Krka v Novem mestu Author(s): Jelka HUDOKLIN Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 49-50 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180543 Accessed: 07-09-2018 11:29 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:29:13 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI I7.ZIV št. 12, 13 / 1990 Jelka HUDOKI JN Krka v Novem mestu Reka Krka predstavlja v strukturi Novcga mesta i/redno pestro in ka- kovostno prost orsko prvino, ta paje vzadnjih dcsctletjih vse premalo íz- rabljcna, hodisi zaradi spremenje- nega načina življenja hodisi zaradi naravnih prostorskih danosti. Ugo- tovitve o prostorskih potencialih Krke z obřež jem in o potrebah ter žcljah prcbivalccv Novcga mesta o urejanju tega območja so pripeljale do strokovnih odločitev o takém na- daljnjem razvoju, ki bozagotovil več- jo stopnjo vključcvanja obrečnega prostora in same Krke v življenje Novega mesta in izkoristil kompa- rativně přednosti, ki jih postavlja re- ka v mestu. Staro mestno jedro Novcga mesta Ieži na griču na cnem od okljukov reke Krke, vzhodno in zahodno od jedra mesta pa meandri Krke ob- jemajo šc dva gozdnata griča - Por- tovald in Ragov log. Mesto, kije nastalo in se sprva razvijalo na levem bregu, jc sčasoma prestopilo brego- vc in s tem jc Krka postala bistevni sestavní dcl mestne strukture. Za- radi naravnih razmer (pogosto iz- jemno strme brcžinc, veliké višinske razlike, varovalni gozdovi, ozke na- plavnc ravnice ...) jc obrcžje Krke v pretežni meri nepozidano in rclatív- no dobro ohranjeno ter prostorsko in ckološko izredno pestro. Kljub te- mu in kljub dějstvu, da jc mesto šc pred nekaj dcsctlctji živelo v tesni povezavi z rcko (Sport, rckreacija, prireditve na prostem, ribolov, mlini, žage ...), danes ugotavljamo, da je Krka v ožjcm območju Novcga mesta vse premalo vključena v življenje mesta. To med drugim po- trjujcjo rezultāti ankete (1), ki jc bila leta 1985 izvedena v Novem mestu z namenom, da bi ugotovili, kako No- vomeščani dojemajo Krko kot ses- tavní del mesta in življenja v njem in kakšne so njíhove představě o op- timální izrabi obrečnega prostora v Novem mestu. Pokazało se je, da Krka predstavlja bistevno organi- zaeijsko prvino v prostoru Novega mesta in da ima visok položaj na hi- rerarhični lestvicí elcmentov, po- membnih za sliko mesta. Izražcna jc bila veliká čustvena navezanost na rcko Krko in dobro poznavanje obrečnega prostora in dogajanja v njem ter /avzcmanjc za sanacijo ne- urejenih obrežij in za sanacijo ones- nažcnc Krke. Kot najbolj zaželené so anketiranci navajali naslcdnjc dejav- nosti o/.iroma prvine: čolnarjenjc, kopanjc, ribolov, urcjenc dostope do vodc in varno urejenc brežine ter ostale rckrcacijske objekte in površine. Problemi v odnosu reka - mesto Prcmajhna prístotnost Krke v živ- ljcnju mesta je nedvomno poslcdica več dejavnikov, med katerimi so naj- pomembnejši: - onesnaženje vode (od Novega mesta navzdol se Krka uvršča v III. kakovostni razred) kot poslcdica spuščanja industrijskih in odpadnih vod iz n ase lij neposredno v Krko; cvctcnjc v polctnih mesecih ob niz- kih vodostajih; -slabo vzdržcvanje in nczadovoljiva oprcmljcnost brežin, jezov, mlina in dostopov do vode; -spremenjen náčin življenja v mestih, zlasti prcživljanje prostega časa, kije pogosto usmerjcno na turistično prí- vlačnejSe točke v večji oddaljcnosti od kraja bivanja; -prostorske ureditve, predvsem na področju turistično-gostinske po- nudbe, prometne ureditve in pove- zave z ostalimi zclcnimi površinami, ki prcbivalccv kraja ne privabljajo (več) k reki, v obrečni prostor, pač pa ustvarjajo težišča dogajanja v drugih območjih (nasclja na robu mesta, ožje mestno jedro ...). Reka v mestnem prostoru - in Krka verjetno ní izjema - se tako izključuje iz življenja mesta ali pa pridobiva negativen prizvok, saj je v zavěsti 49 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:29:13 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12,13/1990 prchivalccv pristot na le še kot re- cipient odplak in kot ovira v spcljavi prometa skozi mesto. Usmeritve za urejanje obrečnega prostora v Novem mestu Dolgoročne razvojne usmeritve v obrečncm prostoru Novega mesta, ki so hile zastaví jene na osnovi pred- hodnih ugotovitev o potencialih in potrehah v tem prostoru, so naslcd- nje: - Odsťranitev primarnih vzrokov oncsnažcvanja reke Krke s spre- me mho tehnologij v industriji, z uvajanjem čistilnih naprav za indu- strijske objekte in za naselja v širšem območju Novega mesta in ne na- zadnje z vzdr/evanjem in po potrebi adaptacijo komunalnih ureditev ter v končni fázi zagotovitev uvrščanja kvalitete vode v Krki vsaj v II. ka- kovostni razred. - Načrtovanje, urejanje in vzdrže- vanje objektov in naprav ter ureditve za Sport in rekreacijo v obrečncm prostoru tako v ožjem mestnem jed- ru kot na njegovem obrobju (spre- hajalnc, tekaške poti in kolesarske steze, steze za trim, prostori za pik- nike, razglcdnc toč ke in območja, kopališča, dostopi do vodc, privezi za čolne, čolnarna, omogočanje čol- narjenja z zagotovitvijo primernega vodnega režima - prchodnost jezov, tcsnjenje jezov; vadišče kinološkega društva ...). - Uvajanje dejavnosti s področja tu- ristično-gostinske ponudbe in osta- lih dejavnosti, ki bodo pritegnile obiskovalec (gostinska ponudba ob/na vodi, razné uslužnostne dejav- nosti, čolnarnc, izposojevalnice ko- les, organiziranje izlctov s čolni po Krki, kopališče, letni kino, představě na prostem ...). - Urejanje, vzdrževanje in revita- lizacija objektov kulturně dcdiSčine in območij naravne dediščine, ki po- menijo bistvene dejavnike v ustvar- janju krajinské slikc območja in so nosilci najvcčjih krajinsko-ckoloških vrednot v tem prostoru. - Urejanje in vzdrževanje bre/in, strmih pobočij in varovalnih go/dov. -Zagotovitev take prometne uredi- tve, ki bo omogočila dclovanjc vseh predvidenih dejavnosti in bo obreční prostor Krke logično nave/ovala (predvsem promet za pcScc!) na prometno omrc>jc mest nega jedra in obrobje Novega mesta. Urcsničevanjc takšnih usmeritev naj bi rcko Krko v čim večji meri vključilo v življenje Novega mesta kot njegov aktivni sestavní del, saj bi s tem prcbivalcem mesta omogočili do/ivljanjc reke in obrečnega pros- tora kot resnično kvalitetne, pestře in dinamične prvine v mestnem tkivu. Viri: (1) Lcšnjak Jelka: Reka v mestu (na primeru Novega mesta), diplomsko de lo, Biotehni^ka fakulteta, Ljub- ljana, 1986. (2) Območjc reke Krke na odseku poteka skozi nascljc Novo mesto - predhodna strokovna ocena, Raz- vojno-raziskovalni center Novo mesto, Novo mesto, 1989. jcíka iiudokiin, dipi, ini urej. kra -ji ne, Raz- vojno-raziskovalni center Novo mesto. Novo mesto. 50 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:29:13 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms