JUGOSLOVANI SO SE BAJE VKLONILI reko poročilo pravi, da 80 SPREJELI PREDLOG glede reke. — OFICIjelen odgovor bo DOSPEL v pariz te kom osebkih Štiridesetih ur. — reka pod zaščito lige narodov. Bern, Švica, 27. januarja. — Neko bcljrrajsko |M>r«»«"il.> pu.vi, da je jugoslovanska \!ada sklenila sprejeti zavezniški ultimatum . glede uravnave jadranskega vprašanja.* Of ic i jelen odgovor po poslan v Pariz tekom 4» ur. Zavezniki so v svojem ultimatu zahtevali, naj bo li<*k; ! visna ter pod zaščito Lige narodov. Pristanišče in železniške postaje bo kontrolirala Lil'a Predmestje Sušak bo dobila »Jugoslavijo. Zapaduo od R. k- ' dobila Italija ozek pa* ozemlja, ki bo vezalo italjansko last z i; I: -. V Dalmaciji bo mesto Zader neodvisno. Sporazum nadalje določa, naj Italija ostane v Valom t- r i ima mandat nad Albanijo. Severni del Albanije bo avtonomi a un vinca pod jugoslovansko administracijo. Italija se je odpovedala otokoma Lušiuu in Vi>u. ki \>-v. p;; padla Jugoslaviji. Vsi otoki morajo biti demobilizirani. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. • - : ■•-• —~ —------------ ^wfiijBp AMP PUTJUBOtlP tmPEl fg^ff (Hi Ut) APTI0U8ID If M IW Of OOtOBKE 01 FtLB tit fP POT omci WWW TO**. T. Bt Ordey of the PrgKiCTt, A. b Bpriwon, ^ M o^ i The L a r i; e« t Sloven » n P * Iv f IB the United State- Issued every daj except Iu«. • • | tnd legal Holidav« ! fr 75,000 Reader % t i hi !■ i ii« i ii i mmii ml i i ..... i........... Največji ilo veni ki dnevnik • v Združenih državah I Velja ta oefe leto........... $6.00 [ Za pol leti..............3 00 ? Za New York celo leto____ 6.00 : Za inoxemjtvo celo leto... 7.00 i TELEFON: 2976 OORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, ti the Pott OtEoa it New York, N. Y, under the Aet of Congress of 3Ea<%h 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 23. — fiTEV. 23. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 29, 1990. — SREDA, 28. JANUARJA, 1920. VOLUME XXV111 — LETNIK XXVIII. HOLANOSKA MORA GARANTIRATI 1 ZA BIVŠE6A NEMŠKEGA KAJZERJA BIVŠI &AJZER JE BAJE IZJAVIL, DA 8E NE BO NIKDAR VEČ ] VRNIL V NEMČIJO. — NEMCI HOČEJO PLAČATI OD&KODNI- i NO ZA NJEGOVA P08ESTVA KI 80 PRIPADLA DRŽAVI. London, Anglija, 117. januarja. (Poročilo Abs. Press.) — Daily 1 \.pr«*v» poroda, da nameravajo zavezniki vprašati bolandsko vlado, ( J. /»inort* dati kakt garancije, da bo obdržala bivšega nemškega ^ kajzerja pri »vbi, v >luč«ju, da ga noče izročiti. \ Zavezniki »o poslali Iloland>ki posebuo noto, v kateri jo vpra- ^ Mijpjo, 0« za more dati kako jamstvo, da se Viljem II. ne bo več vr-nil v Nemčijo. t Kaj lahko bi namrie pripetilo, da bi sedanji razvoji toliko j uplnali i,a bivšega kajzerja, da bi se vrnil ter s pomočjo svojih šte- . \ iliiih priitiMT prevzel vodstvo države." " Mains, Nemčija, J7. januarja. (Poročilo Asa. press.) — Nemški ^ 1 Nti ho objavili pismu bivšega kajzerja, I^aterega je pisal nekemu svojemu prijatelju. V pismu prizuava kajzer, da je izvanredno po- ^ trt ter da se pod nobeinm pogojem ne bo vrnil V NeftlčijO. Za to se je baje r*l*dtega odločil, ker je prepričan, da bi nje-tov povratek razdelil Nemčijo v dva tabora. " Berlin, Nemčija, "J7. januarja. — Socijalistično časopisje se zelo ^ / rra/a nad predlogom, ki je bil stavljen v pruskem deželnem zbo- j ni, namreč, naj s«' da bivšemu kajzerju sto miljonov mark odakod- ^ niue /a njegove gradove in poso-*tva, ki so pripadli državi. Berlin, Nemčija, »7. januarja. — lz nemških šolskih knjig bodo ( odpravili vse slik«' bivšega kajzerja. j To odredbo j«* izdal minister za šolstvo, ki je tudi zapovedal, da ^ morajo iz šolskih knjig črtati vse anekdote ki bi imele namen dinoh- poviševati dinastijo ter ovekovečiti nionarhistično idejo ^ « m slih otrok. V "»i gradovi bivšima kajzerja -o sedaj ljudstvu na razpolago. j I".»v«- iui v njegovih trrailovih nastanjeni slabotni iu bolni otroci. USODA MIROVNE POGODBE SENATORJI SO UPRIZORILI NADALJEN POSKUS, DA SPRAVIJO ZNOVA V TIR ZADEVO MIROVNE POGODBE. — AMERIKA MORA V PRVI VRSTI MISLITI SAMA NASE. — ZADOSTNO ŠTEVILO ZA ODOBRENJE. Washington, D. C., 27. januarja. — Soglasno z najboljšimi informacijami »o izginile vse prilike, da bi bilo mogoče sklicati bipar-i t/aiisko konferenco ieiiat©rjev z ozirom na mirovno pogodbo, ki naj bi skušala doneli kompromis, glede ratifikaeijc ali odobrenja. Nadaljui -»estauek konference je bil določen za danes zjutraj, vi udar pa prevladuje splošno naziranje, da bo prišlo ob tej priliki) «i•f>a >o republikanci prav tako prepričani, dn bo-Mi» v « asu, ko bodo prišle na vrsto zopet Lodgejeve rezervacije, številni demokratični senatorji glasovali za nje, tako, da bo na razpolago dosti glasov, da se odobri pogodbo obenem k pridržki, ki zavarujejo ameriško foveveaost. Med tem časom pa m* zelo vesele oni senatorji ki se hočejo bo-i:ti do bridkega konec kot Borah, McCormick in Johnso.i. Zadnje stališ« e senatorja Lodge-a smatrajo za svojo lastno zrnato Vsprieo dejstva, da zahteva predsednik Wilson sprejem mirov-u«- pogodb« kot je bi!;* spisana in brez vsakih pridržkov, so ti tena-lorji prepričani, da je mirovna pojrodba mrtvd. MANDAT ZA ARMENSKO. Pariz, Francija, U7. januarja. — V slučaju, da ne bodo hotele Zdr. države sprejeti mandata za Armensko, bo • bledu ji pouudcn Nizozemski, kot »e poroča iz Ilaaga listu "Matin" na podlagi vesti. I;i krožijo v prvoimenovaneni mestu. VOJAKI STRAtUO MEJE. Barn, Švica, 27. januarja. — A vitrijaki vojaki is carinski urad* .r- ■ k ar 2 ■ ' K - i, uiki &o bili postavljeni na gosto! ob švicarski meji, da preprečijo! ' izvažanja dragocenih predmetov ter zgodovinskih soominov, ki so I se nahajali dosc-J< i v dunajskem j muzeju in ki so pr< a nedavnim časom izginili. Dosedaj ni prišlo še dc nobene aretacije v tem ozira, f čeprav so tatovi odnesli dragoce-ii" predmete v približini vrednosti petih miljonov dolarjev, t • PADEC LLOYD 6E0R6E-A? Francoski diplomati so prepriča- 1 ni, da bo prišel v zadrege, če ne f bo izpremenil svoje politike. Pariz, Francija, 26. januarja. Ce ne bo opustil Lloyd (Jeorjre ? svoje politike napram ruski so-j 3 vjetski vladi, kot jo zagovarjajo j pristaši angleške delavske stranke ^ ter tudi nekateri liberalci ter i sprejel bojevitih nazorov, za ka- i tere se zavzemajo Tories, je pri- ^ eakovati njegovega, skorajsnega padca, — soglasno s tukajšnimi ^ diplomati. 1 Obisk poljskega ministrskega predsednika v Londonu ne pome- t njy ničesar drugega kot zadnji s apel na angleškega ministrskega i predsednika, naj se posluži zad- i njega ultimata sovjetske vlade, v t katerem se zahteva takojšnje pre- > mirje ter pošlje slednji odločen J ^ odgovor, -kateremu naj bi sleddo'1 odposlanje čet "m bfodovja,*ki naj bi pomagalo Poljski v boju proti t boljševikom. ' V očigled konferenc, ki se vršel med Patekom iu Llovd Oeor^eomli jc francoska vojaška misija, ki je < bila pripravljena na odpotovanje v Varšavo, preložila slednje za 1 par dni. a principiji, ki so bili sprejeti, včljajo še naprej. Foeh se bo kmalu nahajal v Varšavi, da organizira kampanjo. Četam bo poveljeval maršal Joffre, ki je bil odpoklica niz Švice, a najvišje poveljstvo se bo kljub temu nahajalo v rokah maršala Foeha. JUGOSLOVANSKI KONCERT i ® — {Sodelovalo bo enointrideset gre*- j ternewjorildh jugoslovanskih drn s štev. — Obilen program. i --s Kdor hoče pomagati stradujo- 1 ■ čim otrokom, naj se vdeleŽi v ne- J deljo jugoslovanskega koncerta, ^ katerega priredi centralni odbor 31 jugoslovanskih društev v York-j ( vUle Casino Hall, 210 East 86th 1 5 Street, New York City. Začetek 1 točno ob treh popoldne. Kdor ho- • če videti ves program, naj bo ob ' ^ treh popoldne v dvorani. Ob treh, nič prej in ni6 kasneje, se bo dvi-! gnilo zagrinjalo. [ Program obsega iz 17. točk in | : se otvori z ameriško himno, ka-i tero bodo peli jugoslovanski otro-e c i pod vodstvom gdč. Lutrškove. Jugoslovanski tamburaši bodo . svirali pod v odstvom Mr. Emila L Blaževiča. Nastopili bodo solisti Mr. Zaninonivič, Mr. Razlog, Mr. Blaževič in Mr. Charles Rems. — Razen skupnega nastopa vseh pev skih društev, bodo pela še posebej pevska društva "Domovina", "Gusle", "Slavec" in "Slovan". In ce povemo, da bo zapel par pesmi tudi kvartet: Mr. Ribič, Mr. Mladineo, Mr. Trošt ter Mr. Adamič, bo vsakemu jasno, da bo končni uspeh popolnoma zagotovljen. V spremstvu violine, čela. flavte in klavirja bo zapela dve pesmi naša znana sopranistka gospodična Čagramova. Zadnjo točko bo tvorila Ceho-va enodejanka "Medved". Igrali bodo gospa Danilova, Mr. Raj-utr in Mr. Maček. Po koneertu bo ples. Iz te kratke vsebine je razvid-: no, da bo prireditev res nekaj mogočnega ter je -vsledtega pričakovati vsestranske udeležbe. mOJAA KABOOAJT* SB MA "OLA ZDRAVSTVENO STANJE MATIJE ERZBER6ERJA i Nemškega finančnega ministra so; pregledali z X-iarkL — Atentator ga baje ni hotel usmrtiti. _ i Berlin, Nemčija, 27. januarja.! Nemškega finančnega ministra j j Matijo Erzbergerja. na katerega; jc streljal včeraj atentator Oltwigl von llirschfeld,, so preiskali da-i nes zdravniki z X-zarki ter dognali, da mu je krogla ranila kost \ plečih. Kana tuti povzroča izvanredno vflikc bolečine. Erzberger sicer nima mrzlice, pa je zelo slab. Danes so zaslišali tudi atentatorja Hirschfielda. Rekel je. da se mora Nemčija enkrat za vselej iznebiti Erzbergerja. Prisostvoval je obravnavi proti dr. Ilelfe-ilehu ter prišel do zaključka, da zasleduje Erzberger sebične cilje. J V pn i vrsti dela sam zase in še- ' le v drugi vrsti za deželo.