Poštnino plačana v gotovini
Cena Din 1*
cVk&etcL
Uredništvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi sje ne vjacajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4-—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23' , celoletno Din 45*	Inserati.po	tarifi
Leto I.
Kranj, 18. septembra 1937
Ste v. 7.
Politična enakopravnost in pravica soodločevanja delavstva je vsaki državi, ki noče podleči inozefn-skih vplivom, neobhodno potrebna.
Dr. Dobretsberger minister v p.
Um in denar
P Že star pregovor pravi: »Denar — sveta vladar V‘ In kdor vlada, ta ima povsod vpliv, veljavo, moč. Toda ali predstavlja res vsak denar moč? Ali ima oni delavec »moč“, ki po truda-polnem tedenskem delu prinese v soboto domov 150 krvavo zasluženih dinarjev? Tekom dveh, treh dni ne bo imel od tega prebite pare več. Denar mora iz njegovo roke, če noče, da bo družina lačna; za človeka vredno življenje pa ne zadostuje.
In ali pomenja denar kateregakoli žalega človeka, pa naj bo to kmet, obrtnik, trgovec ali uradnik res moč, dokler ga seveda njegov lastnik uporablja samo vestno in pošteno? Nebroj takih eksistenc je propadlo v zadnjih desetih letih, ostali pa so s silo in v sili za enkrat še rešili kar se je dalo, toda ne žive pri tem dosti boljše od
— propadlih. Tudi vsem tem ni usojeno tako življenje, do kakršnega imajo po vseh božjih in človeških postavah pravico. Res je, da je nekaj izjem. Toda če si vse te pobližje ogledamo, potem bomo lahko ugotovili, da obstojati samo dve vrsti teh srečnežev: prva je morala imeti osobito srečo in spretnost v izbiri svojega poslovanja, tej lahko samo častitamo in želimo nadaljnje uspehe, druga pa je pogazila in pozabile vsa moralna načela vestnosti in poštenosti ter vsied lega tudi ne spada več v krog tistih, ki si z lastnimi rokami ali z lastno pametjo služijo vsakdanji kruh.
Denar se torej ne more vedno istovetiti z močjo. Cim težje je denar pri-služen, tem sigurneje nima te magične moči, da bi pripomogel lastniku do splošne mogočnosti in veljave. Ali je torej naš pregovor napačen? Ne, denar je vladar, je moč, toda samo tam, kjer se nakopiči preko življenskih in poslovnih potreb, tam kjer se nagomili potom najraznovrstnejših špekulacij in kot dohodek brez dela, izvirajoč iz obresti, rent hiš in zemljišč in tam, kjer predstavlja direktno eksploatacijo delavstva. Tam pač predstavlja denar najmočnejšo silo in najbolj brezobziren vpliv, s katerim človeštvo lahko razpolaga. lam se odloča o dobrobitu in poginu, o življenju in smrti, o konjunkturi in krizi, o miru in vojni.
Pregovoru * Denar — vladar* postavimo nasproti naše geslo „Znanje
— vladar." To se pravi, aristokracijo denarja potolče lahko samo aristokracija duha. Toda tudi tu moramo razlikovati. Te premoči nam ne nudi tisto znanje, katero se npm že leta in leta vliva potom časopisja, radija, knjig, šol in univerz samo zato, da bi se ta dresura ja posrečila tako, kakor želi peščica ljudi. Ne, to duševno zavajanje človeštva, katero je starejše kakor manevriranje težkih bombnikov brez osob-ja, to nas zavaja v popolno brezbrižnost, kar je ravno nasprotno od moči.
Kaj vse bi si lahko prihranili, če bi imeli le nekaj več zaupanja do tistih možgan, katere nam je podaril ljubi ®°gl Vse te čudovite pridobitve, na celu seveda obresti in obrestne obresti, potem rente, monopoli, kontingenti, devizni predpisi, carine, konjunkture in krize, rop vlagateljev in zaščita dolžnikov, vojne in smrt radi lakote poleg napolnjenih ^skladišč bi nam bilo nekaj neznanega, če bi živeli v kultiviranem svetu, Jo je v društvu ljudi z domačim človeškim razumom.
Vsi občutimo z obupanjem to neizrekljivo duševno in gospodarsko nemoč ljudstva. Toda ali se ravnamo tudi po teh spoznanjih? Kakor otroci čakamo mi in velik del trpečega naroda
Tatiček Masaryk — mrtev
Iz Prage je došla kratka vest: Pre-zident- Osvoboditelj češkoslovaškega naroda in tvorec češkoslovaške republike dr. Tomaž Garrigue Masaryk je v torek ob pol četrti uri zjutraj po dolgem bolehanju preminil na gradu Lany v visoki starosti 88 let.
Ni Ceha, ne Slovaka, ne češkoslovaškega državljana, ki bi imena Masajk ne poznal, ki bi tega imena ne izgovarjal z vsem globokim spoštovanjem ter odkritim priznanjem. V zgodovini ne najdemo nobenega drugega naroda, ki bi na tako poseben in edin način izrazil svojo splošno, iskreno in prisrčno občuteno zahvalo, kakor je to storil češkoslovaški narod. Pred sedmimi leti je po svojih zastopnikih v obeh zbornicah sprejel soglasno ter z velikimi ovacijami najkrajši zakon na svetu s priprostim, a tem udarnejšim stavkom: „Masaryk je zaslužen za državo." Ta jedrnati zakon je vklesan v marmor z zlatimi črkami v parlamentu. Da bi kedaj kakšen drug državnik dosegel takšno neminljivo počaščenje, tega zgodovina ne pozna. Tudi je edinstven primer v zgodovini, da je postal filozof obenem voditelj države, kakor se je že več kot pred 2000 leti znani grški filozof Platon izjavil, da naj le najmodrejši vodi državo, če se hoče, da bo država dovršena. Modremu voditelju izkazuje namreč narod rad svoje zaupanje, ker se zaveda, da ima
na — čudež. Te čudeže pa nam bodo delali naši gospodarski in politični voditelji — seveda vsak svojemu pristašu in po svojem receptu. Tako naj zopet drugi mislijo na mesto nas, namreč naši visoki politiki, ker smo mi preleni, da bi napeli svoje možgane, da bi z ušesi poslušali, z očmi gledali in z usti govorili.
