IUSSIG ZUUANI ASSICURAZIONI novi La tua protezione è assicurata ASSICURAZIONI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 34 (1634) Čedad, četrtek, 10. septembra 2009 RITAGLIA QUESTO COUPON E POTRAI USUFRUIRE DI UNO SCONTO FINO AL 30% SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA FINO AD ESAURIMENTO BUDGET SCONTI Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 V vsedržavnih tednikih in na javni televiziji Strupena kampanija proti furlanščini Začel je “levičarski” L’Espresso, nadaljeval je II Corriere della sera v svojem sobotnem ženskem magazinu, njima se je pridružila vsedržavna televizija z oddajo Lineanotte na tretji mreži Rai... In spet smo priča strupeni kampa-niji proti furlanščini in njeni zaščiti, ki je tokrat nevarnejša, v kolikor se zavestno mešajo štrene. Novinar Tommaso Cerno, ki jo je sprožil, je doma iz Čen-te, sicer novinar furlanskega dnevnika in kot tak dober poznavalec jezikovnih razmer v FJK, a očitno ni nevtralni opazovalec. V isti koš se tako mečejo manjšinski jeziki, ki so zakonsko določeni in zaščiteni, ter dialekti, za katere se vneto zavzema Severna liga. Le-ta predlaga, kot vemo, da se dialekti poučujejo v šoli, ter jih zagovarja kot prvo izrazno sredstvo v vseh jezikovnih položajih, kar nedvomno vodi k folklorizaciji in getiza-ciji. Manjšinski jeziki so ne- kaj drugega. Mimo tega manjšine v Evropi si nasprotno prizadevajo za večjezičnost in jo po svojih močeh uveljavljajo. Prekrivanje dveh problematik je nesprejemljivo in vsaj v tem primeru ni sad le površnosti ali nepoznavanja, pač pa zavestna izbira. V že omenjenih novinarskih prispevkih se spet postavljajo manjšinski jeziki kot alternativa angleščini, spet se poudarja potrata finančnih sredstev za uvelj avlj anj e j ezikov manj -šin. Zanimiva (pravzaprav zaskrbljujoča) pri tem primeru ni le manipulacija na področju informiranja, kije že naš vsakdanji kruh, pač pa akritičnost v javnosti, tudi levičarski. In pogojni refleks, da takoj kontra reagira Severni ligi. Podobno danes, da ne bi izpadli kot rasisti, branimo pred napadi lige južno Italijo. In še je takih primerov. Odpovedali so politični kompas in sistem vrednot, (j n) L’iniziativa promossa da Comunità montana, Comune di Savogna e associazioni alpinistiche locali Grande successo per la festa della montagna sul Matajur Ha riscosso un srande Ha riscosso un grande successo la 33. Festa della montagna che si è svolta domenica, 6 settembre sul Matajur. L’iniziativa, organizzata come di consueto dalle associazioni alpinistiche locali in collaborazione con la Comunità montana e il Comune di Savogna, complice anche la stupenda giornata di sole, ha infatti attirato sul Matajur tantissime persone. Molti gli eventi in programma, a partire dall’escursione guidata da Ver-nassino fino al Monte Matajur. Al rifugio Pelizzo c’è stata invece la presentazione del romanzo Cercando Rommel in presenza dell’autore Lino Leggio, accompagnato dal presidente della sezione cividalese del CAI Pietro Boga, dal commissario della Comunità montana Tiziano Tirelli e dalla prima guida alpina valligiana Massimo Lauren-cig. Di quest’ultimo il numeroso pubblico ha potuto am- m. %é Un momento delta solenne messa cantata in vetta al Matajur mirare l’ultima impresa alpinistica, la prima ripetizione invernale della fessura Lomasti - Mazzilis alla Cima grande della scala compiuta con l’amico Luca Vuerich, documentata da uno splendido filmato. Come ogni anno, il momento più solenne è stato però quello della messa cantata officiata da don Zua-nella in vetta al Matajur ed alla quale hanno assistito davvero in tanti. leggi a pagina 7 r V nebu luna piava že 17 liet v garmiškem kamunu Ze 17 liet ‘V nebu luna plava’ pride ree, da se “par-lia” jesen, an takrat se pesniki, pisatelji an drugi ustvarjalci srečujejo v kakšnem seniku garmiškega kamuna an berejo suoje piesmi al suoje zgodbe. Takuo seje zgodilo v soboto, 5. septembra, v Kovačuovin seniku gor na Liesah. Večer je bla hladna, pa luna je pokazala lepuo kot se gre do senika, an tam ob osmi an pu že puno ljudi je čakalo, da se branje začne, (m.o.) beri na strani 3 1 La cultura slovena a Pordenone “Cosa scrivono i nostri vicini europei?” Se lo sono chiesto i curatori della 10A edizione di Pordenoneleg-ge, Gian Mario Villalta (direttore artistico), Alberto Garlini e Valentina Gaspa-ret: un interrogativo che ha trovato risposta nell’articolato percorso incardinato quest’anno intorno alla Slovenia, attraverso tre incontri che siglano una nuova collaborazione avviata da Pordenonelegge con l’Associazione degli scrittori sloveni. L’iniziativa si inserisce fra le attività di progettazione europea promosse in collaborazione con il Centro Europe Direct della Provincia di Pordenone. La partnership con l’Associazione scrittori sloveni è stata presentata martedì 8 settembre, a Lubiana, nella sede dell’Associazione, alla presenza dei curatori di Pordenonelegge e inoltre, per l’Associazione scrittori sloveni, di Miran Košuta, Marko Sosič, Lucija Stupica, Maja Vidmar. La collaborazione fra le due realtà culturali è destinata a proseguire ed evolvere in altri progetti. segue a pagina 3 Kriza gledališča Sezona v nevarnosti V torek, 8. septembra, je bila v Trstu izrazito dobro obiskana tiskovna konferenca, na kateri je vodstvo Slovenskega stalnega gledališča obrazložilo vzroke finančne krize, ki je prisililo odbor, da ne podpiše novih sezonskih pogodb z igralci in ostalimi gledališkimi delavci. Igralci so se sicer odločili, da vseeno pričnejo z vajami, sezona Slovenskega stalnega gledališča pa ostaja v dvomu in v pričakovanju neke rešitve. Problem gledališča ostaj a torej finančni, krivdo zanj pa nosijo pretežno krajevne uprave, to so Občina Trst, Dežela FJK in v manjši meri Pokrajina Trst, ki izraža gledališču solidarnost, nima pa sredstev za njegovo rešitev. V bistvu se solastnici in soustanoviteljici SSG-ja, to je Dežela FJK in Občina Trst doslej nista izrazili, če nameravata nuditi SSG-ju tiste podpore, za katere so pristojne oziroma ki so jih dolžne dati po zakonu. (ma) beri na strani 3 Neurje v severnem delu videnske pokrajine Spet poplave in usadi Več milijonov škode in ena smrtna žrtev Ni bilo tako hudo kot pred šestimi leti, neurje z močnimi nalivi in zemeljskimi usadi, ki se je v petek, 4. septembra, zneslo nad severnim delom videnske pokrajine, še posebno nad Kanalsko in Železno dolino ter Karnijo, pa je kljub temu povzročilo več milijonov evrov škode in eno smrtno žrtev. V 24 urah je padlo kar 200 milimetrov dežja, zaradi česar so nekateri potoki preplavili svoje struge, voda pa je s sabo prinesla kakih dva do tri milijone kubičnih metrov kamenja in zemlje. O poplavah, usadih, prekinitvah električnega toka in zaprtih cestah (med slednjimi je bila tudi državna tabeljska cesta) so poročali iz marsikatere vasi, najhuje pa je bilo tako kot pred šestimi leti v občini Naborjet - Ovčja vas. Če so bile takrat najbolj prizadete Ukve, pa so tokrat nastradali predvsem prebivalci Ovčje vasi, kjer je voda tudi zalila veliko kleti in pritličnih prostorov. Na srečo so se ukrepi, ki sojih v občini s pomočjo civilne zaščite in Dežele FJK izvedli po ujmi iz leta 2003, izkazali za uspešne, tako da so večji potoki z utrjenimi strugami zdržali dotok deroče vode. Prav tako so močan pritisk zdržale tudi hiše, tako da tokrat nobeni družini ni bilo treba zapustiti svojega doma. beri na strani 4 Poplavljena cesta v Ovčji vasi Kulturno društvo Circolo di cultura Ivan Trinko (IO IJtfl EZRi CON I ROM SPETER_SAN PIETRO AL NATISONE petek_venerdi, 11.9.2009 ob_alle 19.00 Beneška galerij a otvoritev razstave_apertura mostra BarbaraTomasino Ke se boji ta černa moža? Koncert cingerska žvlenja Chi ha paura dell'uomo nero? Concerto di vita Rom ob_alle 20.00 Slovenski kulturni center Centro culturale sloveno predstavitev knjige_presentazione del libro Pino Petruzzelli Non chiamarmi zingaro SPETER_SAN PIETRO AL NATISONE sobota_sabato, 12.9.2009 ob alle 10.00 občinska dvorana sala consliare okrogla miza_tavola rotonda ROMI V ITALIJI IN SLOVENIJI: JIH POZNAMO? I ROM IN ITALIA E SLOVENIA: LI CONOSCIAMO? Soddujejo_Partecipano:Jože HoratMuc "JožefŠkolč • Domenico Morelli • Seigio Bontempelli • Marinella Polverino LESE (Grmek)JLIESSA (GRIMACCO) ob_alle 20.30 telovadnica_palestra brezplačni koncert_concerto gratuito ciganska etno skupina LANGA Četrtek, 10. septembra 2009 2 Le stime dell’Agenzia regionale del lavoro comunicate dall’assessore Rosolen Saranno da dieci a dodicimila i disoccupati a fine anno in regione A fine 2009 i lavoratori disoccupati in Friuli Venezia Giulia saranno tra i 10 e 12 mila. E questa la stima elaborata dall’Agenzia regionale del lavoro che è stata comunicata dall’assessore regionale al Lavoro, Alessia Rosolen, nel corso del convegno “Il mercato del lavoro in Friuli Venezia Giulia” organizzato nei giorni scorsi nella sede della Regione di Udine. Complessivamente i lavoratori coinvolti dall’impatto della crisi sono circa 40 mila, di cui 8 mila in cassa integrazione straordinaria, 2.500 in deroga, 5 mila in mobilità e 25 mila in cassa integrazione ordinaria. Le imprese coinvolte fino ad oggi sono circa 6 mila. Dal punto di vista territoriale, considerando la distribuzione percentuale delle ore di cassa integrazione totali nel 2008, emerge come la Destra Tagliamento si collochi al primo posto per la più alta concentrazione delle ore di CIG pari al 46 per cento del totale, seguita da Udine con il 28 per cento, Gorizia con il 17 e infine Trieste con il 9 per cento. “Si tratta di un numero tut- to sommato modesto - ha commentato Rosolen - se pen- siamo alla gravità dei fenomeni che in questi mesi ci sia- Convegno a San Pietro di Sinistra e libertà Sabato 12 settembre nella sala consiliare di San Pietro al Natisone si terrà un convegno promosso da Sinistra e libertà. I temi