---- - - | Vslcd tega je bil sestavfi natančen načrt, kako bi napravil Erzbergerja neškodljivim, j Rekel jc, da ga ni hotel usmrtiti, za kar je najboljši dokaz to, da je meril v prsa, ne pa v glavo. Za svojega namestnika si je izbral Erzberger podtajnika Moesla. STRAH PRED MONARHISTI ' Celi Berlin je zastražen vsled strahu pred ustajo prijateljev kajzerja. — Zabarikadiranje ceste. Berlin, Nemčija, 27. januarja. , Vsa vladna poslopja so bila da- 1 lies močno zastražena. Wilhclms-strasse in druge glavne ceste so zabarikadiraue in ves promet je C - pod vodstvom patrule osemnaj-i stih oboroženih avtomobilov ter nekako pol ducata motornih vo- * zov, na katerih so se nahajale če- 6 te. To poročilo je dospelo v urad 6 ^ Associated Press. J Obrambni minister Noske je ^ odredil te stroge odredbe potem 1 ko je bil včeraj vprizorjeu po- J 1 skus, da se za vratno umori financ- ( L nega ministra, Matijo Erzbergerja in potem ko so pridela krožiti 1 poročila, da bodo monarhisti po- ' skusili vprizoriti ustajo na pred-) večer rojstnega dne prejšnega ' kajzerja. Napad naj bi se v prvi ; vrsti obračal proti neodvisnim socijalistom in radikalcem. Čeprav je vlada takoj označila vse te govorice kot popolnoma neosnovane ter jih celo smešila, je vendar napad na osebo finančnega ministra Erzbergerja takoj napotil obrambnega ministra Noske j a, da je mobiliziral čete za zavarovanje vladnih poslopij. Erzbergerja je obstrelil in lahko poškodoval neki Otvik von Hirsehfeld, prejšni kadet, ko jej Erzberger zapuščal poslopje kri-i minalnega sodišča. • EVROPA OKA MILO ZIMO. Budimpešta, Ogrsko, 27. jan. — Mrzlejše vreme je dalo povod za. upanje, da bo vodovje reke Do-' nave kmalu padlo. To je bila naj-' bolj mila zima, kar jih je imela centralna Evropa v teku dolgih let in slabo oblečenim in slabo L prehranjenim ljudem je bilo prihranjenega precej trpeljenja. Influenca pa je zavzela epide-j mičen obseg ter se je bati tudi • fcubonske kuge in legarja. Ta ne-(varnost bi postala še večja, če bi -Iraški boljieviki navalili na Ma-fdžarsko. Dosti je takih, ki se bo-1 je take invazije in ki so prepričani, da bo veliko pripomoglo k ' rasfirjenju epidemij f ki grasirajo V SIBIRIJI 00 15. MARCA, _ i Do tega časa bodo najbrie odšli 1 vsi Amerikanci iz Sibirije. — Pol miljona jetnikov nmrlo. _ ; Vladivostok, Sibirija, 27. jan.,c I Ameriške armadne avtoritete so * 'prepričane, da bo prišel dan 15.' marca, predno bodo odšli zadnji j |ameriški vojaki ter delavci Rd«*-P čega križa iz Sibirije. Poslana so bila povelja, naj se vse ameriške ženske spravi iz Trans-Bajkahke, ( ki leži na poti napredujoče bolj-] ševiške armade, bližajoče se sedaj |, Irkutsku. j1 Vojaki 27. polka se še vedno j nahajajo v posesti oboroženega! viaka. katerega so zajeli v bližini!1 Vrh ni j Udinsk dne 10. januarja i iu ki je last enega izmed povelj-1 nikov geuerala Semenova. — Dva, Amerikanca sta bila tekom toza-i devnega boja ubita. Poročila javljajo, da so se obr-i nil i v južno siner od Taige in da so dospeli do mongolske meje. ' 1 Ženeva, Švica. 27. januarja. — j Soglasno k poročili iz Vladivo-stoka, ki so dospela na tukajšni glavni stan Mednarodnega Rdečega križa, je skoro 375,000 izmed "»00,000 avstro-ogrskih vojnih jetnikov, katere so ujeli Rusi poginilo v Sibiriji na kozah ali pa , legarju. Ostali pa so ostali pri življenju le vsled uspešene pomoči, katero so jim nudili japomki, ame-riški in angleški zdravniki, ki so bili pridcljeni različnim mestom ob traas-sibirski železnici. Iztočno cd Bajkalskega jezera pomagajo tudi kitajski zdravniki, a njih delo jc radi boljševiške invazije zelo težavno. OGRSKE PALAČE NA BOBNU. Budimpešta, Ogrsko, 27. jan. — . Ogrske palače in veleposestva, ki . so bila pred vojno vredna sto tisoč ali dvestotisoč dolarjev, kupujejo sedaj Amerikanci, Angle-. ži in Francozi za sorazmerno ma-L lenkostne svote. V gotovih siuča-. jih so sijajna posestva od £et do . deset tisoč dolarjev. Dolarji so sedaj vredni dvaj-i set do petdesetkrat več kot pred . vojno in oni, ki so prodali svojo . last, so prepričani, da bodo napra-L vili lep dobiček, ko se bo valuta i zopet obrnila na boljše, i —----- i SVINEC V ULOOI PLATINA. i --L * Ženeva, Švica, 25. januarja. — - Ifanda mednarodnih sleparjev je s j bila aretirana včeraj v Lindau, ko i je prodajala majhne kocke <4pla- i tina" po 250,000 mark za kocke. ' Veliko žrtev so našli sleparji v j 1 glavnih mestih nemške Avstrije l in zaplenjena korešpondenea kaže, ] i da so tudi kupci v Londonu in 1 i New Yorku stavili ponudbe za nakup tega dragocenega metala. < Kocke so bile iz svinca ter pre-1 meteno prevlečene s tenko plastjo resničnega platina. V njih ho-i telu v Lindavu je zaplenila poli-: cija veliko svoto denarja v trenutku, ko je skušala tolpa odpo-1 Jtovati v Bern in Pariz s pomočjo j I napačnih potnih listov, t . i > PRUSUA NE MARA SVOJEGA LASTNEGA PREDSEDNIKA. - Berlin, Nemčija, 27. jannarja. i Komisija, koje naloga je bila pe- - čati se z vprašanjem bodoče nzta-i ve Prnzije, je končala svoje u- - godno delo ter je bilo sklenjene, • da ne bo dobila Prusija svojega - lastnega deželnega predsednika, c Načelnik krmjevne zakonodaje bo i tudi ex effitia načelnik praska , 4zžaT9f i nir r- ■" VELIK LOV NA ! MOONSHINER-JE Lov na munšajnarje v West Vir-giniji je imel za posledico ostre' boje med gorjani in uradniki. - j Charlestown, Wr. Va., 27. jan. j Izdelovanje in prodaja munšajn viskija k- gorah južnega dela države sta izzvala vso pozornost pro-hibicijskega komisarja za ta o-okraj, ki vprizarja z velikim številom svojih pomočnikov neprestano pogone na tajne žganje-kuhe. Tekom zadnjih par tednov so naleteli zvezni uradniki na odločen in oster odpor od strani mun-šajnarjev in tekom teh bojev sta 1 izgubila dva človeka svoje življenje. Prvi je bil neki munšajnar, 5 drugi pa neki pomožni šerit*. Ta boj, ki je bil najbolj resen, kar se jih je vršilo tekom zadnjih let, se je završil v Panter Creek ( delu McDovell okraja .ob viržin-ski meji. Prohibicijske oblasti pravijo, da je dotični okraj naravnost posejan s tajnimi žganje- : kuhi. V tem okraju se zbirajo soglasno s poročilom prohibicijskega komisarja nekateri najbolj slai-ni 1 munšajnarji, ki so osiveli v tem svojem poslu. Ti možje so naravnost strokov-l njaki v izdelovanju žganja in ne-1 kateri med njimi so na dobrem ' glasu po celi deželi radi kakovo-L sti žganja iz koruze, ki ga znajo kuhati. Tajne žganjekuhe je izvanredno težko najti, a carinski ur&dni-• ki jih kljub temu najdejo ter u-i niči jo. Munšajnarji pa so se pričeli po-5 slnževati zadnji čas neke povsem nove metode, ki dela carinskim uradnikom dosti preglavic. Mun-sajnar skuha svoje žganje v najkrajše mogočem času, ga spravi na trg brez vsakega oglašanja ter premufa nato svoje orodje na kako drugo mesto. Čeprav je pokrajina gorata in divja, ima vendar dosti rodovit-. nib dolin. Te doline so v prete-. klem letu rabili v velikem obse-. gu za nasaditev sladkornega trsa . in to vsled visokih cen sladkorja. [S tem pa je bilo tudi nomatrano [starim munšajTiariei«. k tj jT; 1-korni trs jim je dajal tnkr« 1 ! kor kot materijal za kuhanje nja. | ! DEPORTACIJA MAETENSA? _ j . ; Washington, I). C., JG jan j Pričevanje Ludovika C. Mart« n sa. zastopnika ruske sovj< fske vlade v Združenih državah, .v katerim se bo nadaljevali* i< U«> današnjega dne, bo najbrž spravilo na dan nekaj infomacij in nil, katerih ni mogel spravi i na dan takozvani Luskov kom':t» j. Justični department bo imel svoje agente pri celem zaslišanju ter bo najbrž predložil Martensu varant, kakorhitro bu končal s svojim priče\-anjeni. Parnik Belvedere odpluje v Trst, dne 7. februarja. I S tem parnikom morejo potovati samo Slovenci, ki spadajo sedaj pod Italijo. Vožnja v tretjem razredu stane . $100.00. \ Kdor želi s tem parnikom potn-1 vati, naj pride tri dni prod odho-1 aoin parnika na naš naslov, da zamoremo pravočasno preskrbeti potne liste. j Tvrdka Prank Sakser, - 83 Cortland St., New York, N. Y. > ____— — - DXNAElfK POUUATVl V - - XSTBO. NA OORlAKO Df - V0TSA5JSK0. • Isvrftnjemo denarna isplačila popolnoma sanesljiva^in sedanjim rm*m»ram primemo tudi hitro po a celi Istri, na Goriškem in tudi na n Hotranjikem po ozemlja ki je m* sedmo po italjanski armadi,. funSimo aU garantimamo aa mko poiiljatev, toda sa kake fflo 1 goče zamude v izplačilu ne mora« r mo prevzeti nikake obveznosti, i- 50 lir .... $ 4.10 100 Ur .... $ 7 70 n 500 lir____ $37.50 b* 1000 lir .... $75.00 Denar """ poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order aH pa po Haw York Bank Draft i. TVRDKA mil lAWftKK. Pazite na nove cene FotUjamo denar a* fnnj^ fttajersko, Hrvatsko, v tlavoalja Bono in HVuogutluo popolnoma pmdjho in »edanjim maeruj primerno Ml Utra. Jamčimo aU garantiramo na vmko poiOjatov, toda ka kako m& goia rmuflT ▼ i^laHhi aa wm praraeH obvarnoatl. fladaj poiljmm v staro loofdaob aaprinMrs 100 kron ^or $ l^B 800 kron . $ 6 00 900 kron $ 9.40 UHO kron $ 11.20 800 kras v.,. $ 8.60 5^00 kron .