in poceni mo`nost potovanja v »nakupovalno Meko« na{e pre- stolnice. 2 4 7 10 12 14 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Mi{ko Kranjec, Antonio @ivkovi~, Marko Tancar, Dario Cortese, Ana Tu{ar, Mladen Bogi}, Drago Ogrizek, DEF. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 6. februarja. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 20. januarja. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih `eleznic november / december 2005 Aktualno Minila je `e dvaindvajseta tekmovalna sezo- na v okviru tradicionalnega tekmovanja Slovenskih `eleznic za Naj postajo. Tokrat sta na vrhu Ljubljana in Novo mesto. Potni{ki promet Zakaj bi sedeli doma, ~e se lahko za relativ- no malo denarja odpravite na obisk k sose- dom ali celo dlje? Od 11. decembra naprej so tudi potnikom iz Slovenije na razpolago nizkocenovne ponudbe. Tovorni promet Leto{nji oktober je bil za na{ tovorni pro- met nekak{na prelomnica. Na{i vlaki so prepeljali kar 1,66 milijona ton blaga. Ta {tevilka pomeni najve~jo mese~no koli~ino vse od leta 1991. Infrastruktura V torek, 6. decembra, je bil tudi uradno odprt popolnoma prenovljeni mednarodni `elezni{ki mejni prehod Dobova, na kate- rem veljajo poostrena {engenska pravila. Intervju Odkar je dr. Jo`e Jurkovi~ prevzel vode- nje Slovenskih `eleznic, je minilo skorajda natan~no pol leta. Zaprosili smo ga za oceno dela podjetja v tem obdobju. 2 Novi vlak zabave med Ljubljano in BTC-jem Z vlakom – bum! – v BTC City! V soboto, 3. decembra, je med ljubljansko `elezni{ko postajo in BTC-jem za~el voziti novi vlak, ki ponuja enostavno, hitro in poceni mo`nost potovanja v »nakupovalno Meko« na{e pre- stolnice. Nova povezava je sad sodelo- vanja podjetja BTC, d. d., in Slovenskih `eleznic, voziti pa je za~el tako reko~ v pravem trenutku. V veselem decembru so namre~ ceste in parkiri{~a »malega mesta velikih naku- pov« popolnoma preobreme- njena. Zato so se na{i kolegi v potni{kem prometu z veseljem odzvali pobudi vodstva BTC-ja in v precej kratkem ~asu ponu- dili novo storitev, kakr{ne pri nas {e ni bilo. Garnitura vrste 713/715 v BTC in nazaj vozi trikrat na dan, razen ob nedeljah in prazni- kih, decembra pa vozi vsak dan. Z ljubljanskega kolodvo- ra odpelje ob 9.05, ob 14.05 in ob 19.45. Iz BTC-ja nazaj proti sredi{~u mesta odpelje ob 9.35, ob 14.35 ter ob 22.15. Vlak v BTC-ju ustavi na novem postajali{~u BTC City, le nekaj metrov pred Vodnim mestom Atlantis in dober lu~aj stran od drugih zanimivih to~k BTC-ja. Cena povratnega potovanja je le 240 tolarjev, vsi imetniki abo- nentskih vozovnic in imetniki veljavnih dnevnih vozovnic, ki bodo z vlakom pripotovali do Ljubljane, pa se bodo do BTC-ja zapeljali brezpla~no. Enako velja tudi za otroke do {estega leta. Vsi potniki vlaka v BTC City pa se bodo lahko v Vodnem mestu Atlantis kopali kar za ~etrtino ceneje. Oblikovanje tr`no zanimive ponudbe pa je le ena stran projekta uvedbe nove poveza- ve. Novi vlak pomeni tudi vzo- rec re{evanja prometnih zagat na prometno zelo zahtevnem podro~ju. Ne smemo pozabiti, da resolucija o slovenski pro- metni politiki veliko pozornost namenja javnemu potni{kemu prometu. Novi vlak pa lahko {tejemo kot referen~ni projekt pri uvajanju primestnih pove- zav v Ljubljani. Lahko zapi{e- mo, da z njim Slovenske `elez- nice dokazujemo, da smo spo- sobne dati pomemben dele` pri urejanju javnega potni{ke- ga prometa v na{i prestolnici. Tretja pomembna lastnost, ki jo prina{a nova povezava, pa je zunanjost garniture, ki je tudi v ponedeljek, 5. decembra, pri- peljala goste na predstavitveno vo`njo. Pobarvana je namre~ v barvah BTC-ja in Atlantisa. Zunanjost te garniture je {e en korak v postopnem uveljav- ljanju na{ih vlakov kot medi- ja za ogla{evanje, kar je tudi v evropskem merilu relativna novost. Nove povezave pa nikakor ne bi bilo mogo~e vzpostaviti brez usklajenega sodelovanja podro~ij infrastrukture, vleke in tovornega prometa, ki so v krat- kem ~asu pripravila vse pogoje za vo`njo novega vlaka. Aktualno Marko Tancar Predsednika uprave BTC Jo`eta Mermala in generalnega direktorja S@, dr. Jo`eta Jurkovi~a, je na ljubljanskem kolodvoru pri~akal kar Bo`i~ek. Novi vlak na postajali{~u BTC City. 3 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Aktualno Marko Tancar Na nekaterih relacijah je na na{ih vlakih, posebej ob jutranji in popoldanski konici, velika gne~a, zlasti ob ponedeljkih in pet- kih, kar dokazujejo tudi neredke prito`be potnikov. V zadnjem letu je prihajalo do najve~jega razkoraka med potre- bami in ponudbo storitev za potnike, ki vsak dan potujejo v Ljubljano z gorenjske strani in iz Borovnice. Z novim voznim redom, ki je za~el veljati 11. decembra, sta iz Borovnice v Ljubljano in nazaj za~ela zato voziti dva dodatna para vlakov. Na gorenjski progi prihaja do najve~jih zagat med [kofjo Loko in Ljubljano. [tevilo potnikov na tej relaciji se je v zadnjih petih letih pove~alo kar za 67 odstotkov, samo v zadnjih dveh letih za 33,2 odstotka. Na enotirni progi proti Gorenjski se vlaki lahko sre~ujejo zgolj na postajah, zato je na njej te`je uvr{~ati dodatne vlake. Kljub temu z novim voznim redom vozita dva nova vlaka. Pri voznih sredstvih je bilo nekaj manevrskega prostora le v dru- ga~nem organiziranju rednega vzdr`evanja voznih sredstev. Po novem tako predpisano vzdr`evanje poteka predvsem v sredini tedna, ko je {tevilo potnikov manj{e, ob petkih in ponedeljkih pa vozi po progah najve~je mo`no {tevilo voznih sredstev. S tak{nimi ukrepi, ki kolikor je najve~ mogo~e izrabljajo orga- nizacijske potenciale razpolo`ljivih prevoznih zmogljivosti, si v potni{kem prometu prizadevajo tudi na gorenjski progi opti- malno prilagoditi razpolo`ljive zmogljivosti potrebam potnikov, seveda ne na ra~un poslab{anja polo`aja potnikov na drugih progah. Poleg vlakov, predvidenih z voznim redom, bodo, kadar bo potrebno, vozili dodatni izredni vlaki. Z novim voznim redom proti gne~i na potni{kih vlakih Razvoj `elezni{kega omre`ja je prednostna naloga sloven- ske prometne politike, `al pa te`ave z neizrabo evropskih sredstev {e vedno ostajajo, je pokazala debata na dru- gem mednarodnem kongresu upravljavcev `elezni{ke infra- strukture RIMC v Mariboru. Kongres je ob 30-letnici Univerze v Mariboru organi- zirala mariborska Fakulteta za gradbeni{tvo. Udele`ilo se ga je okrog dvesto strokovnjakov iz devetih dr`av. Na njem je bila organizirana tudi zanimiva okrogla miza, na kateri se je dr. Jo`e Jurkovi~ »pomeril« z nekdanjim gene- ralnim direktorjem Marjanom Rekarjem S@ in nekdanjim direktorjem H@ dr. Tomislavom Josipom Mlinari}em. Debata je tekla o razli~nih temah – od zadnjih stavkovnih dogajanj do na~rtov v mednarodnem tovornem prometu in razvoja infrastrukture za ~ezmejni pro- met. Kongres je obiskal tudi pro- metni minister Janez Bo`i~. Povedal je, da naj bi v poso- dobitev `elezni{kega omre`ja postopno vlo`ili ve~ kakor 10 milijard evrov. Rezultat tako obse`nih nalo`b bo pove~a- nje osne obremenitve na 22,5 tone in usposobitev prog za hitrosti do 160 kilometrov na uro. Ponovno je poudaril, da na ministrstvu pripravljajo pre- gled vseh potrebnih vlaganj v slovensko prometno infra- strukturo. Minister je odgo- varjal tudi na vpra{anja o novi zakonodaji in s tem poveza- ni vlogi `elezni{ke agencije. Zagotovil je, da predlagana zakonodaja nikakor ne ukinja agencije – ravno nasprotno – agencija bo v skladu z evrop- skimi uredbami in direktivami dobila nekatere nove naloge. Prenos upravljanja infrastruk- ture na Slovenske `eleznice po Bo`i~evih besedah pomeni samo raz~i{~evanje odnosov med prometnim ministrstvom, agencijo in `eleznico. Na kongresu je bil predstavljen tudi predlog novega nacional- nega programa razvoja javne `elezni{ke infrastrukture. Ta naj bi bil – v nasprotju s seda- njim, ki je le mrtva ~rka na papirju – bolj realno zastav- ljen. Najpomembnej{e investi- cije do leta 2020 bodo drugi tir Koper-Diva~a, drugi tir med Mariborom in [entiljem ter prva faza gradnje drugega tira med Ljubljano in Jesenicami (med Ljubljano in Kranjem, s povezavo na brni{ko letali{~e). Predvidena je tudi zgraditev hitre proge od meje z Italijo skozi Ljubljano do Zidanega Mostu. Gradnja proti meji s Hrva{ko pa naj bi se nadaljeva- la po letu 2020. Kongres RIMC Do leta 2020 velika vlaganja v `eleznico Dr. Jo`e Jurkovi~ se je udele`il okrogle mize z naslovom @eleznice – v~eraj, danes, jutri. 