Družina in gospodinjstvo v programu perspektivnega razvoja  komun
O tej temi se pri nas čedalje več raz-pruviju. To kaže, da so se vprašanja, ki se tieejo družine in gospodinjstva, neko-liko zaostrila in da je dosedauji gospodar-ski in družbeni razvoj pripravil pogoje in ustvaril možnost za njihovo rešitev.
Na splošuo so problemi družine in go-spodinj>iva v bistvu problemi stopuje družbenega razvoja in standarda. Posebni problemi v položaju družine in njenili no-tranjih odnošajih nastancjo zlasti v raz-dobjili naglega razvoja proizvajalnih sil in spremembe družbenih odnosov. Vsaka in-dustrializacija, pa naj se razvija stihijsko kot kapitalistična ali načrtno kakor v po-gojih, ko jo vodijo socialistične sile, vnaša v položaj družine velike spreinembe. Na-glo spremiujanje socialne strukture pre-bivalstva, urbanizacija, zaposlitev žensk v industriji povzročijo pojav ostrcga kon-fli,kta raed zaposlilvijo v moderni indu-s-trij« in zaostalim g-ospodiDJstvom. Ta kon-flikt najteže prizadene žensko — delavko, odseva pa tudi na delovni sposobnosti, telesnem in duševnem zdravju čianov njene dru/ine.
Z razvojem proizvajalnih sil in s težnjo po rešitvi tega konflikta se začne proces spreminjanja gospodinjstva in odnosov v družiui. Po eni strani razbija industriali-zacija sama po sebi patriarhalne družinske vezi skupaj s fevdalnimi družbenimi od-nosi, na drugi strani pa se pojavlja pospe-ševanje napredka in modernizacija gospo-dinjstva tako kot posledica kakor tudi kot pogoj splošnega napredka pToizvajalnih sil kakor družin sploh, ne glede na k>, ali je ženska zaposlena.
Ta proc-es se zaCenja že v kapitalizmu, socializem pa ga sprejme in premišljeno usmerja k novim družbenim smotrom. Jas-
no je, da brez splošnega in stalnega pospe-ševanja razvoja proizvajalnili sil ne more-mo objektivno in subjektivno spreminjati zaostalosti, pa naj si to še tako želimo. Če pa smo sprejeli premišljeno usmerjanje krepitve proizvajalnih sil kot osnov« uovih družbenih odnosov, tedaj moramo tudi premišljeno usmerjati in pospešiti  razvoj
Napisala: Vida TOMŠIČ
vseh tistih družbenih institucij, ki so spreraljevalke družbenega razvoja in ki so do neke mere pogoj zu njegovo hitrejše gibanje. Zato vprašauje standarda v naj-širšem pomenu ne postavljamo samo kot moralno in socialno vprašanje, temveč kot sestavino spiošnih gospodarskih in družbe-nih nalog.
V okviru usvojene politike in ukrepov za pospeševanje porasta družbenega staudar-da bomo reševali tudi pereča vprašanja iz življenja naših družin. V bližnjem razdob-ju bouio trošili več sredstev za vsakdanje potrebe državljanov. To je najtesueje po-vezano s povečanjem osebne in splošne po-trošuje. Mnogo tega, od čiisar je odvisen standard. s tera samim pa tudi spremembe v gospodinjstvu, bomo finansirali tudi iz povečanih osebnih dohodkov državljanov samih. To je edino pravilno iu izpodbuja-joče. To pa terja jasno orientijcijo v druž-benih problernili, v metodah njihovega re-ševanja, ker bomo le tuko sposobni mobi-lizirati sredstva, ki bodo dr/avljanom na voljo ali v obliki osebnih dohodkov ali v obliki sredstev, ki iih gospodarske organi-zacije lahko svobodno uporabijo. Pri izde-lavi občinskih družbenih planov je treba vse to upoštevati.