>$ 56.00 400 km .... $ 4J0 10,000 km .... HllOO OhiImi mm po ttUctao 3d im, ko te ndonustijo i dr* i Mi |a f Mtjbolj v* Pa^itU Portal Honey Ord4 4 pa 90 mm Tstk ^nk Dtaft. 1 < Milil fwmgA ftiia mm \ "GLAS NAHODA"; (SLOVENIAN DAILY) s Owned and Published fry MINIC FTJBUSHENG COMPANY 1 (a corporation) FRANK 1AK1KW. Pi—Haul_IQUIR »gNCDIK.Tr—uiw , Place of luiintH of the Corporation an« Addreeeee of Above Offlclerai , __t» Cortlawdt Mroot. Porous* of Manhattan Near Yorfr City. N. Y._ ____"Plea Narode" Ishaja mk Jan Istemu nedelj In praznikov._ * Ca eele leto velja lie« se AmerOce In Ze »tiri meooce IUD \ Oenade *JS Ze «et*t lete tl-M I Ze New York City M-00 , Ze pol leta__|tM Za Inoaometvs_>7.00 OL At NAROPA f (Voloe of the People) jI rasoad every day except Sundays and HnBdaye Subscription yearly KB Advertisement en aflree^went Dopisi bree podpisa ta oeebnosU so ne prlob£uJejo.Denar naj ee blagovoli podUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee naje tUdI prejiaje ___Mvamfto naenanl. da hitreje najdemo neakrmlke._! j OLA«NARODA St Cortlanet •troot. Borough to „M anh.sttsn^New York. N.V. -: ] ___Telephone; CgjjlanŽt 2XT%_i __" _ • i; Ameriški agitatorji ter zmanjšano priseljevanje ' Ta dežela so nahaja »edaj v globinah, katere je bilo opaziti že. prej«- pr»'tl vsakim novim valom priseljevanja. Vprašanje, katero si moramo predložiti sedaj, je naslednje: — Ali bo ta val zopet prišel / Najti j»- ljudi, ki i rdijo, da ne bo nikdar vee takega priseljeva-i ja kot jfu je bilo opa.:iti v letili pred vojno. Preduo pa se lotimo odgovora na to vprašanje, hočemo nekoliko razmišljati o razmerah, kit tO se pojavile in zopet izginile. Krik, ki ga dviguje sedaj Amerika, ni nie nov« ga ter je bil vedno dvignjen, kadar ni prišlo preko morja pričakovano in rabljeno število priseljencev. 1'regled prinelji*v anja v Združene države v preteklih hto letih, katerega je sestavil pi iseljevalui urad Združenih držv, je poln dviganj in padanj. Od »'asa. ko je ta dežela proglasila svojo neodvisnost leta 1776 pa do leta 1820. ko s.- pričenja dotieni grafični pregled, .jo bilo pripus.mili v deželo h lT>0.000 inozemeev. Ko pa so obširna ozemlja severoma pad nega teritorija potrebovala razvoja, je pričelo naraščati tudi povpraševanje po priseljencih. Krog leta 1S30 pa se je pričel pomikati velik val proti te obljubljeni deželi. Izprva so prišli Irei :n v sredini preteklega stoletja številni tisoči naprednih Nemcev, katere je pognal iz domovine odpor proU piusa- j šivu in ki so si poiskali tiikaj novih prilik za obstanek. I'eprav st» n«' more zanikati ljubezni do prostosti, je bil vendar glavni impulz, ki je dovedel številu * v to deželo, želja dobiti boljše plače in ugodnejše delavske pogoje. Dokler je bilo upati, na boljše j laee, boljše življensUe razmere in izobilieo dela. je priseljevanje mnIdo bolj naraščalo. Nato pa je bilo opaziti zopet padanje v številu priseljencev. Eno tako padanje j^ povzročila Držvljanska vojna, drugo panika leta 3>77, tretje sprejem postave, s Katero se je izključilo Kitajec in ee-trto sprejem postave proti uvažanju kontraktnih d« laveev. Finančna kriza leta 1S97 ni le zadržala številnih priseljeneev. ki so hoteli priti semkaj, temveč pognala tudi številne priseljence nazaj v njili ]>iejšne domače dežele. Kroj? leta 1910 se je pričela sezija industri-jalne depresije in nezapoalenja. ki je imela /a posledico nadaljuje padanje. Socijaltu preobrat, ki je bil posledica evropske vojne je porušil ves ustanovljeni red po eelem svetu. Priseljevanje v Združene državi *e je skrčilo skoro na ničlo. V zadnjem letu vojne je prišla v Združene države nekako UOO.OOO priscljeucev in leta 1919 je bilo j-riputtčfnih v Zdniženc države 140.000 priseljencev, neštevši potnike prvega razreda in turiste. , Inozemci <*> prihajali v Združene države v velikanskem številu, približno po en mil.ion na leto. Vsi se ni.so za stalno naselili tukaj, kajti številke kafrj«. da se jih je HO do 40j>«Utotknv vrnilo v oeže-|et i/ katerih so prišli, Nekateri teli priseljencev, posebno pa Italja-i i, >o bil" prave ptice selivke. l)ejali so tukaj irttozi par mesecev na leto ter se vrnili nato v domačo deželo, da igrajo nekaj časa ulogo nio/.a, ki ntia dosti .ircd*»tev na razpolago. ('e bi bi^f razmer običajne, bi se najmanj en mil j oil zuna roje-mli ze vrnilo 4 domače dežele. Proti 111,000, ki so prišli v to delilo, tekom preteklega leti«, se jih je 1UJ.000 vrnilo v stari kraj. l>a£,jlk ni bilo vee, j* pripisovati izključno k pomanjkanju ladij ter težko;* ci«m in ouuji(vam določil glede po tuj h listov. Narodni ck«»nonu se boje sedaj splošuega odhajanja zunaj roje- . nh iz d->iele. Inter-liavial Council izjavlja v nekem novejšem j>oro- 1 • ilu da je aiaifl<> štij i leta ]>rcd vojno povprečno priseljevanje i "•'Jt.sOl um t« to. Ta oi/aii^jcua j< v prizori!a pop ruši-vanje jned čla n*. različnih narodov ter poroča s. daj. tla se pripravlja na odhod iz;5 1 100.000 delu povečini strokovno neizurjenih, ki so za- ' [lOsleui v rovih in tvernicah. Po narodnosti so 1i naslednji: Poljakr :«0a00r»; 11 al.ia ni :UHl',000: ttuVi ir»Or.OtK); Ogri 150,000; diijfoslovaiii H"*000 Oeho^lovaki bU.000; Litvinei ."lO.OOO; l krajin- j ci ,o izjavo manjka ameriški industriji nekako ♦ ,l*K),UQO priseljencev yucga razrrda. ki opravlja dela, za katera ni ( treba stryfoviie i/yrjcnosti. Domneva sv, tia bo znašalo priseljevanje 19J0 le .100,000 ali ^UQ-OUO alj manj kot ena tretina normalnega- ' Ta dciela jc vedno potrebovala za svoj razvoj veliko število pri-, s ljenee\ kaj|i dnjga kot r^t^ ^d^c^ga mld^r o^e^v | z ozlrom na trdo ročno delo. Produkcija se je v št e v iliiiL panogah/ /manjšala /a -10 odstotkov, kar pripisujejo ufevilni industrij al ni" iz- 1 ' 'flenei pomanjkanju »tetav^Ue šile. V setlaiyi industrijami krizi je r Jed te»ra zapaziti v «4evijrii|» krofih vej i ko skrb, kajti številne dru-•,'e dežele nudijo polet; /družeuili držav ugodnosti za take vrste de-1; lavre. te l|ocejo pfiti V dolične t|ežele. . < e|>rav so train»poriacijftka sredsjva slaba, s*; smatra položaj že sedaj za akuten. Pred vojno je dol ivala Nemčija navadne delavce ■z tyusije, A>>tro in Ualije. Imela ie skort» en mdjori zunaj tojfucga prebiva»stva in 100.000 teh ijtifti je prišlo iz Rusije ali avstrijske Galieije. Različne avstralske province pospešujejo na vse mogoče načine pr;se1 j^vanje ter si Žele* pred vsem farinerjev. Argen-' lina ima v svojih mejai« ze vee miljouov Italjanov. Kpaneev in Francozov. Brazriija 4aje prosto vožnjo vsenu ki hočejo priti v deželo kot pri^elje^'K Irtasportira na določeni kraj ter jlni da na raz-! pola go orodje, semena in potrebno opremo... Naš najbližnji tekmec je Canada, ki določi vsako leto veliko svote za pospešenje priseljevanja ter sprari marsikaterega dobrostoječega Amerikauca preko svo- j jih meja.