Kdor si hoče prihraniti večna razočaranja, ta naj pomisli, da samo aristokracija duha lahko premaga aristokracija denarja. Le poglejte samo s kakšnim zaničevalnim prezirom gledajo naši denarni mogotci vse tiste, ki hodijo s praznimi žepi in z upognjenim tilnikom mimo njih, strah pa jih je pred tistimi, ki ravnotako s praznimi žepi, toda z odprto in ravno glavo motre in zasledujejo njihovo ropanje ljudstva, ker vedo, da aristokracija duha misli, vidi in sliši ter kar je najhuje tudi — govori! Kajti dokler jemlje ta brezobzirna klika, ki predstavlja komaj 1 f0 prebivalstva, preko 60 % celokupnih »narodnih dohodkov", 99% ljudstva, to je 15 miljonov ljudi, pa le ostalih 40 %, toliko časa se bodo vršili žalostni boji ubogega ljudstva med seboj za ta nesrečni 40 procentni ostanek. In ravno ta boj je treba na vsak način preprečiti.
Toda kako? Velika večina ljudi razpolaga z normalnim, zdravim človeškim razumom. Ta razum je treba zbuditi in napeljati k samostojnemu premišljevanju. Zato ni treba ne visokih šol, ne učeno pisanih knjig. Podana mora biti samo splošna umska podlaga, želja po spoznanju in precejšen porcijon samozavesti. Vse drugo pride samo po sebi. Danes to, jutri drugo, tako da se nakopiči in da lepega dne izpregledamo. Cim več nas bo, tem sigurneji je uspeh. Moramo pa biti vsi: delavci, kmetje, obrtniki, trgovci, uradniki in intelektualci. Začeti pa moramo vsi enako : odprimo najprej srce, potem glavo, ušesa, oči in končno — ustalil
moder voditelj pravilno razvit čut dolžnosti in odgovornosti.
Blagopokojni Masaryk je sijajno razumel svojo funkcijo vodstva in voditeljstva, ker je v svoji močni osebnosti izredno dobro združeval princip demokracije z aristokracijo, spoštovanje osebne svobode in človečanstva drugih z vzdrževanjem lastne avtoritete. Odločno je odklanjal diktaturo, a je vendar užival neomajno avtoriteto. Ni rabil nobenih drakoničnih sredstev za vzdrževanje discipline in reda v državi, a je vendar ustvaril red in disciplino v mladi državi tako, da slovi kot ena najnaprednejših držav z visoko razvito demokracijo in kulturo.
Masaryk je razumel modernega človeka, ki ceni svojo čast ter ljubi svojo svobodo. Oboje je znal Masaryk dvigati v posamezniku ter si ga je na ta način najbolje priklenil in osvojil, ker se je strogo ogibal vsakega poniževanja ali celo smešenja. Na ta način se naravno ustvarja poslušnost in disciplina, ker si ljudje že po naravi žele vodstva, seveda pravega in poštenega, puntajo se pa le nedostojnemu ter nasilnemu izvajanju pokorščine. Povelja :n odloki, zapovedi in prepovedi morajo dihati srčno kulturo, ker se potem lažje, hitrejše in sigurnejše izvajajo in izvedejo. Neupogljiva energija ter viteško spoštovanje morata dičiti vodnika brez osovraženega korporalskega tona, potem sta podrejenost in pokorščina sami ob sebi umljivi. Takšen lasten vzgled vodnika je najboljše sredstvo za dosego uspehov, ono je živ stroj,
katerega žene plemenita duša, ki se sama podreja visokim vrednotam in idealom.
Le malo je državnikov, ki bi jim blaginja naroda v resnici bila tako pri srcu, da bi jo smatrali kot najvišji zakon za-se in za vse druge. Do skrajnosti nesebičen in velikodušen je bil pokojni Masaryk, ki se je znal samega sebe znebiti, da se je mogel drugim žrtvovati. »Ničesar za-se, vse le za druge" je veljalo dosledno za velikega Mrtveca. Saj je bil do dna duše prepričan — kar je tudi v življenju tolikokrat preizkusil in posvedočil — da le zdrav optimizem vodi k boljši bodočnosti, da končno v vsaki še tako dolgotrajni borbi le zmaga sila resnice in poštenja. Tisti črnogledi in ledenomrzli pesimizem je najhujši sovražnik človeštva, ker tako lahko zabrede v malodušnost in pasivnost. Velika zabloda bi bila, če bi voditelj trpel tako strupeno atmosfero ali jo celo negoval. Narod potrebuje vzorov svitlih zgledov, da mu svetijo na poli k boljši bodočnosti. Takšen vse ogrevajoči vzor ter svitla zvezda je bil blagopokojni Masaryk ne samo za češkoslovaški narod, tudi za nas, za slovanski in ostali svet. Zlasti si je za nas pridobil nevenljive zasluge za naše osvobojenje ter prerojenje.
Veliki Masaryk je mrtev, toda ostane nesmrten. V tem duhu najdemo uteho in tolažbo tudi v še tako težkih časih.
ZATO MU OHRANIMO VEČEN SPOMIN, KAJTI NJEGOVA SLAVA OSTANE NEMINLJIVA.
Masaryk in Paderewski
Svetovno znani virtuoz na klavirju in bivši predsednik Poljske republike Pa-dere.wski, ki živi že preko deset let izven poljske države, je objavil pred kratkim proglas svojemu narodu. V tem se izjavlja za odločnega nasprotnika fašizma in totalizma. Narodna konsolidacija Poljske se more izvršiti samo na podlagi svobode, narodne enotnosti in krščanstva. Kot predpriprava notranjega pomirjenja se morajo najprej izpolniti sledeče zahteve: 1. Ustaviti se morajo vsa preganjanja voditeljev kmečkega gibanja.
2. Amnestija za vse v brest-litov-skem procesu obsojene osebe.
3. Vsa koncentracijska taborišča se morajo opustiti. 4. Nove par* lamentarne volitve. 5. Zopetna vpostava popolne parlamentarne demokracije.
Boj za svobodo naroda apelira tudi na tiste poklice, katere splošno označujemo za nepolitične. Upor češkega naroda je pozval univerzitetnega profesorja T. O. Masaryk-a daleč proč od katedra in ga postavil na čelo tistega gibanja, po zmagi katerega je zasedel predsedniško mesto nove države. Boj poljskega naroda za svobodo in samostojnost je pripeljal ravnatelja varšavskega konzervatorija, Ignacija Pa-derevvskega, v takrat izdajniške vrste poljske narodne stranke, v emigracijo in potem na najvišje mesto mlade poljske republike.
Tudi njegovo delovanje med svetovno vojno spominja na Masaryka. Oba sta bila »poslanika brez dežele", ki sta pri prijateljskih narodih razjasnjevala in se pogajala za priznanje političnih pravic svojih narodov. Pa-
derewskega je ruska policija pregnala iz Poljske, šel je v Švico, potem v Ameriko, kjer je — predvsem pri Wil-sonu — skušal pridobiti simpatije in pomoč za še ne ustvarjeno Polsko.
Leta 1918 se je pojavil na Poznanj-skem. Njegovi pristaši so mu priredili sprejem, ki je bil podoben splošnemu ljudskemu uporu in ki je resno zamajal centralno berlinsko vlado.