posti al centro dell’attenzione sono quelli di più stringente attualità: la crisi della democrazia in Italia, gli enti locali, il territorio e ruolo delle comunità montane, la collaborazione transfrontaliera e più in generale le prospettive della sinistra a livello regionale, nazionale ed europeo. Al convegno, che avrà inizio alle 17.30, parteciperanno i consiglieri comunali Fabrizio Dorbolò e Firmino Marinig, il consigliere regionale Stefano Pustetto, l’on. Giovanni Crema e Valter Vodopivec in rappresentanza del partito socialdemocratico di Nova Gorica. mo trovati ad attraversare. Per quanto riguarda il Pii regionale si è passati nel giro di un anno da valori positivi a valori decisamente negativi, che per il 2009 ruotano su una forchetta del -3,4% / -4,5%”. Quale la sfida nella fase di ripresa per l’Amministrazione regionale? “L’obiettivo principale è quello di arrivare ad un reale radicamento delle imprese sul territorio - afferma Rosolen - promuovendo una filiera che parta dalle aziende e attraverso il lavoro arrivi al welfare”. Il programma anticrisi della Regione è variamente articolato, con 34 interventi e una previsione in bilancio di 10 milioni di euro. In merito alle quote immigrati l’assessore Rosolen ha puntualizzato che non si è ancora effettuata un’analisi statistica dei fabbisogni di lavoratori stranieri per il 2010; i dati evidenziano una diminuzione pari al 17,4% nel passaggio tra l’anno 2007 e il 2008 con un valore assoluto di 9.500 lavoratori immigrati assunti in meno, da qui la richiesta per l’anno in corso con una diminuzione di circa il 50%. Pismo iz Ri Stojan Spetič Nekaj novega je na Nemškem. V treh deželah so volivci bogato nagradili Levico (Die Linke), kije od začetnih 8 skočila preko 20 odstotkov in s tem postala odločilni dejavnik pri oblikovanju morebitnih - kakor jim pravijo tam -rdeče rdečih vlad s socialdemokrati. Na obzorju pa je, kot je poudaril sam La-fontaine, vodja socialističnega krila Levice, oblikovanje nemške Oljke, ki naj na prihodnjih volitvah osvoji oblast. O vzponu Die Linke so se pričakovano izrekali tudi italijanski levičarji in začeli tekmovati med seboj, kdo jim je bolj podoben. Tako početje je, po mojem, neumno, kajti razlike so na dlani, začenši z volilnim sistemom. Die Linke je nastala iz vrst nekdanje vzhodnonemške SED po zrušenju berlinskega zidu. Nemčija se je sicer združila, Berlin pa je vseeno najbolj rdeče mesto v Evropi. Na prvih volitvah je Die Linke zbirala kar precej glasov na vzhodu, v zahodnih predelih države pa skoraj nič, dokler vodja leve struje socialdemokratov Oskar Lafontaine ni zapustil SPD in oblikoval lastno gibanje, kije radikalno kritiziralo zmerno neoliberalno usmeritev svojih nekdanjih tovarišev. Postopoma sta se obe duši radikalne levice - socialistična in komunistična -povezali in združili. Odtlej žanjeta precejšnje uspehe na krajevnih volitvah, z 8% glasov pa je Die Linke preskočila volilni prag in vstopila tudi v zvezni parlament. Doslej je veljalo, da vodilni socialdemokrati z levico niso hoteli imeti odnosov, čeprav so na krajevni in deželni ravni včasih sprejeli njihove glasove. Na zvezni ravni pa je SPD sklenila veliko koalicijo z demokristjani Angele Merkel, kjer so v kar podrejenem položaju. Tudi Die Linke je ves čas poudarja- la, da s socialdemokrati ne bo sklepala zavezništev, dokler bodo vodili tako zmerno sredinsko politiko in se ne bodo vrnili k tradicionalnemu zastopanju nemškega delavskega razreda. Sedaj pa je presenetila s predlogom o nemški Oljki, ki naj bi povezala levico, socialdemokrate in zelene. Kje so tu podobnosti z Italijo? V Nemčiji se je levica združila, v Italiji se ločuje, Oljko so pokopali prav njeni ustanovitelji, sedanji demokrati, ki sanjajo o sredinski navezi z justicialisti in novim katoliškim centrom, ki ga Casini in Formigoni snujeta s podporo Vatikana in industrijcev v upanju, da se jim bosta kmalu pridružila še Rutelli in Mastella. Vprašanje novih zavezništev je pravzaprav v ozadju predkongresnega spopada med Bersanijem in Franceschi-nijem za vodstvo demokratske stranke. V grobem bi lahko rekli, da Bersani mežika Casiniju in tudi delu levice, Franceschini pa ostaja zvest Veltroni-jevi samozadostnosti. Medtem pa Papi brezskrbno vlada, saj ve, da ga ne ogroža nihče. Kvečjemu si je nevaren sam sebi. Dvojna funkcija župana-poslanca je pod vprašajem V slovenski parlament je bilo izvoljenih veliko županov, kar 24. V javnosti je znana polemika o tem, da funkciji predstavnika zakonodajne veje oblasti in nosilca izvršne nista združljivi. Doslej so bile namreč še vse vložene zakonske pobude, ki bi prepovedale opravljanje obeh funkcij, preglasovane. Med poslanci SD sedijo v parlamentu župani iz občin Jesenice Tomaž Tom Mencinger, novogoriški župan Mirko Brulc in župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. Tu je še županja Metlike Renata Brunskole in župan Gornje Radgone Anton Kampuš, kočevski župan Janko Veber ter Matjaž Han, ki je župan Radeč. Med peterico izvoljenih poslancev SLS sta le dva, oba novinca v parlamentu. Eden prihaja iz občine Krško, to je Franc Bogovič, drugi eselesovski župan, Janez Ribič, pa prihaja iz občine Duplek. Med izvoljenimi poslanci stranke DeSUS so trije župani. Matjaž Za-noškar, župan občine Slovenj Gradec, sedanji ljutomerski župan Franc Jurša in Vili Rezman, dolgoletni župan občine Ruše. Iz vrst LDS v parlamentu ostajata Borut Sajovic, župan Tržiča, in Miran Jerič, župan Hrastnika, iz stranke Zares pa v poslanski klopi sedi župan Kranja Damijan Perne. Janševa SDS je v parlament pripeljala pet županov, med katerimi so vsi novinci, razen dveh: Franca Pukšiča (kasneje je izstopil iz stranke) in Danijela Krivca, kije župan Bovca. Ostali so Milan Čadež (vodi občino Gorenja vas - Poljane), Darko Menih (Šoštanj) in Štefan Tisel (Šentjur). Stari znanec parlamenta je tudi trboveljski župan Bogdan Barovič (SNS). Ali si poslanec ali župan, oboje ne gre. Takšno rešitev so v neformalnih razpravah stranke koalicije podprle že na načelni ravni. Karl Erjavec (Desus) meni, da je rešitev sprememba pristojnosti državnega sveta, v katerem bi zastopali lokalne interese. “Tisti župan, kije tudi poslanec, je v bistveno boljšem položaju kot njegovi kolegi, ki niso poslanci. Poleg tega je v parlamentu premočan tako i-menovan županski lobi.” V SD, kjer imajo sedem poslancev, ki so tudi župani, podpirajo rešitev, imajo pa pomislek, kot nam je povedal Bojan Kontič, ali bi to opredelili znotraj omenjenega zakona ali morebiti raje v zakonu o poslancih. Tudi v LDS se vsi strinjajo s takšno rešitvijo. Kot nam je dejal Borut Sajovic, kije župan Tržiča, gre za to, da je znotraj enega delovnika, četudi deset- ali dvanajsturnega, prezahtevno enako kakovostno opravljati obe funkciji. Enako meni tudi Cveta Zalokar Oražem (Zares), nekdaj županja Domžal. Po njenem je uresničevanje določenih lokalnih interesov doseglo skrajno točko, zlasti v prejšnjem mandatu, zadeva je postala že kar nehigienična. Danijelu Krivcu (SDS), županu občine Bovec, se združljivost funkcij ne zdi sporna. Nasprotniki dvojne funkcije sicer ugotavljajo, da so res nekatere občine tako majhne, da županovanje tam ne zahteva celega človeka. A to je kvečjemu razlog za zmanjšanje števila občin, ne pa za iskanje dodatne zaposlitve v parlamentu. Zupan neke občine, okolja, v katerem živi in deluje, bo imel že zaradi čisto človeških lastnosti pred očmi predvsem interese lokalne skupnosti. A po drugi strani prav zaradi poslancev županov nekateri lokalni projekti in težave dobivajo nadpovprečno veliko državne pozornosti in denarja, medtem ko v večini drugih občin v regiji, kjer nimajo te sreče, da bi jih v parlamentu zastopal prav njihov župan, ponižno čakajo, da se jih bo kdo vendarle usmilil in jim napeljal vodovod, prenovil šolo ali po možnosti oboje, (r.p.) kratke.si “No” di Lubiana al rigassificatore di Zaule Il governo sloveno ha bocciato il progetto del terminal “Gas Naturai” nei pressi di Muggia perché, ha detto il ministro dell'ambiente Karl Erjavec, “le nostre osservazioni non sono state prese in considerazione e dal punto di vista dell'impatto ambientale transfrontaliera, il rigassificatore è inaccettabile”. La riunione interministeriale italo - slovena del 9 settembre è stata rinviata. Ufficialmente per impegni del ministro Frattini e non per motivi politici. Per il tunnel cordata sloveno-austriaca La Dars lo ha ufficializzato nei giorni scorsi. La galleria di Monte San Marco, sulla superstrada che da Capodistria porta a Isola, sarà costruita dalle società CPM di Maribor e dall'austriaca Alpine Bau. Il tunnel sarà lungo due chilometri, costerà 64,5 milioni di euro e sarà ultimato nel 2012. Si chiude così il lungo capitolo (tre anni) di gare d'appalto, annullamenti e ricorsi. Il primo concorso, poi annullato, era stato vinto dalla cordata italiana Vi-doni - Oberosler - Intercantieri. Mura, stringono i tempi per il salvataggio Mura, la più grande azienda tessile slovena, presente nel settore della moda da 80 anni, che nel 2007 aveva chiuso il proprio bilancio con circa 70 milioni di euro di utile, forte esportatrice (ben il 61,5% in Germania), con poco meno di 4 mila dipendenti, è ormai da quattro mesi in forte crisi. Sono a rischio duemila posti di lavoro. Si moltiplicano gli incontri per il suo salvataggio. Il tasso di disoccupazione nel Pomurje, che è ora del 14,7%, potrebbe sabre al 20%. Il premio “Vilenica” allo scrittore Claudio Magris Il festival internazionale di Vilenica è un prestigioso appuntamento letterario internazionale che ha il suo culmine nella consegna del premio all’interno della grotta. Quest’anno è stato conferito allo scrittore e saggista triestino Claudio Magris. Alla manifestazione, giunta alla 24. edizione, hanno partecipato circa quaranta autori, provenienti da 20 paesi europei, oltre a numerosi operatori