* * .. > . , Izgledi v Evropi niso preveč sijajni, vendar |>a je najti A* tej,de-/eli veliko ljudi evropakega izvora, ki ao prepričani, da bodo v »tan« dobro iabafatl'v w&rtin Iraju. ^ogo^e ne Ude dobivati tako visokih plač kot v tej deželi, a življenski stroški manjši in razven ■ tega imajo priliko živeti tako kot so bili vajeni od nekdaj. Če je postal enkrat celi svet prost, ni več tako mikavno priti v to deželo prostih. Prevladuje pa neko razpoloženje, katerega ni mogoče ignorirati. Zunaj rojeni so namreč mnenja, da imajo Amerikanci proti njim predsodke in da jim neprestano preti nevarnost, da se jih de- r portira. Veliki limp, ki je bil dvignjen pred par tedi^ radi deporta- j cij boljševiškili agitatorjev je popolnoma zatemnil dejstvo, da so j v bile take deportaeije povsem običajne že pred vojno, čeprav niso j tile mogoče tako pogoste kot bi lahko bile. Skoro vsaka ladja, ki se; j je vračala v Evropo, ge imela na krovu skupino takih nezaželjivili, % i ki so se vračali v kraje, iz katerih so prišli. Niso bili tako odlični | kot Ema Goldman, Berkmau in drugi ruski Židje. a med njimi go- j j tovo ni bilo nobenega golobčka, j 1 Brez dvoma je v tej deželi dosti ltusov. ki so prepričani, da se I jih je povsem neupravičeno proglasilo za boljševike. Če morejo do-| biti katerega ki priča, da so Poljaki, ne pa Rusi. so vsi srečni, kajti i prepričani so, da imajo več prilike za to. | i Dve demoralizujoči sili sta bili na delu med zunaj rojenimi v tej deželi. Izpostavljeni se najprvo ščuval tlim govorom agitatorjev njih ] i lastne narodnosti na eni strani ter prigovaranjem parlorskih soeija- i listov in osrečeval cev naroda na drugi strani. Splošno prevladuje mnenje, da -o zunaj iojeni v splošnem pod uplivom različnih Gold-manic in Rcrkmaiiov. a pri tem se pozablja na dejstvo, da >o nekateri najhujših razgrajačev tu rojeni Amerikanci. Imamo* tukaj zuuaj rojene tipa Martcnsa, zastopnika sovjetske li tisi je. a imamo tudi Williatii.i Ha'ywooda, Amorikanea skozi tri ge-: , i»eraciir, William Z. Foster, voditelja jaklarske stavke, k; je bil ro-' [ijen v Pennsvlvaniji, l>«-b>sa. ki je bil rojen v ludiani ter Seolt Near-jinga. ki je prišel v to dolino solzi v Morris Run. Pa. Tudi John Reed je rojen Amerika nee. ^ John Graham ltrooks pravi v svoji knjigi: — Ameriški smdi-kalizem ter I. W. W., da so se prvi veliki boji Industrial Workers vršili v Criple t*reek. Colo., in da niso zunaj rojeni niti vodili organizacije, niti bili odlični v boju. Neka nadaljna avtoriteta izjav-i l ja. da je bilo izmed 74 mož. obdolženih umora po prvem redu v j Everett, Wash, leta 3906. sedeminpetdeset Amerikaneev. d očim so; bili ostali povečini angleškega izvora. V tej deželi je dosti zunaj rojenih, ki so prepričani, da niso bili tukaj rojeni agitatorji zadostno kaznovani in da se je polagalo j pri kazenskem zasledovanju preveč važnosti na zasledovanje in ob-j sodbsodho onih agitatorjev, ki so bili rojeni v Rusiji ali Nemčiji. V takem duševnem stanju so lažje dostopni za prigovarjanja raznih prekueuških agitatorjev. Inter-Racial Council je prepričanja, da je treba kazali večjo obzirnost do zunaj rojenih kot je bila f I-ajno dosedaj. Trdi, da jci pretežna večina zunaj rojenih lojalna in da stori vse, kar je v njeni j moči. da razume Ameriko in njene naprave. — Izmed tujejezičnili listov. — tako se glasi v ugotovilu. — je najti le pet odstotkov, ki so ob kateremkoli času zagovarjali strmo-glavljeiije vlade ter stavljenje komunizma na mesto sedanjega ekonomskega reda. Petnajst odstotkov teh listov je socijalističnih, do-;čin* je osemdeset odstotkov tako konservativnega značaja kot je ! pretežna večina ameriških publikacij. V resnici je težko vprašanje, ka)co potegniti pravo črto med surovim nastopom proti zunaj rojenim ter škodljivim laskanjem, ki (nima nobene podlage. Številni med prisiljenei so ohranili svojo ljubezen do starih livad ter se vsled tega zgrinjajo v narodnostne skupine. Vse hoče imeti tako kot "doma". Nekateri, ki se bodo vrnili domov, potem ko bodo prihranili dosti, pravijo, da bo zanje pravi užitek imeti vino pri vsakem obedu. Drugi, čeprav ne posebno uspešno, pa se skušajo prilagoditi puščavi ter ne mislijo več na oazo. National Security League je ugotovila naslednje vzroke radi katerih niso številni priseljenci našli v tej deželi dežele prilike: 1. — Ti priseljene! se niso naučili .angleškega jezika in vsled te-Iga so pih pogosto oskparili zločinski ljudje njih lastnega rodu. ,1 2. — Zgnetli so se na majhnih in odločenih prosttorih ter niso t vsled tega nikdar slišali o prilikah, ki se jim nudijo za uapredo-vanje. — Svoj čas so preživeli s tem, da so razpravljali o razmerah v starem kraju ter zašli s tem v tok revolueijouame propagande, ki je v Ameriki popolnoma odveč. 4. — Pošiljali so ; voj denar v inozemstvo, mesto da l»i si tukaj postavili svoje domove. T». — Niso spoznali, da je v tej deželi postava, na katero se lah-( ko obrnejo, ee so prepričani, da se jim je godila krivica. Kakšen bo konečnt izid prisehiiskega " vprašanja, ko se bodo vojne megle izeistile, jc še vedno nerešeno vprašanje. Ko bodo.trau-sportaefjske prilike zopet normalne in ko bodo nudile Združene države industrijalne prilike prve vrste, je upati, da se bo priseljeniški val zopet obrnil proti nam. Labor "World opozarja na dejstvo, d;, sta hrana in obleka tako neformalno visoki, da bo prišla Evropa v velike zadrege z oziioni na preživljanje svojega prebivalstva. List izjavlja, da bo treba najmanj petih let. predno bo prišla Evropa skozi dobo rekonštruckij« *cr postavila zopet na svoje lastne noge. Kljub vsem tozadevnim svarilom pa bo slo na tisoče in tisoče zunaj rojenih nazaj preko morja, da izvedo, kako so njih družim prenesle udarce vojtie. Številni se bodo vrnili ter privedli s seboj svoje sorodnike, ki bodo nanovo preiskusili tukaj svojo srečo. Neki dobrozuani raziskovalec socijalnih razmer v Združenih državah je pred kratkim izjavil, da najbrž ne bo nikdar prišel čas, kcj bomo lahko nadomestili človeka s človekom, vsaj v kolikor pride vpoštev priseljevanje. — Nadomestiti bomo morali človeka s strojem, — je rekel. — Treba bo najti izhod, kako nadomestiti neizurjeno delo, od katerega jc bila ta dežela tako dolgo odvisna. Rešitev tega vprašagja je težka* vendar pa je najti nekako od-pomoč v počasni .a uspešni amerikanizaciji zunaj rojenih. Združene države so sprejele omejevalne postave glede priseljevanja ter sploL prepovedale priseljevanje Azijatov. a niso dosedaj še ničesar storile za one tujerod ostali samo štirje člani. Po- , gledali so v blagajno, a v blagajni nil i centa. Zapisnik se je potem glasil: — 'Soglasno s pravili je bil klub raz puščen, iu 7>remoženjc se je meni , pie tebi nič razdelilo. * O • Skaza se je posluiil skrajnega sredstva: svojim političnim na- : sprotnikom je začel očitati pijanost. 1 j Po mojem mnenju bi moral ži-•veti najmanj sto let, če bi hotel 1 uporabiti samo za svete mase tisto vinO, katero si je nagromadil . v svoji kleti. - ' • !' Pa še v tem slučaju bi morala i !držati mašna posoda najmanj polj i gnlorie. ^ I j mmmmemmmmm ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE HA j i SLOVENSKI DMEVMIK V ZD* j"G£A8 KAKODA", NAJVEČJI 'BEZAVA* ZDRAVILO DA ONI. KI GA IMA. 8pomladi leta 1S9S %a me Je loti muskularnl in vnetni revmatlzem. Tr pel eem TtČ kot crl leta, trpel kot ve . do nuno oni. ki se imajo. Poakuiai . sem sdravllo sa «A*rUom. adrmTaUu sa vfraTTdkom. tod* toMjene. pomo5 Je bU% sačasna. Končno sera dohll adrnTfto. M me Je eadrmvflo In bole > aen ae ni več vrnila. Dad eem ga Ste vUnti*. MoJa. SHJk Je. «e M vsak po skušal to čudovito zdravilno moč. Ne pošljite nobenega centa. PoSUIte en-no svoje ime in naaknr in Jas vam j bom poslal poekutnjor zastonj. Ko bo-j. ste te ptfrsbfU i» se boots preprlčau : da Je utpcino sa taf revmaUaem. po- j Stjlte ceno. en dotir. FoaMlte. da Ju . nočem denarja, dokler S» ne poitjete prostovoljno. All nkso to deti račuhl? | Sekaj bi trpeli nadalje, če se vam nu. .11 nspeina Ne odlalajte PižUe« j Mark H. JMfrMo. Ne. IMF Conwy ; » Bdr. ^rracnee. N. T. : Mr. Jac*sop |> o^ovec^n. Ooraje I acotovOo Jt rirtM • Vi gi.i-« • . »--_____ Demopolis, Ala. Ker ravno pošiljam malo svotol denarja za iS. A. Koledar iu nekaj j drugih poučnih in zabavnih knjig, želim, da bi priobčili tudi ta mali dopis iz naše srede izdelovalcev i francoskih dog. Mislim, da je to i srce dela in da nadkriljuje vsa druga v teh južnih krajih, ker tukaj se čuti vsak zadovoljnega. Že prej se jc govorih«, da bo enkrat prišel čas. ko bo delavec gospod in gospod 1m> hlapec. Zdi se mi da se je to vresničilo v tukajšnjih južnih krajih v suuiah. ker dela-; vee res toliko zasluži, kolikor ga veseli. Zato svetujem vsem dogar-1 jem, posebno onim na severu, naj pridejo sem iti se nam pridružijo v čim večjem številu, dokler je š»* čas za to. Kateri je dober dogar.;, naj pride sem odkodei-sibodi. Ako ostane tukaj 4 mesece pri delu. dobi vozne stroške vse povrnjene.| Alio pride in ne bo res. k.ir objav--Ijam. mu pa jiiz povrnem stroške in njegov čas jilačam. Torej, do-* gar. pridi sem v Demopolis, Ahi-bama. in bodi brez -.krbi. dobil Im.^I vse povolji. Dela je za vee let in na različnih mestih. Pozdravljam vse čitatelje tegaj lista, posebno ]»a izdelovalce :ni-gleških in francoskih dog. Peter M i belič. Box 106. i Morgantown, W. Va. Prišla jc nezaželjena kruta zi-; ! ma in učim ]K»krila zelena polja.; Opominjamo se zelenili livad, ne-; broj ljubljenih nam cvetlic, kate-. re zdaj krije mrtvaški pia>-i bele j - zimske odeje. Bili so veseli cvetoci poletni ija-i si, ko sem bival v Clevelandu c^zi roma Collmvvoodu med našimi ve ! šelimi Slovenci. Kakor v nepozab-J I jen i mi stari domovini, se sliši' I povsod naš mili materini sloven-! ski jezik: misljs si, ri Krškem. Spod. Štajersko. V stari domovini zapušča žalujočo mater, brata iu sestro. v Collitmoodu pa žalujočega! soproga, dva brata, eollinvvood-; skini Slovencem dobro znana Iva-'na in Vineenea. sestro, svaka in j svakinjo. Težka je bila ločitev od !moža. bratov in sestre, med katerimi je vladala prava bratovslea • ljubezen. Pogrešalf jo bodo znanci j in prijatelji, ker jc bila njena pri-:jaCTiost z vsakomur bratska. .Torej, draga nam. nepozablje-na. zapustila si svoje ljubljene, mater. moža. brate in sestro, ter s«- poslovila od nas prijateljev. iSpavaj miruo v ameriški zemlji. jXam ne iz^!ne^ iz spomina! 1 Tebi, žalujoči soprog, brata iu sestra. s\«ak in svakinja, pa moje i naj globoke j še sožalje. Ivan Planine. Aguilar, Colo. Vreme imamo tukaj tako krasno. kot da ne bi bil zimski čas. Delavske razmere so še precej l povoljne. Tukaj okolu Aguilarja je več preuiogorovov, ki vsi obra-i t ii je jo s polno paro, ali zaslužek - je pa o«lviseu od delodajalca. Po i enomesečnem št raj kU"-smo začeli ■ idelati -t. decembra za 14 odstot-i / j kov i>ovišano plačo in še to malo » povišanje plače težko plačajo ka-• pit al isti ubogemu delavcu^ da sc .jjini roke tresejo kakor prezeblje-» iienni j»rosjakn v starem kraju. Poročati imam tudi žalostno 110- .Ivico. Dne l.">. oktobra 1919 smo se - podali vsi zdravi in veseli na de-1 lo. si 11 žalibog. nesreča ne j>očiva. "Ob !». uri se je utrgala kamnita plast in padla na Johna Uršiča !t;'ko hudo. da mu je hrbet zlomila m je dobil Ae druge težke poškodbe. Še tisti dan so ga peljali j v bolnišnico v Trinidad, Colo. Ležal je v bolnišnici !HJ dni v proz-I nib bolečinah, dne 13. januarja je i pa. previden s svetotajstvi za umirajočo izdihnil svojo blago dušo iu za večno zaspal. Dne 15. j^nu-jarja smo ga spremili na katoliško | pokopališče v Trinidadu. Kanjki je bil član društva sy. l«"eliksa ^t-101 JSKJ. v Walsenburgu, Colo i in elau delavske organizacije. Za pogrebom so šli trije njegovi otro-: in njegova žalujoča soproga ter mu izkazali zadnjo čast. Mi smo mu položili dva krasna venca na j;rob it* tudi delavska organi-)zaeija je kupila krasni venec v i spomin nikdar pozabljenemu so-I bratu. Spremljali so ga tudi uje-!govi sorodniki in nekaj članov l njegovega društva. Ni ga bilo ro-'jaka. ki ne bi imel solznih oči, ko j smo stali ob gomili ranjkega ter I videl i. kako težka je ločitev žene }od svojega moža in otrok od lju-1 bečega očeta. Kanjki jc bil doma iiz fare Strajne pri Kamniku na Gorenjskem. Zopet smo obiskali hribček, na katerem za večno počiva veliko število Slovencev. Žalibog le malo jih je umrlo naravne smrti. Samo pod enim spomenikom jih leži ki so postali žrtve kapitalizma. Ifojaki. pristopajte k jednotam in podpornim društvam. ker to je edina pomoč v nesreči, kajti ne j vemo. kdaj iti kje nas čaka nesreča. Tukaj na Aguilarju imamo 2 pOdpoma društva, društvo SSPZ. in društvo ?XPJ. Kdor izmed rojakov živi v tej bližini, ima lepo priložnost pristopiti v društvo. Dragi rojaki, del ujm o za zdru-1 žen je jednot. ker v združenju je {moč. da bomo enkrat prišli do za-ižcljcnega cilja. Lep. pozdrav vsein Slovencem sirom Amerike, nepozabljenemu bratu pa naj bo lahka zemlja! Victor Eoeega, I Gfl ^Bfck—-® j Jugoslovanska ^^^ fefol. JeoRofa • . lbtaMTiieu Uri* 189S - lokocpori-ana k'J »900. dinvnl urad v ELY, MINN^ _ ______1LAVNI ■RAONIPOi ''■infle>: LOUIS BAUNT IMb t« Teafl Ave., W aih, M tajnik: JOSKPB PIBHLJBB. ms. Kks GKX^ My. |)( ^^ mm tom T ___|(| ^»HOVNI^ MMVNtKl^ ^ _ _ MAOZORMIKI. (ju (jmjCE Mr- nv> vNTEOAI aCDT>. »m Ave. K. K*. CMeaeew A ▼All TABOOS IUI NatTMM Alo TiiUbklg^ m POROTNIKI! ItBOOl M. PORBNTA. Ma IT«, Usek IMutcnl. kaft, LEONARD HiABODNIK. boa «W. Kr WSkk. 'OBM KOPNO. M. E k« M. Bvort Va _ __PRAVNI OORORI O0XPZE PXAUTt. JT. MS-Ttfc MX, Calsasl MOVERS. 114-lnfi Am, Dulntk. lDiia. 4ATC **T>QORMI.C T m. Madleoa Bt Moom Mf UlTiir « __ZDRUŽEVALNI ODBOR: 1 fRRRAJl MM it Cleir Ave. K 3 Ct«->elaad OBH "SANK BMUBBC 4464 Wasblrton BtrMt. Denver. Colo VdBiČA&. M7-tth Ave Johnstown. Fa ledno tla* desne: QLAI NAROD« vee stvari Ckajee se uradnih seflev kakor tudi denarne pe«U)ane naj ss pe «UaJo ae sl&vneca talnika Vee pr;to£be naj se poSUJaJo ne vrt isedlka porotns« jdSora. Froinje se smejem novih Članov in sploh vsa sdravnilke spričevala, s« nai luša!o, kajti znana mu je tvoja ii jrctekloat. vrlega republikanca.*v Simon je hotel nekaj povedati., oda predsednik mu je z znamo- u ijem namignil, naj molči. "Govori, občan Lorin, mi te po-i lupimo*', je dejal. 1 onovil obtožnico, a predsednik •elotno razpravo. Porotniki so se: I imaknili k glasovanju in progla- v iili Lorin a in Genevievo za kriva, L nakar je predsednik oba obsodil k la smrt. n l*ra na jusiični palači je odbila H Ive. Predsednik je rabil za preči- s tanje razsodbe ravno toliko časa. s Icalikor ura za svo.i** udaree. s Lorin je prijel Genevievo jkki pazduho, nakar ho ju orožniki odvedli. Pozdravljala sta Maurioa rsak na svoj način: Lorin se je smehljal, Ocnevieva mu je poslala, bleda in omahujoča, s svojimi i hI solza ot^kropljciumi {>rsti zad- j nji poljub. I>> zadnjega hipa je ^ upala, da ubeii smrti: ni jekala nad življenjem, temveč nad svojo j ljubeznijo, ki je imela poginiti ob-mem z življenjem. Mauri«*e \ svoji polblaznosti^hi j iidzdravl.iftl svojima prijateljima; -bled in /m» .>aii je vstal s klopi. na * katero se je bil zgrudil. Lorin in Geiievieva sta odšla. .Maurice je čutil, da živi v njem > le še eno; sovraštvo, ki mu jc raz- 1 jedalo srce. Ptwlwlnjic se je ozrl ] okoli in spoznal Dixmerja. ki jc i odhajal z drugimi gledalci ter se j sklonil, da je mogel obočena 1 vrata na hodniku. l«ihck kakor odskakajoče peron je Maurice drl čez klopi Li dospel j; do obočenih vrat. i Dixmer j«» bil že zunaj; Man- j rh-e mu je sledil. V hipu. k«» je!] Dixmer fftopil v veliko dvorano ! se Maurice / nfko dotaknil « njegove rame, LIH. Dvoboj. V onih easih je bilo nekaj zelo i resne\ga, a ko je kdo začutil roko ] na svoji rami. Dixmer se je ozrl in spoznal M auric a. V ' '"Ah, dobro jutro občan repub likauee!" je dejal, ne da bi se bil zgenil; le tresel se je nekoliko, toda kmalu se je premagal. 4 * Dobro jutro, strahopetce!'* jc odvrnil Maurice. "Kajneda, pričakovali ate me!" "To t*e p ti vi. nisem vas več pričakoval, nasprotno", je odgovoril Dixmer. "Zakaj "Ker sem vas prej pričakoval." "Prihajam še prezgodaj, morilec!" je pripomnil Maurice z glasom. ptMobnim strašnemu mrmranju. kajti vihar mu je divjal v srcu in iz njegovih oči so švigali Miški. "Vi bljuvatc ogenj vr. vaših oči. občan", je dejal Dixmer. "spo-zuhjo naju iu nama bodo sledili." "Da. bojiš se. da te aretirajo kajneda? Rojiš se. da pride« pod rabljevo sekiro, kamor pošiljaš druge? Naj naju le primejo, tem-ibolje. kajti zdi se mi. da terja na-■rodna pravica krivca.** "Ker manjka v imeniku poštenjakov neko ime. odkar so izbri-aali vašega", je odvrnil Dixmer » ".Te že dobro: rpam, da bova še govorila o tem; toda medtem arte ae vi maščevali, podlo maščevali nad žensko. JCer pravite, da nt« preftali name, zakaj niste predali onega dne. kod. Maurice, v resnici ste mi malo hvaležni. Ka ko? Dovolil sem vant, da ste šest mesecev igrali ljubimca moje žene; šest mesecev niseni nasproto- * val vašim sestankom, nisem motil 1 vaše sreče. IViznajte, da noben človek bi ne mogel potrpeli ji ve jši * od mene." * "Hotel si me namreč izkoristiti, zato si mi prizanašal." < "Seveda!" je mirno odgovoril 1 Dixmer, ki se je skušal obvladovati v isti meri, čimbolj se je faz- 1 burjal Maurice. "Seveda. Medtem I ko ete vi izdajali republiko in < medtem ko ste jo prodajali za po- j gled moje soproge; medtem ko 1 sta se oiiečaščala sama sebe. vi s i svojim izdajstvom, moja žena pa < s svojo premestilo ljubeznijo, se-m bil j a/, modrijan in junak. Čakal sem in triumfiral." " < "Ostudno!" .ie dejal Maurice. 