Kmalu nato je postala Poljska samostojna republika in Paderewski njen prvi predsednik. Na tem mestu je ostal eno leto. potem je zastopal svojo deželo pri mirovnih pogajanjih v Versaillesu, pozneje pa je bil zopet eno leto zastopnik Poljske pri Društvu narodov. Kmalu pa se je popolnoma umaknil iz političnega življenja. Razvoj poljske notranje politike po letu 1925 mu ni več ugajal ter se je radi tega izselil v Švico.
Paderewski je danes 77 let star. Možu, ki je bil nekoč narodni junak dežele in ki bi vsak čas zopet lahko postal idol svojega naroda, je moralo biti pač težko pri srcu, ko se je čutil primoranega nastopiti tako odkrito proti sedanji vladi poljske republike. To pa še posebno radi tega, ker se zadnjih deset let sploh ni več pečal s politiko, ampak se je popolnoma posvetil glasbi. — Toda kaj je rekel Romain Rolland o glasbi in glasbenikih? Prava resnična glasba ne more biti opij, otrpnelost, poglobitev v uti-hujoče občutke sreče. Ona stavlja naloge in zahteva njih izvršitev. In resnični glasbenik ni tisti, ki omamlja ljudi, tudi ne tisti, ki jih pelje v goro pozabljenja, ampak tisti, ki jih vodi v boj za napredek človeštva.
Delavska nabavlj. zadruga
V nedeljo, dne 12. t. ra. se je vršil v restavraciji Semen ustanovni občni zbor »Delavske nabavljalne zadruge". Predsednik pripravljalnega odbora Bajželj Ciril je pozdravil navzoče s kratkim nagovorom, v katerem je povedal, da je pristopilo že 37 članov in da zanimanje za to prepotrebno delavsko zadrugo vidno raste. Navzoči kranjski podžupan, g. ravnatelj Košnik je na to pozdravil zbrano delavstvo s sledečim nagovorom:
Bratje zadruga rji!
V ponos mt je in v veliko čast si štejem, da Vas zamorem pozdraviti v imenu ene najmočnejših in najsolidnej-ših zadrug v Kranju namreč v imenu Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Kranju. Veliko zanimanje in lepa udeležba na današnjem zborovanju kažeta, da tudi Vi čutite potrebo, da je treba vzeti vse svoje zadeve v lastne roke.
Mi vsi spadamo v krog maiih ljudi. Z našim zaslužkom živimo iz rok v usta. Mogoče so med nami posamezniki, ki jim kaj ostaja od njihovega zaslužka. Pri pretežni večini se pa navadno komaj shaja. Vsi smo gospodarsko šibki. Kriza, razmere nas tarejo. Ali ni naravno, da si skušamo zboljšati svoj položaj. Poleg življenja in zdravja imamo tudi pamet, imamo oči, s katerimi motrimo vse zadeve okoli sebe. Naše odprte oči, naš zdrav razum nam pokažejo pravo stanje. Razumemo, uvidevamo, da kot posamezniki gospodarsko ne pomenimo nič, da smo prave ničle. Iz šole veste, da ničla sama nič ne pomeni. Združite pa večje število ničel in postavite pred nje samo enojko, postane to pomembno število. Z eno ničlo imate tu število deset, z dvema ničlama število sto, z šestimi ničlami že miljon.
Ta računska igrača predstavlja po mojem mnenju v polnem obsegu nalogo in pomen zadruge. Mi vsak zase ne pomenimo financijelno nič, smo ničle. Združimo pa te ničle in postavimo pred nje enojko v obliki dobrega vestnega upravnega odbora, predstavlja nam ta združitev močno gospodarsko edinico, ki se more polotiti vprašanj, na katere posameznik sploh misliti ne more. Taka edinica je sposobna do velikega razvoja in razmaha. To nam kaže razvoj naše uradniške zadruge. Pred 16 leti smo pričeli, nismo imeli, ne denarja, ne lokalov, ne blaga. Imeli smo pa jekleno voljo, trdno vero v zadružno misel. Premagali smo vse težave. V začetku smo se morali odreči marsikaterim ugodnostim, ki jih sicer dobimo v trgovini. Nismo dajali ne povračil, ne podpor. Vsi člani odbora so delali zastonj. Ves dobiček je šel v fonde, ki so postajali v kratkem hrbtenica zadruge. In danes naša zadruga ni več navadna trgovina, ki vzdržuje prodajalno. Naša zadruga je postala in postaja vedno bolj socijalno kulturna ustanova. Svoje uslužbence plača boljše kot privatna konkurenca. Smo pač mnenja, da je treba ljudi plačati tako, da lahko shajajo. Napravili smo si fonde v razne svrhe. Iz fonda za članske cilje plačuje naša zadruga posmrtnine ob smrti zadrugarjev ali njihovih rodbinskih članov. Posmrtnina se ravna po višini povprečnega nakupa v zadnjih treh letih in po dobi članstva. Iz istega fonda plačuje naša zadruga naročnino za vse svoje odjemalce na zadružni mesečnik „Zadrugar“. y jeseni nameravamo ustanoviti zadružno čitalnico za svoje članstvo. Na povračilih je vrnila naša zadruga že preko 300.000 dinarjev.
Bratje zadrugarjil
Pri pravilnem razumevanju zadružnih načel, s skupnim sodelovanjem in vestnim vodstvom bodete tudi Vi dvignili v doglednem času svojo gospodarsko organizacijo v enako višino. Vse, kar imamo mi danes, bodete imeli tudi Vi čez nekoliko let. Do tega bodete prišli le s složnim sodelovanjem, s popolno požrtvovalnostjo. V prvih letih ne smete pričakovati od zadruge posebnih ugodnosti. Da dobite dobro pristno blago s točno mero in težo po cenah, ki veljajo drugod, Vam mora biti zadosti. Vse drugo bo prišlo samo po sebi
pri dobri volji in pravilnem razumevanju gesla:
Vsi za enega, eden za vse.
Po govoru g. podžupana se je oglasilo še več delavskih govornikov, ki so ravno tako vsi povdarjali potrebo skupnega dela in velike požrtvovalnostt, če se hoče delavstvu zagotoviti vsaj malo dostojen življenski razvoj in soglasno pozvali vse delavstvo, brez ozira na politično pripadnost ali prepri-
čanje, da v strnjenih vrstah podpro in sodelujejo pri tem prvem resnem podvigu delavstva na gospodarskem polju.
Pri nato sledečih volitvah v upravni odbor zadruge so bili izvoljeni: za predsednika Bajželj Ciril, za podpredsednika Nartnik Anton, tajnik Bajželj Franc, blagajnik Križišnik Julče, odborniki pa Dolenc Ciril, Pogačnik Val. in Borovnik Marija.
Vsa pripravljalna dela so že v'teku. Pravila so predložena banski upravi v potrditev ter se bo takoj po sprejemu uradne rešitve začelo z rednim delom.
Žena včeraj in danas
„Od 2000 miljonov ljudi, ki prebivajo na naši zemlji" — tako nas poučuje od Društva narodov leta 1936. izdana statistika o prehrani in zdravju prebivalstva naše zemlje — „poseduje samo ena četrtina toliko, da se lahko do sitega naje in dostojno obleče. 1500 miljonov ljudi samo vegetira in ima v najboljšem slučaju le najbolj potrebno obleko na razpolago.*
Ta naš veliki in lepi svet, ki razpolaga s prostorom, hrano in ostalimi potrebščinami za vse človeštvo, je slab družabni red spremenil v pekel. V tem peklu pa mora prenašati ravno žena najmnogobrojnejše muke, ker predstavlja v poklicnem delu obenem z možem najponižnejši izrabljalni objekt, služi poleg tega še kot stroj za porod novih sužnjev in često še za razvedrilo pohlepnim mogotcem. Poleg tega nosi še na sebi izza časov patri-jarhov prokletstvo manjvrednosti. »Koristno je človeku, da se ne dotakne nobene žene". (1. Korinčanom, 7. 1).
Nravstveni kodeks 16.stoletja svetuje, da se ženo, neposlušno možu, po velikosti njene krivde, kaznuje z batinami. Tu se najde tudi pregovor: „Kura ni ptič, ženska ni človek."
Dvajseto- stoletje je odpravilo batine in tudi oficijelno priznalo ženo za človeka. Šole, poklici so jim odprti in v mnogih državah so jim bile priznane že iste politične pravice kakor moškim.
Toda kaj pomagajo ženam politične pravice, če upravljajo kljub njihovemu navideznemu soodločevanju svetovno sožitje ljudje, ki do danes niso znali nakloniti človešlvu mir in svobodo.
Kaj pomagajo ženskemu svetu od' prta vrata šol in seminarjev, če so rad1 gospodarske stiske že v zgodnji mla' dosti prisiljene prodajati lastno delovno silo vse vladajočemu kapitalističnemu sistemu za naravnost sramotno plačo.
Pretirana delovna doba, česlo težko telesno in živce ubijajoče delo, sloneče na iznajdljivosti modernih fabrikacijskih pridobitev — katere računajo s sekundami in rentabiliteto strojev neoziraje se na človeški »material" — vse to jemlje ženskemu svetu zadnje moči za duševno premišljevanje in naredi iz njih, ki jim je naravni poklic — biti mati, ljudi z ubitimi živci in ru-ine. Potomstvo, rojeno od takih žena, ne more biti zdravo in odporno.
Skrajni čas je, da se ta strašni propad človeštva energično ustavi. Vse to grozotno početje se ne godi nekje daleč v centralni Afriki, vse to se dogaja pred našimi lastnimi očmi. Mi sami vse to gledamo, toda ne vidimo. Kdo nam je zaprl oči? Ne, tudi vidimo, Toda mislimo, da je vse to neizbežno, da mora vse to že tako biti. Imamo delavske organizacije, v katerih so tudi delavke, imamo najrazličnejša ženska društva s predsednicami visokodonečih naslovov, imamo oblast, imamo cerkev, duhovščino, papeževo okrožnico, ki pravi, da se mora — seveda tudi v krščanskih podjetjih — moža tako plačati, da ženi ne bo treba v tovarno, imamo oči, pa zopet ne vidimo nikdar polnih malh vedno lačnih hijen.
Občina, prisilna uprava in banka
Javna razsvetljava stane naše mesto glasom proračuna, kateri velja za 8 mesecev tekočega občinskega proračunskega leta (od 1. avg. 37. do 31. marca 38.) celih 70.000 dinarjev. 2e razpuščeni občinski odbor je bil mnenja, da je ta vsota mnogo prevelika ter da je treba stopiti v pogajanja z »Elektrarno v Kranju, Pavel Mayr in drug." Isto stališče je zavzel sedanji občinski odbor ter je bilo na zadnji proračunski seji odločeno, da se store temu primerni koraki.
Zakaj se tega še ni storilo in zakaj še za enkrat ni resnih izgledov, da bi se to vprašanje v kratkem rešilo, bomo skušali razložiti sedaj. Zupan kranjske občine je g. Cesenj; prisilni upravnik nad premoženjem g. dr. Šemrova, solastnika »Elektrarne v Kranju, Pavel Mayr in drug" je tudi g. Cesenj in ravnatelj Zadružne gospodarske banke, ki je glavna upnica dr. Šemrova, solastnika »Elektrarne v Kranju, Pavel Mayr in drug" je zopet g. Cesenj.
Sedaj si pa predstavljajmo pogajanja, ki bi se vršila radi pocenitve toka med kranjsko občino in kranjsko elektrarno ob navzočnosti glavnega dr. Šemrovovega upnika, namreč Zadružne gospodarske banke, podružnica Kranj. Pogajanj bi se udeležili: g. župan Češenj, g. prisilni upravnik Cesenj in g. bančni ravnatelj Cesenj, Debata bi bila najbrže zelo ostra ter bi morali na rotovžu zapreti vsa okna, da kak radoveden poročevalec ne bi zvedel prezgodaj za vsebino istih, besede in-kompatibiliteta pa najbrže s še tako finimi ušesi ne bi ujeli. Pripominjamo samo še, da prvemu solastniku g. Pavlu Mayer-Ju s pričujočim seveda nismo hoteli kratiti njegovih pravic, dvomimo pa vseeno, da bi bil — kljub temu da je fejst fant — kos trem g. Cesnjem.
Kako se gospodari z delavskim denarjem v OUZD
Zagrebški delavski časopis »Radnik" prinaša v svoji 57. številki ostro obtožbo napram vodilnim osebam v upravi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ni še prav ohlajena umazana afera, v katero je bil zapleten dr. Ante Mudrinič, kakor tudi ona Gruje Petroviča, že je stopila v ospredje nova afera, nič manj umazana in karakteristična za današnji način gospodarstva v naših delavskih ustanovah, v katerih delavstvo še danes po dolgih 15 letih, ni dobilo pravice govoriti svojo besedo in soodločati o uporabljanju njegovih težko prisluženih dinarjev.
Član ravnateljstva OUZD v Zagrebu, inž. Sladojev Miha je v enem samem dnevu »zaslužil" nič manj kot 280.000 Din na škodo OUZD. Kako je to mogoče?
Leta 1924. je OUZD v Zagrebu kupil kos zemljišča za ceno Din 530.000. Sedaj je delavska skupina v OUZD ugotovila, da je to zemljišče prodala ga. Lene Ljubica za 250.000 Din. Da ni bilo famoznega »uradnika" OUZD Mihe Sladojeva bi bil OUZD plačal za to zemljišče 250.000 Din. Ker je pa inž. Sladojev Miha zavohal redko priložnost, da pobaše masten plen, je šel in formalno kupil od gospe Lene Ljubice omenjeno zemljišče za 250 jurjev in ga še isti dan »prodal" ustanovi, kateri je sam sonačeloval za 530 jurjev tako da je prejel za svoj »trud" enega dne 280 jurčkov iz blagajne OUZD.	I
Tako bodo gosp. zdravniki OUZD še naprej vsled slabega gospodarskega stanja ustanove pošiljali pol ozdravljene delavce na delo.
Dajte nam volitve v ustanove delavskega zavarovanja, in bomo mi napravili redi	Delavski list, Ljubljana.
TEDENSKE VESTI
Spominska svečanost za blago-pokojnim Očetom čehoslovaške-ga naroda se vrši pod okriljem Jiigoslovansko-čehoslovaške lige, češke besede ter Sokola v veliki dvorani Narodnega doma v nedeljo točno ob ll uri. Naj ne manjka pri tej svečanosti nikogar, ki ljubi čehoslovaški narod in spoštuje velikega Mrtveca.
Sreski odbor R. K. nam poroča:
V nedeljo bo priredil Rdeči križ v Kranju cvetlični dan in nabiralno akcijo. Dijaki se bodo oglasili na Vaših stanovanjih in Vam bodo prodajali rože po ulicah. Sreski odbor Rdečega križa Vas prosi, da se čim obilneje odzovete.
Vodnikova družba poziva člane, da pravočasno plačajo v Knjigarni »Sava" odpadajočo naročnino, ker so knjige že v tisku.
Naše zadnje poročilo o občinski seji moramo resnici na ljubo popraviti s konstatacijo, da g. postajenačelnik Toporišni glasoval za predlog, katerega je občinska uprava sprejela s 4:1 glasu (celokupna občinska uprava razen g. ravnatelja Košnika) in s katerim je bil sprejet sklep, da se prekliče pritožba razpuščenega občinskega odbora glede razrešitve bivšega župana g. Pirca in podžupana g. Mayrja. Ta neljuba pomota se nam je pripetila vsled naše nezadostne pozornosti ter prosimo prizadetega gospoda, da nam to, njemu prizadeto krivico, oprosti.
Sresko načelstvo razglaša: V
smislu določil § 35 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, morajo imeti osebe, ki so zaposlene in uslužbene v obratih in zavodih, ki so v cit. paragrafu našteti, dokazila, da ne bolujejo za odprto tuberkulozo. Te osebe so: 1. dojilje, 2. vse osebe, ki so zaposlene v obratih z življenskimi potrebščinami kakor so mesnice, kruharne, pekarne, gostilne, hoteli, kavarne, slaščičarne, trgovine z mešanim blagom, branjarije itd. 3. Vsi uslužbenci v Brivnicah itd. Zdravniška dokazila morajo zahtevati vodje obratov in ustanov.
Po § 36 cit. zakona izdajajo ta dokazila v prvi vrsti protituberkulozni dispanzer, zdravniki v javni službi, to so sreski sanitetni referenti, banovinski zdravniki in zdravniki OUZD.
Po odloku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani VI. No. 13.513/1 od 6. aprila 1937. morajo vse preiskane osebe dobiti legitimacije, da ne bolujejo na tuberkulozi. Legitimacije naj nadomeščajo predpisana spričevala in se izdajajo koleka proslo. Legitimacije se naročajo pri upravi zdravilišča Golnik za ceno din 3 po komadu, za katero ceno naj se izdajajo navedenim osebam. Združbe trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov naj naročajo toliko legitimacij, kolikor je oseb v srezu zaposlenih v obratih, ki so našteti pod točko 2. in 3. in jih razdelijo vsem tem osebam. Vse te osebe naj s temi legitimacijami napotijo na preiskavo k pristojnim zdravnikom. Vse osebe morajo biti zdravniško preiskane in imeti predpisane, od zdravnika potrjene legitimacije do konca novembra 1937. Revizija legitimacij se bo vršila najstrožje.
Razglas Na osnovi čl. 2 in 3 uredbe ministrstva za zgradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih od 21./ V. 1929 št. 14633 razpisujemo mesto državnega cestarja — delavca na progi državne ceste št. 2 med km 695.5—702.5 s sedežem v Kranjski gori z mesečno plačo 541‘44 in mesečno stanovanjsko doklado 90.24 — Pravilno kolekovane prošnje opremljene s pravilno kolekovanimi prilogami je vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju do 18. oktobra 1937. Vpoštevali se bodo le prosilci, kateri so odslužili kaderski rok in kateri niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Natančnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka v Kranju.	Sresko	načelstvo.
Strelske tekme so radi tehničnih ovir preložene na konec septembra ali \ začetek oktobra. Točen datum in podroben program bomo javili pravočasno, tako da bodo tudi zunanji udeleženci še dosti zgodaj obveščeni.
V ponedeljek ob V2 11 uri dopoldne je očividno vinjen moški na cesti nadlegoval ugledno starejšo damo, ki se je vračala iz trga. Na vsak način se ji je hotel vsiliti za pomagača in spremljevalca, prestrašena gospa pa se je ozirala za stražnikom, katerega seveda ni bilo v bližini. Pozivamo gospoda župane, da napravi red!
Ljudska šola. Na deški ljudski šoli so do danes vpisani 203 dečki. I. razred obiskuje 48 učencev, 11.41, 111.34, IV. 53 in V. (Višja narodna šola) pa 27 učencev. Šolski prostori so v skrajno slabem stanju, toda tolaži nas dejstvo, da bomo — seveda če gre vse po sreči — drugo leto zamenjali sedanje zanikrno poslopje z novo ponosno stavbo, katera že kar dobro napreduje. Nerazumljivo pa je še vedno pomanjkanje učnih moči. Tako je III. razred že od 15. marca brez razrednika, kar povzroča neizbežno nereden pouk in s tem združeno pomankljivo napredovanje učencev; ravnotako je učiteljica srbo-hrvaščine že od februarja na bolezenskem dopustu, ostali razredniki pa morajo izpopolnjevati vse te očitne nedostatke na škodo celokupne izobrazbe vseh učencev, kakor da v Sloveniji ne bi bilo na stotine brezposelnih učiteljev in učiteljic, ki prosijo in moledujejo ter hodijo od Poncija do Pilata radi iskanja še tako borne služ-bice. Na vsa ta žalostna dejstva opozarjamo pristojne oblasti ter zahtevamo v imenu prizadetih staršev, da se ta vprašanja urede.
Naša prometna služba. Tega nesrečnega vprašanja se moramo vseeno zopet lotiti. Danes pa najprej iz tra-gično-koitične perspektive. Pred par dnevi je privozil po Jelenovem klancu inozemski avto in se predpisno ustavil pred službujočim „nadprometnikom". Vozač je kar najvljudneje zaprosil službujočega: Wo geht der Weg zum Seebergsattel. Prometnik, ki je^očividno nezadostno podkovan v domačem zem-ljepisju ali pa v tuji nemščini, je seveda uslužno skočil k najbližjemu taksiju — šoferji so jasno predmetno bolje podkovani — po pojasnilo: Ti slišiš, kje pa gre pot na „Žakelj“?... Ce ne bi bilo to žalostno, bi se smejali. Tako nas pa naši slavni prometniki osmešijo pri celem svetu. Na taka prometna mesta spadajo ljudje s splošno izobrazbo in s predpisanimi tozadevnimi izpiti, sicer je mnogo bolje, da enostavno nikogar ni na tem mestu. Taki ljudje potem tudi zapisujejo avtomobile in vozače radi nepravilne vožnje in drugih dozdevnih pregreh, katere mora seveda sresko načelstvo ravno na podlagi teh, na objektivnosti in tehničnem znanju slonečih prijav, kaž-njavati.
Stražišče
Tekme v balinanju so morale biti žal radi slabega vremena preložene na prihodnjo nedeljo, to je na 19. t. m. To nenavadno tekmovanje se bo torej vršilo že to nedeljo, in sicer ob istem času in z istim programom kakor je bilo zadnjič napovedano.
CerKlfe
Strojna zadruga. Pri nas imamo sijajno poslujočo strojno zadrugo. V strojih — to se razume da kmetijskih — ima naloženega okrog 55.000 dinarjev kapitala, pa pri vsem tem niti pare dolga. Zanimivo pri njej je to, da jo vodijo izključno kmetje sami in da daje članom stroje v uporabo za izredno majhno odškodnino. V zadrugi se tudi ntč ne politizira, ampak samo gospodari, saj zato pa tako sijajno posluje.
Duplje
Strašna nesreča. Neprevidno ravnanje z elektriko je zopet zahtevalo smrtno žrtev. Ugledni posestnik Rozman Jožef, po domače Bleje, je v torek zvečer po končanem delu hotel še napeljati samostojno električni vod iz enega dela hiše v drugega. Pri tem sicer neopasnem delu ni opazil, da je bil del žice neizoliran. V momentu ko je oba konca sklenil, gaje električni ker je nesrečnež poleg tega stal še v vodi — tako močno oplazil, da se ni več zavedel. Takoj na pomoč klicani g. dr. Bežek iz Kranja je sicer poskušal potom vseh zdravniških umetnosti, da bi ga spravil k zavesti, toda žal brezu speha. Užaloščeni ugledni rodbini izrekamo najiskrenejše sožalje!
GOSPODARSTVO
Naš državni proračun v prvih 4 mesecih proračunskega leta 1937—1938
S skoraj l1/2 mesečno zamudo je vendarle izšel splošen pregled dohodkov in izdatkov po državnem proračunu 1937/38 za pretekle prve štiri mesece tekočega proračunskega leta, to je za mesece april, maj, junij, julij leta 1937.
Radi primerjave s stanjem teh dohodkov v pretečenem letu 1936. bomo v sledečem podali številke državnih dohodkov in izdatkov za prve štiri mesece proračunskega leta 1936/37 in za prve štiri mesece proračunskega 1.1937/38.
Državni dohodki so znašali v dobi:
apr.-jul. 36 v miljonih
354.4
206.6
33.3
273.2
328.3 243.6 6147
19.3 7.8
splošni direktni davki posebni davki izredni davki trošarine takse
carina, car. takse, ažijo monopoli razni dohodki min. prosvete ,	financ: Drž. hip. banka 6.4
,	.	Poštna hran. 26.0
„	„	Drž. tov. sladkorja 8.4
min. za prom.: pom. in rečna upr. 1.7 upr. drž. žel. 609.0 dir. rečne plovbe 22.5 min. pošte, telegr., telefona 149.7 min. za gozd. in rudn.: gozdovi 21.7 rudniki 69.5 min. soc. politike: vse ustanove 5.1
apr.-jul. 37 dinarjev
403.4
275.3 40.5
295.4
364.9
325.9
676.9 22.3
8.1
9.0
28.7
4.8
1.9 739.0
22.7 158.7
29.8 91.1
8.9
vsega kasirano Din 3 milj. 372 milj.
Iz tega pregleda je jasno razvidno, da je državna uprava kasirala v prvih štirih mesecih tekočega proračunskega leta na davkih in vseh ostalih dajatvah skoraj točno 500 miljonov dinarjev več kakor pa v istem razdobju pretečenega leta. Predno pa preidemo k nadaljnim izvajanjem bomo navedli še državne izdatke z isto primeravo kakor zgoraj.
Državni izdatki pa so znašali:
apr.-jul. 36 apr.-jul. 37 v miljonih dinarjev
vrhovna državna uprava	47.4	57.0
pokojnine	359.0	382.4
invalidske podpore	24.8	28.0
državni dolgovi (obresti)	129.6	173.6
min. pravde	88.5	106.0
„ prosvete	246.7	268.7
, zunanje	43.3	47.8
„ notranje	148.9	156.4
„ iinanč.: lastno področje 87.3	90.6
,	„	monopoli	105.2	109.9
drž. hip. banka 6.4	9.0
poštna hranilnica 4.5	5.2
drž. tov. sladkorja 2.2	3.1
min. vojske in mornarice 547.7	753.3
, gradbeno	19.8	26.7
„ prometno: lastno področje 7.4	6.7
odd. za grad. žel. 3.2	6.8
uprava drž. žel. 462.5	542.1
dir. rečne plovbe 20.5	28.2
min. pošle, telegr , telefona 102.9	105.6
, za	kmetijstvo	20.7	27.4
„ za	trg. in industrijo	11.9	12.4
, za	šume in rudnike: šume 17.8	20.3
rudniki 66.0	82.5
„ za	soc. politiko	33.3	44.4
„ za	telesno vzgojo	1.0	0.7
rezervni krediti	0.6	1.1
vsega izdano 2.6 milj., 3.1 milj.
Izdatki so torej ravnotako narasli za pol miljarde dinarjev, to je od 2.6 na 3.1 miljarde dinarjev v štirih mesecih
— april, maj, junij, julij — leta 1937.
Porast državnih dohodkov je najbolj viden pri vseh neposrednih davkih, taksah in carinah, nadalje pri dohodkih državnih železnic. Velik del tega poviška odpade seveda zopet na Slovenijo in Hrvaško ter Vojvodino, dočim o našem deležu pri državnih izdatkih ne moremo istega trditi. Izdatki pa so se povečali za celih 10 miljonov dinarjev pri postavki: Vrhovna državna uprava, kar je najbrže v zvezi z zadnjim poviškom poslanskih dnevnic. Tudi pokojnine so narasle za 23 miljonov, toda o tem naši penzijonisti ničesar ne vedo. Obresti državnih dolgov znašajo 173 miljonov, kar predstavlja 44 miljonov več kakor lansko leto. Tudi uprava naših državnih železnic nas je stala 80 miljonov dinarjev več kakor pa lansko leto, kljub temu, da vsaj mi in naši železničarji tega nismo čutili in da se promet ni pri nas prav nič zboljšal, ampak kvečjemu nasprotno poslabšal. In tako se dalje te postavke z vedno istim končnim rezultatom: kadar je treba plačevati, takrat smo sigurno udeleženi preko naših razmer, če pa je treba nekaj dobiti, potem smo vedno zadnji na vrsti in vse to se nam
— lepo milostno poklanja.
Cene nekaterih valut
v prostem prometu
V privatnem prometu so se prošli teden trgovale
Italjanske lire . Nemške marke . Avstrijski šilingi Angleški funti .
po	Din	2-05—2-15
„	„	12-75-12-95
,	„	8-35-8-45
,	.	237-238
Vrednostni papirji
pa notirajo:
Narodna banka . . . Din 7.700 00 Priv. agrarna banka .	.	19600—20000
Vojna škoda............. „	407-00—408-00
Trboveljska.............. 275-00
Jadranska plovidba .	„	390-00
Sladkorna tov. Osijek	.	197-00
,	, Bečkerek	„	650-00
Deželni pridelki
so se trgovali
pšenica.......................Din	175—178
koruza.............................  92—	95
fižol beli........................  195-197
moka „Og“ in ,Ogg* 275 - 285; .2“ 255—265; ,5* 240-250; „6* 240 - 250'; .7* 170-180; „8“ 125-130 Vse franko Bačka postaja ali In 11 < lad
MALA NAKUPOVALKA
■ clolhc ve...
KDMKSKO
CIKORIJO
Romantika in davkarija
Dandanes se dogaja samo še v operetah, da se zaljubljenec postavi sredi črne noči pod okno svoje oboževanke in napravi malo podoknico, kajti kdo bi se v sedanjih težkih časih ukvarjal s takimi staro-romantičnimi zadevami, ko imamo plese, bare, promenade in nebroj drugih prilik, da izpovemo našim izvoljenkam to, kar nam teži srce. Toda ne, v Messini so nočne podoknice še vedno v modi in za doprinos dokaza prave ljubezni skoraj predpisane. Ker pa se Sicilijanci hitro in divje zaljubijo so te nočne glasbene produkcije v zadnjem času zavzele kar prevelike dimenzije. Mestna uprava messinska se je morala pečati že večkrat s tem ljubezenskim kaljenjem nočnega miru, toda vseeno ni hotela teh lepih starih navad kar enostavno odpraviti kakor na primer nočno avtomobilsko hupanje. Nastal bi najbrže tudi hud upor, če bi se oboževalcem messinskih dam take romantične izraze ljubezni in naklonjenosti enostavno prepovedalo. Zato je mestna uprava sklenila, da mora vsak, kdor hoče napraviti podoknico in tako razodeti svojo ljubezen, pri policiji to stvar javiti in dobiti pismeno dovoljenje. In to dovoljenje stane 10 lir... Tako izgle-. da romantika danes: imeti se mora uradno dovoljenje in pobotnico. Potem spada seveda cela reč pred davkarijo in ravno to lahko povzroči, da bodo te lepe navade res počasi izumrle. Dovoljenje in 10 lir — to bo ohladilo anajbrže tudi še tako vroče Messince
Sokol—jugoslovansko-čehoslovaška liga—Češka Beseda v Kranju
naznanjajo s tužnim srcem, da je preminul v torek ob pol 4. uri zjutraj na gradu Lany
Dr. TOMAŽ GRRRIBUE MRSRRTH
Osvoboditelj, ustanovitelj in prvi prezident bratske češkoslovaške republike, globok mislec, vztrajen borec, veliki Slovan in ljubitelj človeštva.
Svečana spominska slavnost se vrši v veliki dvorani Narodnega doma v nedeljo, 19. t. m. točno ob 11. uri dopoldne.
Večna mu slaval
ŠPORT
Bratstvo v Kranju
Več let je minilo od onega časa, ko je Bratstvo igralo v Kranju za točke. Pota obeh klubov so se za par let ločila, dokler ni Bratstvo tudi prestopilo praga prvega razreda in s tem zopet postalo Kranju neposredni tekmec. Čeravno sta se moštvi Kranja in Bratstva večkrat srečali v prijateljskih pomenkih, vzbuja nedeljsko tekmovanje za točke vendarle obilo zanimanja, saj so še vsem kranjskim prijateljem igre na zelenem polju dobro v spominu izredno napeti momenti iz nekdanjih prvenstvenih borb med pla-vimi z Jesenic in belordečimi iz Kranja. In prognoza nedeljskega srečanja? Nedvomno je boljša za domače — če bodo vzeli zadevo z resne strani. Za nesmotreno in nesmiselno igračkanje je nedeljski nasprotnik preresen in točke so tudi dragocena trofeja, da se izplača potruditi zanje. Ako je Bratstvo, kot kaže nedeljski rezultat, resno ogrožalo točki Hermesu, se kaj lahko utegne zgoditi, da pospravi prvi dve ravno v Kranju. Ne dvomimo, da se belordeči te nevarnosti zavedajo, zato bodo zaigrali z ono resno voljo, ki jih je vedno vodila do zmage, kadarkoli se je pojavila v enajstorici. Prav tako pa tudi ne dvomimo, da rivaliteta ne bo motila športnega vedenja tako enega kot drugega moštva. Tekma, pa naj bo potem te ali one vrste, mora vedno ostati v dovoljenih športnih mejah. To moramo brezpogojno zahtevati i od naših i od tujih igračev.
Se nekaj besed v vednost posetni-kom nogometnih tekem. Lanskoletni incident na in izven igrišča ob priliki prvenstvene tekme s Hermesom je povzročilo nekaj preveč razgretih glav iz Kranja pa tudi od drugod. Posledice za to je nosil klub. Naj bo lanskoletni slučaj onim, ki se pomotoma smatrajo
poklicanim deliti pravico resno, svarilo, da je vsako vmešavanje publike v igro, pa tudi vsaka nešportna gesta napram sodniku nedopustna in samo klubu prireditelju v škodo in da klub odgovarja za vse incidente tako na igrišču kot tudi izven njega. Prav tako naj se naši prijatelji ne dado zavesti k nepremišljenim dejanjem od provoka-terjev, ki bi utegnili priti s kakim moštvom v Kranj z namenom — kakor se je to zgodilo lansko leto — da izzovejo prepir in nered, dobro se zavedajoč, da s povzročitvijo neredov najbolj škodujejo klubu prireditelju. Naša publika naj prepusti reševanje spornih zadev med publiko klubskim funkcijonarjem, rediteljem in pa policiji, onih, ki se tičejo igre same, pa sodniku, ali če ta ni na mestu, športnim instancam v Ljubljani in Beogradu. Prostor za občinstvo je za barijerami, ki jih med tekmo pod nobenim pogojem ni dovoljeno prekoračiti. Pristop na začrtani igralni prostor je vsakomur iz občinstva tako med tekmo kakor tudi dokler ga ne zapustita moštvi s sodnikom najstrožje prepovedan. Policija ima nalog vsakogar, ki krši disciplino ali povzroča nerede, takoj odstraniti z igrišča in kaznovati.
Nogometno prvenstvo I. razreda
Kljub hudim nalivom je ostal prvenstveni spored pretekle nedelje v L razredu neokrnjen. Tekmovali so vsi štirje pari in sicer je Kranj v Ljubljani porazil Marsa z 2:0, Hermes na Jesenicah Bratstvo s 3:2. Svoboda je triumfirala nad Slovanom s 5:2, Reka pa je klonila Jadranu z 1 :2.
V naslednjem prinašamo nadaljni spored prvenstvenih tekem v I. razred, pri čemer pomenijo prvi termini prvo tekmo, drugi pa revanžno (spomlad, del), ki ga torej klubi deloma absol-virajo že jeseni. Tekme se vrše vedno v krajih in na prostorih prvoimeno-vanih klubov, revanžne v obratnem redu.
19. sept. in 14. nov. 1937: Reka-Her-mes, Jadran-Slovan, Kranj-Bratstvo, Svoboda-Mars.
26 sept. in 21. nov. 1937: Kranj-Reka, Hermes-Jadran, Bratstvo-Svoboda. Slovan-Mars.
10. okt. in 28. nov. 1937: Reka-Svo-boda, Jadran-Kranj, Hermes-Slovan, Mars-Bratstvo.
17. okt. 1937 in 6. marca 1938: Mars-Reka, Svoboda-Jadran, Kranj-Hermes, Slovan-Bratstvo.
24. okt. 1937 in 13. marca 1938: Reka-Bratstvo, Jadran-Mars, Hermes-Svo-boda, Kranj-Slovan.
Nova trgovina!
Oglejte si novo
modno trgovino
Ivo U/endling
Jenkova ulica
(na vogalu vrh stopnic)
Na zalogi damsko in moško perilo, nogavice, kravate in vsakovrstna
predtiskana ročna dela
MGLI OGLASI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote- Kranj, Bleiweisova 7
Stalne dopisnike
iščemo po vseh krajih kranjske okolice in po .vseh večjih gorenjskih vaseh, trgih in mestih. Predpogoj: objektivnost, nestrankarstvo in v glavnem čut za socialne potrebe ljudstva. Ponudbe s pogoji, zahtevki in priporočili poštenih ljudi na upravo »Sobote". Kranj, Bleiweisova 7.
Dopisovati
želi gospod s stalno službo z inteligentno, simpatično gospodično, staro do 30 let. Ponudbe pod »Idealist- na upravo lista.
Kupujem steklenice,
rabljene, od črnila in podobne vseh vrst velikosti. Ponudbe na upravo nod »Steklenice*.
Prazne kante
kupujem stalno; vsebina 5— 25 kg. Na upravo pod »Dobro
ohranjene".
Dobro ohranien
pisalni stroj kupim in plačam takoj. Ponudbe na upravo pod ,,Dober".
Kupim
samo zelo dober radio samo svetovne znamke in novejše fabrikacije. Ponudbe s točnim opisom in najskrajnejšo ceno na upravo pod „4 + 1*.
Iščem stanovanje
dveh sob z vsemi pritiklinami, predvsem suho in mirno. Pismene ponudbe upravi pod »Snažnost".
Pisarniško uradnico
zmožna vseh del, z znanjem strojepisja, nemščine in dopisovanja sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Vestna* na
upravo »Sobote*.
V konfekcijski trgovini
izučen mlad trg. pomočnik, vojaščine prost, išče name-ščenja v kakršnikoli stroki. Ponudbe na upravo pod »De-lam vse*.
fiospod z lastnim
manjšim, toda dobro uspevajočim podjetjem išče znanja s trgovsko naobraženo gospodično, pošteno in iz dobre hiše, ki naj bi mu poslala zvesta sodelavka, Ponudbe na upravo pod »Dom*.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »SOBOTI* 1
„1DES“
NaJHnejše olje
TVORNICA ČRNILA IN KEMIČNIH IZDELKOV
KRANJ
za kolesa in šivalne stroje v steklenicah, kanticah ali odprto
Trgovci en gros cene!
Risalne žebljičke
jeklene, nezlomljive, svetovne znamke „SIMPLEX“
Inserirajte v »SOBOTI«!
VSA GORENJSKA	
	
OBČUDUJE IN OGLEDUJE	
DOBITKE TOMBOLE	V KRANJU
RAZSTAVLJENE V 2 LIČNIH PAVILJONIH NA MESTNEM TRGU	
	TOMBOLA SE VRŠI
	3. OKTOBRA
	OB 3. URI POPOLDAN
France Benedik
gostilna
Stražišče
Najpripravnejša izletna točka. Udobni prostor]. Dobra vina! Lep vrt! Jedača po izbiri! Domača solidna postrežba!
DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE	w
DOMAČE BLAGO
Domače pa je le ono blago, katerega izdela naš domač obrtnik, naš domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovec 1
Tiskarna
„Sa va“ d.d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk
Zaloga vseh iolskih potrebičin
STEKLARNA
I. Ulili
HRHH1
Steklenice, šipe Tehtnice, jedilni pribor Eierna, Ideal emajl posoda Kipi, krožniki, ves porcelan Lepe vaze, brušene servise Ogledala, okvirje, slike
Gostilničarji in mizarji popust!
Cementne izdelke
vseh vrst, lastne fabrikacije dostavljam v vsaki množini franko Kranj ali okolica Nizke cene! Prvovrstna izdelava!
Jeraj Franc
Britof pri Kranju
Urejuje Čolnar Lojze - Za konzorcij .Sobote« Čolnar Lojze, Kranj, Bleivveisova 7. - Tiskarna .Sava« d. d., Kranj. - Za tiskarno Vilče Pešl, Kranj