4 Aktualno Milo{ Opre{nik Tekmovanje za Naj postajo Minila je `e dvaindvajseta tek- movalna sezona v okviru tradici- onalnega tekmovanja Slovenskih `eleznic za Naj postajo. Obmo~ne ocenjevalne komisije iz Ljubljane, Maribora in Postojne so najprej obiskale in ocenile vse `elezni- {ke postaje na obmo~ju Republike Slovenije, na podlagi njihovih izidov pa je svoje delo opravila {e centralna komisija Slovenskih `eleznic in podala kon~no oceno. Tekmovanje je potekalo po `e ustaljenih pravilih; v dveh sku- pinah oziroma v {estih podsku- pinah so se med sabo pomerile vse slovenske postaje. Spo{tljiva {tevilka dvaindvajset pove, da smo s tak{no obliko tekmova- nja, ki spodbuja zdrav tekmo- valni duh med zaposlenimi na postajah, `elezni~arji za~eli prvi na Slovenskem, na{emu zgledu pa so pozneje sledila mnoga slovenska podjetja in ustanove, med drugim tudi Turisti~na zveza Slovenije s svojo odmevno akcijo Moja de`ela – lepa in gostoljubna. Temeljni namen tekmovanja Slovenskih `eleznic za Naj posta- jo je bil jasen `e takoj spo~etka: s skupnimi prizadevanji dose~i kar najvi{jo stopnjo urejenosti, vzdr- `evanosti in ~isto~e na{ih `elezni- {kih postaj. Hkrati pa smo za~eli veliko pozornosti namenjati tudi drugim parametrom kakovosti, kot so prijaznost, poslovno obna- {anje in urejenost `elezni{kega osebja. Pomembno je namre~, da tekmovanje zajame prav vse segmente `elezni{kega prometa, s katerimi na tak{en ali druga~en na~in pride v stik potnik. Zgledna urejenost in vzdr`evanost na{ih postaj vsekakor pomeni tudi pomemben prispevek h kom- pleksni celostni podobi Slovenije. Izbolj{anje in napredek sta iz leta v leto opaznej{a. @al pa sta dobra volja in pripravljenost neposredno odgovornih za urejenost postaj mnogo premalo; pozna se, da se racionalizacija sredstev na vseh ravneh poslovanja mo~no odra`a tudi na tem podro~ju. Potek leto{njega tekmovanja. Absolutni zmagovalec v skupi- ni A je postaja Ljubljana, ven- dar le s pi~lo prednostjo pred Rogatcem in [entiljem, ki sta v svojih podskupinah zmagala `e lani. Favoriziranemu Hodo{u za zmago ni zmanjkalo veliko, prav tako kot tudi lanskemu abso- lutnemu zmagovalcu skupine B, Beltincem. Dolenjci (Grosuplje in Trebnje) in Koro{ci (Podvelka in Vuhred) tradicionalno solidni, Ljubljana Zalog vztraja v zlati sredini, Zidani Most pa je prav na skrajni meji. Blejci so se – `e spet – komaj re{ili izpada. Lani smo zapisali, da Diva~a in Prva~ina re{ujeta primorsko ~ast, a sta se letos svojemu poslanstvu o~itno vzajemno odrekli; obe se namre~ selita v skupino B, skupaj z njima pa tudi Ivan~na Gorica. V skupini B je, prvikrat, odkar tekmujemo za Naj postajo, zma- gala postaja Novo mesto, in to z nadvse prepri~ljivim naskokom, saj je celo prebila mejo petsto- tih to~k. ^e bi {teli izide obeh skupin skupaj, bi bila absolutna zmagovalka. Murska Sobota in Sredi{~e ob Dravi se spet vra~ata v skupino A. Celje, Mirna Pe~ in [kofljica dobri, Maribor pa se, ob vseh te`avah, ki ga pestijo, {e dobro dr`i. Sredino lestvice zase- dajo ^rnomelj, Pragersko, [entjur, Velenje in Rimske Toplice. Postojni se je po dolgem ~asu uspelo re{iti zadnjega mesta v skupini, in ga je blagohotno prepustila Sevnici, medtem ko ga Bohinjska Bistrica ne prepusti nikomur … Most na So~i je pred leti celo pre- jel Turisti~ni nagelj, danes pa bolj `ivotari. In {e dve graji: Hrpelje Kozina je bila vsa leta stalna ~la- nica skupine A, obi~ajno celo med prvimi tremi, zdaj pa jo naj- demo prav na za~elju skupine B. Koper, nekdanja paradna postaja Slovenskih `eleznic, pa `al ni ve~ niti senca same sebe. Tradicionalno tekmovanje Sloven- skih `eleznic za Naj postajo je vklju~eno tudi v odmevno akcijo Turisti~ne zveze Slovenije z ges- lom Moja de`ela – lepa in gosto- ljubna, v kateri se vsako leto med sabo pomerijo vsi slovenski kraji za naslov najbolj urejene- ga. Slovesna podelitev priznanj Turisti~ne zveze Slovenije, ki jo vsako leto mo~no podprejo tudi sredstva obve{~anja, je bila 15. novembra v Kulturnem centru v Roga{ki Slatini. Izidi tekmovanja za Naj postajo 2005 SKUPINA A SKUPINA B I. podskupina II. podskupina III. podskupina I. podskupina II. podskupina III. podskupina 1. Ljubljana 491,4 Rogatec 489,1 Šentilj 486,3 Novo mesto 501,9 Murska Sobota 466,7 Središ~e 468,3 2. Grosuplje 473 Hodoš 485,4 Beltinci 481,7 Celje 446 Mirna Pe~ 451,4 Škofljica 456,2 3. Trebnje 457,7 Ljubljana Zalog 469,9 Podvelka 455 Maribor 435,8 Lesce Bled 441,1 Ljutomer 446 4. Zidani Most 403 Bled jezero 462 Vuhred 432,9 ^rnomelj 428,8 Šentjur 434,3 Rimske Toplice 431,9 5. Diva~a 391,9 Ivan~na Gorica 458,8 Prva~ina 429,6 Pragersko 403,8 Velenje 425,9 Vol~ja Draga 407,2 6. Postojna 398,2 Semi~ 412,3 Laze 390,3 7. Nova Gorica 396,3 Most na So~i 409,9 Hrpelje Kozina 388,2 8. Sevnica 373 Koper 381,1 Škofja Loka 337 9. Boh. Bistrica 374,5 [efa nagrajenih postaj: Branko ^epek iz Ljubljane in Darko Pov{e iz Novega mesta (z leve). 5 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Aktualno Dr. Josip Orbani} Sistem vodenja kakovosti Slovenskih `eleznic Izteka se tretje certifikacijsko obdobje Zagotavljanje kakovosti storitev je ena najpomembnej{ih nalog Slovenskih `eleznic. Po vzoru dobre svetovne poslovne prakse je bil `e leta 1997 vzpostavljen sistem vodenja kakovosti in pridobljen cer- tifikat po zahtevah mednarodnega standarda ISO 9001. Mogo~e je najbolj{e strniti rezultate s pregledom ocen, ki so bile pridobljene na podlagi rednih raziskav zadovoljstva uporabnikov. Slovenske `eleznice namre~ `e ve~ kakor desetletje anketiramo uporabnike svojih storitev. Zadovoljstvo uporabnikov merimo z anketami, ki zajemajo ve~ razli~- nih kriterijev. Ocene so od 1 (nezadovoljen) do 5 (v celoti zadovoljen). Cilj je zbrati 85 odstotkov ali ve~ ocen 3, 4, in 5. Rezultati za potni{ki in tovorni promet, prikazani v tabeli, ka`ejo gibanja po letu 2000. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Potni{ki promet 77,08 77,57 - 78,74 79,55 80,18 Tovorni promet - 88 86 92 - 89 Ocene zadovoljstva uporabnikov `elezni{kih storitev Ocene v potni{kem prometu so sicer ni`je od zastavljenega cilja, ven- dar nenehno nara{~ajo. Anketiranje potnikov poteka na vlakih, torej v `ivo, potniki pa so na splo{no bolj kriti~ni kot uporabniki drugih dejavnosti. V tovornem prometu je ciljna ocena prese`ena, opazna pa so ve~ja nihanja ocen. Tudi vzdr`evanje infrastrukture je letos opravilo prvo ocenjevanje zadovoljstva uporabnikov svojih storitev in doseglo oceno 83 odstotkov. Na{ cilj je vse elemente kakovosti objektivizirati z dolo~itvijo kazalni- kov, ki jih na~rtujemo in spremljamo. Zato smo letos prvi~ uporabili usklajene kazalnike poslovanja za vse klju~ne procese. Kazalniki so razdeljeni na {tiri skupine (tr`ni, finan~ni, kadrovski in procesno/ organizacijski). Na ta na~in so uravnove{eno pokrita vsa pomembna podro~ja poslovanja. Ob polletju je bila opravljena sistemska analiza in za vse kazalnike, ki so bistveno odstopali od zastavljenih ciljev, so skrbniki procesov na~rtovali korektivne ukrepe za izbolj{anje stanja. Stanje se izbolj{uje, vendar letos ne bomo mogli v celoti odpra- viti vseh vzrokov za negativna gibanja pri finan~nih in procesnih kazalnikih. To upo{teva tudi poslovni na~rt za leto{nje leto. Zlasti so pozornosti vredni kazalniki to~nosti vlakov in motenj v prometu, ki so slab{i od pri~akovanj. Vzroki so v stanju infrastrukture in voznih sredstev. Izbolj{ati je treba organizacijo in koordinacijo vo`nje vlakov za ubla`itev te`av, ki se pojavljajo. Tudi obseg prevoza zaostaja za na~rtovanim. Druga kontrolna presoja sistema vodenja kakovosti, ki so jo novem- bra opravili presojevalci BVQI na obmo~ju Ljubljane in Celja, je poka- zala zadovoljivo izvajanje sistema. Upo{tevala je vse ukrepe, ki so bili sprejeti za obvladovanje odstopanj, ki jih ka`ejo kazalniki poslovanja. Ta, zadnja presoja v tem ciklusu je nakazala tudi potrebo po nadalj- njem razvoju s poudarkom na krepitvi vloge skrbnikov procesov in overjanju u~inkovitosti in uspe{nosti korektivnih ukrepov. Pripravljen je program korektivnih ukrepov, ki ga bodo uresni~evale organizacij- ske enote. Na{ pogled pa mora biti usmerjen naprej. V naslednjem letu bomo opravili recertifikacijo sistema vodenja kakovosti in za~eli ~etrto certifikacijsko obdobje. To je prilo`nost za ponovni pregled vseh procesov in dokumentov in sprejem ukrepov za nadaljnji napredek sistema vodenja kakovosti. Hkrati za~enjamo obdobje uresni~evanja prenovljenega strate{kega na~rta, ki naj bi do leta 2010 omogo~il, da Slovenske `eleznice dose`ejo eno od stopenj poslovne odli~nosti. V Italijo le po globalnih cenah O globalnih cenah smo v Novi progi `e pisali. ^e na kratko ponovimo, gre za sistem cen, ki je nekak{na protiute` klasi~nemu sistemu cen, kakr{nega poznamo v obliki mednarodne tarife TCV ali notranje tarife ST. Pri klasi~nem sistemu cen je pod- laga za izra~un cene kilome- trska razdalja in cena velja za posamezno kilometrsko cono. Temu potem sledijo {e razli- ~ne ponudbe, ki so pravzaprav popusti, izra`eni v odstotkih od izhodi{~ne oziroma redne cene. Pri globalnih cenah, ki jih pogo- sto imenujejo tudi tr`ne cene (angl. »market price«), pa so cene razli~ne po relacijah, pri tem pa je osnovna cena dolo~- ena na podlagi znanih stro{kov in kakovosti prevozne ponudbe ter tr`ne cene, ki jo uravnava in sprejema trg prevoznih storitev. Pomembno izhodi{~e so ne naza- dnje predvsem cene konkuren~- nih prevoznikov, kot sta cestni in letalski promet. Globalne in »kla- si~ne« cene se razlikujejo tudi po sistemu delitve in obra~una pri- hodka med udele`enci v prevo- zu. Delitev prihodka pri globalnih cenah temelji na odstotku glede na kilometrske dele`e posamez- nih prevoznikov v mednarod- nem prometu. Bistveno je, da se vozovnice prodajajo z rezervacij- skim sistemom in je zato v vsa- kem trenutku razviden dejanski obseg dela oziroma prodaje po posameznem vlaku in ponudbi ter s tem tudi prihodki in dele`i sodelujo~ih prevoznikov. Glavni argumenti za uvedbo glo- balnih cen so ve~ja konkuren~- nost in prilagodljivost ponud- be ter bolj u~inkovita analiza rezultatov. Po drugi strani pa sistem globalnih cen zahteva, da se pri nakupu vozovnice natan~- no opredelijo relacija potovanja, {tevilka vlaka in datum potovanja ter izbira cenovne ponudbe. Zato so sistemu globalnih cen izrazito naklonjene dolo~ene `elezni{ke uprave, kot na primer Francija, [panija ali Italija. V teh dr`avah so tokovi potnikov v daljinskem