1 "Kajneda, s tem se najbolje o-značili svoje vedenje, gospod ? To i je ostudno, to je sramotno!'' * ' Motite se. gospod! Vedenje, ki je vi imenujete ostudno in sramotno. je treba pripisati možu, ki mu je bila zaupana čast ženske in ki je prisegel da jo ohrani čisto : ter neomadeževano. Mesto tega je i/, k oriše a l njeno lepoto ter skušal ž njo pridobiti slabotno srce. Va- , ša sveta dolžnost j«* bila čuvati toi žensko. gospod, toda mesto da bij! j«* bili čuvali, ste jo prodajali." "Kar sem nameraval storiti vam hočem povedati", je odvrnil : Dixmer. "Imel sem rešiti svojega prijatelja, ki se je bojeval z menoj za sveto stvar. Kakor žrtvu-' jem rad za to stvar svoje imetje, tako sem žrtvoval titdi svojo čast. Nase sem popolnoma pozabljal. Uimak.ul sem ae popolnoma v o-jzadje. še]e nazadnje sem mislil! nase. Sedaj nimam prijatelja več.I prijatelj je umrl s prebodenimi' I prsi: s<"»tlaj ni kraljice več, moja kraljica je umrla na morišču; sedaj. čujte me, mislim na osveto." "Ke<'ite raje, ha unlor.,, j "S teni, da zabodeni prešestni-! ••o. je ne lunorim. temveč kaznii-j jem." ' Kdor kaznuje, se ne boji dn^-j va; ti ne kaznuješ, ker bežiš, ker; se skrivaš, medtem ko mččeš uje-! no glavo giljotini." "Jaz čla bežim! Jaz da se skrivam! Kako moreš trditi kaj take-1 ga, ti revček?" je vprašal "Dix 1 mer. "Ali se skrivam, ko vendar j prisostvujem njeni obsodbi? Ali j sem bežal, ko sem dospel celo dot • mrtvaške dvorane, da ji zakličem' zadnji zbogom?" "Ti jo lioees zopet videti?" je vzkliknil Maurice. "Ti se hočeš I posloviti od nje?" "Tiho vendar!" je odgovoril Dixmer in zmajeval z rameni. — ' "Zdi se. da ne poznaš osvete. ob- ■ čan Maurice. Ti meniš, da bi se ■ jaz pobotal s prešestnico, ki je za- - služila smrt. v hipu. ko jo kaznu- ■ jem s smrtjo, ali bolje, da bi se i ona pobotala z menoj? Ne, občan Maurice, našel sem nekaj boljše-. ga nogo je to; našel sem sredstvo, - s katerim ji hočem prizadjati vse ono zlo, ki ga je bila prizadejala meni. Ona ljubi tebe. umreti bo 1 morala daleč od tebe: mene sovra-5 ži in snide se z menoj Vidiš", je - pripomnil in potegnil iz žepa list- • nieo. "vidiš to listnico? V njej imam vstopnico, podpisano od jet- - niškegi. kanceTista. S to vstopnico - pridem lahko do obsojencev. No. dobro, pojdem k Genevievi ter jo a imenujem prešestnico; gledal bo-[1 dem. ko ji bo rabe)j jemal lase, a s medtem bo cula moj glas: preaest-i niča*! Spremljal jo bom do rabelj-skega voza, in Ko stopi na ,mori- msjaML1?*M ** Dixmer je bil strašen v svoji je- - d zi in v svojem sovraštvu: njegova r roka se je bila oprijela Mauriceve d in jo jela stresati z močjo, ki je g mladi mož ni poizual. Toda čim- s bolj se je razburjal Dixmer, tem « mirnejši je postajal Mamice. 5 "Čuj'\ je dejal mladi moiž-jn "tej osveti liedostaja nekaj."' s 'Kaj?" ii "Da ji porečeš, odhaja jc s i»o-dišča: Srečal sem tvojega ljubim- n ea in sem ga umoril." o "Nasprotno, raje ji povem, da živiš in da te bo vse življenje mu- ^ cil prizor njene smrti." M. "Kljub temu me umoriš", je dejal Maurice, "sicer umorim jaz tebe!" * Bled od razburjenja, jezen vsled £ tega, ker je proti svoji volji razlagal Dixmerju svoj grozni načrt , do konca, je Maurice prijel s v o- ^ jega sovražnika za grlo in ga vlekel k sebi, ko je ravno skušal do- . . . c speti do nekih stopnic, ki so vodile k reki. r Ko je Dixmer začutil Maurice- ^ vo roko. se je tudi v njem vzbu- ^ dilo sovraštvo in sililo iz. njega kakor lava iz ognjenika. ^ "Dobro", je dejal, ni treba, da r ime s silo vlečeš odtod, pojdem že! sam." J "Pojdi, oborožen si!" "Sledim ti." "Ne tako, stoj>aj pred menoj! Toda povem ti vnaprej, da ti pri najmanjši kretnji razkoljein glavo." 1 "Oli. saj dobro veš; da s«? ne bo-jjiin ničesar", je smehljaje odvr-.iiil Dixmer, čigar ustnice so bile 1 smrtno blede. I "Vem, da se ne bojiš mojega meča", je mrmral Maurice, "toda strah te je. da izgubiš osveto; m| sedaj", je pripomnil, "ko se gle-; dava i z oči v oči. ji lahko izročiš 'zadnji pozdrav.'' Dospela sta bila v resnici že do j roba reke. in čo bi jima inoget sle- , diti pogled tudi do tja, kjer sta se , I nahajala, bi ne bil nihče v stanu ^ .'ju dohiteti pravočasno in prepre- , jčiti dvoboj. j i i Medtem^ ko sta se moža pogo-1 varjala med seboj, sta stopala ipo ! malih stopnicah, vodeči}i na trg, in sta bila že dospela do obrežja.: ki je bilo že skoro prazno. Ker J so se obsodbe nadaljevale, . se je • j radovedna množka še vedno gne- ' tla v sodni dvorani, po liodnikih, . • ; po dvoriščih, in zdelo se je, kakor 1 • da Dixmer ravnotako koprni po i Jlauricevj krvi, kakor si je ta že- 1 Iel Drxmerjeve. "Nato sta se pre- 1 rila pod neke oboke, ki so spajali posamezne oddelke ječe z reko. -i ^Maurice se je postavil med vo- ■ • j do in Dixmerja. i j "Menim, da te umorim, Mau-)!rice", je dejal Dixmer, 4 * preveč i'sc treses.'' "I11 jaz, Dixmer", je pripomnil j Maurice ter mu z mečem prepre-i čil povratek, "jaz menim nasprotno, da te jaz umorim in da ti vza-1 mem, ko boš mrtev, vstopnico iz - listnice. Ob, le zapni si suknjo, od- - pel jo bo moj meč, tudi če bi bila e železna, to ti jiuučim/' "Vstopnieo mi hočeš vzeti«" je - dejal Dixmer besno. e "Da. ž njo pridem do Genevie-1 ve; sel bom k njej na rabeljski - voz. in dokler bo dihala, ji bom L ! venomer šepetal na ušesa: Ljubimi p'te. in ko pade njena glava pod a I rabljevo sekiro: Ljubil sem tie!" o Dixmer je' krenil z levo roko; - da bi vrgel listnico v reko. Toda e M a urice v meč, hiter kot blisk in oster kot sekira, ga je udaril ter >j mu skoro presekal roko. "Ranjenee je zavpil. stresel svo-o jo 'ranjeno r6ko in planil na Mau->. rica. Oba moža, ki sta bila zaprta o v tako ozkem prostoru, da se' ni-h hče ni mogel umikati udarcem a sta polzela'po moknh' iu tr sta še komaj držala pokonci. I- Dixmer je ca£af3, 4a mu teče i- kn. m ko je uvS^el, da in^ obfpem o k krvjo pettajo tndi moči, se je zakadil z vao močjo v ftauriea, tako da se je ta moral umakniti za ko- | rak nazaj. Medtem se mu je izpo« 1 drsni la le\a noga in meč njegoVei ga sovražnika je lahko ranil nje- ' gove prsi. Toda s kretnjo, hitrejšo od luisliJ je na tfek kleče za- m grabil z levico za mec iu' ga na- : meril proti Dixmerju, ki se je v : svoji ježi Lflpodrsnil na strnilh Uch j iu se nabodel 11a lastno orožje. ^ SGšati je bilo straSno kietvTeo; ■ nato sta se obe telesi zvalili izpod J obokov. ....... * ' ] Vstal je samo eden, in sicer < Maiirice, ves okrvavljen, oškrop- 1 Ijeu s krvjo svojega sovražnika. * Pobral je svoj mec, in medtem ji ko ga je |>obirdl, se mu jc zdelo: ■ kakor da izsesi^je iz Dixmerjeve- < ga telesa še ono troliico življenja. ' ki je bilo že ostalo v njem. i Ko se je bil pojpolivpnia prepričal, da je njegov nasprotnik mrtev. se je sklonil nad truplom, odpel mrliču suknjo, mu vzel listnico iu se nato naglo odstranil. Pogledal se ~ je nekoliko ^samega sebe m videt, da ne more tak iia* ulico; kajti bit je ves krvav", in'nevarnost je bila, da ga aretirajo. v Štopil je na rob obreda, se sklonil k reki ter si opral roke in obleko. Nato je šel zopet (po štop-j nicali ^lavzg-or, ko se je bH se en-: krat ozrl po obokih. Izpod obokov se je vila rdeča, kadeča se nit iti se pomikala proti reki. Nato je vzel Maurice iz listnice vstopnico in mrmral: "II vala ti, pravični I Jog!" Zatem se je napotil v takoime-novano mrtvaško dvoano. Bila je tretja ura. ; . «-> = ^ - ' > - t (Dalja prihodnjih) t . 1 1 PZA2U9T HQČS PHTA St. Lonia, Mo.. 26. januarja. —j Če je Sžergej Rahmanikov. slavni j ruski pianist in komponist, §e vedno žejen in če bo še žejen, ko bol prišel v St. Louis due 13. februarja. da priredi tam koncert l>o imel na razpolago toliko piva, kot ga bo potrebovala njegova xejua konštitncija. — Igral bom kar hočete, a le i pod enim pogojem:'— Imeti mo-, rani ducat steklenic pristnega pi-. Va, — je rekel pianist'tekom svojega zadnjega obiska v tem me- -Istii." 1 Sklenjeno je bilo. da se poišče nekoga/ki ima dosti piva, 'lah - ko povabi v svojo hišo Rahmani-i nova ter mu tam {ireds^avi ječ- menovca v originalni obliki- Po ■ več tednov trajajočem iskanju se je lovcem posrečilo dobiti v ro-; ke Avgusta A. Buscha. pivovar-! narja. — Lahko rečete) v mojem imenu. da bom postregel Mr. Rahma-ninovu, če ne bom prišel radi tega v keho, — je 1 uAil^Ir. Pusch. e — Vse hočem štdrTti sia povzdi-go umetnosti, vendar 'pa nočem j priti v trubel z ZveZnimi oblastmi. Naj le Ofidc na moj»"di^e;" zafojn;' jf "Ijil aiiknden gr{Jnji pr| z'oltarja Sr-1- ea Jezusovega! dragocen VrME z o ortariOr ^rsve^'Ttd,....... tanj tm fcrhnilri * ffl II T*T f mm Ti »f w /- "Naprej" piše: Po večletneiii boju hi ob velikih t sir trški h se je "ustanovila pred v o j- « 110 obrtna šola v Ljubljani. Na , vseiit jugn nimamo podobnega za- t voda, ki je 1) J že za prejšnje nase ( razmere nujno potreben 111 tem- j bolj je potreben sedaj, ko pripada . Ljubljana npvn večji državi, ki še ' ninia takega šolstva. Sfara Av-stro-()grska je zanemarjali obrtno šoktvo' pri nenemcUi. Zaradi tega smo smatrali, da je Slovenija s to novo šolo jako mnogo pri^o- ! kila iu da so i 11 jo podani pred-( pogoji, da se pri nas obrt dvigiie 1 na ono stopinjo kakor po drugih < državah. * Več časa pa že kroziju po na- ' . šeiii častipisju vesti, da se obrtna ■ šola dip ray i iz dosegaiijcga po slopja tčr se nameisti kje drugje ( all'x»a omeji; ter ^ja pride v~po , slopje obrtne šole nova" tehnika. ; Ni 'težko uganit«, ali je to pamet-l no ali ne, eno pa je gotovo, to 1 namreč, da je za naše razmere j • obrtna šola trenutno potrebliejša kakor tehiiika. Obrtna sola je ! opremljena za svoje najnitjnejc i iK>trebe. urejena razmeroma mo- 1 : bi se tehnika šele 1 -osnovala 111 absorbirala (lelorna j. . njene pomočke, tako da bi nazad- š nje ne imeli ne urejeno obrtno šo- v - lo, še iiianj pa moderno telmiko ( - razen pos%>ja. Vrhutega imamo . . tehniko v Zagrebu in mnogo jih - je' tudi v iho-zemstvu. « Za tehniško visoko šolo_nika- \ 1 kor ne zadostuje samo poslopje; ti • zanjo treba obširen inventar 111 ' učuih pripomOčicov, ki se v seganjem času ne nabavijo v nekaj te- * ? dnih. 2.9X0 bi bilo povsem napač- S 1 no, če bi se hotelo obstoječo šolo * " splošnega pomena seliti' v nepri- L uierne prostore ali jim jemali uč* 4 ne j>omočke. Obrtno šolo obisku- 1 .