LOJZE K O S 3 X Kenwick,W.A.6107 December 1988 osma izdaja 35 Kenwick Road, (09) 4591628 medsebojne stike. CENJEN I BRALCI ! Predvsem mi, prosim, oprostite zamudo izdaje "Konjička". Ne vem kam je šel čas, vem Le, da ga je skozi različna dela zmanjkalo in ga tudi opravičilo j --ne bo privedlo nazaj* I . Takoj v začetku vam povem, da začasno mislim samo nase. Ze nekaj dni mislim na sebe. Kdo sem? Kako sem? Kaj je postalo iz mojega življenja? Imel sem 5 let, ko mi je umrla mati. Oče je v dvajsetih letih bil brezposeln in dal me je na kmetijo k sorodnikom v Prlekiji. Misli krožijo v glavi: kratke, dolge, blodeče. Premišljujem svoje življenje: Pastir, učenec, vojak, begunec, emigrant, vse po vrsti. Ko sem kot mlad Človek pobegnil iz domovine, če sanjal nisem kaj mi bo moj takratni beg iz Maribora prinesel: 32 let brez slovenske besede. Kakorkoli že je, preprost»nezapleten mlad človek ne premišlja preveč kam gre. Tudi jaz sem bil eden od teh. Avstrija, Memčija, Avstralija, kaj je razlika kje živiš. Pred nekaj leti sem počel razmišljati o tej razliki, kako velika je postala. Preveč sem se prepustil toku jezikovne mešanice, katera je predolgo butala v mojo zavest in jo s tem slabila - zavest da sem Slovenec. Sedaj na stara leta se ta zavest vrača in bo vedno močnejša, posebno sedaj ko bo/je slovenski jezik "spet enkrat" ogrožen. Zdi se mi, da nas je kar preveč Slovencev bilo "zaguncanih" v usodno zmotno prepričanje, da samo živimo in naš materinski jezik "bokar sam od sebe tekel za nami" Poznam primere ko Slovenci pravijo: "Kaj bom učil otroke slovenščino, s tem jih samo vznemirjam, ker uporabljali je tako nikdar ne bodo". Sodobno življenje nas takorekoč postavlja v zelo mešano jezikovno stanje. Kljub temu bi se pa prej kot slej morali zavedati od kod prihajamo in kje so naše korenine. --- Koncem novembra sem bil počaščen z obiskom go. Ivanke Škof Iz Mčl-bourna. Veliko smo se pogovarjali o Slovencih v jugovzhodnih deželah in W .A,, nismo pa našli med njimi nobenih razlik, kar mi potrjuje da smo Slovenci povsod enaki, vseeno kje živimo. Upam da se je ga, Ivanka na počitnicah v Perthu počutila dobro. Jaz sem pa imel priliko spoznati osebno že drugo čitalko "Konjička" iz jugovzhodnih dežel. Istočasno je bil na kratkem službenem obisku v Perthu g. Peter Mandelj, kjer smo se srečali za kratko uro. Takšnji obiski me zelo veselijo, da lahko spoznam naše ljudi iz drugih krajev. Vsak Slovenec na obisku v Perthu, je pri meni dobrodošel na stanovanju za čas obiska ali počitnic. Mesta je tudi za poročene in zaljubljence. Iskreno V soboto 29-10 nas je iz Kew-a obiskal pater Tone gorjup. Zvečer smo imelijmašo, naslednjo nedeljo "z njim napravili romanje v Novo Norčijo z avtobusom (116 km. iz Pertha), kjer je bila maša narodov, kot vsako leto Takšni ljudje kot je pater Toni, so pri nas zaželjeni večkrat. %%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% Naši naročniki pišejo: Ivan Lapuh, Vi o. Zvesti "Konjiček" Za prejšnjo izdajo sem predolgo odlašal, da bi se pridružil z nekaj vrsticami - pa me je "Konjiček" prehitel. Zato naj velja se danes prisrčna slovenska čestitka k prvi obletnici Lojzetovega Konjička. Ne glede v kakšni obliki in preprosti materini besedi Izhaja nasa dragocena pisana beseda tu med nami, vaedno mora biti dobrodošla in spoštovana. Naš&ljubljena beseda, ki jo kar radi vtisnemo na papir, bo živela in z njo bomo živeli tudi mi. Torej: bodi pozdravljena materina