prometu bolj izrazito izra`eni po koridorjih. Prav tako sistem globalnih cen uporabljajo tudi zasebna `elezni{ka podjetja ali marketin{ke skupine, kot na pri- mer Thalys in City Night Line. Na drugi strani pa Nem{ke `elezni- ce v tem trenutku v ve~ini niso naklonjene sistemu globalnih cen, predvsem zaradi zelo pre- pletene mre`e tokov potnikov, pri ~emer je tudi dele` tranzita zelo velik. Italijanski `elezni{ki prevoz- nik Trenitalia je z novim voz- nim redom zelo pove~al paleto globalnih cen v notranjem in mednarodnem prometu. V med- narodnem prometu so globalne cene v veljavi skoraj v celoti na vseh pomembnej{ih mednarod- nih povezavah. Pri tem ima vsaka linija tudi svoje tr`no ime. Vlaki med Avstrijo in Italijo skozi Trbi` se imenujejo Allegro, vlaki proti Nem~iji, ~ez Brenner, so vlaki Brennero, in podobno. Vsi mednarodni vlaki med Slovenijo in Italijo od 11. decem- bra naprej vozijo po dolo~ilih ponudbe Villa Opicina. Tudi za te vlake bo v nadaljevanju dolo- ~eno marketin{ko ime in opre- deljena druga dolo~ila. Sicer pa v tej ponudbi poleg Trenitalie in S@ sodelujejo {e H@, MAV in CFR. Z uveljavitvijo voznega reda 2005/2006 veljajo torej pri vlakih 50/51 Casanova, 52/53 Goldoni in 240/241 Venezia za potovanje v Italijo in iz nje globalne cene. To pomeni, da je izdaja vozovnic za Italijo ali obratno mogo~a le z rezerva- cijskim sistemom EPA. V tarifi je 27 razli~nih ponudb, ki se razlikujejo glede na upravi~enca in s tem tudi po ceni. Poleg tega pa je del ponudb kontingira- nih, kar pomeni, da veljajo le v dolo~enih terminih oziroma se glede na termin potovanja raz- likuje tudi cena. Redna cena v eni smeri od Ljubljane do Benetk velja za 2. razred 25 evrov, za starej{e osebe pa 20 evrov. Je pa mogo~e s pravo~asno rezervaci- jo dobiti vozovnico tudi za 15 evrov. Pri tem je treba omeniti, da je v sistemu poskrbljeno tudi za imetnike vozovnic FIP, tako da te ugodnosti niso odpravljene. Za prodajo globalnih cen je nujna uporaba sistema EPA. Zato so v potni{kem prometu vse leto potekale intenzivne priprave za povezavo sistema EPA z na{im prodajnim sistemom SUPRA. S tem se lahko globalne cene v celotni Evropi in tudi vse med- narodne rezervacije prodajajo na vseh mednarodnih blagaj- nah, ki imajo elektronsko pro- dajo vozovnic. To pomeni velik in zelo pomemben korak v procesu posodobitve odprave potnikov na Slovenskih `eleznicah. Brez te mo`nosti bi bila prodaja vozov- nic v mednarodnem prometu izrazito okrnjena. Ne glede na uvedbo globalnih cen pa se v prehodnem obdo- bju v celoti upo{teva dolo~ilo o veljavnosti vozovnic v medna- rodnem prometu. To pomeni, da »klasi~ne« vozovnice TCV, izdane do 10. decembra 2005, veljajo {e dva meseca tudi na vlakih proti Italiji. Prav tako pa na progah ita- lijanskih `eleznic veljajo globalne cene tudi v notranjem prometu na ve~ini vlakov v daljinskem pro- metu (Eurostar ES*, Inter City IC, Inter City Notte ICN). Uporaba tarife TCV pa je {e dovoljena za regionalne vlake in dolo~ene vlake v daljinskem prometu. Zato je pri prodaji vozovnic za Italijo treba preveriti, s katerim vlakom potujete. Uvedba globalnih cen je pre- cej{en organizacijski zalogaj, saj je blagajni{ko in vlakospremno osebje treba opremiti z vsemi potrebnimi informacijami in navodili za prodajo. Ne gre le za pisna navodila, temve~ tudi za posebej organizirano {olanje blagajni{kega osebja za uporabo sistema EPA-SUPRA. Potniški promet Milo{ Rov{nik 6 7 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Kdor prvi pride, prvi melje … 29 evrov in podobne ponudbe Zakaj bi sedeli doma, ~e se lahko za relativno malo denarja odpravite na obisk k sosedom ali celo dlje? Od 11. decembra naprej so namre~ tudi potni- kom iz Slovenije na razpo- lago nizkocenovne ponudbe. Ni~ ve~ ne bomo z zavistjo komentirali, zakaj v tujini lahko potujejo za 29 evrov, pri nas v Sloveniji pa ne. Zadeve seveda niso tako enostavne, kot se zdi na prvi pogled – z vsako tako ugodno ponudbo v med- narodnem prometu morajo namre~ sogla{ati vsi prevoz- niki, ki sodelujejo v prevozu – in to pogosto ne gre ~isto gladko. A ker vse nas kon- kurenca letalskih prevoznikov sili, da i{~emo nove tr`ne pri- jeme, so tako privla~ne cenov- ne ponudbe kon~no tudi na na{em trgu. Pa pojdimo po vrsti. Z novim voznim redom smo uvedli vlak EuroCity Jo`e Ple~nik 100- 101 Ljubljana-Praga, ki vozi po prevozni poti Gradec-Linz- ^e{ke Budejovice. Da bi vlak ~im uspe{neje uveljavili na trgu, smo se z avstrijskimi in ~e{kimi `eleznicami dogovo- rili za uvedbo ponudbe Praga Spezial, ki bo na omenjenem vlaku veljala vse dni v letu od 11. decembra 2005 do 9. decembra 2006. Vozovnica Praga Spezial, ki jo lahko kupi- te za 2. razred, stane za relaci- jo Ljubljana-Praga le 29 evrov v tolarski protivrednosti. Otroci prav tako pla~ajo 29 evrov. Pri tej ponudbi ne veljajo nobeni dodatni popusti, {tevilo sede- `ev pa je omejeno. A ker je z rezervacijskim sistemom EPA mogo~e sede`e rezervirati kar tri mesece vnaprej, za tiste, ki se bodo hitro odlo~ili, seveda ne bo te`av. Vsekakor pa ka`e omeniti tudi, da te vozovnice v nobenem primeru ni mogo~e kupiti kar na vlaku. Tisti, za katere bo vozovnic po tako nizki ceni `e zmanjkalo, pa seveda lahko uporabijo druge tarifne ponudbe. Vsi, ki bi si `eleli potovati na Mad`arsko z vlakom, imajo od 11. decembra naprej enkrat- no prilo`nost potovati veliko ceneje kakor doslej. Za poto- vanje z vlakom IC Citadella, ki vozi ~ez mejni prehod Hodo{, bo namre~ treba za povrat- no vozovnico 2. razreda za relacijo Ljubljana-Budimpe{ta od{teti le 39 evrov v tolarski protivrednosti. Otroci pla~ajo le polovico cene. Mogo~e je seveda tudi kupiti vozovnico za potovanje z omenjenim vla- kom v eno smer – v tem pri- meru stane 29 evrov. Veliko potnikov potuje tudi v Avstrijo, ki je po {tevilu poto- vanj z vlakom iz Slovenije kot ciljna dr`ava na drugem mestu. Avstrija je pa~ blizu, turisti~no je zanimiva, gospo- darske vezi so mo~ne in tudi {tudentje se `e pogosto odlo- ~ajo za {tudij ~ez mejo. Obe upravi sta zato sogla{ali, da bi z novimi, privla~nimi tarifni- mi ponudbami lahko Avstrijo {e bolj pribli`ali povpre~nemu potniku. Za obdobje od 11. decembra 2005 do 31. janu- arja 2006 smo se z avstrijskimi `eleznicami dogovorili o uved- bi posebej ugodne ponudbe Wien Spezial. Potniki, ki bodo v tem ~asu obiskali Dunaj, bodo lahko potovali kar s 50- odstotnim popustom, med- tem ko je za otroke treba pla- ~ati le polovico cene za odrasle osebe. Wien Spezial je vozov- nica za povratno potovanje v 2. razredu. Tisti, ki `elijo do`i- veti Dunaj v prednovoletnem ~asu – morda celo skupaj z Potniški promet Ana Tu{ar Ribi{ka trdnjava v Budimpe{ti 8 otroki – imajo torej enkratno prilo`nost. Nakup vozovnice Wien Spezial pa je lahko tudi privla~no novoletno darilo. Za zamudnike, za tiste, ki jih novoletna gne~a ne zanima, in morda tudi tiste, ki bi radi obiskali kak{no razstavo ali kaj podobnega {e v za~etku pri- hodnjega leta, pa bo prilo`- nost {e januarja. Vsekakor je treba poudariti, da pri ponud- bi Wien Spezial {tevilo sede`ev ni omejeno, omejen je le rok veljavnosti ponudbe. Wien Spezial pa ni edina nova ponudba za Avstrijo. Od 1. februarja 2006 naprej bo veljala tudi nova ponudba SparSchiene. Z njo bo mogo~e na Dunaj potovati tudi po neverjetni ceni 29 evrov, v tolarski protivrednosti, in sicer z vlaki 150/151 EC Emona, 156/157 EC Zagreb in 158/ 159 EC Croatia. Cena velja za potovanje v eno smer v 2. razredu. Ker je {tevilo mest po tej ponudbi omejeno – ~eprav velja vse dni v letu – ka`e upo{tevati star slovenski pre- govor: Kdor prvi pride, prvi melje. V poletnih mesecih bo ponudba raz{irjena {e na vlak 1458/1459, ko bodo lahko potniki za le 39 evrov potovali tudi z le`alnikom avstrijskih `eleznic, in sicer na relacijah Koper-Ljubljana-Dunaj in Reka- Ljubljana-Dunaj. Enaka cena seveda velja tudi ob vrnitvi. [tevilo le`i{~ po tako ugodnih cenah je omejeno. Za 29 evrov lahko potujete tudi v [vico oziroma nazaj – z vla- kom 414/415, ki vozi na rela- ciji Beograd-Zürich-Beograd. ^e boste `eleli nekaj ve~ udo- bja, se boste morda odlo- ~ili za potovanje v le`alniku ali spalniku. Tudi tovrstna no~na ponudba je potnikom na voljo po zelo dostopnih cenah: z le`alnikom boste lahko poto- vali `e za 39 evrov, s spalnikom v kabini touriste za 59 evrov in v kabini double za 69 evrov. V te cene sta v{teta prevoz z vlakom in dodatek za le`alnik oziroma spalnik. [tevilo sede- `ev, le`i{~ in postelj v spalniku po tako nizkih cenah je ome- jeno, zato se v takem primeru rezerviranje na dalj{i rok vseka- kor lahko poka`e kot pametna poteza. Nazadnje naj vas povabimo {e v Benetke. Mnogim na dru- gih celinah je obiskati Benetke eden od sanjskih ciljev, v Sloveniji pa imamo to pred- nost, da se lahko do Benetk zapeljemo kar tako – za lep kraj{i izlet. Tudi na tej relaciji bodo potniki lahko potovali ceneje kakor doslej. Od 11. decembra naprej namre~ na vseh vlakih v Italijo veljajo tako imenovane globalne cene. Za relacijo Ljubljana-Venezia Santa Lucia je za potovanje v 2. razredu treba pla~ati le 25 evrov, v tolarski protivrednosti seveda. Ker marsikdo ne ve, kaj naj si predstavlja pod pojmom globalna cena, naj povemo, da je glavna razlika v tem, da so vozovnice po global- nih cenah vezane na relacijo, vlak in datum. To z drugimi besedami pomeni, da potnik kupi vozovnico za potovanje z vnaprej izbranim vlakom na vnaprej dolo~en datum. Rezervacija sede`a je `e v{teta v ceno. ^e si potnik premisli ali ~e iz kakr{nega koli razloga ne more odpotovati, mora vozov- nico zamenjati, saj mu, razen na izbranem vlaku, na drugem ne velja. Za konec {e opravi~ilo tistim, ki jih morda v ~lanku moti navajanje cen v evrih. Cene v mednarodnem potni{kem prometu so dolo~ene v evrih za celotno voznoredno obdo- bje vnaprej. Pri pisanju ~lanka so bile torej cene v evrih `e znane, te~aj evra, po katerem se bodo cene prera~unavale v tolarje, pa {e ne. Zato torej govorimo o evrih, vsi skupaj pa bomo do nadaljnjega {e vedno lepo pla~evali s tolarji, na{o doma~o valuto. Potniški promet Marta Vencelj Spremembe naro~anja izkaznic SP-5, FIP in mednarodnih kuponskih vozovnic Poslovna enota potni{ki promet na~rtuje prenovo celotnega siste- ma prodaje vozovnic in posodo- bitev pla~ilnega sistema. Poleg pla~ila z gotovino in s pla~il- nimi karticami smo letos uve- dli mo`nost pla~ila z mobilnimi telefoni na terminalih Moneta in prodajo abonentskih vozovnic na 3 do 24 obrokov s storitvi- jo BanKredit. V prihodnjih letih bomo postopno prenovili ponud- be za redne potnike in tudi za `elezni~arje, `elezni{ke upoko- jence ter njihove dru`inske ~lane. Da bi bilo za vse uporabnike voznih ugodnosti za leto 2006 naro~anje ~im bolj enostavno, smo poenotili obrazce za naro- ~anje in uvedli enotno ceno 1.100 tolarjev za posamezno izkaznico SP-5, FIP ali mednarod- no kuponsko vozovnico. Uporabniki voznih ugodnosti lahko `e od 28. novembra 2005 naprej urejajo vozne ugodnosti na nekoliko spremenjen na~in na naslednjih postajah: - Ljubljana, [kofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice, Dom`ale, Jevnica, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani Most, Sevnica, Kr{ko, Dobova, Borovnica, Postojna, Diva~a, Se`ana, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Novo mesto Center, - Maribor, Celje, Maribor Tezno, Pragersko, Hajdina, Oslu{evci, Velika Nedelja, Slovenska Bistrica, Polj~ane, [marje pri Jel{ah, - Murska Sobota, Ljutomer Mesto, Ormo`, - v agenciji Irena Zabasu, s. p., na Ptuju. Naro~ilnica voznih ugodnosti SP- 12 je na voljo na intranetni strani Slovenskih `eleznic, na na{tetih postajah in v tokratni Novi progi. Prosimo vas, da se zunaj promet- nih konic oglasite na eni izmed na{tetih postaj, kjer boste po opravljenih formalnostih in vpla- ~ilu prejeli tudi potrdilo o naro- ~ilu, na podlagi katerega boste na isti postaji prevzeli izkaznice oziroma vozovnice. Vse te spremembe so podlaga za nadaljnje prenove oziroma za uvedbo kartic za vo`nje s popu- stom v prihodnjih letih. Te bodo veljale ve~ kakor eno leto, kar bo poenostavilo vse postopke ter vam omogo~ilo prijetnej{e naku- pe vozovnic. Vse dodatne informacije lahko dobite na potni{kih blagajnah na navedenih postajah. 9 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Potniški promet NARO^ILNICA VOZNIH UGODNOSTI I. Podatki nosilca pravice: 1. Priimek in ime _______________________________________________________________ Personalna {tevilka _________________________ 2. Organizacijska enota zaposlitve _________________________________________________________________________________________ 3. Na ̀ eleznici od leta __________________________, upokojen leta __________________________, umrl leta ___________________________ 4. Izobrazba in delovno mesto _____________________________________________________________________________________________ II. Podatki o naro~ilih za nosilca in dru`inske ~lane: Ime in priimek Rojstni datum [t. SP-5 [t. FIP @eleznice za mednarodne kuponske vozovnice Nosilec Partner* Otrok Otrok Otrok Otrok * Zakonec, izvenzakonski partner, vdovec/a ^lanice zdru`enja FIP: ATOC, BD@, BLS, CFARYM, CFL, CFR, CH, CIE, CP, ^D, DB AG, DSB, FS, GySEV, H@, J@, MAV, NIR, NS, NSB, ÖBB, PKP, RENFE, SBB, SNCB, SNCF, SP, VR, SLL, StL, @SR, VSU (BSB) [t. mednarodne kuponske vozovnice Oznaka `eleznice [t. kupona Oznaka `eleznice [t. kupona Oznaka `eleznice [t. kupona S svojim podpisom jam~im za resni~nost navedenih podatkov in sem seznanjen-a, da bom materialno in kazensko odgovarjal-a, ~e se ugotovi, da so podatki neresni~ni. Datum oddaje naro~ilnice: _______________________ Podpis nosilca pravice: __________________________ ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Naro~ilo posredovala `el. postaja: _________________________ Datumski `ig `el. postaje K-6 {tev.: ___________ Znesek __________,00 SIT ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Potrdilo o oddaji naro~ila Priimek in ime ……………………………………..............................................................……………………………………………………………. Datum oddaje……………………………… K-6 {tev. ……….…………… Znesek .………..…,00 SIT @el. postaja .……………………………….. Datumski `ig `el. postaje SP-12 10 Dose`eni rezultati oktobra in v obdobju I-X/2005 Oktober in november bolj{a kakor lani V Novi progi poslovna enota Tovorni promet vsak mesec poro~a o obsegu prepeljane- ga blaga in o koli~ini oprav- ljenega dela. V poro~ilu sta prikazana tudi dinamika pre- vozov po mesecih in polo`aj po posameznih blagovnih skupinah. Dose`ene rezulta- te primerjamo z dose`eni- mi rezultati v istem lanskem mesecu oziroma obdobju ter z na~rtom. Omenjeni grafi sicer nazorno prikazujejo polo`aj v tovornem prometu glede gibanja obsega pre- vozov. Vendar si dose`eni oktobrski rezultati zaslu`ijo {e dodaten komentar. Leto{nji oktober je za tovorni promet Slovenskih `eleznic prav gotovo nekak{na pre- lomnica. Na{i vlaki so prepe- ljali 1,66 milijona ton blaga. Ta {tevilka pomeni najve~jo mese~no koli~ino vse od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna dr`ava. Obenem pa smo na dobri poti, da dose`emo {e drugo prelom- nico – 18 milijonov ton pre- peljanega blaga v vsem letu. Omenjeni rezultati so tudi prispevali k temu, da se je negativna krivulja, ki se je pojavila v za~etku leta, izrav- nala. Znaki pove~evanja pre- vozov v primerjavi z lanskimi so se za~eli kazati `e aprila, ko se je kumulativno zao- stajanje za lanskimi rezulta- ti za~elo zmanj{evati. Tudi kumulativni rezultati za prvih deset mesecev leta so bolj{i od lanskih v istem obdobju. Bolj{e rezultate smo dosegli zlasti v lu{kem tranzitu, kjer so prevozi od lanskih ve~ji kar za 12 odstotkov. V lu{kem tranzitu smo prepeljali ve~ premoga, lesa in kmetijskih proizvodov. Pri drugih vrstah prevozov smo nekoliko zao- stali za lanskimi rezultati. Zaostajajo prevozi v uvozu in kopenskem tranzitu. Prevozi v uvozu so manj{i od lanskih v istem obdobju za pribli`no sedem odstotkov (kmetijski proizvodi, `elezo in jeklo, premog), prevozi v kopen- skem tranzitu pa za pribli`no {est odstotkov (staro `elezo, gnojila, les). Da v tovornem prometu ugo- tovimo, kako se razvija obseg prevozov v teko~em mese- cu, nam ni treba ~akati do konca meseca. Z izvajanjem vseh dejavnosti, ki sprem- ljajo prevoz, in z zajemom podatkov tovornega lista v informacijski sistem lahko vsak dan (danes za v~eraj) ugotavljamo, ali v obravna- vanem mesecu dosegamo lanske ali na~rtovane rezul- tate. @e v za~etku decembra tako lahko zato sklepamo, da smo rezultate lanskega novembra presegli za skoraj deset odstotkov. Novembra pa smo dosegli {e en svojevrsten rekord. V petek, 4. novembra, smo pre- peljali letos najve~ji dnevni obseg tovora. Prepeljali smo namre~ ve~ kakor 70.000 ton tovora in opravili 14,3 mili- jona netotonskih kilometrov. Povpre~ni dnevni obseg okto- bra je sicer zna{al 10,6 mili- jona netotonskih kilometrov. K rekordnemu dose`ku so najve~ prispevali prevozi iz Kopra in vanj. Na omenjeni petek je bilo v Koper in iz njega s 50 vlaki prepelja- nih ve~ kakor 1.000 vagonov, kar pomeni skoraj polovico vsega na ta dan prepeljanega tovora. Po `eleznici se preva`a {iroka paleta razli~nih vrst blaga, izmed katerih ima ve~ji del tudi sezonski zna~aj. Temu primerna je tudi dinamika prevozov. Prevozi se od za~- etka leta postopoma pove~- ujejo do marca, ko dose`e- Tovorni promet Peter Kodre 11 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Tovorni promet Igor Hribar Sre~anje predstavnikov S@ z generalnim direktorjem V ponedeljek, 5. decembra, so se predstavniki Slovenskih `eleznic v tujini na skupnem sestanku v Ljubljani sre~- ali z generalnim direktorjem dr. Jo`etom Jurkovi~em in Alojzijem Vidmarjem, izvr{nim direktorjem za tovorni pro- met. Predstavniki so poro~ali o rezultatih Slovenskih `elez- nic, dose`enih v Italiji, Avstriji, Srbiji in na Mad`arskem, oce- nili mo`nosti rasti leta 2006 ter predstavili posebnosti pri delovanju predstavni{tev na posameznem trgu. Posebej so opozorili na mo~an konku- ren~ni pritisk, ki ga je mogo~e zaznati pri prevozih na V. in X. koridorju. Ob vstopu Slovenije v EU so se namre~ pove~ale zmogljivosti kami- onskih prevoznikov v novih ~lanicah, zato so slednji za~eli prevzemati tudi posle, ki so jih prete`no opravljala `elezni{ka podjetja (kmetijski proizvodi, jeklarski izdelki in podobno). Dr. Jo`e Jurkovi~ je v pogo- voru poudaril pomen dela predstavnikov S@ v tujini, s katerimi lahko se`emo glo- boko na tuje trge. Prvi stiki s tujimi `eleznicami na trgih, na katerih delujejo predstav- ni{tva Slovenskih `eleznic, so nakazali pomembne razvojne potenciale. Na njihovi pod- lagi in s sodelovanjem vseh `eleznic na prevozni poti, organizacijskih enot znotraj Slovenskih `eleznic, z uvedbo prvih novih lokomotiv in pri- hodom prvih novih tovornih vagonov pa bo po besedah dr. Jurkovi~a mogo~e dose~i cilje za naslednje poslovno leto. Predstavni{tva Slovenskih `eleznic v tujini pri tem igrajo pomembno vlogo, saj poma- gajo pri vzpostavljanju celovi- te transportne verige ter pod- pirajo dejavnosti in projekte Slovenskih `eleznic na na{ih najpomembnej{ih trgih. jo prvi vrh. Nato se obseg prevozov po~asi zmanj{uje vse do avgusta, ko je prevo- zov najmanj. Po navadi sledi mo~no pove~anje prevozov septembra in oktobra, proti koncu leta pa se koli~ine po~- asi spet zmanj{ujejo. Tak{na nihanja se, z manj{imi odsto- panji, ponavljajo iz leta v leto. Leto{nji novembrski rezultati torej v primerjavi z dolgolet- no dinamiko prevozov ka`ejo nadpovpre~no dober rezul- tat. Omeniti pa ka`e tudi, da je bilo za doseganje bolj{ih rezultatov od lanskih treba po{teno zavihati rokave. Od januarja do konca okto- bra je namre~ izpadlo kar za 2,6 milijona ton oziroma 18 odstotkov tovora, ki smo ga lani vozili. Letos smo v tovornem prometu z novimi posli v celoti nadomestili ta izpad in celo presegli lanske dose`ke. 12 Infrastruktura Marko Tancar Odprtje mednarodnega `elezni{kega mejnega prehoda Dobova »Z najve~jo nalo`bo na na{i zuna- nji meji je Slovenija pripravljena na vstop v {engensko dru`ino in na dokon~no odpravo notra- njih meja. To bo poleg uvedbe evra najbolj vplivalo na `ivljenje ljudi in na{o zavest o evropski identiteti,« je poudaril minister za javno upravo Gregor Virant ob uradnem odprtju `elezni{kega mejnega prehoda v Dobovi. V torek, 6. decembra, je skupaj s prometnim ministrom Janezem Bo`i~em, dr`avnim sekretarjem Petrom Verli~em ter vodjem direk- torata za investicije, nepremi~nine in skupne slu`be Mitjem Vali~em novo postajo tudi uradno predal v uporabo. V popolnoma obnov- ljeni ter dograjeni postajni zgrad- bi sicer vse slu`be delujejo `e nekaj ~asa. In{pekcijske slu`be so ustrezne prostore dobile 1. maja lani, policija se je v novi objekt preselila aprila letos, `elezni~arji septembra, uslu`benci carine pa oktobra. Gradnja edinega slovenskega `elezni{kega mejnega prehoda na zunanji meji Evropske unije, ki je v celoti grajen po pravilih EU, je stala 5 milijard tolarjev. Investitor del je bilo Ministrstvo za javno upravo, sredstva pa sta prispevali tudi Evropska unija v okviru pro- grama Phare ter Javna agencija za `elezni{ki promet Republike Slovenije. Z zgraditvijo `elezni- {kega mednarodnega mejnega prehoda Dobova so bili dokon- ~ani vsi mejni prehodi na sloven- skem delu zunanje meje EU, na katerih velja {engenski re`im. To so trije cestni (Obre`je, Jel{ane, Gru{kovje) ter po en `elezni{ki (Dobova), letali{ki (Brnik) in pri- stani{ki (Luka Koper) mednarodni mejni prehod. Vsakemu obiskovalcu stare posta- je v Dobovi je lahko kaj hitro postalo jasno, da bi bila teme- ljita obnova tudi brez {engen- skih predpisov nujna. V Dobovi namre~ vsak dan odpravijo 59 potni{kih vlakov in do 20 tovornih vlakov. Vsak mesec v Dobovi tako na Hrva{ko predajo okrog 5.900 tovornih vagonov in jih sprejme- jo 6.400. Postaja je bila zadnji~ obnovljena po drugi svetovni vojni in elektrificirana leta 1969 ter pred prenovo ni izpolnjevala pogojev za delo vseh organov z obeh strani meje. Danes posta- ja omogo~a kakovostno delo vseh slu`b in s tem tudi izvajanje {engenskega varnostnega sistema ter carinski, veterinarski, fitosani- tarni in zdravstveni nadzor. Pripravljalna dela za to pomemb- no investicijo so se za~ela leta 2002. Mejni prehod je projektiralo S@ Projektivno podjetje, za revizijo projektov in odkupe zemlji{~ pa je bil odgovoren DDC Svetovanje in`eniring iz Ljubljane. Vlada je poleti 2003 sprejela uredbo o dr`avnem lokacijskem na~rtu, ki jo je pripravilo podjetje Urbis iz Maribora. In`eniring in nadzor nad gradnjo je prevzel konzorcij, ki sta ga ustanovila Projekt iz Nove Gorice in Slovenske `eleznice. Projekt je bil razdeljen na tri faze. Prva je zajemala `elezni{ko, cest- no in komunalno infrastruktu- ro, druga pregledno klan~ino in objekt, namenjen in{pekcijskim slu`bam, tretja pa postavitev novega postajnega objekta. Prva izvajalska pogodba je bila pod- pisana konec oktobra 2003, dela pa so potekala pod velikim ~asov- nim pritiskom, saj so – zaradi izpolnjevanja evropskih predpisov – ve~inoma morala biti kon~ana do konca aprila 2004. Zato so potekala prakti~no neprekinjeno, Novo postajo so uradno odprli dr`avni sekretar na prometnem ministrstvu Peter Verli~, prometni minister Janez Bo`i~, minister za javno upravo Gregor Virant ter vodja direktorata za investicije, nepremi~nine in skupne slu`be Mitja Vali~ (z leve). 13 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Infrastruktura tudi ob koncu tedna. Prva in druga faza projekta, ki sta potekali hkrati, sta v celoti spremenili zunanji videz posta- je Dobova. Do 1. maja 2004 – vstopa Slovenije v EU – je SCT s partnerji Primorje, @elezni{ko gradbeno podjetje, Siteep in Vegrad zgradil nov objekt, name- njen veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni in{pekciji. Gre za dvonadstropno stavbo s povr{ino 669 kvadratnih metrov. Ob njej je tudi 156 metrov dolga pregledna klan~ina, ki je v celoti pokrita z nadstre{kom. Novo podobo je dobila tirna slika `elezni{ke postaje Dobova. Odstraniti je bilo treba {est kret- nic in dva kilometra tirov ter po- lo`iti deset novih kretnic in 3,5 kilometra novega tira. Hkrati so potekala dela na spodnjem ustro- ju. Dosedanjim enajstim tirom sta se pridru`ila tira {tevilka 13 in 14 na obeh straneh klan~ine ob in{- pekcijski stavbi. Omenjena tira sta v celoti elektrificirana in za{~itena z novimi zunanjimi signalnovar- nostnimi napravami. Postavljen je tudi nov peron ob tiru {tevilka 1, dolg 422 metrov. Med tiroma {tevilka 3 in 4 je bil obstoje~i peron podalj{an za 400 metrov. Oba perona sta pokri- ta z nadstre{kom in osvetljena. Pomembna novost za vse upo- rabnike postaje je nov, 75 metrov dolg podhod pod vsemi obstoje- ~imi 11 tiri. Bli`nji stanovalci so se verjetno najbolj razveselili nove 2,5 metra visoke protihrupne ograje. Ob postajnemu poslopju je name{~ena protihrupna ogra- ja v skupni dol`ini 559 metrov, dodatnih 210 metrov protihrupne ograje pa stoji ob pregledni klan- ~ini objekta za in{pekcije. Opraviti je bilo treba tudi velike komunal- ne posege na vodovodnem in elektri~nem sistemu. [tevilni so bili posegi na signalnovarnostnih napravah in vozni mre`i ter stika- lih vozne mre`e. Zadnja faza del – postavitev nove postajne zgradbe – se je za~ela decembra 2004. Zrasel je dvo- nadstropen objekt s kletjo. Del pritli~ja stare postaje je bil obnov- ljen, nad njim pa je zraslo {e eno nadstropje. Skupna povr{ina novega postajnega objekta je dva tiso~ kvadratnih metrov. V novi zgradbi je tudi nova centralna postavljalnica, v kateri prometnik z enega mesta vodi promet na vsej postaji. Ve~ kakor trideset let staro postavljalno mizo je oktobra lani `e nadomestila nova mozai~- na miza, ki je do zgraditve nove stavbe delovala v kontejnerju. Centralizirano je tudi upravljanje stikal vozne mre`e. Ob stavbi stoji {e veliko parkiri{~e s 133 parkirni- mi mesti, do katerega vodi nova cesta s plo~nikom. Pomembne zasluge za uspeh obse`ne investicije pa si lahko lastijo vsi zaposleni na @P Dobova. Kljub omenjenim zahtevnim delom se `elezni{ki promet ni niti za trenutek ustavil. Zato je med gradnjo podhoda nastalo pet pro- vizorijev za nemoteno odvijanje prometa, {tevilna slu`bena mesta pa so bila za~asno prestavljena v kar 23 kontejnerjev. Kljub za~asno slab{im delovnim razmeram so vsi postopki potekali brez motenj, zlasti pa v dobrem sodelovanju vseh `elezni{kih in ne`elezni{kih slu`b na postaji in drugih slu`b na S@. Ponos na obrazu {tevil- nih `elezni~arjev in `elezni~ark ob odprtju novega mejnega prehoda je bil nadvse upravi~en. Vodenje prometa na pomembni postaji kon~no v novih prostorih. Visokim gostom je prostore razkazal {ef postaje Franc Pavli~. 14 Dr. Jo`e Jurkovi~, generalni direktor Novo leto za nove prilo`nosti Dr. Jo`e Jurkovi~ je poslovanje Slovenskih `eleznic lahko spoznaval `e kot ~lan nadzornega sveta. Odkar kot generalni direktor vodi podjetje, pa je svoje izku{nje z nadzorni{kega polo`aja moral kar hitro prenesti v operativno prakso. Spopasti se je moral s slab{imi rezultati v tovornem prometu, z ostrimi pogajanji z dvema skupinama sindikatov in {tevilnimi drugimi starej{imi te`avami, ki jih je bilo treba takoj za~eti razre{evati. Zaprosili smo ga za oceno dela podjetja v tem obdobju. Odkar ste prevzeli vodenje Slovenskih `eleznic, je mini- lo skorajda natan~no pol leta. So se va{a pri~akova- nja, ki ste jih imeli v za~etku junija, uresni~ila? Kaj vam je prineslo prvega pol leta na ~elu Slovenskih `eleznic? Sistem Slovenskih `eleznic sem spoznaval najprej v vlogi ~lana nadzornega sveta, v zadnjih {estih mesecih pa sem imel prilo`nost podjetje spoznavati tudi z druge, operativne strani. Tako sem dobil prilo`nost, da sem si ustvaril obo- jestransko sliko, ki je na ta na~in vsekakor bolj celovita. Zaznal sem, da na visokem nivoju vodenja ne delujejo nekatere pomembne medsebojne komunikacije, kar je gotovo slabo vplivalo na delo- vni proces. Izbolj{anje odnosov ni enkratna poteza, ampak je treba te gojiti. Spoznati in zavedati se je treba, da vsako podro~je ni samo sebi namen, temve~ je del celote, ki ima skupne cilje. Vsak posamez- nik je v tem raz~lenjenem sistemu torej zelo pomemben tvorec skup- nih dose`kov, zato je treba skrbeti, da je ozkih grl ~im manj! Zadnje mesece