culturali, redattori, giomabstì, critici. Vi ha preso parte anche il presidente Turk. Trovato l’accordo tra Lubiana e Zagabria? Sì, secondo il giornale croato National di martedì, 8 settembre. La Croazia dovrebbe ritirare dal tavolo del negoziato alcuni documenti controversi, la definizione del confine verrebbe affidata ad un gruppo di cinque esperti di diritto internazionale, mentre la Slovenia toglierebbe il blocco al negoziato di Zagabria per l’adesione all’Unione europea. Secondo il giornale National, la fonte della notizia sono ambienti dell’UE di Bruxelles. Kultura Presentazione della nuova collaborazione di Pordenonelegge con l’Associazione Scrittori Sloveni a Lubiana Sabato 19 settembre incontro con la letteratura contemporanea La cultura slovena a Pordenonelegge Alle 19 lectio magistralis di Slavoj Zizek su “L’ideologia nell’epoca post ideologica’ Il percorso in omaggio alla Slovenia prenderà avvio, nell’ambito di Pordenonelegge 2009, sabato 19 settembre, alle 15.00 a Palazzo Gregoris: in programma l’incontro sulla “Letteratura slovena contemporanea”, protagonisti Miran Košuta e Marko Sosič, coordinati da Darja Betocchi. Sempre sabato, alle 16.30 a Palazzo Gregoris si approfondiranno percorsi di “Poesia fra Italia e Slovenia” attraverso le letture poetiche proposte da Mario Benedetti, Antonella Bukovaz, Pierluigi Cappello, Ivan Dobnik, Miha Obit, Lucija Stupica, Maja Vidmar. E infine domenica 20 settembre, alle 16 nella Saletta del Convento di San Francesco, riflettori su “Moja Nina”, l’incontro con Janja Vidmar e Matjaž Schmidt, condotto da Livio Sossi. Nello spazio espositivo di Palazzo Gregoris si potrà inoltre visitare una preziosa selezione di tavole dell’illustratore Matjaž Schmidt. Nel corso della conferenza stampa, martedì scorso a Lubiana, è stato presentato il primo numero della nuova e prestigiosa rivista Litterae Slovenicae, curata da Miran Slavoj Žižek Košuta, intitolato Decame-tron e dedicato alla poesia slovena contemporanea tradotta in lingua italiana da Jolka Milič e Miha Obit. La rivista verrà presentata sabato 19 a Pordenonelegge. Mentre è scattato il conto alla rovescia per l’edizione 2009 di Pordenonelegge, un’importante novità arricchisce il programma del festival: fra gli ospiti di questa edizione, nella giornata di sabato 19 settembre, ci sarà anche il filosofo Slavoj Žižek, una delle voci più importanti del pensiero contemporaneo. Žižek sarà protagonista di due incontri: alle 11.00 una conversazione con Pierpaolo Antonello sul tema “Benvenuti nel deserto del reale”, e alle 19.00 una lectio magi- stralis dedicata all’ “Ideologia nell’epoca post ideologica”. Slavoj Žižek, classe 1949, è nato a Ljubljana, è ricercatore in Sociologia presso l'Università di Ljubljana e insegna presso la Svizzera European Graduate School. Visiting professor nelle università di tutto il mondo, in particolare negli Stati Uniti (Columbia, Princeton, New School, New York, Michigan), è uno dei pochi destinati a lasciare un segno nel panorama della filosofia contemporanea: recente- mente la celebre rivista Rol-ling Stone lo ha definito come “la rockstar della filosofia”. E seguito e ascoltato da migliaia di persone in tutto il mondo, per la sua capaci- tà oratoria che fa di ogni sua conferenza un happening irripetibile. Basta collegarsi a Youtube per capire il fenomeno di stima mediatica che lo circonda. Intellettuale molto discusso per le sue visioni radicali, è conosciuto e apprezzato come brillante conferenziere, amante della controversia e della provocazione. Si distingue per la capacità di creare un ponte tra la riflessione filosofica e la cultura pop. Oltre al lavoro di interprete della psicanalisi laca-niana, scrive di argomenti disparati e attualissimi, come il fondamentalismo, la tolleranza, l'etica politica, la globalizzazione, la soggettività, i diritti umani, il postmoderno, il pluralismo culturale e così via, segno della sua personalità poliedrica e della sua militanza politica ed intellettuale. L’originalità del pensiero di Žižek sta nella capacità di fare continue corrispondenze e rimandi significativi alla recente storia e alla recente politica, ma soprattutto al cinema, del quale è grande studioso e interprete. Il programma della 10A edizione è consultabile al sito www.pordenonelegge.it s prve strani Goste je na sobotnem večeru v imenu društva Rečan, ki organizava pobudo, predstavila Margherita Trusgnach. Najprej je prebrau, an tud malo improviziru Zlatko Smrekar, pesnik, ki živi na Livških Ravneh, in ki ga že dobro poznamo kot organizatorja literarnih branj na Kobariškem an Tolminskem, pa tud kot pesnika, saj je lietos dobil ’no posebno nagrado na natečaju ‘Kal v poeziji’. Sledila je ‘naša’ Claudia Salamant, ki živi v Čedade, pa ima svoje korenine v Saiamante, v praponskem kamunu. “Do 12 liet san živiela gor par Saiamante an gor se nimar veselo vračam. Otroške lieta so tiste nar-buj važne za človieka, v vsakem od nas ostane an kosčič tistega, kar smo bli,” je poviedala, an ta-kuo razložila teme suojih pesmi. Na koncu še dva pesnika, ki parhajata taz pokrajine Pordenon an pišeta po furlansko, tist ‘di là da l’aghe’. Luigina Lo-renzino an Fernando Ge-rometta sta prebrala suo-je piesmi pa tud, s spremljanjem glasbe, podarila an del adne predstave. Večer ‘V nebu luna plava’ je takuo pokazala še an-krat bogastvo poezije, ki se lahko posluša v različnih jezikih in formah, (m.o.) Margherita Trusgnach s pesniki (na varhu), tu blizu pa pesniško - glasbeni nastop Velik odmev krize SSG Potrebna sistemska rešitev za slovensko umetniško ustanovo s prve strani Državni zakon, ki priznava slovenskemu gledališču stalnost, določa, da morajo obvezne članice Skupščine, to je Dežela, Občina in Pokrajina podvojiti vsoto, ki jo daje Rim, obenem morajo poskrbeti za dvorano in stroške zanjo. V bistvu je po uvodnem posegu predsednice Martine Kafol ravnatelj SSG Tomaž Ban nazorno prikazal vzroke krize. SSG je po letu 1991 izpadlo iz rednega finansiranja Dežele FJK. Prispevki Občine Trst in Pokrajine so pričeli padati. Za daljši čas, ki gre po letu 2003, je neplačevanje prispevkov s strani javnih uprav nadomeščal prispevek Sklada za Trst. Ko je Sklad prenehal z delovanjem, je gledališče plavalo med krizami, a se je reševalo z izrednimi dotaci- jami iz Rima, Dežele in drugih virov. Nestabilnost plačevanja je privedla do dolga, ki je znašal preko 2 milijona evrov. Krila ga je s posebnim posojilom Občina Trst. Občina, kije solastnica gledališča, je najprej dala brezobrestno posojilo s postavko, da bo ostalo tako, če bo bilanca izenačena. Sama Občina je znižala lastne dotacije na 5.000 evrov, ko pa je gledališče zašlo v tehnični minus, ker ni bilo mogoče vpisati v redno bilanco deželnega prispevka, je Občina pričela računati obresti: 60.000 evrov na leto. V bistvu se Občina Trst finansira tudi z gledališčem, kot da bi bila banka. Posojilo se izkazuje kot zanka okoli vratu. Kriza ima torej nedvomno politične in pravne okvire, saj SSG izrecno ščiti tudi člen zaščitnega zakona št.38. Mobilizacija za rešitev problema je široka. Samo vodstvo gledališča plete stike na krajevni in državni ravni ter v Sloveniji. Prošnjo za vrsto srečanj s krajevnimi oblastmi, rimskimi ter s slovenskimi sta dali organizaciji SKGZ in SSO. V teku so stiki za srečanje s slovenskim premierom Pahorjem. Slovenija se za vprašanje zanima tudi preko lastnega konzulata v Trstu, skratka, pričela seje gosta razprava, ki ji mediji tako v deželi FJK kot v sami Sloveniji posvečajo veliko pozornosti. Upati je, da bodo vsestranska prizadevanja pomagala pri sistemski rešitvi edine poklicne umetniške ustanove Slovencev v Italiji in seveda tudi kakih petindvajset delovnih mest (in več), kar nikakor ni malenkost. (ma) Suns, la voce delle minoranze Festival della canzone il 12 settembre al Palamostre a Udine La varietà linguistica rappresenta da sempre una delle ricchezze culturali più evidenti della nostra regione. Questa risorsa può essere facilmente sprecata se limitata al folklore e ai localismi, oppure fiorire quando usata per creare ponti con altre realtà culturali altrettanto fertili. In quest’ottica le lingue parlate nella nostra regione faranno da traino per “Suns”, il festival della canzone in lingua minoritaria finanziato dall’ARLeF che si terrà al Teatro Palamostre il 12 settembre prossimo e che vedrà Udine trasformarsi nella colorata babele delle lingue meno diffuse. Nei mesi scorsi hanno partecipato al concorso 23 canzoni cantate in 10 lingue diverse (occitano, retoromanzo, ladino, arbèreshè, sardo, catalano, sloveno (carinziano e beneciano), romani e ovvia- mente friulano. Fra i primi 23 partecipanti una giuria qualificata ha selezionato le 8 canzoni finaliste che verranno ulteriormente prese in esame durante l’esibizione dal vivo del 12 settembre prossimo presso il teatro Palamostre di Udine. I finalisti selezionati sono dunque: Dr deer & ere posse (Hip Hop dalla Sardegna), En-cresciadum (Jazz dalla Val di Fassa), Harri Stojka (Gipsy Swing da Vienna), Chichime-ca (Folk-Rock acustico in catalano), Peppa Marriti Band (Rock cantato in arbèreshè), R.Esistence in Dub (Dub fur-lan/sardo assieme al cagliaritano dr Boost), Ursina Giger (cantautrice soul dal cantone grigione), Lino Straulino (il conosciuto portabandiera friulano). II livello qualitativo di queste ultime otto canzoni è decisamente notevole e lascia presagire una sfida accesissima per accaparrarsi i primi due posti che daranno accesso alla “finalissima” del LIET international che si terrà a Ljouwert, capitale della Frisia (Paesi Bassi) il prossimo ottobre. Suns è solo la punta dell’iceberg di un lungo lavoro recentemente sfociato nella candidatura di Udine come sede delle finali del Liet nel 2011. Fervono dunque i preparativi per ospitare un evento capace di richiamare ogni anno un numero impressionante di media ed operatori culturali (BBC e CNN sono solo due delle oltre dieci televisoni internazionali che ogni anno vengono accreditate a questo festival). La manifestazione potrà essere seguita, oltre che dal vivo, anche in streaming su Internet collegandosi al sito www. ondefurlane. eu. • V NEBU LUN/ * PLAVA V nebu luna plava je srečanje z bogastvom poezije novi matajur Četrtek, 10. septembra 2009 4 Do 28. septembra čas za prošnje za prispevke iz Sklada za manjšino 28. septembra zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev prispevkov iz Sklada za slovensko jezikovno manjšino na podlagi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Za leto 2009 je na razpolago 930.000 evrov, Dežela pa namerava z njimi podpreti projekte, ki zadevajo vzgojno in učno ponudbo v šolah na območju, kjer živi slovenska manjšina (zlasti izmenjave študentov in učnega osebja v sodelovanju s šolskimi ustanovami iz matične domovine), pobude za razvoj obojestranskega spoznavanj a kulturnih in jezikovnih stvarnosti v naši deželi ter različne oblike čezmejnega sodelovanja na kulturnem, športnem, vzgojnem področju ali pri rekreacijskih dejavnostih. Za prispevek lahko zaprosijo javne šolske ustanova ali Državne agencije za razvoj samostojnega šolstva v FJK, ustanove in organizacije, ki delujejo za zaščito manjšin in promocijo jezikovnih in kulturnih različnosti, oziroma teritorialne krajevne ustanove. Istega dne zapade tudi rok za predstavitev prošenj za prispevke za prenovo in izredno vzdrževanje zgradb za kulturne, rekreacijske, športne in družbene dejavnosti slovenske manjšine, vključno z nepremičninami, ki so omenjene v 19. členu zaščitnega zakona. Za ta tip projektov sicer Sklad za slovensko jezikovno manjšino nima nakazil za tekoče leto. Zainteresirani morajo prošnje nasloviti na Službo za jezikovne in kulturne identitete ter za deželne rojake v tujini (Ul. Sabbadini 31 v Vidnu oziroma Ul. del Lavatoio 1 v Trstu). Priložiti je treba podrobno predstavitev projekta ter predračun, zasebni subjekti pa morajo pristojnim uradom REGIGN2 AUTONOMA FRIUL: VENG2IA GIULIA CONSIGLIO REGIONALE REGJGN AUTONOME ER2ÙL VIGNESIE IULIE OCÉSES REGtONÀX TOKì'Om.'Ca LajLLa BOLLISELA Z12SHÌI SVSt . VEhoTtEH Štirijezični napis na sedežu Dežele v Trstu predložiti še kopijo ustanovnega akta in statuta, sestavo društvenih organov, poročilo o delovanju v prejšnjem poslovnem letu ter s strani nadzornega odbora overovljen obračun za prejšnje poslovno leto. Dodatne informacije v zvezi s smernicami in kriteriji za sestavo porazdelitvenega programa sredstev oziroma prioritetami ter mej ami prispevka so na razpolago na spletni strani http ://www.regione.fvg.it/r afvg/ export/sites/def ault /RAFV G/hp/Articoli/modu-les/news/allegati/DGR1850 _8_17_09_11_19_09_AM.pd f -----------------------------Aktualno - Po novi vremenski ujmi v Kanalski dolini in okolici spet krizno stanje Deželna vlada namerava pomagati prizadetim občinam s prve strani Deželna civilna zaščita je tudi tokrat zelo hitro reagirala na krizno stanje in že nekaj ur po neurju za nujne posege nakazala 300 tisoč evrov, 200 tisoč evrov pa FVG Strade. 150 tisoč evrov je za prve ukrepe že prispevala tudi Pokrajina Videm (uporabili so jih za posege na pokrajinskih cestah), večji znesek pa bo za sanacijo prizadetih območij namenila Dežela Furlanija Julijska krajina. Upraviteljem bodo takoj na razpolago sredstva (v višini od 4 do 5 milijonov evrov), ki jih je Dežela prihranila prijavnih delih po neurju iz leta 2003. Deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi je v torek že drugič obiskal Kanalsko dolino in se nato srečal z župani občin, nad katerimi se je ponovno znesla vremenska ujma. O razmerah v poškodovanih vaseh je nato, tudi na podlagi dokumentacije, ki so jo direktorju Civilne zaščite Berlassu izročili upravitelji, poročal na včerajšnji seji deželnega odbora. Riccardi je poudaril, da bo deželna vlada stala ob strani prizadetim občinam ter z župani in Pokrajino Videm oblikovala prioritetno lestvico sanacijskih ukrepov. r Con le Latitanze di Daltin apre la nuova stagione di Navel Dopo un lungo e fecondo periodo di vacanza, Navel ha riaperto lunedì 7 settembre con nuovo orario: ogni giorno dal lunedì al sabato dalle 16 alle 23 circa, chiuso la domenica. Il primo appuntamento della nuova stagione è per venerdì 11 settembre, alle 21, quando ci sarà la presentazione di Latitanze di Mauro Daltin, con l’introduzione del poeta e agitatore culturale Maurizio Mat-tiuzza, e l’accompagnamento musicale di Renzo Ste-fanutti. In programma letture, chiacchiere, improvvisazioni e musiche attorno al libro Latitanze: voce e chitarra del cantautore Renzo Stefanutti, parole di Maurizio Mattiuzza, e quel che resta di Mauro Daltin. 1 Poplava v Ovčji vasi 64% družin iz Furlanije želi, de se otroci učijo furlansko Po sprejetju deželnega zakona za Furlane, pruot kateremu se je zaganjala desnica v naši deželi, a tudi Prodijeva vlada v Rimu, ki je vso problematiko prenesla na Ustavno sodišče, se je bila polemika nomalo polegnila. Sada se je v medijih spet vnela an pruoti furlanskemu jeziku pišejo an guorijo državni medij, telekrat levičarski. Argumenti so nimar tisti. Dialekti - an med nje postavljajo tudi furlanščino - vodijo v getizacijo an folklorizacijo, buojš je se učiti angleško ali kitajsko. Metajo se sudi, kar je še buj huduo zaradi ekonomske krize, nekateri pa z zaščito furlanščine lepuo služijo... an takuo naprej. Za telim gostim dimam, za magio telili misli an besied je pa realnost, tista od mladih družin naše dežele, ki so v Il bilinguisim al è un vantag Un studi de Sissa al dis che ifruts cuntune educazion bilengàl a son bogns di impara in maniere plui svelte rispiet ai chei usàts dome intune lenghe Bilinguisim? Un vantai pai fruts. Cressi intune cjase dulà che si fevelin plui lenghis al insiore il cerviel dal frut. No dome al impare a movisi jenfri lis lenghis de mari e dal pari, ma al disvilupe abilitàts cognitivis plui elastichis, une volte metùt a confront cui amis «monolengài». A cheste conclusion al è rivàt un studi publìcàt di Pnas (vài a di, il gjornàl uficiàl de United States National Academy of Sciences) e realizàt dal professór Jacques Mehler, diretór dal laboratori di Lenga?, cognizion e disvilup de Sissa di Triest, insiemit ae studiose Agnes Kovacs. Seont i risultàts de ricercje, i fruts a contat fin di pi?ui cun dós o plui lenghis a disvilupin strategjiis di aprendiment plui dinamichis. PLUI SVELTS_ Mehler al à spiegàt che cuant che i pifui a àn un an di etàt a son bogns di imparà in maniere plui svelte e elaborade rispiet ai fruts de stesse ete ma usàts a scolla e a fevelà dome intune lenghe. Ve alore che vivi intune famee dulà che i gjenitórs a fevelin plui lenghis al jude no dome lis tunzions esecutivis - procès fondamentài par meti in vore compits no dome verbài - ma ancje di gjestion e di planificazion di ativitàts di coordenament des azions. Tal studi a son stàts metùts a confront fruts di 12 més - sis bilengài e sis monolengài - impegnàts in compits che a domandin funzions esecutivis. Il cerviel dal frut esponùt a stimui linguistics diviers al è une vore plui elastic. L'ESPERIMENT. Le canaie, scoltant stimui sonórs cun peraulis e struturis diferentis, e veve di induvinà di ce bande che un pipinot al sarès saltàt fùr tal scherni di un pc. Cun ciertis peraulis, il pipinot al saltave fùr di man drete, cun altris di man V v ^ & 0 0, 0J 4 12 20 0 000^0 Č & • 0f^ ( 0. ‘ 03 O 03 4 12 20 Četrtek, 10. septembra Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Ob morju, kjer bo pihala zmerna do občasno okrepljena burja, bo jasneje. V hribih bo vreme spremenljivo, pihal bo severovzhodnik. Petek, 11. septembra Prevladovalo bo rahlo oblačno vreme z zmerno burjo. V hribih bo spremenljivo, pihal bo severovzhodni veter. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 12/15 17/19 Najnižja temperatura (°C) 12/15 17/19 Najvišja temperatura (°C) 25/28 25/28 Najvišja temperatura (°C) 25/28 25/28 Srednja temperatura na 1000 m: 15°C Srednja temperatura na 1000 m: 15°C Srednja temperatura na 2000 m: 8°C Srednja temperatura na 2000 m: 8°C SPLOSNA SLIKA Nad našo deželo bodo pritekali tokovi s severovzhoda. Zrak bo v nižinah suh, v višinah pa razmeroma vlažen. OBETI V soboto bo prevladovalo spremenljivo vreme. Ob morju bo pihala zmerna burja, v hribih pa bodo popoldne možne padavine. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. . . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i t 5-10 mm i i i t 10-30 mm i i i 4 è 4 >30 mm Nevihta Sneg i Difficoltà: escursionisti allenati Programma di massima: salita al rifugio Gilberti in funivia, vetta del Bila Peč, sella di Grubia, discesa per il sentiero Cai n. 645 Dislivello: in salita 400 m. circa, in discesa 1.300 m. Tempo complessivo: 6 - 7 ore Ore 6.30 ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci Cai sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente l’uscita (0432 727428) Per informazioni: Sabine 338 6235934 NOV URNIK LITORINE Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 12. DECEMBRA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00,9.00,10.00,11.00,12.00,12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00,15.00,16.00,16.30*, 17.00,17.30*, 18.00,18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00“ Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33, 12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33“ *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 13. SEPTEMBRA Čemur - Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. SEPTEMBRA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Podboniesac 726150 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fornasaro (Čedad): do 20. septembra Fuojda: do 13. setemberja San Giovanni al Nat.: do 13. setemberja