* jeJ° večinoma dijaki, ki se posve- ^ 1 tijo domačemu gospodarskemu 1 napredku vobče 111 so nava4no iz e neiniovitejših rodbin. S tem se tu- , d i z ozirom na socijalen ]>oložaj 1 olajša dijakom študij, dočim bo t - tehnika vžgajala v prvi vrsti dr- s zavri e uradnike in ljudi, ki bodo vee ali mauj skrbeli le za svojo eksistenco. Tu ne mislimo na se-!' i bienost dijakov, pač pa so razfte-!| ire take, da tehnika, ki bo mlada,]] 'nepopolna, ne bo mogla vzgajati |«lrugačnib akademikov, -j Po našem mnenju je torej .nuj- • j»o potrebno, da osfane obrtna šo. j jla to, kar je bi|a. Za tehniko pa naj se zgradi prini'erno poslopje | I ki bo neodvisno oc| obrtne Šole vršila svojo nalogo. Če se zgodi tou kar gospoda nameravajo, potem smelo trdimo, da je to velika napaka, ki so je zgodila v ne^oziia-hju razmer in nalog našega časa. To je edina pot; druge ni, če no« če 111 o škodovati razvoju naše obrti in industrije. To, kar imamo, dajmo še proč! Ne! Ljui?ljmtski stavbinski delavci so imeli v nedeljo IL deceu^bra javen1 shod, kjer so sklenili gtede tega načrta naslednjo resolucijo ki se ji tudi mf prjdružujeimo: Javni shod stavbinskih delavcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, zbrati "1?.! decembra v Nfeštnem domu v Ljubljani, protestira .najodločneje proti oddaji prostorov naše obrtne šole tehnični fakulteti: to pa je iz sledeoih razlogov; Imenovani zavod je namenjen v svrJio izobrazbe in povzdjge naših na tako nizki stopnji stopečlh stavbenih in sorodnih obrti. Dr-zavna obrtna sola se jc zgradi|a. ker je bjla vse«|fa|i^ko dokazana, potreW tcga za nas ta'ko važnega izobraževalnega mstitnta. Delavstvo stay bene, stroke zato najdd-ločnejse protes^rra, da bi se nam še to malo, kar . imamo, skrčilo ali odvzelo. Ako se pomisli,1 da je ze stara nazadnjaflU' avatrijska vla- j ' VT a • • , m. da videla končno potrebo ^a nas Slo»'ence ustanovit! to važno izobraževalno instiTucijor mislimo, da t-udi sedanja centralna, kakor tii^i 'deželna vlada ne bo posegla pO edinem v državi se n^hajajo-čeni zavodu ter vrste ter njegove prostore o^U^a v «(|ruge na^ie- ms|itute, «0 na^a zanje ^pn, sfore. potrebna if je s^ pteyaijxo, da se ji ne yza^e mopc-! noat iza in razvitje, s n v namen femniSke fakultete. , Jfesohtaija'se j* poalala vladi, • ' * 1 " ' » » 1 » < * '* Dnevni pogovor. Jaka: "Kaj je novega, Jože?.' r r ■» • ■ . ^ - • JTpie: "Slovenski-Amerikanski Koledar je iuel. V nj^m je najragnovrstnej^ etivo. Ali si si ž« llfbavfl iztia?'* " i "Ne še sedaj, pa bom Iqnalo." Jote: "Le naglo prijatelj, de ne, bo prej pošel, pred-no prideš ti na vrsto. Jaka: "Kaj pa je v letošnji izdaji?" Joža: "Predolgo bi trajolo, ce bi hotel vse našteti Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj *> rtdrffIffifgosiovili V1Svkovni vojni", -qenapalni ^aj^", "«pjftro Jugoslavije" ^ Wp ^^ W ip kppica. Zanimivosti je zvrhana mera." "KoHko pa •timv. ~ Me: "Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji no-ben denar- Vreden pa je desetkrat tolikb." Jaka: "Kje bi pa lahko dobU en iztis?" Jede: ' - ** Ctortlandt Street Kew York W! ffWI: t Pogajala z Nemško Avsfaryo . (IZ " 8L0VSNC^A .) Po poi-očilih iz Pariza iu Dunaja vrhovni svet v Parizu premišljuje, kako bi razdiupano Nemško Avstrijo podprl iu njene razpadajoče ude trdno zlimal. Misel na tesnejše gospodarske iu politične vezi med Nemško Avstrijo, CVško in kraljestvom SIIS se jc pri en-tenti zopet pojavila, to pot kakor se zdi na pobudo držav, kanclerja dr. Rennerja. Cehi n::j bi oskrbovali Nemško Avstrijo s premogom in sladkorjem, z pitoni pa Jugoslavija. Vrhovni svet hoče našo dr žavo k temu prisiliti in je zvezal -i tem vprašanjem zahtevo nase vlade da dobi kredit na račun vojue odškodnine za Srbijo. Vladni organ "Pravda" poroča sicer iz Pariza, da se to dvojno vprašanje rešuje ločeno iu samostojno, vendar zadržanje centralne vlade ne daje nobenega jamstva, da bodo interesi naše države na spro Nemški Avstriji popolnoma varovani. Čeho-Slovaška Jt* proti nameram entente j.«»no iu odl»čno protestirala. Oehoslovaški zunanji minister se j«» izjavil, d m no gospodarski in politični interesi čehoslovcške republike proti vsaki obno v«tvi avstro-ogrske monarhije v obliki podonavsk'* feprcjemljiva. Minister Kristan se je zadnje t«-dne dvakrat za dalj«- časa mudil na Dunaju, tudi p:-> d I{ehtierj«'vim odhodom v Pari/, ter koiiTi-riral z mcrodajuimi Lrogi. Njegove vezi v Duimjeiu so bile sploli ves čas po povratu zelo intimne. Zdi se celo. »la pripravlja pot pogaja njem v Pragi, kamor se v kratkem poda tudi dr. Renner. Namen teli pogajaij jc. pripraviti pot do sporazuma, ki naj stvori podlago z« bodoče politične odnosu je med Jugoslavijo, Češko iu Nemško Avstrijo. Naloga vsake vlade je, da gleda 11a dobre odnošaje s sosednimi državami. Tudi proti sporazumu z Nemško Avstrio ne bi bili, ako naša nemška soseija zavzame nasproti "naši državi pošteno in lojalno stališče. Do danes tega še ni storiu. Na Koroškem trpi vlada Nemške vstfije nazasjišno huskanjc proti naši državi' z naravnost nezaslišanimi lažmi in zasiampvnjem in to gibanje koroškili Nemcev tudi z miljoni podpira. Nikdar nas cptenta ne more prisiliti, »la bi i»oil-piruli 111 reševali iieprijateljsko državo, ki našo državo tako izziva in jo sramoti, samo da bi nam ugrabila še zadnji ostanek naše slovenske zemlje na Koroškem, Ako je dunajski vladi za sporazum s krw-ljestvom SJIS, potem naj napravi tendencioznim la/.-iu in sramote-nju nase di'žave v nemških brošurah iit letakih na Koroškem konec! Dokler se to ne zgodi, s protestom obsojamo vsako pogajanj«-z Nemško Avstrijo iu vsako tudi najmanjšo pošiljatev. Minister Kri stan je v belgrajskih listih pripravljal s poročili pot za pogajanja, s strašilom, da grozi Nemški Avstriji povratek cesarja Karla, ako ne dovolimo Dunaju živeža. Taka argumentacija bi smela biti mero-dajnu za odločujoče vladne čmitelje, kar je preveč prozorna; in «'•«■ bi se to tudi zgodilo, kaj nam to mari! Naj Nr-mška Avstrija sama gleda, da si obvaruje sedanjo državno obliko, a /a našo državo pa ni nobene nevarnosti, da še dobi nazaj habsburško varuštvo. Kadar bo Nemška Avstrija deiinitivub prenehala s hujskanjem proti naši državi in umaknila pohlepno roko od nesporno naše zem Ije. potem more in sme minister Kristan podali dunajski \iadi pri teljsko roko. kar je dosedaj tolikokrat storil kot internaeijonalni sfMlrug. Vlado čaka velika odgovornost, in narod jo bo poklical pred sodni stol. ako tu svojo dolžnost zanehiari. Msafe t*. !n!e**e v prsih D»jtt ftla is prsim aMkiato n '1»M#1' •] fmffitim Ur pokrit« pm • hqkneuo obvezo. N« ixpoaUrljajU m potom zanamarjanja prehlada vnetjea, pl^aici, iufluenci in dragim oevaruun bolmi*. Kapit« faii.Ex^ll^r ar 26. jan! 1mq »A GLAS NARODA. 28. JAX. 1930 GOZDNI ROMAR FftAJr00«l3 ^niL OIBETMT« RUT. 140 ta "01as Haroda" pwiidil a F. I * M * * * Nusa-Tone Prolsvafa boftto ricto kri. m-hie tlasovttec Mlae nitifr »■ ! živec, *fvtfea|a če ste slabegs zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo m reči, če ste se že nave- iauti MMirijiTi in narkotična «red*tva. potoa [•■ku-*ajtc NB»»-T«nr, in izprrvideli boste, kako hitra »* bo»te <«tat dnc^Mc* £lovelca! D*vreostanke, kajti bil je ninnj ponosen kot oba i ovca. v — Če čiovek natančno pomisli, ima prav. Najin ponts je mogoče le neumnost. — Mogoče, a rajee poginem gladu kot da bi se imel zahvaliti za življenje preostankom teh psov. Ker sla bila oba lovca v soglasju gled smeri, katero bosta ubrala, »ta pustila obirati Gayferosu kosti ter pričela iskati par zavžit-mh korenin, s kojih pomočjo sta lahko za trenutek oidcparila razjedajoči glad. Mala tropa je nato nadaljevala s pohodom ob reki navzdol. Na vseh straneh je videla sledove bivolov in v zraku je bilo videti tro-p** divjih gosi, ki so se selile proti mrzlejšim jezerom. Ribe so skakale iz vode ter pokazale za trenutek svoja blesteča telesa. Nebo, voda in plaujava, — vse je kazalo svoja bogastva sestradnim potnikom, ki so šele tedaj v polni meri občutili izgubo orožja. — Ne pojdi vendar tako hitro, za sto hudičev, — je vzkliknil Pepe, ki je že nekaj easa sopihal za Kanadcem ter klel kot Turek. — Premislimo, kako bi lahko vprizorili lov.na krasne bivole, ki jih vidimo tam doli. — Najprvo moramo iztrgati roparjem Fabijana, njih orožje, — je rekel Bois-Rose. — V prav dobrem razpoloženju smo, da se uspešno borimo! Lakot« bo napravila v par urah iz nas divje tigre in vsled tega ne smemo čakati na čas, ko bomo tako slabi kot jagnjeta, ki mekečejo daleč od svoje matere. £pane^ je na pohodu kmalu pričel omahovati in neprestano ga je moral podpirati Kanadec ter ga bodriti. Kar se p« tiče Boiis-Roseja, je'vse kazalo, da je njegova ogromna sila, posebno, pa njegova silna očeto\ska ljubezen povsem nedostopna za telesne slabosti ljudi. Njegovo srce pa je kljub temu trepetalo v bojazni za usodo Fabijana. Solnee se še ni pričelo uogibati proti zakonu, ko je Bois-Rose to) j iz usmiljenosti do Pepeta kot pa vsled lastne utrujenosti obetal ob bregu Rdeče reke. koje teku so sledili že dolgo časa. Njim nas proti ie Iržal eden izmed otokov, katerih j»« pohio najti v tej reki. Trije potniki so zapazili na tem otoku senee ter videli lijane. ki so >egale prav do vode. Drevje na otoku je delalo kot nekak obok in pogled na vabljivo senco je se večal bolesti skoro sestradanih lovcev. Bilo ie to eno izmed onih pribežališč, o katerih _ _____ l I * V I p 1 k ^fP a rii i*^ II ^'j* -»arija potnik na stepi m kjer misli napraviti ogenj, si pripraviti o- _ ' *■ * l ed ter zaspati. Po peščici koruzne moke, katero sta oba lovca za- viila pretavljen. M»x i>:sdier.?58 Lewis St_ Memphis. Temi. 24s Cosulich Line Direktni pn n Grtln ia f Trst Parni k Belvedere odpluje 7 Februarje Pamik President Wilson edpluje • Mares ParniM od pluje je ed pemele 7. e* v sne*Ju 41. Ulice. So. BrMklyn druse Informed Je ee Ze cene In obrnite as PHBPS BROTHERS & GO. 4 West StrssT New Yssfc Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INK0RP0R1RANA 27. OKTOBRA 1008 zakaj bi bili bolni, če vam dva centa lahko prineseta zdravje? Če trpite vsled že-lodčnnih Toltee. Ilnert'ano Co.- Colo. (28-29—1) tečem svojega svaka ANTONA TREPClC, doma iz sel a Mavri pošta Sv. Matej, občina Kast a v v Istri. Pred osmimi leti se je nahajal v Panama, ILI. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve t.\ njegov naslov, da ira mi na zna ni. ali pa če sam bere te vrstiee. naj se oglasi. Kada bi izvedela za njejfa žeiia in sin. Moj naslov: Joseph Jelovich. Box 101 Darraeh. Pa. <27-28—1 Kad bi izvedel za svoja prijatelja JANEZA VES K L in ANTONA MIKT."L1Č, oba iz vasi Travnik pri Loškem Potoku. Oba bivata v Peimsylvan\:,i. Ako kateri rojakov ve za njun naslov, prosim, da. mi blagovoli naznaniti, ali še^ bolje, da se mi >auia n azil a nita. kje da bivata. — Anthony Zbašuik. Box «'arson Lak>'. Minn. C 27-28—1 STOPITE NA Približal se je John, Joe, Frank, William, Henry i ^ ko iina vsak-sinovi. lahko ta fono- Josephine, Mary, Prances in le za Mildred, hčere. Anthony Češarek, brat. John Hodnik in Frank Brecelj, svaka. Bear Creek, Mont., 18. jau. 1920. (27-29—1) STRAN VSI DRUGI FONOGRAFI! Fonograf in pet rekordov samo $9.75 sov in je delal kakor vojni vjet-nik v Taškentu v ruskem Tur-kestanu, odkoder je nam zadnjič pisal 21. oktobra 1917. Če sam čita ta oglas, naj hitro piše svoji ženi. lirami ali pa nam njegovim sorodnikom, in tudi če kateri rojakov kaj o njem ve. naj blagovoli pisati na spodnji naslov, za kar mu bomo neizmerno hvaležni. — John Čeka- Hltls Branch S, MORATORY, South PITTSBURGH, PA. . P. S. Krasen, večbarvni, 20 ln£ev visok da, 317 — 26th Avenue, North, •» is »ntev iirek stenski koledar ju go Seattle, Wash., U. S. America ! Jh^ 'iSSčZ * P0"M VMWm \LI STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil, trn v»i kot trideset 1st sem zdravil vse bolezni. Koine, krvne, tlvCne. ielod£ne in revmatlzem ter vsekovretne dru«e bolezni. Ushko vam poksiem več dokazil neilh rojakov, katere sem ozdravil. Jaz aem ozdravil, ko drugI niso megli. Ne čakajte. Pridite k meni predno je prepozno. Cene so teke, da jih lahko veakdo zmore. Preiskava brszpIsCns. Prof. Dr. H. G. B A E R Speci j alist 311 SMITHFIELD STREET Nasproti poitnefls urada. PITTSBURGH. PA. {Dal****.) .,' : *... I 4 Edino Columbia Gramofon Vam more dati čisti, prejetni in jasni glas, je na dva fedra. Stene Vas samo $32.50. Igra dve plošče s enim navijanjem, poje teko glasno, da ga slišite na miljo daleč. Kadar greste ▼ staro domovino, ga lahko v kufru domov nesete brez vsake eolnine. Columbia Co. ima tovarne v Vašem starem kraju in lahko kupite prave kranjske rekorde pri nas ali pa v starem kraju, če greste domov. To je dokas, da ni boljših . gramofonov na svetu. K smo pravi in edini trgoveci, ki prodajamo prave Columbia kranjske plošče in gramofone v Conemaugh, Pa. Nove cenike smo ravnokar istiskali. Pišite pojn takoj. Pošljemo ga Vam nstonj prvi dan. Pazite na naš naslov, ne dajte m prevarati od tujcev, da se ne boste lcesali za Vaš denar. IVAN PAJK Columbia Dept. MAIN STREET CONEMAUGH, PA PRO&NJA IZ DOMOVINE. Trst, 4. jan. 1920. Uredništvo Glas Naroda, New York City. Cenjeni: — Prosim Vas, ako bi Vam bilo mogoče izvedeti za mojega očeta LEOPOLDA KOBAL, ki že ves čas vojne ni pisal. Nahajal se je v Lorainu. Njegov naslov je bil: Leopold Kobal. 1701 East 28. St., Lorain, Ohio. Vas vljudno prosim, ako Vam je mogoče to uslugo storiti, da po dolgih petih dobim kako naznanilo od mojega ljubega očeta, prosim, da bi sporočili me ni ali pa dali v Glas Naroda, da bi se mu srce ganilo do naju dveh zapuščenih sirot Terezije in Rafaela. Prosim tudi druge rojake po Ameriki, da bi ga opozorili na to mojo prošnjo. Z veselim upanjem j pričakujem odgovora. Vas pozdravljam in beležim s spoštovanjem Teresia Kobal. Via S. Micliele No. 34. II. Piano.' Europe. Trieste. (27-28—-1) Samo poglejte ta krasen stroj. Ali ste že slišali, da ima kdo kaj podobnega za tako nizko ceno kot jo mi nudimo. Ta fonograf jc močan in krasno izdelan, igra velike kakortudi male rekorde dva z enim navitjem. Glas je močen in razločen kot v najbolj dragem stroju. Ta fonograf je tako pripraven, ni te- žak. vzame se ga lahko kamorkoli, na piknik, v gozd, k svojim prijateljem ali kam drugam. Pa tudi vsak, ki je namenjen v Evropo, naj bi imel ta stroj. Lohko ga vzamete na zeleznico ali na parnik in igral vam bo tam, kjer ste. V Evropi ga ne boste veseli samo vi, pac pa tudi vaša družina in vaši prijatelji, ko vam bo igral vsakovrstne pesmi raznih umetnikov. Ta fonograf je vreden najmanj $15., ker pa hočemo ljudi seznaniti z našimi fonografi, jih bomo prodaii. samo dva tisoč, pod tvorni&ko ceno, za $9.75. Kdor nam bo poslal ta oglas in naročilo za fonograf takoj, bo dobil v dar pet rekordov in sto igel brezplačno. Kdor bo naročil dva ali več, bo dobil z vsakim strojem osem rekordov in dvesto igel zastonj. Mi ne zahtevamo densr ja naprej. Pošljite nam samo svoje ime in naslov ter $1 00 kot depozit, ostanek boste pa plačali, ko vam bo postavljeu na doni Teh fonoerafov pa ne orodaiamo samo v Chicaal. ampak lih BoiUiamo 0'> po*tl v vse dele Zdruienih držav, neoziraje se na to. kje se nahajate. Iz cana-de ter Izven Združenih driav poftljlte denar vnaprej. Nikdar ne boite Imeli take prilike zato ae je pa posluiite In poiljlte naročilo tako] na: Union Practical Co. 1056 Milwaukee Ave., Dept. 18, Chicago, 111. Želi lin izvedeti za svojega brata; GREGODJA I.SKRA. doma iz Nove vasi pri JeLšanah na Primorskem. Pred dvemi leti je bil j v Crackett. Cal. Kot sem izvedela. je bil potem v ameriški armadi, leta 1918 da se- je vrnil nazaj na Crockett in oil tam da je odpotoval nekam v Shasta Cal. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu kaj znano o njem naj mi sporoči, za kar mu bom zelo b'-alezna. Ce pa slučajno sam be res te vrstiee, te prosim oglasi se mi, ker tudi stari£ v domovini žele izvedeti zate; torej oglasi se svoji omozeni sestri: Mrs,. Mary žužek, Camp 13, Box 1, Slaty Fork, W. Va. (27-90—1) _ . Zdravim samo moške. Dr. Kotar 3s aajstareJH slovenski sdrsvnlk. Specialist v Pttta-frsrgb« te tea 28-ieteo IsknSaJe v sdravljeaja moOdh bolesal. žastrupljenje krvi sdrsvl a slovitim 606, ki ga Je lis—1 profeeor dr. HbrUcfe. Ako basis 1—ilsjs le Si se s Is po teles«, v grlo. ake wmm tspwlaje lqpjs. ves beH w keetefc, pridite ta UMU vasi kees kri Nikakor ag Čakajte, kajtf U kotom m pvf aeee naprej. I Vso taioGeesaJs Is taaala ss 1 lsprKsDje »ode sdrsrba po Mj-novejtt metodi ia ▼ kolikor se lote kratkem Časa. Kadar ape sns te. ds al ms te reč moSke moBL ne Čakajte, temveC pridite Ia vrnil vem bom mogko aot Kilo oedrsvtm e 00 srak ives operacije. Bolečine v meborja, ed SS* ssr prihajajo fcoluHm v krMg Slovenski sdravnik. ta krliu. paienja pri SMkraaJ« tla ostale boledae te vrat« sdrartm a najrcCJo gotovostjo. BevssatHemu trgsaK taliHaa, leMhas. tUaj. »rell|s fee draga kaftae Mani ki aaataaaja rated aeClate krvi, osdrarte r billia Issb. da at tiska leAati. Urada p Bra: V ponedeljek, sredo ta petek od a Sfstrsj do g. popoldne. V torek. Četrto« Ia soBoto od K sjstvaj do % Bila. T asdo-Ue Oe X popddas dtkossr, 638 penn'ave