smo vsi skupaj dokazali, da smo, kljub vsem te`avam, spo- sobni narediti kaj ve~. Znatno ve~ji prevoz tovora je nedvomno prvi sad medsebojnega sodelovanja in ve~je prizadevnosti vseh sodelu- jo~ih na posameznih podro~jih. @al je bila ve~ina mesecev leto- {njega leta relativno slaba, tako da ti zadnji rezultati ne bodo bistveno vplivali na celoletno sta- nje. Spoznanje, v kak{nem stanju je na{a infrastruktura, je pose- bej grenko. Desetletna premajhna vlaganja v »`elezno cesto« so se posledi~no strnila v {tevilne ome- jitve hitrosti in nosilnosti. ^e bi imeli sodobnej{o progo, bi lahko naredili ve~, bolje in hitreje ter bolj gospodarno. Ker v kratkem ~asu ni mogo~e narediti bistvene- ga kakovostnega preskoka na tirih, nam ostane optimiranje celotnega procesa tam, kjer je to mogo~e. Zanimivo je, da letos znatno ve~ vlagamo v obnovo lokomotiv in vagonov, pri~akujem pa, da bodo odgovorni dokazali, da je mogo~e Intervju Marko Tancar 15 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Intervju pospe{iti tudi njihovo »obra~anje« na tirih. Veliko je bilo tudi drugih zanimivih spoznanj. Z veseljem pa povem, da sem v pogovorih s {tevilnimi sodelavci spoznal veliko predanost `elezni~arjev svojemu podjetju in se prepri~al, da si velika ve~ina `elezni~arjev `eli delati in pri~akuje odgovorno gospodarje- nje. Moram tudi poudariti, da me negativno presene~a po~asnost nekaterih drugih postopkov, ki vplivajo na celotno delo podjetja, pa se ob tem ne da izgovarjati na slabe tire! Tu lahko {e precej spre- menimo. Lahko `e napoveste, kak- {en bo na{ leto{nji poslovni rezultat? Kako ste zadovolj- ni z dose`enim, kje so razlo- gi za negativni rezultat? Kot smo zapisali v leto{njem poslovnem na~rtu, ki ga je spre- jel nadzorni svet, na~rtujemo, da bomo leto kon~ali z okrog 2,8 milijarde tolarjev izgube. Razlogi za negativen rezultat so razli~ni. Za kar 983 milijonov so se pove- ~ali stro{ki vzdr`evanja voznih sredstev, ki je bilo v prej{njih letih skoraj popolnoma zanemarjeno. Za skoraj 660 milijonov tolarjev velika luknja je zazijala zaradi manj{ih nadomestil za financiranje notranjega potni{kega prometa. Tudi pri vodenju prometa ostaja primanjkljaj, ki dosega 120 milijo- nov tolarjev. Svoje sta prispevala {e podra`itev goriva in za skoraj mili- jardo in pol pove~ani stro{ki dela, ~emur pa niso sledili napovedani tr`ni dose`ki. Prihodki v med- narodnem potni{kem prometu in v tovornem prometu niso sledili na~rtovani rasti. Skratka – raz- logov za izgubo je precej. Bilo bi neprimerno, ~e bi ugotavljali, da vsi izvirajo le iz preteklosti. Tudi sedanjost, kakr{no pa~ imamo, je treba ~im bolje izrabiti. Precej{en del leto{njega leta je tekel z neko minimalno vztrajnostjo! Kak{ne ukrepe je sprejelo poslovodstvo za izbolj{anje poslovanja? Poslovodstvo je `e med obra- vnavo poslovanja v prvih osmih mesecih sprejelo prve ukre- pe za zagotavljanje kapitalske ustreznosti Potni{kega prome- ta in Infrastrukture, ukrepe za izbolj{anje poslovanja v tem in naslednjem letu pa je sprejel tudi nadzorni svet. Vsi ukrepi so raz- deljeni po posameznih poslovnih podro~jih in imajo opredeljene terminske roke in nosilce dejavno- sti. Naj omenim samo, da smo si kot prednostne operativne ukrepe zastavili kadrovske ukrepe, dejav- nej{e pridobivanje blaga, pri kate- rem dosegamo vi{je cene, pre- gled in prenovo pogodb z Luko Koper, pove~anje izkori{~enosti voznih sredstev ter zmanj{anje zamud. Poleg teh kratkoro~nih ukrepov pa smo oblikovali tudi {tevilne dolgoro~ne ukrepe, ki bodo svoje rezultate dali v dalj{- em obdobju. Omenjeni premiki v tovornem prometu so posledica sprejetih ukrepov, nekoliko smo zmanj{ali tudi zamude v potni- {kem prometu in podobno. Zlasti bi rad poudaril izbolj{anje odno- sov in poslovanja z Luko Koper kot na{im izredno pomembnim poslovnim partnerjem. Skupno na~rtovanje razvojnih potez na tem podro~ju pomeni odlo~ilen korak v slovenskem gospodarstvu in mo`nosti nadaljnjega osvajanja sosednjih trgov. Glede na opisano stanje je zelo te`ko re~i, da bi lahko bili zadovoljni z dose`enim, a te`ko bi v tako kratkem ~asu kaj ve~ naredili. Izvajanje sprejetih ukrepov bo delno vplivalo `e na leto{nji rezultat, ve~ u~inka pa se mora izkazati {ele v prihodnjem letu. Za~eli pa smo s pripravo poslovnega na~rta za leto 2006. Na~rtujem, da ga bo nadzorni svet obravnaval `e januarja. Napovedali ste `e preobli- kovanje strate{kega na~rta Nova smer. Kako poteka? Pri analizi sedanjega strate{kega na~rta Nova smer se je pokazalo, da ni ve~ realen, saj so cilji postav- ljeni previsoko in jih ni mogo~e dose~i. Pri njegovem na~rtovanju ni bila upo{tevana obnova infra- strukture, ki bi lahko omogo~ala doseganje nerealno visokih ciljev. Zdaj moramo oblikovati realno, a vseeno optimisti~no sliko, ki upo{teva vse razmere, v katerih poslujemo. Lotiti pa se bomo morali tudi zni`evanja stro{kov in nujno najti rezerve. Svoj dele` pri njihovemu zni`evanju bo prav gotovo prinesla poenostavi- tev organizacijske strukture siste- ma, ki jo bo prinesel nov zakon. Na~rtujem, da bo nadzorni svet predlog novega strate{kega na~- rta obravnaval `e na januarski seji, nato ga bo morala sprejeti {e vlada kot predstavnica na{ega lastnika. Nedvomno pa bodo na dinamiko sprejemanja strate{ke- ga na~rta vplivale tudi pri~akova- ne spremembe zakonodaje. Nova `elezni{ka zakonoda- ja naj bi upravljanje javne `elezni{ke infrastrukture ponovno prenesla nazaj na enotne Slovenske `eleznice. Kaj pri~akujete od teh spre- memb? Prepri~an sem, da nam bo nova zakonodaja prinesla ve~ korist- nih sprememb. Dala nam bo mo`nost optimalnega organizi- ranja sistema in s tem zmanj{e- vanja stro{kov. Vrnitev upravlja- nja infrastrukture na Slovenske `eleznice bo pomenila zlasti vzpostavitev neposredne pove- zave med lastnikom infrastruk- ture in njenim vzdr`evalcem ter skraj{anje postopkov pri teko- ~em in investicijskem vzdr`eva- nju, kar je prvi pogoj za dobro gospodarjenje. Dose~i moramo, da bi pogodbe o opravljanju jav- nih gospodarskih slu`b z dr`a- vo podpisali pravo~asno, sicer bomo ponovno morali najemati kredite. Zato osnutke pogodb za naslednje leto `e pripravljamo. Pri~akujem, da jih bomo lahko ob razumevanju lastnika podpi- sali precej prej kot letos, ko smo morali ~akati kar do sredine leta. To nam bo omogo~ilo pravo- ~asno na~rtovanje del in naba- vo vsega potrebnega materiala ter teko~e vzdr`evanje prog in optimiranje stro{kov. S sprotnim prilivom sredstev se bo zma- nj{ala finan~na obremenjenost celotnega sistema, saj smo doslej morali najemati kredite in zanje pla~evati nepotrebne obresti. Na zakonodajnem podro~ju bi bila koristna tudi kak{na sprememba zakonodaje o javnih naro~ilih ali pa vsaj pospe{itev dela revizijskih organov. To, kar se dogaja na pri- mer z razpisi za meritve na tirih, je prava farsa. Logi~na posledica bodo spet po~asnej{e vo`nje. Kaj nam bo torej prineslo naslednje leto? Naslednje leto za na{e poslovanje gotovo {e ne bo prelomno, bo pa prilo`nost, da zberemo vse svoje znanje in sposobnosti ter vsak na svojem delovnem mestu sku{amo narediti vse za bolj{e poslovanje. V podjetju je {e kar nekaj rezerv, ki jih moramo izrabi- ti. ^e bomo pometli pred lastnim pragom, bo tudi to pripomoglo k ve~jemu zaupanju lastnika, potni- kov in poslovnih partnerjev. Pri uresni~evanju na{ih na~rtov pa nam bodo pomagale tudi nekate- re investicije, ki bodo letos rodile prve sadove. Mislim zlasti na nove tovorne vagone in ve~sistemske lokomotive, ki nam bodo omo- go~ile la`je {irjenje na{ih storitev tudi onkraj slovenskih meja. Ker se zavedamo omejitev, ki nam jih vozni park postavlja v potni- {kem prometu, se `e oblikujejo analize in razvojni na~rti o nabavi dodatnih kompozicij v potni{kem prometu. Na~rtov nam vsekakor ne manjka in ~e bo vsakdo med nami prispeval svoj dele`, se ne bojim za na{o prihodnost. Na koncu pa lahko {e poudarim, da sem v ~asu, ki sem ga pre`i- vel na `eleznici, spoznal {tevil- ne sodelavke in sodelavce. Prejel sem {tevilne spodbudne besede in {tevilna pisma pa tudi uporabne informacije znancev in neznan- cev iz na{e hi{e ter od drugod. Vsem se za izkazano pomo~ iskre- no zahvaljujem. Z va{o pomo~jo hitreje spoznavam {tevilna dejstva v novem okolju. Vsem `elezni~ar- kam in `elezni~arjem `elim, da bi bo`i~ni in novoletni ~as pre`iveli v miru in tudi veselo, v krogu svojih najdra`jih. Vem, da boste {tevilni delali in bo malo mo`nosti za praznovanje. Leto, ki prihaja, ni le nova prilo`nost, ampak nova obveznost vsakega posameznika in vsakega podro~ja, da poprime z vso mo~jo od prvega delovnega dne naprej. 16 Iz tujine Marko Tancar Aktualno Nem{ke `eleznice letos uspe{ne Nadzorni svet Nem{kih `eleznic (DB) se je na svoji zadnji leto{nji seji 7. decembra seznanil s po- lo`ajem v podjetju in soglasno sprejel predlog poslovnega na- ~rta za prihodnje leto. Potrdili so tudi bistvene investicijske projekte ter se seznanili z na~- rtom do leta 2010. Predsednik uprave Hartmut Mehdorn je povedal, da bodo nem{ke `eleznice gotovo dose- gle na~rtovanih 400 milijonov evrov pozitivnega rezultata. V prvih desetih mesecih leta so prihodki koncerna dosegli 20,6 milijarde evrov, kar je za 4,4 odstotka ve~ kot v istem lanskem obdobju. K dobrim rezultatom so prispevali zla- sti potni{ki promet ter logistik Schenker. V prvih desetih mesecih leta so vlaki DB prepeljali okrog 1,5 milijarde potnikov, kar je okrog 50 milijonov potnikov ve~ kakor lani. »Daljinski promet bo pred- vidoma `e konec leta dose- gel pozitivno ni~lo in se tako prej, preden je bilo predvideno, vrnil v ~rne {tevilke,« je napo- vedal Mehdorn. Tudi tovorni promet se razvija nad pri~ako- vanji, ~eprav DB-ju {e ni uspelo popolnoma nadomestiti ob- ~utnega zni`anja mar`. [vedi razvijajo vlak za 250 kilometrov na uro Najhitrej{i vlaki, ki trenutno vozijo na [vedskem, so nagib- niki X2000, ki dosegajo hitro- sti do 200 kilometrov na uro. [vedske `eleznice in Banverket, ki upravlja infrastrukturo, pa `e razmi{ljajo o nasledniku, ki bi na novih progah vozil z do 250 kilometri na uro. V sredi- ni naslednjega leta bodo za- ~eli preskusne vo`nje s prede- lano elektromotorno garnituro Bombardierove vrste Regina. ^e bodo rezultati pozitivni, naj bi nove garniture za ve~je hitrosti prejeli do leta 2010. Trenutno `eleznice po vsem svetu uporabljajo okrog 250.000 vle- ~enih potni{kih vagonov. Najve~ jih je v Indiji in na Kitajskem, ki skupaj pomenita ve~ kakor tretjino vseh vagonov. Evropa in Severna Amerika po {tevilu potni- {kih vagonov pomenita {e eno tretjino. V Zahodni Evropi vozi okrog 42.000 potni{kih vagonov, 23.500 v Vzhodni Evropi in samo 6.500 vagonov v Severni Ameriki. Deregulacija in regionalizacija evropskega ̀ elezni{kega potni{ke- ga prometa ter z njima povezana rast konkurence med prevozniki so prinesli velike nakupe voznih sredstev. Ve~ina investicij je bila namenjenih za ve~~lenske garni- ture za regionalne, medmestne in hitre povezave. [tevilo potni{kih vagonov, ki jih vle~ejo lokomotive, pa se je z umikanjem starej{ih vagonov hitro zmanj{evalo. Raziskave ka`ejo, da lahko v Evropi med letoma 2005 in 2009 pri~a- kujemo relativno majhno nabavo novih potni{kih vagonov – pov- pre~no nabavo 450 na leto. Kot ka`e, bodo med njimi prevladova- li dvonadstropni vagoni. @e med letoma 2000 in 2004 sta bili dve tretjini novih potni{kih vagonov v Evropi in Severni Ameriki dvo- nadstropni. V Zahodni Evropi trg obvladuje Nem~ija, velika naro~ila pa so bila izpeljana tudi v [paniji, [vici in Belgiji. Tudi na Danskem in na Finskem so novi vagoni skoraj- da v celoti dvonadstropni. Edino [panija je kupila ve~je {tevilo enonadstropnih vagonov Talgo. Dvonadstropniki prevladujejo tudi na severnoameri{kem trgu. V zadnjih letih v Zahodni Evropi prevladuje Bombardier, ki je dobavil kar dve tretjini vseh potni- {kih vagonov. Na drugem mestu je, zlasti zaradi velikih naro~il na Finskem in v [paniji, Talgo z 18-odstotnim tr`nim dele`em. Siemens je z dobavami OSE, DB in ÖBB dosegel 11-odstotni tr`ni dele`. Alstom pa je ve~ino naro- ~il v zadnjih {tirih letih pridobil v sodelovanju z Bombardierjem. Nara{~ajo~e zahteve v primest- nem, regionalnem in delno med- mestnem prometu spodbujajo uvajanje dvonadstropnih vago- nov. Zaradi pove~ane zmogljivo- sti tak{ni vagoni lahko prepeljejo do 40 odstotkov ve~ potnikov ob enaki dol`ini vagona. S tem se `eleznice izognejo dragim infrastrukturnim delom, kot so dodajanje postajnih tirov, poda- lj{evanje peronov in sicer{nje preoblikovanje postaj. Zato je stro{ek na sede` dvonadstropne- ga potni{kega vagona ob~utno ni`ji kot pri klasi~nih enojnih vagonih, nakup klasi~nih vago- nov pa ostaja smiseln samo tam, kjer dvonadstropni vagoni ne morejo voziti zaradi tehni~nih omejitev. Seveda pa posamez- ne `eleznice pri odlo~itvi o vrsti vagonov upo{tevajo {e druge dejavnike, na primer dejstvo, da klasi~ni enonadstropni vagoni potnikom ponujajo ve~ prostora in enostavnej{i dostop na vlak in z njega. Vle~eni potni{ki vagoni Dvonadstropniki vedno pogostej{i Tudi na avstrijskih tirih dvonadstropni potni{ki vagoni in garniture niso redkost. 17 Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 SŽ so ljudje Milo{ Opre{nik Drago Bec Tisti mo` s kladivcem Je bila odlo~itev za `elez- nico zgolj naklju~na, ali pa gre za dru`insko tradicijo? Pravzaprav oboje. O~e in stric sta bila `elezni~arja, no, in to se je nadaljevalo, saj je tudi `ena v slu`bi na `eleznici, v kontroli pri- hodkov. Sam sem do leta 1985 delal v tovarni Trimo v Trebnjem, toda po vse dneve sem bil na terenu in po~asi sem ugotovil, da tako ne bo {lo ve~: otroci so bili majhni in dru`ina je po{tar- ja menda videla ve~krat kakor mene. Po naklju~ju sem izvedel, da na `eleznici i{~ejo delavce, {el sem vpra{at in sprejeli so me. Najprej sem se {est mesecev uva- jal, potem pa sem {el septembra v {olo za vozovne preglednike. Lahko re~em, da svoje odlo~itve nisem nikoli ob`aloval – pla~a pa je s prej{njo sploh neprimerljiva. Seveda so, kakor pa~ povsod, lepi in manj lepi trenutki. Zelo te`ko pa bi bil osem ur zaprt v nekem prostoru, rad delam na prostem in vedno se mora kaj dogajati. Morda bi bil lahko tudi gozdar! Va{e delo poteka v turnu- su. Kako se ~lovek privadi na tako korenito spremem- bo bioritma? Sprva gre kar te`ko, {e posebej v no~ni izmeni, potem pa se neka- ko navadi{. Zdaj sem na ljub- ljanski postaji `e dvajset let, in ker je na{e delo beneficirano, to pomeni pet let »plus«. Dvanajst ur delam v dnevni izmeni, nato sem 24 ur prost, potem 12 ur v no~ni, in 48 ur prost – temu pravimo »ruski« turnus. Va{ obi~ajni delovni dan? Ga ni, pravzaprav dan ni enak dnevu. Ni kli{ejev in kalupov, vedno so tu drugi ljudje, drugi vlaki in z njimi druge okvare. Resda je ob vsakodnevnem pri- hodu na delo vedno enako: vpi- {emo se v knjige in uredimo vso potrebno administracijo. V skupi- ni so {tirje vozovni pregledniki in nadzornik, tak{ne skupine imamo {tiri. Nato si izberemo obmo~- je, kjer bo kdo delal, na primer proti Kamniku in Gorenjski, kar imenujemo »zgornji konec«, ali v nasprotni smeri, na »spodnjem koncu«. Huj{e prometne konice so zjutraj do pol devetih, potem pa od poldneva do petih. Takrat smo vsi na terenu. Ker smo maja dobili {e severno postajo, pri- dejo v~asih pomagat tudi fantje iz Zaloga ali Novega mesta. No, 18 ko opravimo vse te formalnosti, se postavi{ ob progo in pozorno opazuje{ vlak, ki pelje na posta- jo. To je prvo opazovanje vlaka, re~emo mu »pasiranje«. Gleda{, kako se obna{a kompozicija, ali je po~ena kaka vzmet, ali je pre- maknjen tovor in podobno. Ko se vlak ustavi, gresta dva vozovna preglednika vsak z ene strani ob njem, vse do lokomotive, ki pa jo ima na skrbi strojna slu`ba. Treba je natan~no pregledati podstav- ne vozi~ke, kolesa, omaro vago- na, preveriti, ali kod kaj pu{~a … Zraven sta tudi elektri~ar in urejevalec zavor, kajti marsikate- ro okvaro je mogo~e odpraviti takoj. Vse morebitne napake ali okvare sporo~imo operativnemu, potem pa sledijo ukrepi. To so obi~ajno manj{a popravila, v~asih pa je treba potnike tudi za~asno »izkrcati« in pokvarjeni vagon zamenjati z novim, brezhibnim. Za vsa ve~ja popravila pa poskr- bijo v delavnicah v [i{ki, Ptuju ali Mariboru. Opravljamo tudi zavorne preizkuse, ki potekajo v okviru tehni~nega pregleda. Ob koncu zavornega preizkusa se podpi{em, pritisnem `ig in s tem prevzamem popolno odgovor- nost za brezhibnost vlaka – verje- mite, ta odgovornost ni majhna. Opravljamo tudi intervencije na progi, kadar strojevodja opazi dolo~eno okvaro, ki je sam ne more odpraviti. Zraven smo tudi pri prevozih izrednih po{iljk, to so tiste, ki presegajo dovoljene razse`nosti – turbine, generator- ji, vili~arji -, in nevarnih snovi. Tu so {e voja{ki transporti, mimo- grede, {ele tukaj sem izvedel, da po predpisu cevi tankov ne smejo biti obrnjene v smeri vo`nje … Kadar ni vse po predpisih, kadar tovor ni pravilno nalo`en, kadar ni pravilno zavarovan in podo- bno, vagon ali po{iljko seveda zavrnemo. Kot je videti, imate pri svo- jem delu veliko opraviti s predpisi? Seveda. Poznati mora{ kopico najrazli~nej{ih pravilnikov. 36 ur na leto imamo izobra`evanje, kjer nas sproti seznanjajo z novo- stmi in s spremembami, hkrati pa se pogovarjamo tudi o ~isti stro- ki. Nasploh pa je administrativne, papirne vojne veliko. Preve~. Prav zaradi nje tudi ~edalje ve~ ~asa prebijemo v delovnih prostorih, ki pa, vsaj na{i, niso ravno vzorno urejeni. Vozovne preglednike ve- ~ina ljudi pozna predvsem po legendarnih kladivcih. Kaj vam pove zvok, zven kovine ob udarcu? Vse. Kadar je zvok kovinski, jasen, je vse v redu. Kadar pa je top, ubit, potem nekaj ne »{tima«. Ta ob~utek, rekel bi posluh, si pridobi{ ve~inoma – ali pa samo – s prakso. Ampak kljub kladivcu {e vedno vsaki~ znova poklekne{ pod vagon in pogleda{. Bolje je dvakrat preveriti, ali celo trikrat. Va{e delo je dostikrat nevarno … Res je, zlasti hoja med tiri, to `argonsko imenujemo medtirje. Ko pono~i, v snegu, hodi{ med dvema premikajo~ima se vlako- ma, gmotama, in ti z obeh stra- ni divje zapiha … brrr. Popolna zbranost ne sme popustiti niti za trenutek. Pozimi je ledeno in spolzko, in ko takole ob dveh pono~i pride{ iz toplega prosto- ra na ledene tirnice, ni prav ni~ prijetno. Ker dohodne poti niso o~i{~ene, si v snegu pa~ sam utira{ gaz. Res je, da je v prvi vrsti treba poskrbeti za kretnice, pa vendar … Tudi strojevodje zahte- vajo, naj bodo dohodne poti splu`ene, a se ni ni~ spremenilo. Sicer pa je tako menda v vseh sekcijah. Na nekaterih obmo~- jih, kjer ni elektri~arjev, nastopajo vozovni pregledniki tudi v vlogi de`urnih elektri~arjev, kar glede na njihovo (ne)usposobljenost ni ravno pametno. Pri nas na sre~o ni tako. Poleg nevarnosti pa je na{e delo stresno tudi iz nekate- rih drugih razlogov. Eden od njih je vsekakor neurejen, spremenjen bioritem. Preprost izra~un poka- `e, da