beseda! Vsem bralcem Lojzetovega Konjička želim vesele Božične praznike, kakor tudi šrecno novo leto 89, v katerem naj nas Slovence pisana beseda še bolj medsebojno poveže. Ivan Lapuh Za svoj ljubljen narod Vedi prijatelj, ki delaš tako: Kar storil prijatelj rod te naslednji za narod bos svoj, pozabil ne bo! to delo ne bode umrlo s te^jsoj ! Ivan Lapuh 0 i (5 I L 0 ! Leto dolgo je al* kratko, kot se vzame Če nabito sreče je in dobre volje, teče, da ga veter ne ujame, če nesrečno, kraja ni mu iz nevolje! Samo si človeštvo pot utira v prihodnost, ki ni ravno svetla, tu in tam nesmiselno umira v vojnah, ki jih je neumnost spletla. Kaj denarja žro oborožitve, ki so vse "obrambnega" značaja; zmanjšajo Jih kletve ne, molitve, ko brez kruha pol sveta ostaja... Zasvinjali smo si svet, okolje ln zastrupljamo si vodo, zrak; da popravilo se samo bo na bolje, to verjame kvečjemu — bedaki Naj VOŠČILO bo, kot vsako leto, tudi letos od srca zapeto: SREČNO NAJ BO NOVO LETO IN VESELO, da se pilo, jedlo bo in pelo! Plemelj Se Pavliha je vrinil njegove prste med vrste! KDOR ZGODAJ VSTAJA, MU KRUHA OSTAJA.. Nesmisel! V naši družini nas je pet: ati, mami, Tone, milenca injjaz, osemletkar Lojzek. Od vseh nas najbolj zgodaj vstaja ati, ker se njegov siht začenja Že ob šestih. Ati torej vstaja ob pol petih in si sam naredi zajtrk, ker mamo crklja. Ob pol Šestih ga mami le pride pogledat v sami spalni srajci in se vedno zgrozi ob pogledu na kruh: "Ježeš, Lojze, spet si ga sam zdelal pol hlebca.Saj se.za kruh ne bos zaslužil". Ati se pa samo namuzne in si odreže se eno kajlo in jo, napacano s putrom, pogoltne kot kavka črva, nakar reče mami: "Prazen žakelj ne stoji po konci, Milenca!" Potem gre mami naprej spat, ati pa v službo. Preostala družina se skobaca tako pozno pokonci, da kruha še povohati ne utegne, tako se ji mudi v šolo in službo. Zato bi ee ta pregovor moral popraviti, da ne bi zavajal. Pravilen bi bil KDOR POZNO VSTAJA, MU KRUHA OSTAJA! Pavliha. Marcela Bole, Vic. SLOVENSKI MIADINSKI KONCERT V AVSTRALIJI ! V Avstraliji je štirinajsti koncert slovenske mladine privabil v Vol-longong Slovence iz raznih delov Avstralije. Obširna dvorana je bila polna, na odru so se vrstile slike, ki so nas spominjale na domači kraj. - Dokaz, da naše korenine so pognale, seme je skalilo in nove mladike obetajo bogato trgatev. Posamezniki in skupine, vsi so se dobro izkazali, vsi so vredni pohvale. Presenetil me je pogled na "Glasnike" is Melbourna, to je bil pravi pogled na pinguinčke. Mešani zbor petintrideset pinguinčkov oblečenih v črnobelem oblačilu so odpirali kljunČke iz katerih je zvonela slovenska pesem pod vodstvom Katerine Vrisk, Zaskrbljena Katerina je bila po koncertu nasmejana, sama sebi ni verjela, kako so njeni pinguinčki zapeli če prav so se prejšnjo noč po sobah hehetali in najbrž nič spali. Hvala patrom, ki s "Koncertom" kažejo mladini pot do bisernega studenca, studenca slovenske besede. Hvala požrtvovalnim učiteljicam in učiteljem, staršem, ki zraven zlatega časa trosijo denar za prevoze, saj imajo povsod velike razdalje. Prisrčna hvala našemu naraščaju z Željo še naprej, da bo naša beseda v tujini še ostala. Hvala patru Valerijanu in patru Cirilu ter vsem za prisrčen sprejem in postrežbo v Sydneyu. Hvala patru Tonetu, ki je poskrbel, da smo si ogledali "Opera House" in prekrasno naravo Blue Mountains - pozabila sem na leta, ko sem se z mladimi spuščala v prepad. Sonce je sijalo, ko iz žičnice občudovali 3 sestre seveda hribe, prepade, vodopad, razno drevje in grmIČje, ki stalno slavi vsemogočnega Boga. Naslednji dan smo imeli v čudoviti naravi sredi gozda barbeque, zanj so poskrbeli starši sestre Petre iz Kew; vsi smo z veseljem zajemali okusno hrano, hvaležni dobrim ljudem se poslovili od bajne prirode. V nedeljo po službi božji in dobrem kosilu pa slovo z obljubo, da se naslednje leto spet snidemo. Bog živi slovenski rod, tu in vsepovsod. "JADRAN" POKRITO BALINIŠČE 1988. OB PRAZNOVANJU 200 LET AVSTRALIJE. Spet je pred nami veseli dan, ko srečal se bo Slovan, Prišli smo od blizu in od daleč, vsem prinašam prisrčne pozdrave. Čestitke ki kar kipijo iz srca, saj balinišče na Jadranu že streho ima, Od slej se bo veselo za kroglo letelo, tudi ko bo zunaj strašno grmelo. Na Jadranu je lusno, ste veseli ljudje, tu je zabava za mlade in mlado srce. Da složno živite je Vaše delo dokaz, uspehov Vam želimo, to izrekam Vam jaz. Živeli Slovenci tu in doma, nasa bešeda naj ostane, želim iz srca. Živeli balinarji, v slogi naprej, drugo leto drugje boste peli, juhej! MESEC NOVEMBER SPOMIN NA POKOJNE! To kar pišem je spomin na mrtve osebe v povezavi z današnjim ¿asom. 06e in mati sta umrla, premoženje je bilo s hišo vred na dražbi prodano. Pet otrok je šlo po svetu, samo stara mati je ostala. Stara mati je ostala pod milim nebom in jokala. Mimo je prišla vaščanka Marija, zasmilila se ji je uboga mati, tolažila jo je: " Ne jokajte, kmalu bo bolje". Kam naj grem pod streho, je tožila mati? Marija ji odgovovori: "K nam mati, samo žlico bomo priložili in vi boste jedla z nami pri mizi. Na ganku je zadnja soba prazna, ta naj bo vaša do smrti". Stara mati ganjena ob nepričakovani sreči je samo ponavljala; "Molila bom za vas". Bobra Marija ni znala kako breme si je naložila, ko je vzela tujo mater pod streho. Po nekaj letih je stara mati hudo zbolela, ležala je kot mrtvoudna na postelji. Marija jo je potrpežljivo negovala kot otroka. Po dolgi bolezni je mati umrla. Marija je lahko mirno spala, saj je naredila veliko dobro delo. Ko sem se leta 1978 vrnila v domači kraj, mi je to povedala v solzah nečakinja, ki je bila pri Mariji posvojena. Naša teta je imela' zelo lepo smrt. Z mašno knjigo v rokah naslonjena na štedilnik je v Bogu zaspala. Ta resnična zgodba mi da vprašanje: Kaj si dobrega storila, imaš kaj dobrih del, da boš ponesla pred božje obličje? VSEH MRTVIH BAN! Na vrtu miru je mnogo ljudi, na raznih gomilah lučka gori. Slovenska imena tu so znana, ni imena čceta a kje je moja mama? Daleč od tu počivata v domovini, med vinogradi in kraškimi brini. Daljava neizmerna je za moje oči,: za misel daljave nobene več ni. Misel domov me je pripeljala iz daljave, na grob očeta, bratov in preljube mame. V duhu prižigam svečke na gomili, svojim, ki so se od sveta poslovili. Pisane krizanteme so na vsaki gomili, tožni sončni žarki so se za oblake skrili. Zvon opominja, udarja na srce, --- kdaj bo zadnja ura, nobeden ne ve. Kot nekdaj je dan vseh mrtvih doma, samo moja hiša je strašno prazna. Tudi dobra snaha je odšla v nebeški gaj, jaz pa se vračam v Avstralijo nazaj. V jesenskem zatonu so roze vzplamenele, minulemu poletju v pozdrav in slovo, ponoči pred zoro so zadnjic zaduhtele — uvele, ko slana je trosila srebro. Danijela hlis-Thirion, Vic. 7? c, o & f\ j /V—j ^^ i^A . ^^JLLo /^-^¿o-v^ /V* /VK^J O(A*L*oo t ¿¿d*-* i*- nrtsovo. /V»' / ¿TU-z, /Ca*. />i t/!*<*-> AL / O