v dvajsetih letih slu`be pre- bedi{ kar za pet let no~i! Podnevi bi sicer na~elno lahko spal, a kaj, ko v Trebnjem, kjer `ivim, sta- nujem v bloku in so tisti ~as vsi hrupni sosedje `e doma. Zvo~no izolacijo v blokih pa poznamo vsi … Urica ali dve spanja, in – konec. Druga nujna nadloga je vsakodnevna hoja po tirih in ob njih, zaradi ~esar so, medicinsko gledano, sklepi in kolena na{ naj{ibkej{i ~len. Zaradi neredne prehrane seveda tudi `elodec ni v najbolj{i kondiciji. Dokler so {e bile menze, je {lo. Zdaj pa se mora s prehrano vsak pa~ znajti po svoje. V~asih imam ob~utek, da vozovni pregledniki vse stva- ri v `ivljenju po~enjamo ravno nasprotno kot »normalni« ljudje. So va{e ekipe kadrovsko dovolj zasedene? Menim, da ne. Prihod novih, strokovno usposobljenih ljudi, se pravi okrepitev, bi vsekakor izbo- lj{al kakovost dela. Moja genera- cija bo {la po~asi v pokoj, meni, konkretno, manjka {e pet let, seveda ~e bo zdravje dr`alo in mi bo ostala zahtevana I. zdravstve- na skupina. Upam! Skoraj vsako leto jo kateri od sodelavcev izgu- bi. Med dopusti, ob bolni{kih izostankih in podobnem pa se turnus popolnoma poru{i in pa~ »flikamo«. Premalo nas je. Tudi leta prinesejo marsikaj – te`e misli{, te`e se giblje{, zato nujno potrebujemo mlad kader. Menda pa za izobra`evanje pripravljajo okrog trideset ljudi, novih mo~i, kar bi se po{teno poznalo. Poleg pomanjkanja kadrov pa bi ome- nil tudi pomanjkanje rezervnih delov, zaradi ~esar tudi delavnice ne zmorejo optimalno opraviti remontov in revizij. Mi, ki dela- mo v neposredni tehni~ni opera- tivi, pa~ ve~ vidimo iz prve roke. Odnosi v kolektivu? Moja prijazna ocena: z majcenimi izjemami, malo manj kot idealni. Smo prava klapa! Kadar ima{ te`ave, ko si v ~asovni stiski, kole- ga vsko~i brez besed. Opa`am, da ~lani skupine, ki dlje ~asa dela skupaj, za~nejo razmi{ljati podo- bno, dostikrat celo enako. V~asih bi kak{no skupno operacijo lahko opravili kar mi`e! Pravzaprav ne vem, kako bi delal, ~e partnerju ne bi stoodstotno zaupal. Se vam je v teh letih pripe- tilo tudi kaj nenavadnega? Ja, precej dogodkov je bilo. Neko~, bilo je kmalu po osamo- svojitvi Slovenije, je iz Zagreba pripeljal potni{ki vlak. Med red- nim pregledom sem v podstav- nem vozi~ku sklepnega vagona zagledal nekak{ne krpe, cunje po doma~e. Pogledam natan~- no, in vidim najprej enega, in potem {e drugega. Bila sta dva na smrt prepla{ena ~love~ka, menda sta bila Romuna. Bog, na katerem koli ovinku, ob katerem koli nagibu vlaka bi ju lahko stisnilo za zmeraj … Na vlaku so bili tudi policisti, ki do tedaj ob vseh strokovnih pregledih niso opazili ni~esar, ob prijetju obeh »nevarnih« prebe`nikov pa so nemudoma prihiteli s pi{tolami. Zabavna je bila tudi skrivalni- ca, ki so se jo z legendarnim Modrim vlakom, takoj po Titovi smrti, igrali nekdanji jugopo- litiki. Gospodje so se vozili v Beograd in na Brione, ampak vse je moralo potekati v strogi tajnosti in konspiraciji. Nih~e ni smel ni~ vedeti, in vso transport- no dokumentacijo je bilo treba takoj uni~iti. Drago Bec si gotovo najde tudi malce prostega ~asa. O~etu pomagam v vinogradu, trikrat ali {tirikrat na teden pa je na vrsti »vzpon« na Vrhtrebnje; vzpetina sicer ni prav visoka, ampak hodim tako hitro, da me pes komaj dohaja. Sicer pa doma malo po{tima{ in dan gre hitro naokrog. Pred leti pa sem se ukvarjal z neke vrste adrenalinskim {portom: otroka sem zjutraj peljal v vrtec, ki so ga odprli ob pol {estih, prav ob isti uri pa je odhajal tudi moj vlak proti Ljubljani, kamor sem tedaj {e hodil v {olo. V~asih, kadar tri minute pred pol {esto vzgojiteljice {e ni bilo, sem ubogega otro~ka kar tam pred vrati vrtca prepustil usodi in kot zme{an tekel na postajo. Vse do ve~era, dokler nisem pri{el domov, me je skrbelo, kaj bo. @eni sem to zgodbo zaupal mnogo pozneje … SŽ so ljudje 19 Gostujo~e pero dr. Janez Novak Na izlet z vlakom Iz Hrastovelj ~ez Slavnik v Kozino Kra{ki rob, kot se ka`e iznad Podpe~i, je veli~astna pokrajinska stopnica, ~ez katero se `elezni{ka proga spusti proti Kopru. Reportaža Dario Cortese Revija Slovenskih `eleznic november / deceber 2005 Pot ni kratka, vendar niti ni zahtevna, kve~jemu zelo prijet- na. Vlakov, ki so nam na voljo, ni veliko, vendar sta `e dva dovolj. Z enim se pripeljemo, z drugim odpeljemo. Vmes pa se kar mimogrede zgodi nemalo lepega. Izpod Kra{kega roba se v malo- dane gorskem vzdu{ju vzpne- mo na Podgorski kras, odkoder nas v vi{ine povabi na 1.028 metrov visok Slavnik. Prvi tiso- ~ak nad Primorsko je veli~asten razglednik. ^e so razmere prave, lahko le gledamo v daljave, tako ~ez morje kot proti Alpam. Ker je v tako razglednih razmerah v tem letnem ~asu rado zelo vetrovno in hladno, se vsekakor ne moremo upreti {e drugemu povabilu na vrhu in stopimo v Tumovo ko~o, kjer se pogrejemo in okrep~amo. S Slavnika gre zelo uspe{no samo {e navzdol in ko na{o dolgo pot kon~amo v Kozini, jo lahko med ~akanjem na vlak proslavimo z vr~kom doma~ega piva v roki in pogledom naprej skozi praznike. Menda se bo `e na{el ~as za podoben izlet. ^e ne za enega, pa vsaj za dva. Z `. p. Hrastovlje se napotimo v Dol pri Hrastovljah in mimo cerkve po makadamski cesti v zapu{~eno vasico Zanigrad. Pri hi{ah zavijemo levo in gremo po kolovozu navzdol dobrih 500 metrov dale~ do odcepa stezice desno. ^e pridemo do podvoza pod `elezni{ko progo, smo `e predale~; v tem primeru se vrne- mo dobrih 200 metrov in poi{- ~emo stezo, ki se, gledano iz te smeri, odcepi na levo. Pot je bila v~asih ozna~ena, vendar so zara- di spora med prostimi plezalci in va{~ani Podpe~i nekateri izmed slednjih vse markacije v okolici vasi premazali s sivo barvo ali jih uni~ili, tako da je za zdaj pot sama sebi smerokaz. Po stezi se vzpnemo na kolovoz, po katerem nadaljujemo desno navgor v Podpe~. Ko pridemo do proge, zavijemo levo in gremo do ceste, po kateri stopimo skozi podvoz in po cesti nadaljujemo navzgor skozi vas. Konec Podpe~i po pribli`no 100 metrih zavije- mo levo na makadamsko cesto, kamor ka`e prometni smerokaz Bre`ec. Cesti sledimo navkreber in kmalu zatem, ko pre~kamo `elezni{ko progo, na razcepu zavijemo levo in nadaljujemo v Podgorje. ^e smo la~ni ali `ejni, pred vasjo zavijemo levo in pri- demo do gostilne pod Slavnikom, sicer nadaljujemo naravost v Podgorje. V prvem primeru gremo po postanku do ceste in desno, za {portnim igri{~em pa levo. Z izhodi{~a do Podgorja hodimo okrog 2 uri in 30 minut. Ko pre~kamo cesto, ki dr`i skozi vas, in gremo mimo obnovlje- nega kala, se kmalu zatem odlo- ~imo, ali se na Slavnik vzpnemo po kraj{i in strmej{i (1 ura hoje) ali dalj{i in polo`nej{i poti (1 ura 30 minut hoje). Prva se s ceste odcepi pred drugo, ki jo ozna~uje smerokaz la`ja pot. Vrh Slavnika stoji Tumova ko~a, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih in ponuja vse potrebno za pote{itev lakote in `eje. S Slavnika sledimo smerokazom za Hrpelje, kamor se spustimo v 2 urah in 30 minut. Na cesti skozi Hrpelje zavijemo levo in gremo ob njej do odcepa za podvozom pod `elezni{ko progo, kjer zavijemo levo in se napotimo do `elezni{ke postaje Hrpelje- Kozina. ^e je `eja huda in ker je ~asa {e dovolj, pred tem zavijemo v bli`njo pivovarno. Skupaj 7 do 8 ur hoje. Planinski zemljevid Slovenska Istra (1 : 50.000). Edini vlak, ki vsak dan ustavi na `. p. Hrastovlje, odpelje iz Ljubljane ob 5.55 (iz Diva~e ob 7.47). Na omenjeni postaji izstopimo ob 8.20. Iz smeri Kopra ni primer- nega vlaka. Vlak z `. p. Hrpelje-Kozina odpe- lje proti Ljubljani ob 19.49. Med tednom in v poletnem ~asu je nekaj ve~ povezav, vendar izlet v vsakem primeru zahteva podro- bnej{e na~rtovanje. Jutranji pogled s Slavnika ~ez Brkine proti Nanosu. Nagradna kri`anka NOVA PROGA OPUS MALO- MARNEŽ EGIP^AN- SKI BOG SONCA NOVO MESTO DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE RIM. BOGI- NJA RAST- LINSTVA CERERA DREVORED NA OBEH STRANEH CESTE NATAŠA VALANT DEJANJE IZOSTAN- KARJEV AZIJSKI POLOTOK, ANATOLIJA ZUNANJI TRŠI LIST KNJIGE, REVIJE SOBA, NA- MENJENA U^ITELJ. ZBORU NAJVIŠJA GORA GR^IJE SKUPINA GLASBE- NIKOV FEVDNIK NAMO^ENE KO@E ZA PREDELAVO ZAPIS TONA V NOTNEM ^RTOVJU MORSKI DE@EVNIK VEDA VRSTA VRBE VZREJA UTEME- LJITEV Z ZAKONOM LESENO PIHALO TVORBA V PANJU SRNJI SAMEC PREDNJI DEL ^OLNA, LADJE KLO[TER NAPU[^ MESTO OB OKI JUGO- VZH. OD MOSKVE MITO TREFALT PESNI[KA ZBIRKA SIMONA JENKA NEON DEL VIETNAMA DR@AVA V ZDA MESTO V HERCE- GOVINI GESLO FR. REVO- LUCIJE, EGALITE VE^JA KUHINJ. POSODA KIRKIN OTOK ^LOVEK, KI VSE VE NASPROTJE VESELJA SIMONA VODOPIVEC NIZEK @. GLAS PEVKA DE@MAN risba KIH SRE^NO 2006! NEKD. SKUPNOST LJUDI, KI SO V RODU VRANI^NI PRISAD KORALNI OTOK KLEMENT JUG [PRANJA TEKO^A MA[^OBA PRAVEC, KURZ HRVAŠKA PEVKA NOVAK SL. KORO[KI PESNIK (FRAN) GR. BOGINJA JUTR. ZARJE DEL CEPCA LETNI GOZDNI POSEK [TEVILO NAD ULOM. ^RTO NIKA JUVAN LEE MARVIN VENO TAUFER KRAJ V BOHINJU DOLGO ^ASA PO- NAVLJAJO- ^I SE DE@ PRIREDITEV, POSVE^ENA POMEMB. DOGODKU PRILA- GODITVENI ^LEN Re{itve kri`anke lahko po{ljete na naslov uredni{tva do 20. januarja. Med re{evalce bomo razdelili tri nagrade. Rešitev križanke iz prejšnje Nove proge (vodoravno): os, iv, borbe- nost, zlet, izurjenka, tana, so, tedeum, ikar, abonma, šabraka, geli, heroj, on, akt, ule, tekst, aurora, aneto, korenjakinja, ov~ka, trienij, mae, stisk, va, arko, vovk, anan, ni, smer, advent, dugi, otok, etika, ambra, nr, dolar. Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani