»Kdo je to napisal?« Vedno znova pojejo telefoni, najbolj seveda ob četrtkih. Znani in neznani glasovi resno, jezno, zaskrbljeno, včasih bolj ali manj ostro, včasih pa tudi precej nekulturno, vprašu-Jejo: „KDO je napisal tainta članek/ Na udaru so seveda skoraj vedno kritični sestavki. Vseh takih seveda niso napisali novinaiji; prenekateri naš dopisnik je že toliko dozorel, da vestno in pošteno zapiše kritično misel, vprašanje, dvom ali nasvet. Saj je res: tudi kritike ne manjka vmes. Včasih je direktna, včasih spet oblečena v kozerijo ali celo v pollitert^no drugačno zvrst. Tudi v smešnici se je že pojavila. Toda največkrat pri vsem tem za tiste, ki se pritožujejo, navadno sploh ni važno, KAJ je napisanega, temveč samo: KDO je to napisal? Tudi kritične pritožbe prihajajo po telefonu: „Tovariš urednik, protestiram proti temuintemu članku! To je napad na našo organizacijo, s tem smo vsi umazani!" Ali pa: „Povejte takoj pisca tegamtega sestavka! Tu predsednik organizacije, jaz imam pravico izvedeti, kdo nas maže po časopisih!" In ko pojasnjuješ, da članek ni noben napad, da ne gre za žalitev in še manj za oljrekovanje in da imajo vsi občani pravico povedati svoja ' poštena in pametna stališča, pa tudi zvedeli za taka mnenja, kritiko in stališča drugih občanov, je ogenj v strehi: „Boste že videli, srečali se bomo kje drugje!" In se srečujemo: po pravni poti na rednih sodiščih, kadar prizadeti toži uredništvo našega lista. Drugje še srečujemo bolj malo; le redkokdaj pride do objektivne kritike naših pomanjkljivosti in spodrsljajev, brez katerih seveda nismo in glede katerih smo bili in smo vedno hvaležni vsakomur, ki nas nanje tovariško opozori. A še nekaj drugega je, kar kaže v tehle besedah posebej podčrtati. Navada je, da odgovorni urednik lista prosi človeka, ki se nad nečim pritožuje, naj vendar sede in po domače napiše svoj odgovor v zadevi, zaradi katere se je na nas ali neznanega pisca razjezil, nahudil in nam bere levite. Takrat lonec prekipi: ,,Kaj, da bi jaz pisal? Nikoli! V naši družbi so dolžnosti razdeljene - za pisanje ste tu vi, novinarji!* A izkušnje povedo, da bi tehtno sestavljen odgovor marsikaj pojasnil, razčistil, na novo predstavil ali pravilno povedal, stališče do „kritične zadeve" pa bi bilo zdaj osvetljeno z dveh strani. Toda takih odgovorov skoraj ni ali pa jih je zelo malo, veliko premalo. Tisto, da so v „naši družbi pristojnosti razdeljene", vsaj glede pisanja ne bo držalo! Mar bi sicer veliki učitelji človeštva, kot so bili Marx, Engels, Lenin in številni drugi javni ^ delavci ne pisali sami tako zavzeto in za vso družbo koristno ter pre-pričjlivo? Pa poglejmo tudi v sedanjost: napisana in izgovorjena beseda predsednika Tita kot številnih zveznih in rcpubliškili političnih ter drugih javnih delavcev je vedno dragocen kažipot za naše delo, pomoč in hkrati tovariški nasvet. V občinskem merilu take, napisane besede, žal skoraj ne poznamo. In to je velika škoda. „Pristojnosti", predvsem pa dolžnosti -tudi do pisanja - niso ne razdeljene, ne privilegirane. TONE GOSNIK Veliko bo poklicanih V Krškem bodo med prvimi ^upnost: ustanovili jo bodo v osnutku statuta je prejšnji teden gov predsednik je Peter Markovič delavec v Spodnjem Posavju. „Tovariš Markovič, iz statutarnega osnutka povzemam, da bo imela skupščina krške kulturne skupnosti stalne in nestalne člane, pri čemer pa se pravice in dolžnosti nestalnih članov ne bodo razlikovale od pravic in dolžnosti stalnih članov. Ker gre za stvar, ki v vsakdanji samoupravni praksi ni običajna, najbrž tudi v krški občini ne, vas prosim, da to „dvo- Veselje na Čatežu v soboto se je na Čatežu pri Brežicah začel smučarski tečaj za šolarje. Prijavilo se je 120 učencev od 1. do 8. razreda. Učitelji telesne vzgoje Polde Rovan, Marjana Staudohar in Pavle Bajde so razdelili smučarje v več skupin. Snega na Čatežu kljub dežju in južnemu vremenu ni zmanjkalo. Smuka ni bila dobra toda za učenje je snega zadostovalo. V jutranjih urah, ko je bilo še narahlo zmrznjeno, so biU smučarji najbolj zadovoljni. Na Mirni bo državno prvenstvo Na Mimi bo 7. februarja državno prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše mladince. Nastopilo bo 36 najboljših jugoslovanskih mla> d3i skakalcev, ki se bodo potegovali za naslov, ki ga je lani osvojU Mirenčan Veljko Kolenc. Prizadevni mirenski ^ortni delavci so že pričdi s pripravami, pokroviteljstvo pa je prevzela tovarna Dana. na Dolenjskem, dobili kulturno prvi polovici marca. O tem in o razpravljal iniciativni odbor. Nje-, znani iužbeno-politični in javni domnost" pojasnite oziroma obrazložite. “ ,,Res gre za novost, in če sem prav obveščen, tega ne predvidevajo nikjer, kjer se hkrati z nami pripravljajo na ustanovitev kulturnih * skupnosti. Dvojno članstvo je res nenavadna stvar, vendar pa je za to utemeljen razlog. Poglejte, ko smo začeli razpravljati o vlogi kulturnih skupnostih, smo dejali, da za kulturo niso dolžni skrbeti samo kulturni delavci, ampak vsi, pri tem pa mislim zlasti na neposredne proizvajalce. To je narekovalo, da smo rekli in v statutarni osnutek zapisali: če (Nadaljevanje na 8. str.) Letos dve dirki na Gorjance! v torek smo dobili neuradno ročilo zvezne športne komisije AMZJ, daje za gorsko avtomobilsko dirko ,.Nagrada Gorjancev 71" določen datum 23. maj, za mednarodno gorsko dirko „Nagrada Slovenije 71", tudi na Gorjancih, pa 12. september 1971. - Druge dirke za letošnje jugoslovansko gorsko prvenstvo bodo: 18. aprila — na Sljeme (pri Zagrebu), 25. julija - spet na Sljeme, 1. avgusta — Trofej Lx)včena v Črni gori in 10. oktobra dirka pri Vodnem v Makedoniji. A sv mmmm Veseli zapuščajo učenci ribniške osemletke novo šolo. Učni uspehi ob polletju so bdjši kot lanski in predlanski. Od prvega do četrtega razreda, je uspeh 94,8 odstoten, od petega do osmega pa 77,9 odstoten. Skupni uspeh šole znaša 85,9 o^totkov. (Foto: Drago Mohar) NHRESHN ZAKON V RESNIH ČASTH Devize turistom Pred devalvacijo dinarja so tudi banke prenehale izplačevati občanom, ki gredo v tujino, devize v vrednosti 400 dinarjev. Tako je bilo tudi v Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, kjer so ponovno začeli menjati devize v torek, 26. januaija. Še vedno lahko občan na svoj potni list za turistično potovanje kupi 32 dolarjev oziroma drugih deviz v enaki vrednosti. Po novi vrednosti dinarja mora za to vsoto plačati 480 dinarjev. PREDSEDNIK REPUBLIKE ODLIKOVAL DR. LEOPOLDA EDGARJA-LAVOVA V vili Podrožnik v Ljubljani je 21. januarja podpredsednik repubUške skupščine dr. Jože B^ej v imenu predsednika republike izročil dolgoletnemu priorju samostana Pleterje, dr. Leopoldu Edgarju-Lavovu, red zasluge za narod z zlato zvezdo. Priznanje je prejel za posebne zasluge, ki jih ima pri graditvi socialistične družbe. Na slovesnosti je sodelovala vrsta visokih in uglednih ljudi iz javnega in kulturnega življenja naše republike. ASUNCION - Reka Paragvaj je blizu glavnega mesta Paragvaja Asunciona prestopila bregove. Izseliti so morali okrog 20.000 ljudi. Močni nalivi, ki trajajo že mesec dni, so povzročili, da je gladina reke narasla za več kot pet metrov. I Želji gremo po zadnji modi? Že do zdaj je prJ nas zaradi zaostankov v plačilu prispevkov ostajalo 20 do 40 odst. kmetov brez zdravstvenega varstva Od 1. januarja dalje velja novi zakon o kmečkem zdravstvenem zavarovanju. Kmetje imajo zdaj precej večje pravice, Črna točka: pri Drnovem Sobota, 23. januarja, bo ostala v črnih kronikah nesreč na dolenjskem delu avtomobilske ceste; zaradi megle in poledice in kajpak predvsem zaradi nepazljivosti voznikov je bilo pri Drnovem cel kup trčenj. Najprej med 7. in 8. uro, potem pa še med 14. in 15. uro popoldne je prišlo do številnih trčenj, v katerih je bilo poškodovanih okrog 20 avtomobilov. Po prvih podatkih ni bilo mrtvih, več lju- di pa so odpeljali v bolnišnico. Zanimivo je, da je bilo med ka-ramboliranimi avtomobili opaziti osebne avtomobile, kombije, tovornjake, cisterne in celo avtobus! Velja opozoriti: za nevarni del ceste pri Ježem ljudje vedo, črna točka pa se je premaknila k Drnovem, Iger je bilo zadnje čase že več nesreč. Vsako tveganje v takih vremenskih razmerah, kakršne so običajne pozimi, i vodi v nesrečo. skoraj enake kot delavci, hkrati pa bodo plačevali povprečno za 31 odst. večji prispevek, v posameznih primerih pa celo za 50 do 60 odst. večji. Kmetje s katastrskim dohodkom do 500 din in višinski s kat^trskim dohodkom do 2.000 din so bili do sedaj oproščeni prispevka za zdravstveno zavarovanje, odslej pa ga bodo morali plačevati. Republiška skupščina je 20. julija lani sprejela že omenjeni novi zakon, hkrati s tem pa so tekle priprave za sprejem novega zakona v zdravstvu. Predlogi za družbeni dogovor, ki naj bi določil izhodišča za prispevke, so bili sedemkrat me-njani, v republiki pa bi moral biti družbeni dogovor sklenjen dva meseca prej, preden začne veljati novi zakon. Žal je bil sklenjen šele 13. decembra lani. Smrt na gradbišču 25. januaija se je na gradbišču nove osnovne šole na Grmu smrtno ■ponesrečil 40-letni Štefan Količ, zidar z Uršnih sel. Ko je popoldne okoli 15. ure pregledoval streho nove zgradbe, se mu je pod nogami nenadoma udrlo. S strehe je padel 4 metre globoko in dobil tako hude poškodbe, da je umrl med prevozom v bolnišnico^ Količ je bil na gradbišču zaposlen kot zidarski delovodja. i ‘Avtobus se je prevrnil v nedeljo zvečer se je v Trnju pri režicah prevrnil v več kot meter obok jarek avtobus s 30 potniki: 1^0 je voznik Jože Penezič iz Ku-provca med prihitevanjem osebnega Ivtomobila zapeljal avtobus na levo jstran ceste, se mu je tam udrlo. Potnikom se ni zgodilo nič hudega, škode pa je za okoli 7.000 din.' Kmalu nato je bil sprejet zakon o zamrzovanju osebnih dohodkov in zakon o omejitvi splošne potrošnje. Dodati moramo, da so republiški organi dali krajevni samoupravi zelo malo časa za pretres in oceno posledic tako pomembnega zakona, hkrati pa so se izognili perečemu vprašanju socialno ogroženega kmeta. Za takšnega smatrajo tistega, ki ima do 500 din katastrskega dohodka, in takšnih kmetov naj bi bilo v SRS 25.000 din, socialno pa je ogrožena večina kmetov, ki imajo do 2.000 din katastrskega dohodka, in takšnih je v SRS vsaj 250.000! Novi zakon o kmečkem zdravstvenem zavarovanju je bil (Nadaljevanje na 3. strani) BRESTANIŠKI MUZEJ ODDELEK LJUBLJANE Muzej v Brestanici od 1. januarja ni več samostojen: postal je samostojni oddelek Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani. Letos ga bodo še bolj uredili in med drugim izdali tudi vodič po muzejskih zbirkah. 4. julija bo na gradu osrednja slovenska proslava ob 30-letnici izseljeništva. Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo okoli 15.000 ljudi. Pri Drnovem je bilo v soboto, 23. ianuaija, cel kup razbite pločevine. Na sliki: pogled na del razbitm in ponesrečencev (Foto: J. Spliehal) m Uo konca tedna pričakujemo še razmeroma toplo vreme. Prehodno so možne manjše padavine. 2077 novih! i4. TEDEN NAŠE AKCIJE nam je dal šff 171 novih naročnikov, tako da jih je zdaj že 2077. Novomeška pošta nam "jih je poslala 42, krška 21, kočevska 18, sevniška 17 itd. Iz raznih p>ošt smo jih dobili 30. Stanje novih naročnikov v torek opoldne: BRE2ICE:.............145 ČRNOMELJ:............104 KOČEVJE:.............. 86 KRSKO:...............298 METLIKA:.............. 35 NOVO MESTO: ..... 617 RIBNICA:.............. 27 SEVNICA: ...........311 TREBNJE: ...........134 Razne pošte: . .....224 Inozemci: ........... 96 tedenski mozaik Strokovnjaki, ki so se zbrali na konferenci o zračni varnosti v Washingtonu, predlagajo uvedbo psov na letališčih. Ti naj bi v bodoče iskali pištole in razstrelivo pri morebitnih zračnih piratih Britanska vlada se je obvezala, da bo preizkusila, koliko so psi res primerni za tako nalogo. 250 dolarjev kavcije je moral plačati nekdanji ameri^i notranji minister Stewart Udall, da ga je policija izpustila na prostost potem, ko so ga prijeli, ko je v neki veleblagovnici ukradel zavitek cigar. Minister zatrjuje, da gre za pomoto; cigare naj bi sicer res vzel in jih dal v žep, potem pa pozabil nanje pri odhodu. V Veliki Britaniji se pripravljajo na trenutek, ko bodo 15. februarja letos prešli na decimalni sistem denarja. Sedaj imajo za tujce precej zamotan rut čin: vsak šiling je vreden dva-rmjst penijev, ^nt pa ima dvajset šilingov. Razen tega imajo še plačilno enoto, ki se imenuje gvineja in je sestavljerm iz 21. šilingov. Poslej bodo račurmli samo še v deseticah, stoticah itd. Ker jo je zaročenec nagnal, se je 28-letna Milančanka odločila za samomor in sicer s samo-zažigom. Pred hišo svojega zaročenca se je polila z bencinom in zažgala in ko je 22-letni zaročenec, ki se je tedaj odpravljal spat, pritekel do nje, je bila že mrtva. V Združenih državah Amerike, kjer imajo 86,5 milijona osebnih in 18 milijonov tovornih avtomobilov, je lani v prometnih nesrečah izgubilo življenje 55.300 ljudi -1100 manj kot leta 1969. Zmanjšanje pripisujejo strožjim prometnim predpisom. Največ plošč v zgodovini te industrije so doslej prodali Beatlesi - okroglo 56 milijonov. Na drugem mestu je orkester Mantovani (godala) s 43,5 milijona plošč, nato pa sledijo Herp Alpert (trobentač) s 30 in Elvis Presley ter Frank Sinatra s po 25 milijoni prodanih plošč. Upoštevane so samo longplay plošče. Od koruze do mesa Poskusi stabilizacije, ki zvečujejo negotovost — Blago za blago, ne za denar — Brez lastne krme ne bo trdne živinoreje Vrstijo se poročila, da mešal-nice omejujejo prodajo krmil, živinorejci pa pitanje. Ali bomo s takim go^odaijenjem lahko zagotovili dovolj pitane živine . za zakol ali so se nekateri gospodarstveniki že na tihem odločili za uvoz mesa? Če sedanje razmere v živinoreji lahko pripišemo stabilizacijskim ukrepom, potem ti delujejo v nasprotni smeri, kot pričakujemo. Zaradi drage koruze ni moči dobiti dovolj krmil.' Mešalnice ne smejo zvišati prodajnih cen, z izgubo pa ne morejo poslovati. Predlagajo, naj bi ceno komze znižaU, da ne bi bila vi^a kot ob zamrznitvi cen krmil, ali naj bi dovolili zvišati ceno krmil. S sedanjimi cenami živine in krmil so živinorejci nekako zadovoljni, kadar jih ne nadlegujejo goljufi, želijo le več krmil. Ce bi mešalnice uskladile ceno krmil s sedanjo ceno koruze, a cena živine bi ostala neizpre-menjena, pa bi se donosnost pitanja močno zmanjšala ali celo izpremenila v izgubo. Ali torej znižati ceno koruze ali zvišati ceno mesa? Obe spremembi bi bili hudo neprijetni. Prva bi zadela predvsem kmetovalce — pridelovalce koruze, druga porabnike mesa. Zato nekateri kmetovalci iščejo izhod iz sedanje zagate mimo administrativnih ukrepov. Kmetijski kombinat Agro-ruma je lani v decembru sklenil pogodbo z mešalnico krmil pri kmetijskem kombinatu v Zre-njaninu, da ji bo poslal vsak dan okrog 70 ton suhe koruze, od nje pa bo dobival po sedanjih, zamrznjenih cenah enako količino krmU in superkoncentra-tov. Koruzo bodo obračunavali po en dinar kilogram. Tako bodo živinorejci Agrorume imeli vse leto dovolj krmil po ustrezni ceni, mešalnica pa dovolj koruze, da bo s krmili lahko oskrbovala tudi vse dosedanje odjemalce brez zvišanja cen. Pogodbe, s katerimi usklajujejo svoje cene z menjavo blaga za blago, pa lahko sklepajo le tisti kmetovalci, ki poleg živinoreje pridelujejo tudi surovine za NOVA, TEČAJNA LISTA § NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE j BEOGRAD, 24. jan. (Tanjug) - Narodna banka Jugosla- J vije je objavila novo listo tečajev (štev. 13), ki je prišla‘v ^ veljavo s 24. januarjem 1971. Tečaj Tečaj Država Valuta velja za v din ž Avstrija šiling (sch) 100 57.6923 W Belgija frank (bfr) 100 30.- Dan^a krona (dkr) 100 200.- w Finska marka (fmk) 1 3.5714 Francija frank (ff) 100 270.0663 Grčija drahma (dr) 50 50 Nizozemska forint (hfl) 100 414.3646 s Indija rupija (ind. rp) 1 2.- s Irak dinar (ir. din) 1 42.- 5 Italija lira (lit) 100 2.40 Japonska jen (yan) 100 4.166 K^ada dolar (can. dol) 1 13.8750 Nemčija (ZR) marka (dm) 100 409.8360 0 M Norveška krona (nkr) 100 210.- w ZDA dolar (USA dol.) 1 15.- 0- 4 Španija pezeta (pt) 100 21.4285 Švica frank (sfr) 100 343.03r74 Švedska krona (skr) 100 289.9553 4 V. Britanija funt Ostg) 1 36.- l J Ž s J J s HELSINKI - Sovjetski obrambni minister maršal Andrej Grečko se mudi na petdnevnem uradnem obisku na Finskem. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ) NOVI TECAJ dinarja. Zvezni izvršni svet je minuli petek na osnovi širokih pooblastil, ki mu jih je dala Zvezna skupščina določil novi tečaj dinarja (1 USA dol. je 15 dinarjev). Zvezni izvršni svet se je za ta reformski in stabilizacijski ukrep odločil zato, da bi okrepili konkurenčno sposobnost našega gospodarstva, povečali zunanjetrgovinsko menjavo in uravnovesili plačilno bilanco s tmino. Enostaven izračun pokaže, da so posamezne industrijske veje z razvrednotenjem dinarja precej pridobile, nekatere so ostale v nec lanskega leta po uradni oceni narasel na 370 milijonov dolaijev. Ob tem pa je treba vedeti, da sć skopnele tudi vse devizne re-zcrvc« obvezni pologi za uvoz. z devalvacijo dinaqa pa je slovensko gospodarstvo vendarle pridobilo pomembna likvidna sredstva, ki jih je moraJo zaradi ukrepa ZIS 29. oktobra lani obvezno deponirati pri bankah, če je hotelo še naprej uvažati reprodukcijski material in razne izdelke. V minulih treh mesecih se je pri bankah nabralo 54 milijard starih dinarjev, ki so bila zaradi nekoliko istem položaju, posamezne panoge pa so bolj prizadete kot doslej. Od 5 do 40 odstotkov so z novim tečajem pridobile papirna, obutvena in lesna industrija, v en^em položaju kot doslej bosta kovinsko predelovalna in elektro industrija, zelo slabo pa so se s spremembo tečaja odrezale črna metalurgija, kemična in tekstilna industrija. Devalvacija din^a pa sama po sebi še ne more biti učinkovit reformski in stabilizacijski ukrep. Da bi s spremembo tečaja nacionalne vdute dosegli poglavitni namen, bo treba sprejeti še vrsto sistemskih rešitev, saj bi bila sicer devalvacija samo enostavna računska operacija. Sponjniti se je treba, da je pred dvema dobrima mesecema in pol zaradi zahteve po takojšnji devalvaciji odstopil tedanji podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Nikola Miljanič in da smo tedaj opozarjali, da devalvacija ni čarobna palica, s katero bomo rešili vse naše probleme, posebej pa zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je ko- enostranskega ukrepa zvezne vlade izven obtoka, kar je izredno poslabšalo že tako spraš-yivo likvidnost večine delovnih organizacij v Sloveniji. POSTOPNO ZVIŠEVANJE CEN. Novi tečaj dinarja bo sprožil postopno odmrzova-nje cen posameznim uslugam, storitvam in izdelkom. Zvezni izvršni svet že ima zahtevek za povečanje cen električne energije, železniškega transporta, PTT storitev in naftnih derivatov. Zvezna vlada bo zahtevkom delno ugodila, saj bi bila sicer sprašljiva rentabilnost proizvodnje in raznih uslug. Zahtevek ni nov. Čeprav za enkrat še ni moč ničesar podrobnega izvedeti o konkretnem vladnem programu za sproščanje zamrznjenih cen, vendarle kaže, da se bo uresničila naša napoved v prejšnji številki našega časnika, da bodo cene konec prvega tromesečja za 11 odstotkov višje kot lani. ODMEVI V TUJINI. Sklep zveznega izvrš nega sveta o novem tečaju dinarja strokov-nj^ov v tujini ni presenetil, saj v njem vidijo enega od ukrepov za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva. Komentatorji zaenkrat poudarjajo le to, da bo dopust ob Jadranu za tujce cenejši, nekateri pa izražajo dvom, ali je samo 20-odstotna devalvacija v skladu z našimi gospodarskimi razmerami. Dinar se je na tečajnih mestih v Italiji, Avstriji in Nemčiji precej „podražil**. Za eno nemško marko je treba odšteti kar 5 dinarjev, tržaške menjalnice na splošno odkupujejo dinarje po tečaju 37 in pol in 38,75 lire za dinar. Tudi za šilinge je treba odšteti za enkrat še precej več kot je novi uradni tečaj. Vse kaže, da menjalnice v Avstriji, Italiji in Zapadni Nemčiji čakajo kakšna bo menjalna vrednost dinarjev v Zuerichu in verjetno je, da bo dinar prihodnje dni le nekoliko več veljal kot ta, prvi teden, po uradni spremembi tečaja. ANONIMNA KORUPCIJA. Na zahtevo poslanca Zdenka Hasa se je v Zvezni skupščini začela obširna razprava o korupciji, ki je postala že vsakdanja navada v poslovnih pa tudi medčloveških odnosih. Žal pa je o korupciji veliko la^e govoriti kot pa jo dokazati! Po zbranih podatkih zveznega javnega tožilstva namreč lahko v Jugoslaviji na leto obtožimo prejemanja ali dajanja podkupnine le nekaj več kot 200 ljudi. Od vseh gospodarskih prestopkov in prekrškov je le 0,18 odstotka takih, ki sodijo pod poglavje „korupcija**. Najbolj otipljivi primeri podkupovanja so v trgovini, kjer posamezni poslovodje ali prodajući dobivajo visoke „nagrade**, če prodajajo izdelke določenega podjetja. Poseben problem predstavljajo trgovski potniki, ki si z visoko provizijo ustvarjajo izreden oseben standard in se tudi kapitalizirajo. Najbolj nečloveško podkupovanje pa je plačevanje zato, da posameznik l^ko uresniči z ustavo zagotovljeno pravico do dela. Korupcija ima torej hude materialne, moralne pa tudi politične posledice. Zavoljo tega je verjetno skrajni čas, da nehamo govoriti samo o vzrokih za številne negativne pojave v naši družbi, ampak da imenujemo tudi krivce in kršilce naših moralnih in zakonskih norm. tedenski zunanjepolitični pregled V ZDA se občasno nadaljujejo spopadi med belci in črnci, ki protestirajo zoper različne oblike izkoriščanja in socialne neenakosti. V zvezni državi Illinois so policaji le s težavo ukrotili dd nezadovoljnih, črnih prebivalcev v enem izmed najbolj dramatičnih spopadov zadnjega časa. Na diki: Črnec z nožem v roki proti policaju. Ob tej jMiložnosti je bilo aretiranih 6 črncev. (Telefoto; UPI) krmila. Nekatere kmetijske organizacije v Sloveniji živinorejo bolj pospešujejo kot pridelovanje krme. V lastnih Uevih in v sodelovanju s kmeti. Prehitro pozabljajo na izkušnje, ko se je taka podjetnost slabo končala. Zaradi neugodnih tržnih razmer so se družbena pitališča spraznila — nekatere hleve'so celo preuredili za druge namene — kooperacija s kmeti pa je razpadla. Pomena družbene proizvodnje za preskrbo prebivalstva ne more nihče prikriti. Statistika pa kaže, da je velika kmetijska družbena proizvodnja bolj občutljiva za razne spremembe na trgu kot zasebna. Ko se pojavijo težave, se število goved in prašičev veliko hitreje zmanjšuje v družbenih hlevih in pri kooperantih kot pri kmetih. Tega ne bi smeli spregledati tudi tisti, ki še vedno predlagajo razne ugodnosti ali olajšale le za družbeno organizirano, ne za vso blagovno kmetijsko proizvodnjo. Z razlikami v odkupnih cenah, premijah, strokovni pomoči in drugem ne bo moči stabilizirati našega kmetijstva niti preskrbe prebivalstva z živili. JOŽE PETEK ,JPotrditi želim, da z naše strani izražamo željo, da bi čim-prej prišlo do obiska predsednika Tita v Italiji, saj mu pripisujemo poseben pomen,** je izja^ med drugim minuli teden it^janski zunanji minister Aldo Moro na zaprti seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve, ko je govoril o jugoslo-vansko-italijanskih odnosih. Ob tej priložnosti je dejal, da se je zaradi odložitve obiska predsednika Tita v Italiji pojava med člani italijanskega parlamenta zaskrbljenost, veifdar pa, da „ni razlogov za zaskrbljenost v zvezi s tem vprašanjem,** kajti „z interesi za dober razvoj it^i-jansko-jugoslovanskih odnosov, ki so pomembni ne le za dve državi, temveč tudi za stabilnost v tem delu sveta in za zagotovitev mini nasploh, se v popolnosti strinjam.“ Minister Moro je v zvezi s tem poudaril, da sta italijanska in jugoslovanska vlada Idjub razlikam v družbeno političnih sistemih vedno tako ukrepali, da bi bili odnosi med dvema državama čim tesnejši, stabilnejši in plodnejši. T^o je nastala solidna in široka osnova za odnose, kijih upravičeno lahko ocenimo kot „zgledne**, je dejal šef italijanske diplomacije. V tem smislu tudi ne vidi nobenega razloga, zakaj se odnosi med obema državama ne bi še nadalje plodno in konstruktivno razvijali. Naša politika je politika dobrega sodstva in iskrenega prijateljstva z vsemi svojimi impli^-cijami, med katerimi so popolno spoštovanje neodvisnosti in obojestranske suverenosti, je dejd Moro in pristavil, da je ,3talijanska politika navdana s prepričanjem, da so narodi dveh držav poklicani, da se sporazumejo in sodelujejo na čim širši osnovi. To še posebno velja za obmejne cone. Treba je, da odločno potrdim ta namen italijanske vlade, s katerim se prav gotovo strinja tudi jugoslovanska viada. To je naša skupna obveznost.** Pomemben je tisti del Mo-rove izjave, v katerem je poudaril, da je politika, ki jo izvaja italijanska vlada do Jugoslavije, zasnovana na ,jiajt^lj lojalnem** spoštovanju javnih pogodb in sporazumov, ^juč-no tudi londonskega memoranduma o soglasnosti iz leta 1954 in ozemeljska določila, ki izhajajo iz tega. V zvezi s tolmačenjem, je dejal, ,4talijanskih stališč, ki ne ustrezajo resnici, želim poudariti, da je treba vsako dvoumnost, če je kje bila, takoj razčistiti.** V skladu s tem pa je po njegovem moč nadaljevati pot, ki je pred nami, se pravi poglabljati in utrjevati prisrčne odnose in odnose zaupanja med obema državama. V daljnjem ^Singapuru se je končala konferenca voditeljev držav in vlad britanske skupnosti narodov — Common-wealtha. Minila je v znamenju enega samega vprašanja — če- prav so sicer na njej razpravljali tudi o drugih. Osrednja tema je bila prodaja britanskega orožja rasističnemu režimu Južne Afrike. Sedanja konservativna vlada premiera Heatha je namreč napovedala, da bo zopet prodala nekaj orožja Južni Afriki in to je vzbudilo že pred časom ostre reakcije nekaterih afriških držav, ki so grozila celo z izstopom iz te precej ne-nav»lne organizacije, ki združuje 28 držav z več kot 900 milijoni prebivalcev. Britanija se je brariila s tem, da ima kot suverena država sama pravico sprejemati odločitve o čemerkoli — 'pa potemtakem tudi o tem, komu bo prodala orožje in komu ne. Razen tega je trdila, da sta področje Indij-' skega oceana in pomorska pot okoli najjužnejšega afriškega rta ogroženi zaradi čedalje bolj naraščajoče moči sovjetske mornarice v tem delu sveta. To je Heath dokazoval tudi s številkami. Nekaj časa je bilo videti, da utegne imeti odločno stali- šče afriških držav — vsaj nekaterih, kajti vse niso bile tako odločno proti prodaji orožja — celo usodne poledice za Commonwealth, toda kasneje so ustanovili posebno študijsko skupino, ki naj prouči vse probleme v zvezi s prodajo orožja — nakar bodo o tem posebej razpravljali. To praktično pomeni, da so dokončno obravnavanje tega občutljivega vprašanja preložili, kar kaže na to, da so se v bistvu odločili za kompromis, ki v sedanji fazi ne more odločilno ne prizadejati, ne zadovoljiti nobenega izmed zainteresirainih. V afriški državi U^ndi je oblast prevzela vojska pod vodstvom generalnega majoija Amina. Po poročilDi tujih agencij ljudje po ulicah izražajo naklonjenost novemu režimu. France Presse poroča, da bo Milton Obote, dosedanji predsednik Ugande, dobil politični azil v Tanzaniji. Genei^ni major Amin je bil eden izmed prvih domačinov, ki je leta 1961 dobil častniški čin. Je že štiri leta poveljnik ugandskih oboroženih sil. NEW YORK - Senator Hubcft Humphrcy sc zavzema za novo ameriško diplomatsko pobudo, ki naj bi olajšala sprejem LR Kitajske v organizacijo združenih narodov. Ta pobuda naj bi Šla tako daleč, da bi ZDA diplomatsko priznale Peking. ABIDJAN — V Gvineji so obsodili na smrt 92 oseb, ki so obtožene zarotniškega delovanja proti državi. Med obsojenci so štiije nekdanji državni sekretarji. Na dosmrtno ječo so hkrati obsodili 72 oseb. v parku za bolnišnico v Brežicah je zrasel nov bolniški trakt, v katerem bo dobil woje prostore interni oddelek. V novi stavbi bo tudi kuhinja. Kolektiv bolnišnice si je izposloval kredit tako, da vsako leto oroča pri celjski banki precejšnjo vsoto denaija. Minulo leto ni mogel izpolniti obljube in je zato zaprosil občinsko skupščino za pomoč. Gre za 200 tisoč din, ki naj bi jih skupščma oročila namesto njfli. O tem bodo odborniki še razpravljali. (Foto: J. Teppey) RAZRITE CESTE NA DOLENJSKEM — Čeprav zime še ni konec, so se na dolenjskih asfaltiranih cestah že pokazale posledice mraza. Nekatere ceste so tako razrite, da so skoraj neprevozne. Najhuje je zdelana in razorana asfaltna cesta Novo mesto—Straža, kjer se pozna, da je cesta preobremenjena; težki tovorni promet je torej le zahteval svoj davek. Na sliki — Voznik se umika jamam pri Volavčah, pri takšnih obvozih pa lahko pride tudi do nesreče, saj vozniki vozijo po levi strani ceste. (Foto: S. Dokl) NEIRESEN ZAKON V RESNIH ČASIH Samo v želji gremo po zadnji modi? Novo v zadnjih dneh Črnomaljska občina je pred odločitvijo: ali z novim petletnim samoprispevkom zagotovi nov napredek, še posebej na komunalnem področju, ali pa z odklonitvijo tega samoprispevka še bolj izgubi nit z razvitimi občinami Sreča je, da je dilema zgolj formalnega značaja, saj se občani v veliki večini javno in glasno odločajo: „Samoprispevek je edina pot k napredku, zato ni samo potreben, ampak celo nujen!** Tako torej ni nobene bojazni, da bi po zgledu nekaterih drugih slovenskih občin samoprispevek propadel. Tudi v Črnomlju je vsem jasno, da ne gre pričakovati republiških darov in da bodo samo z lastno močjo in z lastnim delom, pa tudi z lastnim denarjem hitreje napredovali. Široke politične akcije zaradi tega skoraj ne bi bilo treba: dobro narejen program, v katerem je vsak lahko našel svojo vas, svoje težave - ta je odtehtal več od vseh prepričevanj. Sicer pa črnomaljska občina ni izjema na Dolenjskem, kadar gre beseda o samoprispevkih. Podobno je namreč v vseh drugih občinah. V Novem mestu zbirajo denar za gradnjo dveh novih šol, samoprispevek pa bo letos končan. Morda bi bil čas, da bi se potem odločili za gradnjo športne in kulturne dvorane - s pomočjo samoprispevka. 21-227 Že do zdaj je pri nas zaradi zaostankov v plačilu prispevkov ostajalo 20 do 40 odst. kmetov brez zdravstvenega varstva (Nadaljevanje s 1. str.) lani sprejet, ker je kazalo, da bo družba sposobna odvajati več v te namene. Zdaj so ti upi poru- Za iolo v Cerkljah štiri milijone din v Cerkljah se nadejajo, da bodo letos zagotovo na vrsti glede dozidave in preureditve osnovne šole. V novem pK)-slopju bodo pridobili nekaj učilnic, kabinetov, jedilnico, kuhinjo in več drugih prostorov. Del stroškov bodo plačali iz samoprispevka in proračuna, približno za polovico zneska pa nameravjo dobiti posojila pri republiški izobraževalni skupnosti. Z obnovljeno šolo se nadejajo tudi boljših učnih uspehov, saj se bodo razmere za šolsko delo bistveno popravile. Ker v starem poslopju ni prostora, imajo že več let peti razred v Bušeči vasi, dva kilometra stran. Tudi sicer so oddelki prenatrpani. Pouk teče v dveh izmenah in ni časa za dodatno pomoč učencem. Dragatuš: še letos blok Znano je, da se Dragatušci, posebno pa osnovna šola, že dalj časa pulijo za gradnjo manjšega stanovanjskega bloka, v katerem bi bilo nekaj nujno potrebnih stanovanj za učitelje. Po izjavi inž. Martina Janžekoviča, predsednika občinske skupščine Črnomelj, bodo stanovanjski blok v Dragatušu že letos gradili. Ni sicer zajet v programu javnih del, pač pa bodo sredstva zanj zbrana iz dru^ virov. O oslati v 15 dneh f>o dnevu objave. Komisija za volitve in imenovanja Veleblagovnica »NAMA« LJUBLJANA, Tomšičeva 2 ^ objavlja prosta delovna mesta za BLAGOVNICO'V KOČEVJU: 1. vodje oddelka za pohištvo 2. mesarja 3. prodajalca za tehnično blago POGOJI: pod 1. trgovski poslovodja in 5 let prakse kot prodajalec, zaželeno znanje enega tujega jezika, p>oskusno delo dva meseca pod 2. šola za mesarje-sekače, eno leto prakse v prodaji, poskusno delo en mesec pod 3. šola za prodajalce in eno leto prakse, poskusno delo en mesec Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in praksi Kprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po obiiavi. Pogoj za nastop dela je tudi' zdravstveno spričevalo brez omejitev. Po sklepu delavskega sveta MESNO PREHRABNEGA PODJETJA NOVO MESTO odprodajamo naidednja osnovna sredstva: 1. tovorni avto TAM 4500 — letnik 1962 2. dostavni avto TAM 2000 — letnik 1964 Oba avtomobila sta v voznem stanju. Licitacija bo dne 1. februarja 1971 ob 9. url za družbeni sektor, za zasebnike ob 10. uri, na upravi podjetja Cesta komandanta Staneta 24 v Novem mestu. Interesenti si lahko ogledajo avtomobila na dvorišču pri blvSd klavnici na Zagrebški cesti St. 2. Pred licitacijo mora vsak Udtator položiti. 10% od izklicne cene. MEDOBČINSKI SVET NOfVO MESTO O SOCIALNI DIFEBJENCIACEJI Vprašanje: kdo pije in kdo plača Nekaj obrobnih ugotovitev o socialni diferenciaciji, ki kažejo, da obstaja tudi pri nas, čeprav se radi tolažimo, da je ni 6. januaija se je sestala na četrti seji komisija za proučitev vprašanj socialne diferenciacije in uveljavitev solidarnosti v dmžbi pri medobčinskem svetu ZK Novo mesto. Bolj po domače bi socialni diferenciaciji lahko rekli ustvarjanje imovinskih razlik v družbi 2e prva seja konference ZKS je v svoji resoluciji opo^ zorila, da so se tudi pri nas razpasli pojavi neupravičene bogatitve, da v družbi prihaja do socialne diferenciacije in da je potrebno v večji meri gojiti solidarnost. Že lani je bila pri medobčinskem svetu ZK v Novem mestu ustanovljena komisija, o kateri poročamo, da bi zbrala v občinah Črnomelj, Methka, Novo jmesto in Trebnje podatke o tem, kako daleč je na območju medobčinskega sveta privedla socialna diferenciacija in kako se pri nas uveljavlja solidarnost. Na seji v sredo je komiiuja že razpolagala s pregledom delitve osebnih dohodkov in drugih prejemkov v delovnih organizacijah, s pregledom o tem, kako so zasedena stanovanja, last delovnih organizacij, kako v delovnih organizacijah odmerjajo nadomestila za dopuste, kako dodeljujejo kredite za gradnjo stanovanjskih hiš in kako imajo urejeno družbeno prehrano. Na seji so se dogovorili še o tem, kako nadaljevati z delom: zbrati je treba še podatke o celotni gradnji stanovanj v občinah, o mladini, ki se šola (iz kakšnih družin je in katero mladino štipendiramo), o imovinskih gibanjih v zasebni obrti, o številu ostarelih ljudi in o socialnih deformacijah (prestopništvo, loiminal in alkoholizem). Ko bodo vsi podatki zbrani, bo komisija v kratkem poročilu nanizala najvaž- nejše ugotovitve, nato bo o tem razpravljal in te ugotovitve dopolnil medobčinski svet, ki jih bo potem g^edoval občinskim konferencam Vsi omenjeni pregledi skupaj bod9 prikazah, kako posamezni pojavi, ki vplivajo na socialno diferenciacijo in solidarnost zajemajo posamezne sloje na našem območju. Že iz pregleda o gibanju delitve v delovnih organizacijah, ki je že izdelan in so o njem na seji le mimogrede spregovorili, lahko potegnemo nekaj ugotovitev. Pri osebnih dohodkih obstajajo prevelike razlike, saj je razmerje med najmanjšimi in največjimi ose^ nimi dohodki 1:5. Takšno razmeije ni sprejemljivo, ker prihaja do razlik tudi na enakih delovnih mestih in ker marsikje, kot je videti, bolj plačujejo službo kot pa delo in strokovnost. Se večjo socialno diferenciacijo pa povzročajo prejemki, ki jih ne štejemo za osebni dohodek, kot so kilometrine, dnevnice, honorarji, nadurno delo, nagrade in razne odškodnine. Ti prejemki so se pri posameznikih zelo razbohotili in niso redki primeri, da so prejemki posameznikov večji kot pa njihovi osebni dohodki. Družbeno prehrano imamo nasploh slabo organizirano ter zajema premajhno število zaposlenih. Nadomestilo za dopuste delimo brez vsakih meril, v mnogih podjetjih tega nadomestila sploh ne poznajo, navadno znaša 300 do 350 din, največje pa je 1.000 din na osebo. V občini Novo mesto imajo delovne organizacije na 10.(X)0 zapo-denih samo 632 družbenih stano- Borci se boje posojil Življenje teče mimo členov in predpisov Borčevske organizacije v občini Brežice so v decembru pridno zapisovale in seštevale potrebe po posojilih za stanovanja svojih članov. Tisti, ki še nimajo urejenih domov, upajo, da se bodo posojila raztegnila tudi v leto 1971. Lani je bilo za te namene razdeljenih 2,910.000 dinarjev, od tega 600 tisočakov v decembru. Večina prosilcev uporablja denar brez zaskrbljenosti, še vedno pa se najdejo ljudje, ki se posojila bojijo. Največkrat ravno ti žive v najslabših razmerah.-Strah jih je, da bi jih posojilo pripeljalo na boben, zato jih morajo prepričevati, da to ni mMOče. Za letos predlagajo v brežiški občini zvišanje priznavalnin borcem. Spodnja meja naj bi se pomaknila od 300 na 400 dinarjev. Tudi pomoč študentom naj* bi se dvignila na 500 din mesečno. Še vedno je odprto vprašanje kmetov borcev iz hrioovskih vasi, ki jih je zadnja leta rev- ščina močno prizadela. Značilen je zlasti primer iz okoliša Sromelj, od koder je kar 45 prošenj za občinsko podporo, toda krpa zemlje, ki jo posedujejo jim to onemogoča. Seveda ne gre le za borce. Toda kaj v takih primerih, kot je tale? Star, bolehen in zgrbljen možiček je primoran nekajkrat na dan oprtati koš, da vsaj rnalo ponaredi in nakrmi živino. Večino obdelovalne zemlje ima v pušči, ker ne zmore vsega sam. Sin se od časa do časa pripelje z avtom iz tujine in mu da kako marko, nič več. Kaj zdaj? Kdo mu bo pomagal ali vsaj prisilil sina, da dostojno poskrbi zanj? V sosednjem zaselku životari gospodar, ki je imel nekoč lep dom. Na stara leta je ostal sam. Toda med vojno so bila .vrata njegovega doma na stežaj odprta partizanom. Ker pa ima zemljo, ni upravičen do občinske pomoči. Ima res odlok vedno prav? J.TE!I»EY vanj; kar 241 jih zasedajo vodilni in administrativni delavci, le 306 pa neposredni proizvajalci V novomeški občini je 1.571 posojil za gradnjo hiš dode^enih v delovnih organizacijah 1.180 delavcem in 4(^ vodilnim in administrativnim delavcem. Poprečno posojilo, dodeljeno delavcu, znaša 12.600 din, poprečno posojilo vodilnim in administrativnim delavcem pa od 23.200 do 26.400 din. Iz zbranih podatkov ^ razvidno, da je manjše število ljudi, ki ima že tako večje osebne dohodke, deležno v največji meri še vseh dragih dobrot: prejemkov, ki jih ne štejemo med osebne dohodke, večjih kreditov za gradnje hiš, boljših stanovanj itd. MlLOS JAKOPEC Pisma prihajajo Klub OZN na Vinici dobiva vsak dan odgovore znamenitih državnikov in kulturnih delavcev vsega sveta, ki jih bodo izdali v ^jigi Pridružite se nam. V zadnjih tednih so poslali odgovore Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta Slovenije, ambasadorja iz Venezuele in Vel Britanije, kabinet U Tanta, švedski premier Olav Palme,' ciprski predsednik Makarios, univerza Colorado itd. Akcija je dosegla lep odziv. ŠPORTNI DAN V Črnomlju 16. januarja smo imeli učenci osnovne šole Črnomelj ^ortni dan. Tekmovalo je kar 400 učencev vi^ih razredov, nm\ razredi pa so se sari-kali in smučali. Med razredi je bil najboljši 7. d. V streljanju je med 48 učenci zmagal Franci Vlahovič, drugi je bil Dušan Vrščaj, tretji Alojz Schweiger. V veleslalomu je bil najhitrejši Iztok Vraničar, drugi Igor Cimerman, 3. Bogdan Radovič. V &hu je zmagal Slavko Bedič pred Martinom Žepičem, med učenkami pa Marija Jakofčič pred Martino Zvab. V namiznem tenisu je bil naj-spretnejši Branko Adlešič pred Borisom Butalo in Jožetom Grdišo.' V košarki so zmagale učenke 7. d, med 8. razredi pa je zmagal 8. c. VIDA BANOVEC in LIDIJA JANJOS članici novinarskega krožka OS Črnomelj POUCNI IZLET V ZAGREB Učence 7. razreda osnovne šole v Artičah bodo danes peljali na ogled tehničnega muzeja v Zagreb. V Artičah prosvetni delavci skorajda nimajo počitnic. Napovedano imajo konferenco, v torek pa so skupaj z globoškim kolektivom poslušali predavanje o -programiranju pouka.-Medse so povabili svetovalca Martina Fujsa iz Novega mesta. Berite »Dolenjski list« Živahne priprave na kongres Praktično se je kongres samoupravljal-cev že začel V Ljubljani je bil razgovor o skupnem delu sindi-kalnih vodstev in delegatov za 2. kongres samoupra^javcev, ki. bo maja letos v Sarajevu. Razgovora so se udeležili predsedniki občinskih sindikalnih svetov ljubljanskega območja, med njimi tudi iz občin Grosuplje, Ribnica in Kočevje, nekateri delegati, predsednik mestnega sindikalnega sveta Ljubljana Rudi Bregar in sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana Jože Dernovšek, ki je razgovor tudi vodil. Rudi Bregar je govoril o dosedanjih pripravah na kongres v Ljubljani in o nalogah slovenskih delegatov ter družbeno političnih organizacij pri pripravah na konpes. Iz razprave je bUo videti, da se v vseh občinah ljubljanskega območja že pripravljajo na bližnji kongres. O kongresu razpravljajo tudi na občnih zborih sindikalnih organizacij in na sejah občinskih koordinacijskih odborov ter sindikalnih vodstev. Na razgovoru v Ljubljani so se do- V večjih delovnih organizacijah organizirali razgovore govorili, da bodo za okroglo mizo za delegate z ljubljanskega območja. Vsi navzoči so se izrel^ za sodelovanje, izmenjavo mnenj in za‘enoten nastop na kongresu. „Spričo razgibanosti priprav lahko trdimo, da se je dejansko kongres samoupravljalcev že začel,“ je ugotovil tovariš Brepr. Končno so sklenili, da bodo ob-činsJci sindikalni sveti vključno z občinami Grosuplje, Ribnica in Kočevje tesneje sodelovali in da bo prvi posvet občinskih sindikalnih svetov ljubljanskega območja februarja v Kočevju. Zmeraj sprašujejo Zadnje tedne je v tovarniški trgovini BETI v Metliki precejšen naval strank od drugod, razen t^a imajo na dan veliko teleionskih pogovorov, v katerih ljudje iz raznih luajev ^rašujejo, kdaj je trgovina odprta in luj prodajajo. Izvedeli smo, da ni samo metliška, temveč tudi črnomaljska trgovina BETI dobro založena z vsemi izdelki, pa tudi z dio-len loftom. Medtem ko metliška poslovalnica dela vsak dan nepreki- geno od 7. do 15. ure, pa imajo v rnomlju deljen delovni. čas. Tu imajo odprto tudi popoldne od 15. do 18. ure. ZAMUDA NE BO VELIKA Podjetje za izdelovanje radiator-skih spojnic na Bizeljskem bo kmalu zaživelo. Priprave oziroma dobava strojev so se nekoliko zavlekle, ven-čax se nadejajo, da bo proizvodnja v kratkem stekla. V novem podjetju bo zaposlenih 32 delavcev. Streho bodo imeli v prostorih nekdanje Kovine. vjm # celodnevna karta za sistem žičnic med tednom 25 din # popoldanska karta 15 din # v soboto In nedeljo 40 din / # Nižje cene; obsež* nejia smučliča, obilo snega! IZLETNIK Celje DOLENJSKI LIST USCA SEVNICA Priznana tovarna,damskih nedrčkov, pasov, korzetov in steznikov vedno znova preseneča tudi z modernimi eno in dvodelnimi kopalkami. Lisca je po barvah in krojih v koraku z modo, zato tudi uspeva. v moda Foto: Mirko Vesel JUTRANJKA Sevnica Otroke od rojstva pa naprej oblači Jutranjka okusno in moderno. Spomladanski mi^ za punčko bo pravo veselje. TEKSTILANA Kočevje Poleg kamgamov in tkanin za ženska in moška oblačila izdeluje kočevska tekstilna tovarna tudi tople odeje. Pogrejte se! TRIKON KOČEVJE Tovarna konfekcije in pletenin že 10 let koraka z modo. Hlače, obleke, suknjiči in razne pletenine so izdelki, ki jih potrebujete. v'-sv- v«.i ■; :: : : : : : rmm TPS SEŽANA Tovarna pletenin iz Sežane se je predstavila na sejmu z elegantnimi večernimi oblekami v modemi barvi iz uvoženega materiala. Polletno proizvodnjo imajo prodano, kar pomeni, da bo izdelke moč kupiti v naših trgovinah. .> Pamučni kombinat Vranje Naše bombažne in sintetične tkanine in prediva so vedno v modemih barvah ii; vzorcih. Prepričajte se! BETI METLIKA Kombinežam, spalnim oblekam in kopalkam seje pridružila proizvodnja DIOLEN LOFTA. Tkanina je novost na našem tržišču in odgovor na vprašanje, kakšna naj bo večema obleka: Iz DIOLEN LOFTA! NOVOTEKS NOVO MESTO Tkanine iz česane preje in DIOLEN iz Novoteksa je pojem za kvaliteto. Odslej tudi hlače: mo^e, ženske in otroške! To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! - LABOD NOVO MESTO TIP - TON je nekaj posebnega. To je lepljen ovratnik na| Labodovih srajcah, ki so modeme, oprijete in iz prvovrstnega] materiala. RAŠICA UUBLJANA LJUBLJANSKI ZMAJ za dosežke v pleteninah pomeni prvol mesto v tej branži. Izdelujejo za široko potrošnjo in za bou*| tique. ''v KOMET METLIKA NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost na-pisan^a odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL ^ ^ Nerazumljivo — toda žal resnično Za ceno kakšnega varčevanja se odpovedujemo dobri obveščenosti občanov? Ljudje zdaj ne bodo še posebej kupovali Uradnega lista Slovenije, v uradih pa bo več spraie« vanja, kaj vsebujejo sprejeti občinski odloki in predpisi ObS v Sevnici Uredništvu! Kot sevniški občan, stalni naročnik in bralec Skupščinskega Dolenjskega lista, sem z začudenjem bral vrstice na prvi strani našega lista z dne 14. januarja pod naslovom „Skrčeno obveščanje". Uradno objavljanje sevniškfli odlokov in predpisov v Uradnem listu SRS je res prav tako v redu, kakor če bi objav- Zimski šport v Novem mestu Požrtvovalni smučarski delavci iz Novega mesta so z majhnimi sredstvi, toda z velikim delom in požrtvovalnostjo zgradili dve vlečnici v Črmošnjicah, ki pa nikakor ne moreta zaživeti. Predvsem so Crmošnjice pozimi slabo dostopne, in še to le motoriziranim smučarjem. Avtobusne zveze so zelo slabe ali pa jih sploh ni. Cez teden vlečnici stojita, v nedeljo pa obratujeta za peščico motoriziranih smučarjev. Letos zgrajeni vlečnici v Trebnjem in Kostanjevici kažeta povsem drugačno lice. Trebanjska vlečnica ob avtocesti v neposredni bližini gostinskega objekta in celo z razsvetljavo za nočno smučanje ter vlečnica v Kostanjevici v neposredni bližini šole sta dostopni širokemu krogu smučarjev, predvsem pa najmlajšim smučarjem iz Trebnjega in Kostanjevice. Misliva, da so smučarski delavci iz Novega mesta storili dovolj, ko so zorali ledino v Cr-mošnjicah. Od tod naprej jim mora pomagati močan investitor, ki bo poskrbel za obisk, gostinske usluge, predvsem pa za dober dostop. Dokler ni narejen načrt izgradnje in financiranja Crmoš-njic, predlagava, da v Novem mestu poskrbimo za zimskošportno udejstvovanje novomeške mladine v Novem mestu samem. Velika večina novomeške mladine nima staršev, ki bi jih z avtomobili vozih na smučanje, marsikateri tudi nima denarja za avtobus. Postaviipo mladini prenosno smučarsko vlečnico v Žlebe na Marofu! Tam bo vlečnica vsak dan, dokler bo dovolj snega, od jutra do mraka delala veselje in korist. Zgradimo mladini drsališče, gotovo bo polno. Kaj koristijo ntfadini še take vlečnice, če ne more do njih? Ali je družbeno in ekonomsko upravičeno še nadaljnje investiranje v Črmošnjicah brez ceste, brez gostinske dejavnosti, prenočišč, predvsem pa brez OBISKOVALCEV? Ce najprimernejši in najbližji investitor ne kaže zanimanja za tovrstno investicijo, aU ne bi bilo najbolje objekte premakniti na drug teren z enakimi alf boljšimi snežnimi razmerami in v bližino investitorja, ki bi bil pripravljen financirati tovrstno dejavnost? Ob pogostih okvarah vlečnice v Črmošnjicah (lansko leto je na smučaija padel nosilni okvir vlečnice, letos je padla smučarju na glavo vlečna vrv) sprašujeva: Kdo je izdelal načrte za vleč-nicc^ Kdo je načrte tehnično-var-stveno pregledal in odobril? Kdo je vlečnico tehnično-var-stveno prevzel? Kdo je izdal uporabno dovoljenje za vlečnico? Kdo bo materialno in moralno odgovarjal, če se zgodi nesreča? Pozivava mladino, občinsko zvezo za telesno kulturo, smučarski klub „Rog“, kolektiva Dolenjske Toplice in Otočec ter občane, da povedo svoje mnenje in predloge. ANTON GLOBOKAR IN MARJAN LAPAJNE Novo mesto Ijali te odloke še naprej v Dolenjskem listu. To bo res malo cenejše, če pa se le malo poglobimo v vprašanje obveščanja, pa ne bo cenejše. Nerazumljiva odločitev bo nenadomestljivo sedanje uradno obveščanje spravila na ničlo. Občani odslej ne bodo še posebej kupovali Uradni list SRS. Po dosedanjem odličnem načinu obveščanja občanov v Skupščinskem Dolenjskem listu so še tisti občani, ki jih ne zanima vse, le večkrat prebrali uradno objavljene sklepe, ki so jih sprejeli sevniški odborniki. Naši odborniki so nas obveščali o svojih odločitvah tudi s tem, da so glasovali za objavljanje v Dolenjskem listu. Prav je, da uradne osebe in odborniki dobe Uradni list SRS, kaj pa njihovi volivci, ki so do sedaj, na enostaven in ne predrag način zvedeli za uradne odločitve svoje občine, hkrati z drugimi novicami? Odborniki so odgovorni za široko informiranje. Se l^ko omogočijo, da s ponovno razpravo in z glasovanjem spremenijo svoj sedanji sklep. Noben zakon ali sklep ni zabetoniran, če gre za informiranje občanov. Ce bodo objavljali odloke in predpise v Skupščinskem Dol. listu kot doslej, bo po uradih manj vprašanj, občani pa bomo imeli doma zopet odloke o naših pravicah in dolžnostih. Tistemu, ki je predlagal tako odločitev o varčevanju, veijetno ni všeč široko informiranje, ker so potem občani seznanjeni in zahtevajo svoje pravice. Na tak način doseženo varčevanje ni prepričljivo, ker je informiranje nenadomestljivo za naš samoupravni socializem. Res ne bi smeli pozabiti, da bo odslej na uradih toliko več vprašanj, kakšni so sprejeti odloki in predpisi. Zato vas javno vprašam, tovariši odborniki občinske skupščine Sev- nica: ali so vaše uradne informacije v odlokih in predpisih samo za osebe v uradih, ali pa tudi za tiste o^bča-ne, ki niso v pisarnah, pa so vas izvolili ter imajo prav tako pravice in dolžnosti? JANKO BLAS, , Heroja Maroka 8, j Sevnica ob Savi j Zahvala upokojencev Upokojenci Gozdnega obrata v Straži pri Novem mestu smo bili 26. decembra lani veselo presenečeni, ko nas je podjetje povabilo na kosilo in na kramljanje o časih, ko smo bili še delavci v tem podjetju. Ob polnih kozarčkih smo se spomnili težkega ročnega dela z žagami in sekirami in se veselili napredka, saj so danes motorne žage olajšale težaško delo drvaijev. Tudi prevoz je danes mnogo bolje urejen in ni treba pešačiti uro, dve ali še več do delovnega mesta, poskrbljeno je tudi za tople malice. Včasih smo že utrujeni prišli na delo in garali, če smo hoteli kaj zaslužiti. Mi upokojenci smo svoje odslužili, ostali so nam samo spomini na trpljenje, težko delo - vsega pa se radi spomnimo in pokramljamo, ko se vsako leto zberemo. Marsikaj je bilo tudi lepega; -upravi Gozdnega obrata smo hvaležni, da se nas spomni in si tega želimo tudi v prihodnje. Upokojenci se zahvaljujemo upravi obrata za dobro organizirano pogostitev in brezplačen prevoz, hvaležni smo sindikatu za darilo in tudi strežnemu osebju Majolike. Vseh 35 upokojencev je bilo enakega mnenja: lepo je bilo in prehitro je minilo! Domov smo odšh z zavestjo, da nas niso pozabili. MIHA ŽONTA, Dvor 35 Med vodilnimi tovarnami damskih nedrčkov in steznikov se je Komet spet izkazal z najnovejšimi modeli,.vzorci in ma-| teriali. Zakaj sem ostala brez dela? Ni še dolgo tega, kar sem morala pustiti delo na hrastniški občini, ki sem ga opravljala vestno in z veseljem. BUa sem snažilka v jedilnici, icjer dobivajo toplo malico. Delala sem po eno uro na dan. To delo sem začela opravljati 1. julija 1970.,Takrat so mi v tajništvu hrastniške občine obljubili, da me bodo v jeseni zaposUli po štiri ure na dan, ker bodo uredili še nekaj upravnih prostorov. Potem sem čistila tudi tiste prostore, ki so jih urejali, samo da bi se prej zaposlila. Ko je bilo vse urejeno, je tov. tajnik predlagal drugo snažilko, ker je nekdo izmed uslužbencev rekel, da sem cerkveni odbornik. Sla sem k tov. tajniku, da bi mi povedal, kdo mu je natvezel to laž. Vprašala sem ga, ali res ne bom smela več opravljati tega dela, ki sem ga doslej. Tajnik mi je rekel: ,.Doslej ste čistili vi, sedaj bo pa neka druga.“ Prosila sem ga, da bi me zaposlili vsaj toliko časa, da bosta otroka končala šolo, ker je moževa plača majhna in bi nujno potrebovala denar. Prošnje ni usliši. Hotela sem vedeti, odkod izvira laž, da sem cerkveni odbornik. Vse to je zanikal in ni hotel o tem nič vedeti. Tudi ni povedal vzroka, zakaj ne smem več opravljati dela snažilke. Pokazal mi je vrata in trikrat zavpil, naj zginem ven. Rada bi mu povedala, da sem med vojno veliko prestala, da sem nosila partizanom v hosto hrano in pošto namesto kurirjev. Ne vem, kaj je cerkveni odbornik, zaradi česar več ne smem opravljati svojega dela in si služiti denar. FANI BRATEC, Novi dom 44, Hrastnik TOPLIH IN PRISRČNIH ŽELJA' ZA OiZDRAVITEV NE ZMANJKA »Draga Jelka, vsi vam želimo zdravja!« Do 25. januarja opoldne'so naročniki, bralci, sodelavci in prijatelji Dolenjskega lista zbrali za Jelko Lavrič v Žabji vasi 38.342,20 din Pisma in dobre želje še kar prihajajo. Žal ne moremo v^h objaviti, prostor nam tega ne dopušča. Je pa vmes toliko dragocenih dokazov ljudske človekoljubnosti, da smo tega z Jelko in njenimi vred več kot veseli! Napovedanih je še nekaj zbirk v raznih krajih, pa tudi obiskov pri blagajni našega lista še ni konec. vem mestu 800 din, Majda Ja-kobčič, Crmošnjice, 30. din, Leopoldina Ribič, Sevnica, 50 din, Novoteks - oddelek predilnice II 946,60 din, vaščani Poto-vrha 280,10 din, kolektiv Novo-lesa iz Straže 2.750 din, Jože in Katica Žagar iz Nemčije 50 din, vaščani Hruševca in Sel pri Straži 652 din, stanovalci iz Malgajeve 20, Celje, 130 din, Angelca Smolej, Trška gora 15 din, Karel Slak in Vida Belovski, Mirna, 50 din, Ivanka Bojc, Novo mesto, 20 din, Marija Novak, Novo mesto, 50 din, Marija Fink, Brod, 20 din, sindikalna podružnica GG - uprava Novo mesto 515 din. Z denarnimi nakaznicami so poslali v zadnjem tednu svoje prispevke za Jelko: Fani Zagorc, Šentjernej, 50 din; Simo Radoj-čič-Gajin, Bojanci, 50 din; Mirjana Vrlinič, Bojanci, 50 din; Kristina Križan, Podzemelj, 4() din; vaščani in naročniki vasi Repče, 165 din; Pavla Grm, Jesenice 50 din; člani kolektiva Modnih oblačil iz Trebnjega 380 din; delavke ISKRE iz Semiča -oddelek Styroflex 1.010 din in uslužbenci Agroservisa iz Brežic 60 din. Pri blagajni DL vplačano: Magda Poreber, Laze, Uršna sela, 20 din, neimenovana iz Lobe-tove ulice v Novem mestu 50 din, Marija Potočar, Ragovo, N.m., 10 din, Franc Božič, Dol. Suhadol, 50 din, vaščani Stranske vasi 315 din, Neža Stublar, Cerkvišče, 50 din, vaščani Pod-goje pri Straži 590,50 din, sindikalna podružnica SDK Novo mesto 500 din. Marija Kostrevc in Meri Gazvoda, učenki 8. in 7. razreda osnovne šole Brusnice, sta pri vaščanih Rateža nabrali 305 dm, Dani Kuralt, Ratež pri Brusnicah, 100 din, uslužbenci zdravstvenega doma Novo mesto 230 din, Dana Magnik, Novo mesto 50 din, Frančiška Žibert, Novo mesto, 30 din, Martina Darovic, l^čna, 30 din. Stane Jakopin, Novo mesto, 50 din, Marija Gramc, Sutna, 20 din, Olaj, Zalog, 50 din, Mira Gerdovič, Tone Malnarič, Jožica Progar, Zofka Rotar in Marica Zupanc, PTT Novo mesto, 50 din. Jože Krašovec, Novo mesto, 100 din, vaščani Ločne priTJo- Družina Trempus, Vinica, 10 din, Ančka Jerman, Novo mesto, 50 din, neimenovana iz Novega mesta 50 din, sindikalna podružnica Agroservis, Novo mesto, 500 din, Jožefa Brulc, Novo mesto, 50 din, neimenovana iz Muhabeija 30 din, neimenovana iz Muhabeija 25 din, družina Judež iz Novega mesta 50 din, Branko Brudar iz Novega mesta 50 din, neimenovani iz Ivančne gorice 300 din, Rozalija Osolnik, Gotna vas, 50 din, Anica Klemenčič, Sela pri Ju-goiju, je zbrala med vaščani Sel 100 din, Marija Ramuta, Osojnik pri Semiču, 50 din, vaščani Sadi-nje vasi in Gorencev pri Semiču 226 din, Marija Uršič, Novo mesto, 20 din, Lojzka Podržaj, Novo mesto, 50 din, Elizabeta Ovniček, Novo mesto, 30 din. Vaščani Cešmic, Gaja, Potoka in Gaberc pri Šentjanžu so prispevali 440 din, vaščani Gor. in Dol. Jesenic pri Šentrupertu 362 din, Ivan Štepec, Novo mesto, 10 din, družina Sercelj, Novo mesto, 100 din, Anica Legart, Novo mesto, 100 din, Ida La-mida. Novo mesto, 100 din, vaščani Žabje vasi - Pot na Gorjance so prispevali 135 din, vaščani Tolstega vrha, Hrastja in Orehovice pri Šentjerneju 398 din. Na žiro račun Dolenjskega lista so poslali „Za Jelko": Marija Mehle iz Ljubljane 50 din, Danica Potokar, Ljubljana, 50 din, uslužbenci SDK Krško 600 din, kolektiv „Beti“ - obrat II, Mirna peč, 463,35 din, Rozi Mrvar, Angelca Medle, Martina Jene, Anica Bukovec, Ana Zdravje iz Straže 190 din, Zorka Požer, Pobrežje pri Adlešičih, 30 din, Vida Zupančič, Tribuče pri Črnomlju, 50 din, Angela Urbanc, Sevnica, 50 din, SP TDP Novoles iz Sl raže 300 din. Trgovsko podjetje „Tabor“ -sklad skupne pcirabe, Grosuplje, 500 din, Kočevar, Novo mesto, 50 din. Tiskarna - odd. knjigoveznica, Kočevje, 120 din. Rezka Turk, Zamostec, 50 din, Alojz Samsa, Zamostec pri Sodražici, 50 ć.n, Anica Vesel, Zamostec pri Sodražici, 50 din, Avtopromet „Goijanci“, Novo mesto - Str^a, 1.000 din in Martina Draksler iz Boštanja 50 din. Do ponedeljka, 25. januarja dopoldne, zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič pri Dolenjski banki in hranilnici: 38.342,20 din. Zbirko nadaljujemo in se v Jelkinem imenu vsem dosedanjim in bodočim darovalcem ponovno lepo zahvaljujemo za denarno pomoč. , ^ DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Zidarjeve »Učiteljice« Pisatelj Pavle Zidar je objavil do zdaj lepo število knjig, v nekaterih je zelo plastično obdelal razmere na Dolenjskem, ki jih je ^znal, ko je učiteljeva! v naših krajih. Tudi v novem delu „Učiteljice , ki bo izšlo ?ri mariborskih Obzorjih v letu 971, obravnava sodoben čas in sodobno družbo. S sočutjem, bolečino in sarkazmom upodablja pisec drobne, vendar za njegove junakinje usodne poklicne in zasebne tragedije, skrite pod mirnim obličjem vs^danjosti. Skratka, „Učiteljice** so delo, ki daje misliti, ob katerem bralec težko ostane neprizadet. NAŠA BESEDA 71 Drugo srečanje mladinskih in pionirskih kulturnih skupin Slovenije,' poznano kot Naša beseda 71, bo 23. do 29. maja, najverjetneje v Kranju. Letos bodo mladinske in pionirje skupine na tem srečanju lahko sode-lov^e z likovnimi prireditvami, klubskimi večeri, recitali, dramskimi uprizoritvami, dnižabnimi igrami in podobnim. Pričakujejo veUko število udeležencev. Večje število skupin bi na to srečanje lahko poslali tudi iz dolenjskih in ^odnjq>osav-skih občin. Lani je na NaS besedi 70 s tega območja sodelovala le brežiška gimnazija. Sodobnost it. 1 Prva številka devetnajstega letnika „Sodobnosti**, revije za književnost in družbena vprašanja, prinaša uvodoma priq>evek, posv^en nedavno preminulemu igralcu Stanetu Severju. O problemih slovenske družbe piše Janko Jeri, medtem ko Gorazd Kušej priobčuje „Zapoznel zapisek po uradni koroški proslavi 50-let- nice plebiscita**. Nadalje objavljajo v tej številki pesmi: Ciril Žlobec, Nataša Kastelic in Nevin Birsa, prozo pa: Andrej Hieng („Orfeum *) in Tone Partljič (,JCako je učitelj preživel novembrsko nedeljo in izpadel iz kombinacije**). Poleg teh prinaša revija še številr'^ druge zanimive prispevke. JUBILEJ KNJIŽNICE Ljudska knjižnica v Brežicah, ki jc hkrati matična knjižnica za občino, praznuje letos 25-letnico ustanovitve. Proslava jubileja bo združena s prireditvijo v počastitev Prešernovega dne. Le-ta bo 9. f^uarja zvečer. V okviru proslave bo recital, na katerem bodo brali svoja dela slovenski književniki, v pogovoru, ki bo po recitalu, pa bodo sodelovali tudi nekateri knjižni ilustratorji. Ob jubileju bo knjižnica v svoji avli priredila tudi manjšo knjižno razstavo. ZAKLADI JUGOSLAVIJE Pri Državni založbi Slovenije je pred kratkim izšla pomembna likovna edicija „Umetnostni zakladi Ju-goslavije**. Na 450 straneh velikega formata prinaša poleg drugega 77 barvnih reprodukcij, 393 črno-belih reprodukcij, 115 risb in 10 zemljevidov. Knjiga govori o kulturah, ki so se pojavljale in živele s civilizacijami tja do šestega tisočletja pred našim štetjem (Lepenski vir). Bralca uvaja s tako zbranim in predočenim gradivom v izredno zanimivo snov ter mu omogoča, da preteklost svoje dežele vzporeja ali poveže s preteklostjo evropskega kontinenta. To izredno pomembno delo so napisali najuglednejši jugoslovanski umetnostni zgodovinarji, med drugim dr. France Stele.dr. Emilijan Cevc in Marjan Mušič iz Slovenije. v KRŠKEM PRVA igULTURNA; SKUPNOST NA DOLENJSKEM? Veliko bo poklicanih k odločanju »Naša kulturna skupnost ne bo za nikogar zaprta: niti za občane niti za sosede,« pravi Peter Markovič, predsednik iniciativnega odbora (Nadaljevanje s 1. strani) delavec mora skrbeti za kulturni razvoj, potem je njegova pravica in dolžnost, da sodeluje pri sprejemanju načrtov za kulturni razvoj in soodloča pri razporejanju denaija, ki bo zbran za kulturne namene. Iz tega sledi, da bodo stalni člani v skupščini poleg predstavnikov kultumUi skupin, zavodov, društev in drugih tudi predstavniki delovnih organizacj. Predvidevamo, da bo skupščina štela (s stalnimi člani) 23, izvršni odbor pa 7 ljudi. Kadar bo kulturna skupnost sprdemala pomembnejše zadeve (načrt razvoja) in odločitve, bodo poklicani na seje skupščine tudi njeni nestalni člani. Le-te bodo izvolili na sejah delavskih svetov. Njihov mandat bo različno dolg, trajal bo praktično toliko časa, dokler ne bo uresničen &klep ali Trebnje: »da« za kulturno skupnost čeravno obstajata še dve možnosti, se je občinska skupščina Trebnje na zadnjem zasedanju odločila, naj bi v občini ustanovili kulturno skupnost, ki bo pomenila samoupravno in sistemsko ureditev kulture v občini. Ker bo republika odstopila 0,5 odstotka republiškega davka od prometa blaga na drobno, se bo s pomočjo tega zbralo čez 105.000 dinarjev. Stalni vir denarja za kulturo obeta, da se bo materialni položaj te dejavnosti izboljševal. Na seji so imenovali iniciativni odbor, ki bo pripravil ustanovno skupščino. Vodi ga Adolf Grum, ravnatelj osnovne šole v Trebnjem. OBOGATENA KULTURA Za kulturo bodo imeli letos v brežiški občini več kot 600.000 din, kar je za okoli 90 odstotkov več kot lani. 350.000 din bo dobila občina na podlagi novega zakona o kulturnih skupnostih od republike. Računajo, da bodo znatno podprli vsaj tiste amaterske kulturne skupine, ki so do zdaj največ pokazale. narejena naloga, ki jo bodo sami sprejeli z istimi pravicami, dolžnostmi in odgovomostjo kot stalni člani.“ „Kaj pa navzven: bo vaša kulturna skupnost odprta ali zaprta? “ „Nesmiselno bi bilo postavljati meje, saj — naj ponovim znano reklo — kultura ne pozna meja. Statutarni osnutek predvideva sodelovanje ne le s kulturnimi ustanovami širom po Slovengi, marveč še bolj sodelovanje zlasti z okoliškimi kulturnimi skupnostmi. Posebej je poudarjeno sodelovanje v okviru Posavja in Dolenjske sploh. Tako sodelovanje je nujno in bo neobhodno že zaradi kulturnega načrtovanja v širšem kulturnem prostoru in neštetih skupnih nalog. Kajpak bo naša skupnost sodelovala tudi s Slovenci v zamejstvu.“ „Bo kultura v krški občini že letos na boljšem, kot je bila lani? “ ,JDenarja za kulturo bo več, približno za 95 odstotkov. Ocene kažejo, da bomo imeli okoli 520.000-din. Boljše življenje si lahko obetajo zlasti amaterske kulturne organizacije. Pripomnim naj, da je naša občina že do zdaj dajala letno kakih 250.000 din za kulturo. Tako smo bili pri nas tudi med redkimi na Dolenjskem, kjer je bilo za kulturo dano več kot 10 din na prebivalca.** L Z. Veliko pričakujejo Prebivalci Fare in okoliških vasi v kočevski občini so v oceni dosežkov na kulturno-pro-svetnem področju in v razpravi o pripravah na ustanovitev občinske kulturne skupnosti ugotovili, da je potrebno kulturo poživiti, v zadnjih letih je kulturno delo nazadovalo predvsem zaradi pomanjkanja denarja in tudi odseljevanja prebivalcev. Kljub vsem težavam pa bi morali pristojni organi le več storiti za izvedbo posameznih prireditev, ki jih prebivalci v teh krajih močno pogrešajo. Pričakujejo, da bo imela kulturna skupnost več denarja in bo zato posvetila več skrbi podeželju. Veliko vprašanje pa je, če bo res tako. -š Alojz Jerčič (Trebnje): NA POLJU (1970) PRED LETOŠNJIM SREČANJEM GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE Dovoljeno samo za člane združenja Do zdaj v republiškem združenju gledaliških skupin le 17 članic od 700 v Sloveniji, toda še nobene z našega območja — Februarja bo seja novome-n škega področnega odbora — Predstave za srečanje do 12. maja XrV. srečanje gledaliških skupin Slovenije bo od 31. maja do 6. junija, predvidoma na Jesenicah. Pravico sodelovanja bodo imele samo'tiste dramske družine, ki bodo članice nov^a republiškega združenja gledaliških skupin, ustanovljenega po vseslovenski dramski reviji v Brežicah 1969. Prijave bo republiški odbor združenja sprejemal do 8. maja. Imenov^i so tudi že komisijo, ki bo do 12. maja izbrala skupine oziroma predstave za republiko srečanje. V komisiji so: Marjan Belina, Jože Vozny, Janez Povše, Marjan Brezovar, Milan Malnar in član, ki ga bo PISATELJ FINŽGAR M KOČEIVSKI SLOVENCI Z »Verigo« proti kulturbundovcem Med obema vojnama so morali Slovenci na Kočevskem veliko prestati, da so dosegli svoje pravice — V tridesetih letih pa vse do izbruha druge vojne so imeli še zlasti težak boj s kočevskimi nacisti imenoval področni odbor v Novem mestu. v republiško združenje se je do zdaj včlanilo le 17 skupin od več kot 700, kolikor jih je v Sloveniji. Med temi ni še nobene skupine z Dolenjskega, iz Bele krajine in Spodnjega Posavja. Član republiškega združenja Vlado Podgoršek iz Brežic je povedal, da so se sestanki, ki jih je združenje sklicalo minulo jesen širom po Sloveniji z namenom, da bi ustanovili področne odbore, samo na pol posrečili: predstavniki 35 občin nanje sploh niso prišli. To kajpak ne velja za naše območje, kjer so se na sestanku zbrali gledališki in drugi kulturni delavci iz brežiške, krške, sevniške, trebanjske, novomeške, črnomaljske in metliške občine in soglasno ugotovili, da je novo združenje potrebno in področni odbor nujen. Vlado Podgoršek je dejal, da je odbor republiškega združenja sklenil, da se morajo do kkonca februarja opraviti sestanki vseh področnih odborov in sprejeti delovne načrte. Tako bo v tem času tudi prva seja novomeškega odbora, ki ga bo pred-vkioma vodil Marijan Kovač, edini poklicni režiser na Dolenjskem. Pričakujejo, da bo na tej seji govor tudi ovčlanjenju dolenjskih skupin v republiško združenje in republiškeria srečanju gledaliških skupin. Prav bi bilo, da bi sklepe tega odbora obravnavali dovolj resno, prijavili zd si# Čanje kar največ skupin in tako nadaljevali tradicijo naših gledališčnikov iz časov, ko so se dobro uveljavljali celo na jugoslovanskih revijah. Kajpak morajo te skupine prej postati članice republiškega združenja. TURIST HOTEL BREŽICE GLASBA vsako soboto zvečer Res dostojno se je oddolžil Dolenjski list pisatelju Franu Šaleškemu Finžgarju, ko je začel ob stoletnici njegovega rojstva na svojih straneh v nadaljevanjih priobčevati ,3elega ženina**. Prepričan sem, da je list s tem ustregel mnogim bralcem, ki radi prebirajo pravo Ijud^o branje. To uvodno opazko sem zapisal čisto hote, čeprav bom v naslednjih vrsticah opisoval zgolj svoje skromne spomine, ki me povezujejo s pisateljem in bojem kočevskih Slovencev med svetovnima vojnama. Poskušal bom iztrgati zanimiv drobec iz tega obdobja in ga tu ponuditi v branje in presojo današnjemu rodu. Mali kulturni barometer GOSTOVANJE NA TRZaSKFM - Predvčerajšnjim je imel moški pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev v brežiškem domu JLA koncert, ki ga jc snemala ekipa RTV. Zbor je imel lani 5-letnico, v njem pa sodeluje že okoli 40 pevcev. Letos bo nastopil še v tovarni La-'bod, v Kranju in na Tržaškem, kjer bodo brežiški pcvci gostje pevskega zbora Vasilija Mirka. RICITAL V VALVASORJEVI KNJIŽNICI - V počastitev Prešernovega dne bo v Valvasorjevi knjižnici v Krškem literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela: Vladimir Bajc, Ivanka Hergold, Janja Kastelic, Ivan Perhaj in Ivan Zoran. Recital bo ob 18. uri. TI-CAJI IN brošura'- Republiško združenje gledaliških skupin bo letos priredilo več začetnih in nadaljevalnih tečajev za režiserje in druge soustvarjalce gledaliških prireditev. Tečaji bodo predvidoma poleti v Kopru. Pri združenju bo izšla letos tudi posebna brošura kot pripomoček za organizacijo družabnih vočerov, krajših prizorov in drugih podobnih prireditev. KULTURNI ZBOR BO 6. FEBRUARJA - Zbor kulturnih delavcev iz novomeške občine bo 6. februarja v Šmarjeških Toplicah. To bo prvi zbor take vrste na Dolenjskem. Uvodni referat bo imel Miloš Poljanšek, predsednik prosvetno-kulturnega zbora slovenske skupščine. ZANIMIVA RAZSTAVA - Gorenjski muzej v Kranju je priredil v galeriji v mestni hiši razstavo del akademskega slikarja Rudija Pergarja. Ta zanimiva razstava „kvadrat-nih“ likov je, kot je zapisal umetnostni kritik Aleksander Bassin, znak, ki govori o obogatitvi slovenskega nekonstruktivističnega likovnega značaja. Razstava bo odprta do 4. februarja. KONCKRT GLASBKNE SOLE -Ob koncu prvega polletja je priredila novomeška glasbena šola 19. februarja v Domu kulture javni nastop svojih učencev od prvega do devetega razreda. Nastopilo je osemnajst solistov (violina, klavir, trobenta, violončelo, harmonika, solo petje), dva dueta (harmonika, solo petje), dva tria (harmonika, trio Poredoš), harmonikarski zbor in zabavni orkester z vokalnimi solisti. posebej mladini, in vsem, ki se še spominjajo boja kočevskih Slovencev ali pa so v njem celo sodelovali. Zavedam se, da bom mogel le malo povedati kljub ne tako majhnemu prostoru, ki mije tu odmerjen: kajti o boju kočevskih Slovencev bi bilo treba nujno napisati razpravo in ne takle zapis. Med svetovnima vojnama so imeli kočevski Slovenci precej trpko živ-Ijei^je. Narodne pravice so si morali v stari Jugoslaviji izbojevati sami. Ce SQ hoteli uspeh, so morali delovati složno. Da niso bili gospodarji svoje zemlje, vemo, vemo tudi, kdo jim je rezal kruh: „mačeha“ in Kočevar -nacist. Svoj prostor pa so kljub temu našli pod soncem in so v letih od 1936 do začetka druge svetovne vojne od „mačehe** iztisnih pravice, ki so jim šle. Pot vsekakor ni bila kratka in lahka. Nacizem, ki jc ob začetnih Hitlerjevih uspehih našel sodelavce v petokolonaših, jc naletel na Kočevskem na nov^a in trdega sovražnika v združenih Sovencih. Na takratnem Kočevskem ni bilo naših šol, naše besede ni bilo slišati niti v cerkvah, v uradih pa zelo malo, medtem ko o naši kulturni dejavnosti ni bilo kaj prida shšati. Toda če smo hoteli ostati, smo morali naprej; izbojevati si pravico, da prodre slovenska govorica v Solo, cerkve, urade in na odre, natanko tako kot pred sto leti, ko so začeli naši predniki buditi narodno zavest prek čitalnic, taborov, zborov . . . Ob pomoči in sodelovanju osrednje narodnoobrambne Družbe Cirila in Metoda je vznikla na Kočevskem vrsta celic, podružnic te družbe, ki so se dobro postavile v obramo pred akcijami kočevarskega ,,Kultur-bunda". Slednjič je slovenska govo- rica zazvenela celo v gostilnah in se zmagoslavno povzpela tudi na odre. Pri eni na novo ustanovljenih podružnic Ciril-Metodove družbe v Kočevski Reki je začela delovati dramska skupina, ki je v Borovcu postavila na oder Finžgarjevo „Verigo**. To pa je bil začetek slovenske gledališke dejavnosti na Koževskem. Delavci iz bližnje Cvarove ža^ so v šoli naredili oder in TOstali poleg gozdarjev, kmetov in učiteljev dobri člani i^aJ^e družine. ,,Verigo** je režiral šolski upravitelj iz Brige, pokojni Silvo Mehora, dober poznavalec Finžgarjevih del. Pisali smo pisatelju in dramatiku Finžgarju, v kakšnih težavah smo in da prav z njegovim delom utrjujemo pot slovenskim dramatikom na oder. Takoj je odgovoril, se odrekel tantiemam in nam zaželel uspeh. (Konec prihodnjič) MARJAN TRATAR NOVA KNJIGA KRAJHVOT3GA LESKSIKONA Vse o naSih krajih Druga knjiga leksikona bo izšla predvidoma letos junija — V dodatku: pregled dejavnosti Državna založba Slovenije pripravlja drugo knjigo Krajevnega leksikona Slovenije; izšla bo verjetno letos junija. Za naše območje bo ta knjiga še posebej zanimiva in koristna, saj bo zajela naslednje občine: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litijo, Ljubljano-Bežigrad, Ljubljano-Moste-Polje, Ljubljano-Siško, Ljub-Ijano-Vič-Rudnik, Metliko, Novo mesto, Ribnico, Trebnje, posebej pa še mesto Ljubljano. Izmed občin širše Dolenjske jih bo'torej v novetr. leksikonu obdelanih kar sedem. '»Vem, da bi tudi mož... Posavski muzej v Brežicah je obiskalo lani več kot 13.000 ljudi, od tega okoli 600 nemških in italijanskih turistov. Obiskovalci so si poleg bogatih muzejskih zbirk radi ogledali tudi zbirko v stalni galeriji, ki je dobila prostor v prvem nadstropju slikovitega srednjeveškega gradu. Zbirka likovnih del se je lani obogatila za petero olj pokojnega slikarja Franja Stiplovška. To so: Tihožitje iz leta 1935, Dekle (1925), Cerkniški motiv (1928), Boštanj (1940) in Avtoportret - s klobukom (1939). Galeriji jih je podarila soproga pa m Slike pok^nega slikarja. ,e boste kaj pisali o tem, ni treba na dolgo in široko, zlasti ne dajajte na veliki zvon. sem dala geleriji v prepričanju, da bodo obogatile njeno zbirko in da bi bila to tudi moževa volja,** mi je skromno rekla, razkazujoč mi tihoten prostor še premalo znane galerije. Posavski muzej je priredil lani več razstav in pripravljal gradivo za postavitev stalne prazgodovinske in antične razstave v arheološkem oddelku. Med posebno pridobitev štejejo štiri večje oljne itrajine, na katerih so upodobljeni nekateri naši gradovi v 18. stoletju. Odkrili so jih po srečnem naključju, ko so zbirali drugo muzejsko gradivo. 1. Z. Tudi tokrat bodo podrobni in zanimivo sestavljeni opisi občin prikazali njihov nastanek, značilnosti reliefa, vodovje, podnebje ter vegetacijo v občini, pa tudi zgodovino nasehtve. Vsakogar bo zanimalo, kako je v zadnjem stoletju naraščalo v vsakem naselju njegovo prebivalstvo. Prav tako. bo za vsakega izobraženega Slovenca koristno, če bo za poljuben kraj čim več vedel o njegovem gospodarstvu, prometu, turizmu, krajevnih uradih, šolah, pa tudi o kulturnih in zdravstvenih ustanovah ter krajevnih kulturnozgodovinskih spomenikih. Vsak opis kraja bo upošteval njegovo uradno in ljudsko poimenovanje, prinesel pa bo tudi podatke o prebivalstvu, hišali, gospodinjstvu, zaposlenosti, gospodarskih podjetjih, turizmu, prirodnih in kulturnih zanimivostih ter zgodovino od najstarejših časov do vključno NOB. ' Tudi tokrat bodo naštete vse tovarne, kmetijske zadruge, obrtne delavnice, gostišča in različna društva. Poseben del na koncu knjige bo podal še obširnejši pregled vseh dejavnosti v občinah. Številna podjetja in ustanove bodo dala podatke o svoji dejavnosti, kar bo informa-tivnost druge knjige Krajevnega leksikona Slovenije še popestrilo. Za novomeško občino zastopa DZS prof. Marjan Dobovšek (tele-foii; 21-170), pri katerem lahko knjigo naročite. Nobeno podjetje, ustanova, šola. urad in druge delovne organizacije ne bi smeli biti brez te potrebne in koristne knjige! TONE GOSNIK France Demšar - Jože Valentinčič SKRIVNOST, KI NI SKRIVNOST f*' Prav kakor deček ima tudi deklica dve spolni žlezi. Ker v njih nastajajo jajčeca, jih imenujemo jajčniki. Po obliki in velikosti sta podobni dvema mandljema. Vsaka deklica prinese v njih že s seboj na svet do štiristo tisoč prajajčec, iz katerih v puberteti začno zoreti prva jajčeca. Pa še besedo o rodilih. Rodila so tisti del ženskih spolnih organov, v katerih se začne in dokonča veliki čudež učlovečenja. K rodilom štejemo maternico, oba jajcevoda in rodni kanal. Maternica leži med obema jajčnikoma. Podobna je majhni. I mnogo drugega. Med tem drugim določajo tudi spol. Jajčeca se razvijejo iz prajajčec, ki jih vsaka deklica prinese že s seboj na svet. Razvoj ali zorenje jajčeca traja 10 do 14 dni, le zrelo jajčece pa je sposobno za oploditev. Ko začne v enem od jajčnikov zoreti eno od prajajčec, se maternica takoj začne pripravljati na sprejem oplojenega jajčeca in na nosečnost. Notranje maternične stene začno nabrekati in se oblagati z mehko in sočno gobasto sluznico, vso prepreženo s tankimi žilicami in žlezami, v ka- I narobe obrnjeni votli hruški. Narejena je iz silno prožnega in raztegljivega močnega tkiva. To je tista kamrica, ki jo ima samo žena, v kateri se naseli oplojeno jajčecc in zraste v otroka. Jajčece pride v maternico po posebni cevki, po levem ali desnem jajcevodu, ki sta z ožjim koncem pritrjena na maternico, širša konca pa sta pahljačasto razvejana, da kot z lovkami lahko ulovita zrelo jajčece in ga spravita v jajccvod. Spodnji, ožji del matcrnice je odprt in vsajen v rodni kanal, ki mu pravimo tudi nožnica ali vagina. Ta kanal je pot, ki vodi iz maternico v svet, je veža življenja. To je vse in hkrati tudi dovolj, kolikor je treba vedeti o spalnih organih. V njih se začelja in dokonča večni čudež učlovečenja, zato je prav, da jih poznamo, da vemo. Kako delujejo, prav pa tudi, da jih negujemo in čuvamo. SPOČETJE Dvoje kristalov se je zlilo in sc pognalo v rast... (Mart Ogen) Začetek dolge ustvarjalne poti, ko sc bo po približno 280 dneh nosečnosti rodil človek, imenujemo spočetje. Zgodi sc v trenutku, ko se v jajcevodu združita materino jajčece in očetova semenčica. Jajčece je največja celica človeškega telesa, vendar bi jih morali postaviti 6 do 8 eno poleg drugega, da bi bila vrsta „dolga“ en sam samcat milimeter! Predstavljamo si to jajčecc ve-Uko kot žogico za namizni tenis, tako bomo laže razumeli njegovo sestavo. Sredi te žogice je za grah veliko temnejše in gostejše jedro, ki ima v sebi še temnejšo in še gostejšo kroglico, veliko kot steklena bucikina glavica. V tej zadnji kroglici je 24 hromosomov, bobnim črvičkom podobnih telesc, ki so po-prek porisani s svetlimi in temnimi lisami. V teh hromosomih je okrog 3000 dednih zasnov ali genov, ki skupaj z dednimi zasnovami očetove semenčice določajo otrokove značilnosti in posebnosti: barvo oči in las, obliko obraza, / postavo in še Moške spolne žleze so spravljene v posebni kožni vrečki, nad katero mlahavo visi spolni ud ali penis (levo). — Ženski spolni organi leže v spodnjem delu trebulk. Na sliki je dobro videti oba jajčnika, oba jajcevoda, maternično votlino in pa rodni kanal. terih je nakopičena hrana za jajčece, ki se bo naselilo v maternici. Cim bolj dozoreva jajčece, tem debelejša in sočnejša je pernica, ki obdaja maternično votlino, dozorevajoče jajčece pa se vse bolj in bolj rine na površino jajčnika. Ko je zrelo, poči mešiček, v katerem je zorelo, in jajčece bi padlo kar v trebušno votlino, če ne bi bilo jajcevodnih lovk, ki ga ujamejo in potisnejo v jajcevod. Ker se samo ne more premikati, so v jajcevodih nameščene posebne migetalke, ki ga s svojim nenehnim valovanjem in utripanjem potiskajo proti maternični votlini. Zrelo jajčece sedaj že imamo, za spočetje potrebujemo še semenčico. Semenčica je na zunaj še najbolj podobna žabjemu paglavcu, le da je neznansko majcena. Z repkom vred je velika Ic nakaj stotink milimetra. Vsaj 16 do 20 bi jih morali postaviti v en milimeter dolgo vrsto. V ovalni glavici, ki je pravzaprav samo jedro moške spolne celice, je prav tako kot v jajčecu 24 hromosomov in okrog 3000 genov, kot smo jih srečali že v jajčecu. Glavice se drži tenak vrat, tega pa približno desetkrat daljši repek. Vrat in repek imata posebno nalogo: v vratu je namreč nakopičena energija, ki poganja repek v švigajoče in vrtajoče se gibanje, da semenčica lahko pride do jajčeca in ga oplodi. Tako imamo torej tudi že-se-menčico. Takoj, ko oče odloži semenčice v rodni kanal pred vhod v maternico, začno semenčice dolgo pot proti jajčecu. Z opletajočim repkom se pomikajo z brzino dva do tri milimetre v minuti skozi maternico in jajcevod. Pot je dolga in zavita zato jo zmorejo le najbolj odporne in radožive semenčice. Mnoge semenčice sploh ne najdejo poti v maternico in ob-ncmorejo že v rodnem kanalu, drugim zmanjka moči v maternični votlini, ko iščejo pot v jajcevod, tretje pa morda zaidejo v jajcevod, kjer jajčeca sploh ni. Tudi milijoni tistih, ki so zavile v pravi jajcevod, obnemorejo pred ciljem ali pa jajčeca sploh zgreše in hite mimo njega v praznino in temo. Sestanek brez referatov in analiz Z medobčinskega posvetovanja preeljal proti Zagrebu^ trčil Leopold Kmetič iz Domžal. Škode je bilo za 3500 din. Kmalu nato je na tem kraju Dušan Živkovič iz Beograda z osebnim avtom NSU zadel volks-wagen, ki ga je proti Ljubljani vozila^ Antonija Lepan iz Zagreba. Škodo' so ocenili na 3000 din. Pol ure kasneje se je pri Drnovem zgodila zadnja nesreča tega dne. Najprej je Vinko Duler iz Zagreba, ki se je peljal proti Ljubljani, z osebnim avtom zadel zastavo 1300 Ota Lošcnca iz Sarajeva, nato pa je Nemec Guenther Mahlmann z mercedesom treščil v Zagrebčanovo in Sarajevčanovo vozilo. Škodo so ocenili na 32.000 din. KARTELJEVO: FICKO V OGRAJI - Marija Gregorič iz Slovenskih Konjic se je 24. januarja peljala s fičkom proti Novemu mestu, fti Karteljevem je z avtomobilske ceste zavila na priključek. Na mokri cesti pa je vozilo zaneslo in je udarilo ob ograjo. Škodo so ocenili na 3000 din. Voznica sije ranila obraz. ŠENTJERNEJ: IZSILJENA PREDNOST - Radoje Andelič iz Krškega je 24. januarja z osebnim avtom v Šentjerneju speljal na prednostno cesto in zadel osebni avto, s katerim se je peljal Ernest Koligar iz Grobelj. Trčenje je povzročilo za 4500 din škode. KARTELJEVO- V'MEGLI ZA 25.000 DIN ŠKODE - Jusuf Gazič iz Banjaluke je 22. januarja pri Karteljevem v megli dohitel kolono vo- | zil in se ustavil. Vanj je s kombijem trčil Petar Burič iz Zeline. Naproti je Koča Arabadiev iz Strumice pripeljal tovornjak. Nesrečnemu kombiju se je umaknil s ceste, pri tem pa z neutrjene bankine zapeljal med skale v vseku. Gazičev sopotnik Vu-kašin Mavrak in voznik Arabadiev sta bila laže ranjena, gmotno škodo pa so ocenili na 25.000 din. MOKRICE: TOVORNJAK NA STREHI - Štefan Horvat iz Zgornje Pirniče je 21. januarja ponoči pri Mokricah zapeljal s tovornjakom v megli na bankino, nakar se je vozilo prevrnilo na streho. Gmotne škode jc bilo za 9000 din. | LEŠNICA: MOPEDISTA ODBIL • V SNEG - Alojz Lavrič iz Novega mesta je 19. januarja zvečer vozil osebni avto proti Novemu mestu. V Lcšnici se je s stranske poti pripeljal na cesto mopedist Martin Gorenc. Lavrič je zavrl, medtem pa že zadel mopedista in ga zbil v sneg. Gorenc si je pri padcu poškodoval nogo. GMAJNA: S ŠKODO POD NASIP - Pri Gmajni se je 18. januarja s škodo prevrnil Vinko Kerin iz Grže-če vasi in obstal pod nasipom. Popravilo vozila bo veljalo več kot 2000 din. KRŠKO: TOVORNJAK ZADEL MOPEDISTA - Jože Guček iz Krškega je 21. januaija s tovornjaka med vožnjo izgubil paket, ko pa je hotel z vzvratno vožnjo ponj, je za-^ del mopedista Franca Kužnika. Na srečo je dobil mopedist le lažje poškodbe. 3 „Zanimivo - nadvse zanimivo,** je rekel Holmes, vstal in vzel svoj klobuk. „Mislim, da bo najbolje, če nemudoma krenemo v Tredannick Wartho. Priznam, da sem le redko naletel na primer, ki je bil na prvi pogled tako nenavadno problematičen.** Tisto jutro naša prizadevanja niso obrodila posebnega uspeha. A že koj spočetka se je pripetilo nekaj značilnega, kar je napravilo name nadvse mračen vtis. Do mesta, kjer se je zgodila tragedija, se pride po ozki, vijugasti podeželski poti. Med hojo smo za-slišaH ropot kočije, ki se nam jc bližala, in smo stopili na stran, da smo jo spustili mimo. Tedaj sem zagledal skozi zaprto okno strahotno spačen, režeč se obraz, ki je bolščal v nas. Te srepe oči in stisnjeni zobje so švignili mimo nas kot strahotne sanje. „Moja brata!** je vzkliknil Mortimer Tregennis, ki jc prebledel prav do ustnic. „V Hciston ju peljejo.** Z grozo smo sc ozirali za črno kočijo, ki je oddrdrala dalje po svoji poti. Nato pa smo krenili proti tisti zlovešči hiši, v kateri je stanovalce doletela tako čudna usoda. To je bila velika in svetla hiša, precej podobna vih, okoli nje pa prostran vrt, kije bil v tem cornwalskcm zraku že poln po-mladnili cvetlic. Proti temu vrtu je gledalo okno dnevne sobe in od tam je morala priti - kakor >c pripovedoval Ivlortimcr Tregennis - tista zla stvar, kije v hipu navdala vse navzoče s takšno grozo, da so zblazneli. Preden smo stopili na verando, je Holmes počasi in zamišljeno hodil med cvetličnimi lonci in po stezi. Spominjam se, da je bil tako zamišljen, da sc jc spotaknil nad škropilnico in jo prevrnil ..er poplavil pri tem naše noge in Sc vrtn- stezo. V hiši nas je sprejela poštama cornvvalska gospodinja, gospa Porteijcvu, ki je skrbela za družino, pomagalo pa ji je neko mlado dekle. Na vsa Holmcsova vprašanja je odgovarjala hitro in jasno. Ponoči ni prav ničesar slišala. Ljudje, ki je zanje delala, so bili zadnje čase vsi izvrstno razpoloženi in ni se spominjala, da bi bili že kdaj bolj veseli in da bi se jim bolje godilo. Ko je zjutraj stopila v sobo irf videla tisto strašno družbo za mizo, je od strahu omedlela. Ko se je osvestila, je na stcžaj odprla okno, da bi vdrl v sobo jutranji zrak, in stekla do ulice, tam pa poslala nekega kmečkega fantiča po zdravnika. Gospa je na svoji postelji zgoraj, če jo hočemo videti. Potrebni so bili štiije krepki moški, da so spravili oba brata v rešilni voz umobolnice. Sama ne bi ostala v hiši niti en dan več in misli še isto popoldne kreniti k svojim domačim v St. Ives. Povzpeli srao se po stopnicah in si ogle-‘dali truplo. Gospodična Brenda Tregennis je bila zelo lepo dekle, čeprav že blizu srednjih let. Njen temni obraz je bil zaradi svojih čistih potez mičen celo v smrti, vendar se je na njej še vedno skrivalo nekaj tistega krča groze, ki je bila njeno zadnje čustvo v življenju. Iz spalnice smo stopili v dnevno sobo, kjer se je bila ta strašna tragedija zgodila. Kamin je bil še poln pepela in ogorkov od ognja, ki je gorel prejšnjo noč. Na mizi so stale pogreznjene v svečnike štiri do kraja dogorele sveče, karte so bile še vedno razmetane po njej. Stoli so bili odrinjeni k stenam, vse drugo pa je bilo tako, kakor je bilo prejšnjo noč. Holmes jc z lalikimi, naglimi koraki stopal po sobi; sedel jc zdaj v ta, zdaj v oni stol, jih premikal in spet postavljal na prejšnje mesto. Preizkušal je, koliko sc vidi z vrta; pregledoval je tla, strop in kamin; a nikoli i^isem videl, da bi sc mu oči nenadoma zasvetile in da bi stisnil ustnice, kar bi mi razodelo, da je zagledal v tej popolni temi žarek luči. „Zakaj pa je gorel ogenj? ** je enkrat vmes vprašal. ,w^li so ob pomladnih večerih vedno kurili to malo sobo? ** Mortimer Tregennis mu jc razložil, da je bila noč mrzla in vlažna. Zato so zakurili, ko jc prišel. „In kaj boste zdaj storili, gospod Holmes? ** je vprašal. Moj prijatelj se je nasmehnil in me prijel za roko. „Mislim, VVatson, da se bom spet začel zastrupljati s tobakom, kar ste že tolikokrat in po pravici obsodili,“ jc rekel. „Zdaj sc bova vrnila domov, če dovolite, gospodje, saj sc mi zdi, da tu ne bomo odkrili nič novega več. Premišljal bom o tem, kar smo ugotovili, gospod Tregennis, in če sc bom česa domislil, bom vam in vikarju prav gotovo sporočil. Torej na svi-demc!** Sele dolgo zatem, ko sva prispela v Poldhu Cottagc, jc Holmes pretrgd svoj popolni in zamišljeni molk. Sedel je v naslonjaču, zvit v dve gube, njegov prepadeni in asketski obraz jc bil komaj viden sredi modrili kolobarjev dima njegove pipe, črne obrvi so bile povešene, čelo nagubano, oči pa so bile prazne in odsotne. Končno je odložil pipo in planil pokonci. „Tako nc bo šlo, VVatson!** je smeje sc vzkliknil. „Raje pojdiva na sprehod ob čereh in iščiva kremenčeve puščicc. Bolj verjetno jili bova našla, kakor odkrila ključ do tega problema. Ce pustiš, da možgani delajo brez zadostnega gradiva, jc tako, kot da bi človek pognal stroj s pretirano hitrostjo. Sam sebe uničuje. Morski zrak, sonce in potrpljenje, Watson - vse drugo bo prišlo samo. „Zdaj mirno ugotoviva, pri čem sva, VVatson,** je nadaljeval, ko sva lazila po skalah. „Trdno zagrabiva za tisto malo, kar veva, tako da bova lahko potem, ko bova zvedela kaj novega, brž uvrstila novo odkrita dejstva tja, kamor spadajo. Najprej toler nc ti ne jaz nisva pripravljena verjeti, da hudiči posegajo v človeške zadeve. To misel lahko že koj spočetka povsem izključiva. Dobro. Ostanejo nama še tri osebe, ki jih je hudo prizadel neki zavestni ali nehotni človeški vpliv. Do tod sva na trdnili tleh. No in kdaj se je to zgodilo? Ce je tisto, kar smo slišali, res, potem se je očitno pripetilo takoj za tem, ko je gospod Mortimer Tregennis zapustil sobo. To je zelo važna točka. Domnevamo, da se jc to zgodilo v nekaj minutah zatem. Karte leže še vedno na mizi. Tedaj je žc minila ura, ko gredo ljudje navadno v posteljo. A vendar niso spremenili svojega položaja ali odrinili stolov. Ponavljam tedaj, da se jc tista stvar zgodila neposredno po njegovem odhodu in ne kasneje kakor ob enajstih zvečer. Očitno bo naš naslcdi\ji ukrep, da preve- rimo, kolikor bo to mogoče, kje jc hodil Mortimer Tregennis, potem ko je zapustil sobo. To nam ne bo težko in videti jc, da v tem ni nič sumljivega. Ker dobro poznaš moje metode, si seveda opazil malce nerodni poskus s škropilnico, s katerim sem dosegel, da je bil odtis stopala nekoliko razločnejši, kakor bi bil drugače. V mokri peščeni stezi se je čudovito dobro poznal. Tudi sinoči je bilo vlažno, kakor se gotovo še spominjaš, in ni bilo težko - ko smo tako dobili vtis za vzorec - poiskati med drugimi njegovo sled in slediti njegovi poti. Vse kaže, da jc naglo krenil proti župnišču. Ce je torej Mortimer Tregennis izginil s prizorišča, a so vendarle postali igralci kart žrtve kake zunanje osebe - kako naj potem ugotovimo, kdo je ta oseba bila in kako je vzbudila tak grozen vtis? Gospa Porter menda ne pride v poštev. Ona je očividno nedolžna. Ali imamo kak dokaz, da je kdo splezal do vrtnega okna in tako strahotno prestrašil ljudi v sobi, da je spravil tiste, ki so ga videli ob pamet? Edini predlog v tem smislu izvira od Mortimcrja Tregennisa samega, ki pravi, da je njegov brat' omenil neko gibanje na vrtu. To je vsekakor zanimivo, saj je bila noč deževna, oblačna in temna. Sleherni človek, ki bi imel namen prestrašiti te ljudi, bi bil prisiljen, dotakniti sc prav z obrazom stekla, preden bi ga bilo mogoče videti. Zunaj okna je tri čevlje široka cvetlična greda, a po njej ni nobene sledi kake stopiiye. Težko si je zato predstavljati, kako jc mogel kak človek, ki ni spadal k družini, napraviti tako strahoten vtis na zbrano družbo, in tudi nismo mogli odkriti nobenega nagiba za tako čuden in zapleten poskus. Saj se menda zavedaš naših težav, VVatson? “ „Se preočitne so,** sem mu odgovoril s prepričanjem. DOLEI :i LIST Stran uredil: IVAN ZORAN Št. 4 (1087) — 28. januarja 1971 Vidimo torej, da so z ene strani za nastanek zobne gnilobe pomembni razni bacili, da pa lahko uspešno opravijo svoje škodljivo delo, so potrebni še posredni, pospeševalni činitelji. Med te pospeševalne faktorje štejemo poleg mnogih drugih tudi hrano. Seveda ni vsaka hrana škodljiva v. tem smislu, da bi povzročila zobno gnilobo. Beljakovine (meso, jajca itd.) zobno gnilobo celo zavirajo. Masti so indiferentne, torej te bolezni niti ne pospešujejo niti je ne zavirajo. Škodljiva za zobe so pa predvsem tista hraniva, ki vsebujejo ogljikove hidrate (sladkor, kruh, krompir). ŠKODLJIV UČINEK OGLJIKOVIH fflDRATOV Dolgo ni bilo znano, ali so ogljikovi hidrati zares škodljivi za zobe ali ne. Ker pa tako važna stvar le ne sme biti dolgo nerazjasnjena, so ameriški znanstveniki začeli natančneje raziskovati ta problem. Osebam, ki so se prostovoljno javile za poskus, so za 8 tednov odvzeli iz hrane v celoti vse ogljikove hidrate. Po osmih tednih so se hranile te osebe 8 tednov normalno, torej so uživale tudi ogljikove hidrate, nato pa so dieto brez ogljikovih hidratov ponovile. Druga skupma ljudi, ki se je hranila povsem normalno, je služila pri tem poskusu za kontrolno skupino. Ko so analizirali rezultate poskusa, so ugotovili, da tisti, ki so se za določen čas odrekli ogljikovih hidratov, skoraj niso več obolevali za zobno gnilobo. Nasprotno pa so ljudje iz kontrolne skupine kazali prirastek zobne gnilobe. S tem je bil prvič dokazan škodljiv učinek ogljikovih hidratov za zobe. Dokazano pa je bilo tudi, da je odtegnitev c^jikovih hidratov iz hrane zelo koristen ukrep proti zobni gnilobi. Poskus je odkril še to, da se ogljikovohi-dratni hrani ni treba odpovedati za stalno, ampak dosežemo odličen učinek proti zobni gnilobi tudi, če ogljikove hidrate le občasno izločimo iz hrane. To si seveda moramo zapomniti, ker se na ta način lahko uspešbo obvarujemo zobnega kariesa. Ker razpravljamo danes o vlogi hrane na nastanek zobne gnilobe, se moramo vprašati, ali so vsi ogljikovi hidrati zobem v enaki meri škodljivi. To vprašanje so rešfli na Švedskem. Ugotovili so, da so ogljikovi hidrati tem bolj škodljivi, čim dalj časa se zadržujejo v ustih. Torej so lepljivi keksi bolj škodljivi kot npr. sladkor, kava ali čaj. Ugotovili so tudi, da ogljikovi hidrati bolj škodljivo delujejo, če uživamo le ogljikove hidrate, kakor če uživamo mešano hrano. ZAKAJ JE ZLASTI ZA OTROKE Crni kruh BOLJSI? Kruh je tipičen predstavnik ogljikovih hidratov. Poznamo beli in črni kruh. Tako beli kot črni sta lahko pšeničnega ali nepšeničnega izvoza. Beli kruh je za zobe bolj škodljiv kot črni. Vsebuje namreč beljakovino gliadin, ki je lepljiva, zato se kruh rad lepi na zobe. Tam razpada in na že opisani način Sdoduje zobem. Razen tega je bela moka mleta zelo fino, zato bel kruh ni zrnat. Ker torej nima nobenih zrnc, X pri jedi ne vrši sicer običajno (fiziološko) čiščenje zob. Cmi kruh pa je grobo zrnat, zato se pri jedi vrši fiziološko čiščenje zob. Groba zrnca v črnem kruhu dobro očistijo površino zob. Seveda črni kruh ne vsebuje čiste beljakovine gliadina, zato tudi ni tako lepljiv. Posebno priporočajo strokovnjaki zlasti za otroke črni kruh nepšeničnega izvora, npr. ržen, ajdov, ovsen, koruzni kruh! Take vrste kruh je za zdravje zob odličen in ga ne moremo dovolj priporočiti. Mišljenje, da je beli kruh znak visokega življenjskega standarda in torej blaginje, je zgrešeno. Omogočiti moramo, da dobe naši otroci zdrav črni kruh, in če je le mogoče, nepšeničnega izvora! Ce pa to ni mogoče, je treba poskrbeti za redno čiščenje zob po vsakem obroku. ŠE O VITAMINIH IN KALCIJEVEM FOSFORJU Zelo pomembni za zdravje zob so tudi vitamini. Vitamin C je važen za dlesni, pa tudi sicer pozitivno vpliva na zdravje zob. Potrebna sta tudi vitamina A in D. Vitamin D je potreben za pravilno poapncvanje (mineralizacijo) kosti in zob. Brez tega vitamina se pojavi pri otrocih bolezen, ki je znana pod imenom rahitis. Rahitis lahko poškoduje pri majhnem otroku tudi zobe. Preiskave so pokazale, da je vitamin D tudi v kasnejših starostnih dobah sredstvo za preprečevanje zobne gnilobe. V tem pogledu zadostujejo že majhne količine tega vitamina. Praktično zadostuje dnevno 1 žlica ribjega olja. Ribje olje vsebuje tudi že zadostno količino A vitamina, ki je tudi potreben za zdravje zob in vse ustne votline. Ta vitamin preprečuje v ustih razne infekcije in ga nekateri zato imenujejo anfiinfek-ciozni vitamin. Pridružite se modernim ljudem,^' ki pijejo CYNAR Veletrgovina h>MER€ATOR«<, poslovna enota >»STANDAIU>«, Novo mesto razglasa naslednja prosta delovna mesta: 1. Šofer tovornega avtomobila 2. prodajalec-ka mešane stroke za prodajalno Škocjan 3. delavec-teiak Ea sUadlifie v Norem mesta Pogoji 2» sprejem: pod 1. kvalificiran ftofer, pod 2. kvalificiran trgovrfd delavec, pod 3. nekvalificiran delavec z odsluženo voJašClrio. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Plsrr»ene ponudbe poSlJite do vključno 4. februarja 1971 sploSnl službi PE »^ANDARD*«, Novo mesto, Glavni trg 3. Sevničani prvi v Ljubljani Na republiškem zimskem rokometnem prvenstvu se je letos izredno postavila ekipa Sevnice, ki je zmagala v svoji skupini. Zadnji dve srečanji so Sevničani odločili v svojo korist. Premagali so Mokre z Iga z 8:7 in Idrijo z 18:10. V teh dveh srečanjih so Sevničani prikazali dobro igro in vse kaže, da bodo za težka pomladanska tekmovanja dobro pripravljeni. j. blAS Odlični Ribničani. Ribniški rokometaši so sodelovali v najtegi skupiiji predtekmovanja letošnjega rokometnega prvenstva Slovenije, ki je bilo končano v nedeljo 24. januarja v Ljubljani. V srečanjih z odličnimi ekipami Slovana, Izole, Slovenj Gradca, Zameta z Reke in drugimi, so zasedli odlično drugo mesto in se bodo borili v finalu za čim višjo uvrstitev. Rezultati Ribničanov v zadnjih kolih: Ribnica : Izola 19:12, Ribnica : Polet 20:13 in Ribnica : Zamet 18:12. Ker so v svoji skupini zmagali tudi Sevničani, sta torej letos dve dolenjski ekipi dosegi izreden uspeh. r > v Novem mestu jadralno prvenstvo 16. junija bo v Novem mestu republiško jadralno prvenstvo, ki sledi kot zidjučna zvezna akcija letalskih poletov. Računajo, da bo na tem tekmovanju nastopilo 30 najboljših jadralcev, med njimi bodo tudi člani državne reprezentance, ki se bodo v tem času v Prečni pripravljali na zahtevnejša tekmovanja. Slovenci, ki so lani dobili 25 jadralnih letal „Blanik", ,JDel-fin“ in „Trener“, imajo vedno več možnosti, da v tem lepem ^ortu še hitreje napredujejo. KRŠKO - Na prvenstvu osnovne šole Jurija Dalmatina v veleslalomu je nastopilo več kot 50 tekmovalcev. Proga je bila dolga 250 metrov in precej zahtevna. Rezultati: - pionirji — 1. Longo 30,1, 2. Mavsar 30.2, 3. Markovič 31,4, 4. Gombač 33.2, 5. Koštomaj 34,2 itd.; pionirke — 1. Medved 33,1, 2. Pogačar 35,6 itd. (L. H.) Stane Jarc prvak Krškega Prejšnji teden je bilo končano odprto kegljaško prvenstvo Krškega v kategoriji 1 x 200 lučajev. Nastopilo je 70 kegljačev iz Novega mesta, Žužemberka, Krškega, Sevnice in Brežic. Najuspešnejši so bili No-vomeščani, ki so osvojili |)rvih šest mest. Prvak Krškega je postal Novo-meščan Stane Jarc, ki je podrl 885 kegljev; več kot 800 kegljev pa je podrlo 18 tekmovalcev, kar je svojevrsten rekord za Dolenjsko. Prvi trije kegljači so prejeli lepe pokale od organizatoija ObZTK Krško. Rezultati: 1. Jarc (Krka) 885, 2. Mrzlak (Luknja) 874, 3. Krušič (Pionir) 874, 4. Rožič (Krka) 870, 5. Rodič (Železničar) 860 itd. Čeprav je odjuga precej načela debelo snežno odejo, so se mladi preteido nedeljo vseeno pomeriti na snegu in izbrali n^boljše smučarje v občinah. Na slild: eden od ISO nastopajočih v Crmošnjicah (Foto: S. Dokl) MLADI NA DO'LENJSKEM SO SE POMEEIIU 150 smučarjev v Crmošnjicah Vrsta množičnih občinskih šolskih tekmovanj na Dolenjskem — Pomerili so se Trebanjci, Krčani in Novomeščani — Vedno več smučarjev Kljub neugodnim snežnim razmeram - odjuga je tudi v Crmošnjicah naredila svoje - se je na občinskem prvenstvu v veleslalomu za učence šol L in II. stopnje zbralo več kot 150 smučarjev skoraj iz vseh večjih občinskih središč novomeške občine. Organizatorji so tokrat zahtevno tekmovanje v razmeroma kratkem času odlično izpeljali. Najboljši posamezniki so prejeli lepa odličja, ki jih je pripravila občinska zveza Društva prijateljev mladine Novo mesto. Rezultati: cicibanke - 1. Kocutar (Žbk.), 2. Bukovec ^avta vas); cicibani - 1. G. Pucelj, 2. Peric (oba N. m.), 3. Mlekuš (Sent.), 4. S. Pucelj, 5. Turk (oba N. m.) itd.; mlajše ?ionirke - 1. Zupančič, 2. Tovšak, . Avsec (vse N. m.), 4. Drevenšek (Žbk.), 5. Bukovec (Vavta vas) itd.; mlajši pionirji - 1. Saje, 2. A. Peric, 3. M. ^celj (vsi N. m.), 4. Sluga (Vavta vas), 5. do 6. Lapajne (N. m.) in Uhernik (Otočec); starejfe pionirke — 1. Serini, 2. Adamčič (obe N. m.); starejši pionirji - 1. Sonc (N. m.), 2. Turk (Dol. Toplice), 3. - Zupanc, 4. Fabjan, 5. Modic (vsi N. m.); mladinke osnovnih šol - 1. Novinec (Vavta vas); mladinci osnovnih šol - 1. Černič, 2. Pugelj, 3. Senica (vsi Dol. Toplice), 4. Bučar, 5. Zupančič (oba Vavta vas); mladinke šol II. stopnje - 1. Saje, 2. Lovko, 3. Dular (vse gimnazija N. m.); mladinci šol II. stopnje - 1. TTiorževskij, 2. M. Svent, 3. A. Svent, 4. Bukovec, 5. Trenz (vsi gimnazija); člani - 1. Stangelj (šola za kovinarsko stroko), 2. Graberski, 3. Kovačič, 4. Dular (vsi gimnazija). Sd Tudi v Trebnjem vse na snegu 23. januarja je bilo v Trebnjem občinsko šolsko prvenstvo v smučanju. Sodelovalo je kar 78 tekmovalcev, če pa ne bi manjkali šolarji iz Šentruperta, bi bilo število še večje. Med cicibani ie prvo mesto osvojil Igro Kržan (Tr.) s 40,4 sek.; nasled- NAS RAZGOVOR Športniki so sami dobri učenci Prosvetni delavoc Pettr Mturin govori e dejavnosti ŠŠD Polet v Šentjerneju — Vključenih 343 članov Prosvetni delavec Peter Maurin vodi šolsko športno društvo ,,Polet“ na osnovni šoli „Martina Kotarja" v Šentjerneju. SSD so ustanovili septembra 1962 in danes vključuje 363 čla-, nov; med temi je 255 aktivnih, ki se udejstvujejo v osmih sekcijah: rokometu, nogometu, košarki, atletiki, namiznem tenisu, šahu, strelstvu in smučanju. Sentjernejski pk>nirji so se v zii-^ njih letih udeležili vseh občin-' ^h tekem in imeli precej srečanj z vrstniki 1z sosednjih šol. Več je o dejavnosti povedal mentor Peter Maurin. - Kako na splošno ocenju-* je te dejavnost društva? „Imamo precej živahno dejavnost, kar se kaže tudi v športni razgibanosti v vsej Sentjernejski dolini. Niso nam važni rezultati, v prvi vrsti nam ^re za množičnost. Imamo poseben odbor, ki s pomočjo vzgojiteljev načrtuje celotno dejavnost. Tam, kjer sami ne zmoremo, nam pomagajo tudi nekdanji naši učenci.*' - Kako se kaže dejavnost SSD nasproti SD Šentjernej? „Odlično se dopolnjujemo. Zunanje športno društvo ne bi moglo živeti brez kadrov, ki jih vzgajamo na šoli. Se nikoli ni prišlo do nesoglasij, sodelovanje je odlično.** - V čem je največja vrlina SSD? „Pri nas so športniki dobri učenci; tisti, ki imajo'slabe ocene, se ne smejo udeleževati vaj v sekcijah. Marsikoga je to pripeljalo na pravo pot. * - Katera panoga je najbolj priljubljena? ,J*oleti je rokomet na prvem mestu, pozimi pa vse gori za smučanje.** - Kaj pa športni objekti? „Lani smo dobili tri asfaltirana imšča (rokomet, odbojka in košarka) s površino 1.100 kvadr. metrov, manjka nam še atletska steza, pa bomo imeli lep i^rtni park. V izgradn^ je mla-, ciina vložila precej svoKga, zato tudi ceni plod svojega dela.'* LOGATEC - Na Črnem vrhu nad Idrijo so bile meddruštvene tekme v veleslalomu cicibanov in cicibank ter mlajših pionirjev in pionirk za kategorizacijo. Mladi Novomeščani so se kar dobro odrezali. Največ sta dose^ Aleš Wachter in Matjaž Serini, ki sta zasedla med cicibani drugo oziroma četrto mesto. (M. H.) TREBNJE — V' Trebnjem, kjer ima gostišče Opara avtomatsko dvo-stezno kedjišče, so te dni ustanovili kerijaški Mub. Za predsednika so iz-voM Pavleta Žagarja, za tajnika Franca Maraža, za tehničnega vodio E)a Ivana Mezgeca. Klub bo sode-oval v dolenjski kegljaški ligj, dogovorili pa so se za redno in načrtno vadbo. (M. L.) NOVO MESTO — Pričelo se je tekmovanje v dolenjski ke^jaški lia v disciplini 6 x 200 lučajev. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Krško Krka 4688:4986 (Vanič 811, Mrzlak 883), Železničar : Pionir 4866:5013 (Bratož 857, Krušič 876), Iskra : Celulozar 4439:4389 (Badovinac 796, Rumovac 752). Srečanje med Partizanom Sevnica in Partizanom Žužemberk bo odigrano te dni. (J. M.) TRŽiC - Prejšnjo nedeljo je bila v Tržiču mednarodna skakahia tekma za pokal tega mesta. Tekmovali so na 45-metrski skakalnici. Nastopili so tudi štirje šentjemejsld skakalci, ki so dosegli naslednje uvrstitve: člani — 23. Selak (32 in 32,5), 34. Potočar (26, 23); mladinci - 16. Šinkovec (30,5, 29), 19. Vinšek (18 in 28,5). (J. S.) SENOVO - V počastitev krajevnega praznika je TVD Partizan prireži smučarsko prvenstvo Senovega v smuku, slalomu in tekih. Zmagovalci: smuk — mlajši pionirji: 1. Pozvek; starejši pionirji - 1. do 2. Miklič in Kerin; mladinci - 1. Radej; mlajše pionirke - 1. Simončič. Slalom - mlajši pioi^i - 1. Skoberne; starejši pionirji — 1. Kerin; mladinci — 1. Moško n. Teki — starejši pionirji — 1. Abram, 2. Novak, 3. MiMič. (J. K.) Šentjernej - učend na osnovni šoli so imeli športni dan ter so se pomerili v veleslalomu in sankanju. Rezultati: veleslalom - 5. razred (1. Rebselj, 2. Zagorc), 6. razred (1. Zalokar, 2. Radkovič), 7. razred (1. in 2. Jerele in Fajs), 8. razred (1. Brulc, 2. Bratkovič), dekleta - 1. Mencin. Sankanje -samezniki: 1. Janc, 2. Kavšek, 3. ilka Frančič; dvojice - 1. Luzar -Piletič, 2. Turk - Zagorc, 3. Blatnik - Drobež. (J. K.) nja mesta so zasedli: 2. Mirko Straj-nar (Tr.) 42,6, 3. Andrej Strajnar (Tr.) 44,1, 4. Boris Brec (Mirna) 71.8, 5. Branko Barle (V. Gaber) 75,2. Med tekmovalkami je bila najboljša Maja Dežman (Mirna) 71,6. Drugi rezultati - mlajše pionirke: Mira Blažič (Mirna) 53,4, 2. Vanja Gole (Treb.) 54,3, 3. Soma Slak (Treb.) 60,3, 4. Mojca Silvester (Mirna) 60,8; mlajši pionirji: 1. Av- fast Pavlin (Treb.) 59,2, 2. Janez trmec (Treb.) 65,2, 3. Tomaž Bukovec (Treb.) 66,1, 4. Rado Ogrin (Treb.) 67,0, 5. Edo Pungartnik (Treb.) 68,4; starejše pionirke: 1. Irena Krhin (Treb.) 100,6, 2. Mojca Mihevc (Treb.) 108,9. Med 22 starejšimi pionirji je bil najbolj^ Iztok Ogrin (Treb.) 67,8, 2. Stane Černe (Treb.) 70,4, 3. Boštjan Dežman (Mirna) 72,0, 4. Vladimir Ostanek (Treb.) 75,2, 5. Bojan Koprivec (Treb.) 75,4; mlajši mladinci: 1. Boris Markovič (Treb.) 66.8, 2. Stane Marinčič (Treb.) 73.9, 3. Lojze Kaplan (Treb.) 75,2, 4. Franc ČugeH (Treb.) 75,4, 5. Lado Pogačnik (Treb.) 76,0. M. LEGAN MEDLE IN NOVOLES 16. januarja je bilo tradicionalno smučarsko tekmovanje gozdarjev in lesarjev za pokal Franja Frica. Udeležba je bila velika. Največ uspeha pa so imeli Slavko Medle in smučarji Novolesa. Rezultati: 1. Medle 39,4, 2. Pelko 41,1 (oba Novoles), 3. Serini (GG) 41,6, 4. Knez ml. 41,9, 5. Legan (oba Novoles) 42,4; ekipno - 1. Novoles (Medle, Pelko, Knez) 122,4, 3. GG Novo mesto (Serini, Rustja, Pirc) 127,7. TATJANA Šebenik PRVA v ČRMOSNJICAH v nedeljo je bilo v Crmošnjicah meddruštveno tekmovanje za cicibane in cicibanke v veleslalomu. Najbolje sta se odrezala Tatjana Šebenik m Aleš Wachter. Rezultati: cicibanke - 1. Šebenik (Rog) 46,2, 2. Zabred (Mengei) 46,8 itd.; cicibani - 1. Berger (Trbovlje) 41,5, 2. Wachter (Rog) 41,7, 3. Serini (Rog) 42,5,5. Peric (Rog) 44,1, 10. Rade (Rog) 58,4, 12. Turk (Rog) 65,3, 13. Modic (Rog) 67,3. Nastopili so ' tekmovalci iz Mengša, Trbovelj, Hrastnika, Logatca in Novega mesta. BREŽKTE - Občinska zveza za telesno kulturo je naslovila konec preteklega leta na naslov svete za šolstvo, kulturo in telesno vz^jo pri skupščini občine Brežice pismo, v katerem predlaga ureditev in usposobitev mestnega stadiona za potrebe nogometnega kluba, rekreacijo in šolsko telesno vzgojo. V ta namen so predlagali 19-članski pripravljalni odbor, ki bo skrbel za začetek del. (V. P.) SEVNICA - Prvenstvo kegljaškega kluba Sevnice je osvojil Franc Svab, ki je podrl 778 kegljev. B.) BOSTANJ - Taborniki so pripravili tekmovanje na 25-metrski skakalnici v Sevnici. Nastopilo je 8 tekmovalcev, ki so izvedli vsak po pet skokov. Pri pionirjih je bil prvi Mihev (Sevnica), sledita Novšak in Rak (Boštanj). Med starejšimi tekmovalci je zmagal Mirtelj iz Bošta-. nja, drugi pa je bil Seničar iz Sevnice. Izven konkurence je Levičar iz Boštanja skočU najdlje (18 metrov). (L L.) NOVO MESTO - 14. januarja so v Novem mestu ustanovili GO klub. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da se klub priključi športnemu društvu. Izvolih so predsedstvo, v katerem so: Franc Dragan, Janez Ko-melj, Janez Vidmar. Sprejeli so tudi program tekmovanj, ki je precej obsežen. (J. U.) SEVNICA - Končano je kegljaško prvenstvo Sevnice za posameznike. Zmagal je z novim rekordnim dosežkom sevniškega kegljišča Franc Hlastan. Na tekmovanju je nastopilo 22 kegljačev. Vrstni red: 1. Hlastan 834, 2. Oluič 817, 3. Zagorc 799, 4. Brekalo 764, 5. Sušin 754 itd. (J. B.) KRSKO - v petek, 29. januarja, bo ob 19. uri redna skupščina no^-metnega kluba Celulozar. Na skup ščini bodo ugotovili dobre strani in slabosti v prvenstvenem tekmovanju in napravili načrte za bodoče delo, sprejeli bodo klubska pravila itd. (L. H.) KRSKO - v tretjem kolu občinske kegljaške li^e, v kateri nastopa 10 ekip, so bih doseženi naslednji rezultati: ObS - Elektro 240:265, Obrtniki - Rudnik 284:184, Agrokombinat - SOP 212:266 in Pionir - Kovinarska 249:218. (P. K.) 11 Št. 4 (1087) 28. januarja 1971_________________________________ Stran uredil: SLAVKO DOKL DOLENJSKI LiST Odar 20. julija 1944 3 ATENTAT NA HillERJA BREZ BESED — Prosim, kod se gre okoli sveta? BREZ BESED — Zdaj delam v zdravem kolektivu, v katerem ti nihče ne zabode noža v hrbet! Kaj so pred 80 leti pitale OKROGLE ^0 PARTIZANIH GRE SABOTAŽA Prve dni vstaje v Srbu (Lika) so uporniške čete imele različne nazive: eni so bili gverilci, drugi kukci, tretji spet kaj drugega. Toda na začetku oktobra 1941 je prišlo navodilo, da si vse čete in odredi privzamejo enoten naziv - partizani. Komandir gverilske čete v Srbu\je takoj sklical vse borce in jim sporočil, da so poslej imenujejo partizani. Obenem je omenil njihove osnovne naloge - različnih vrst sabotaže. Ko se je prihodnjo noč pa,-trulja vračala v taborišče, je vodja pozabil, kako je zjutraj komandir rekel, da se sedaj imenuje njihova vojska. In ker je stražar zavpil: „Stoj, kdo gre? mu je vodja straže ostro odgovoril: „Gre sabotaža!'* POGLAVNIK Ljudje so videli in vedeli, da ustaši pustijo za seboj krvave sledove in požare, kamorkoli pridejo. Obenem so se na vse pretege bahali s svojim „velikim poglavnikom” Antejem Paveličem. Ljudje so dajali duška svojemu sovraštvu proti ustašem in poglavniku s tem, da so se kar naprej norčevali iz njih. 'Tako je na primer liški kmet vprašal soseda: ,J, povej mi no za vraga, zakaj ustaši pravijo svojemu Paveliču poglavnik? “ „Zakaj neki! Po mojem zato, ker jih bo njihov poglavnik nekoč dobil po glavi! “ NE BRIJEJO NORCEV, LE RESNO SO VZEU Ribniškaf občina je obvestila vse obrtnike, da morajo do konca januarja letos poslati občini cenike svojih storitev. Oni dan pa jo primaha v občinsko pisarno natakarica iz gostilne Bartol v Loškem potoku in ponudi referentu Milanu Kacjanu kar cel velik cenik, ki sicer visi obešen v gostilni. - Ali iz nas norce brijete ali kaj? - je zanimalo občinskega referenta. — Ne, le go^a so naročili, da moram nesti cenik na občino potrdit. NAPREDEK DOLENJSKE (Iz Ribniške doline) - Odkar pri nas ustavno življenje obstoji, odkar naš visoki dežebii zbor deluje, v vseh 29. letih ni se storilo skupaj toliko potrebnega, koristnega in dobrega za Dolenjsko sploh in posebej za našo dolino, kakor v pretečenem zasedanji našega vis. deželnega zbora. Ni ga menda po vsem Dolenjskem pametno mislečega, razumnega človeka, kateremu je napredek našega ljudstva na srcu, da ne bi vedel hvalo našim gg. poslancem za njihov trud, da se bode naša naj koristnejša potreba izpolnila, ter se bode gradila dolenjska železnica. Kakor pa ima ta svoj največji dobiodejen pomen za vso Dolenjsko, ravno tako ima sklep vis. deželnega zbora, da se gradi pripravna cestna zveza med Loškim Potokom in središčem Ribniške doline za Dolenjsko železnico in posebno pa za naš okraj neizmerne dobrote v sebi. (Narodna ćitalnca v Novem mestu) priredi v soboto 17. t. m. gledališko predstavo: „Gluh mora biti“, vesela igra v enem dejanji. Po igri plesni venček. Vstopnina: Sedeži prvih štirih vrst po 40 kr., drugi po 30 kr., vstopnice za stoječe po 25 kr., dijaški listi po 15 kr. (Vodnikovo svečanost) se koncertom in sijajnim plesom priredita ,J>Iarodna čitalnica Novomeška“ in ,dolenjsko pevsko društvo** svojim društvenikom dne 1. februaija ob 8. uri zvečer v prostorih Narodnega doma. Dolenjske Ilovice. (Ruski c a r) je pisal neko pismo, iz katerega se razvidi, da je med Rusijo in Francijo kaj debelo prijateljstvo kar zlasti Nemcem — Prusom — ne more biti po volji. (V Čile) v južnej Ameriki je baje vzbuk-nila vstaja. (Na S r b s k e m) ie še vedno oni neprijetni prepir med bivšim kraljem in njegovo ženo Natalijo. Kralj Milan jej brani občevati z njenim sinom, sedanjim krdjem. (Italijani) imajo preveč visokih šol — v 17. mestih. Radi bi jUi nekaj odpravili. Ali katere, to je težka reč, ker bi se vsacemu mestu zamerili, kateremu bi vzeli višo šolo. (V dolenje-avstrijskem) deželnemu zboru je vendar povedal poslanec Sefel golo resnico, da morajo države drugače skrbeti za uboge ter sploh za podložne - krščanske naj bodo! — sicer bode prišla povodenj ter jih odnesla, kakor je nekdaj rimsko državo, ko so bila čisto podobna znamenja. (Avstrijski delavci) pa tudi drugod hočejo tudi letos praznovati 1. majnika. Bodo li zato kaj bogatejši, je drugo vprašanje. Mi bi mislili, da bi bilo zanje na duši in na telesu mnogo bolje naj bi zahtevali ter tudi res praznovali vse nedelje in praznike v letu! Nam se zdi, da je ta' delavski praznik le neko opičenje po druzih stanovih — za pravo delavsko srečo pa brez pomena. (V Ostravi) na Moravskem so se vneli plini v jamah, kjer kopljejo premog; 60 delavcev se je zadušilo. (Iz Dolenjskih Novic 15.januaija 1891) V SMUCANJU nimamo Dolenjci takih izkušenj kot npr. Gorenjci ali Mariborčani, pa vendar raste tudi v naših krajih nadaijen mladi rod smučarjev! Nekaj nad 50 pioniijev, pionirk in cicibanov ter 11< odraslih je bflo v zadnjem tednu na tečaju, ki sta ga v Črmošnjicah priprai^a smučarsko društvo ROG in ObZTK Novo mesto. Veselje je bilo gledati zlasti prvo in drugo vrsto pogumnih mladih smučaijev in smučark, kaj vse že znajo in kako obvljadujejo sodobno tehniko spusta, slaloma in drugih zvrsti smučanja. Zadnja sončna sobota je bila v Črmošnjicah pravo presenečenje za tečajnike in številne goste, ki so se na novi vlečnici komaj sproti zvrstili. (Foto: Tone Gošnik) UGIBANJA PRED LETOŠNJIM POPISOM PREBIVALSTVA IN STANOVANJ Pred desetimi Ieti18,549.291- iif zdaj? Tokrat nas bo popisalo 83.000 popisovalcev po vsej državi — Popis bo stal približno 200 milijonov dinarjev — Popis bo spoštoval kolikor mogoče svobodno izpoved o narodnosti vsakega Jugoslovana 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ 10 ^■11 12 13 ,4 15. 16 L 17 18 1 19 20 21 22 23 24 25 26 r 27 29 30 31 32 33 35 36 38 39 40 SPLICA/ Bolj kot se bliža 31. marec oziroma noč na 1. april 1971, s katerim se bo začel četrti povojni popis prebivalstva v Jugoslaviji, več je med nami ugibanja: ali nas je morda že 21 milijonov ali pa le dobrih 20 milijonov in kakih 799 tisoč, kot naj bi nas bilo po predvidevanjih strokovnjakov sredi letošnjega leta. — Na razgovor bo treba počakati še nekaj časa po končanem popisu: čeprav bodo podatke obdelovali z elektronskimi stroji, je to zamu(hio in naporno, hkrati pa seveda tudi sila odgovorno delo. Danes: za kratek čas VODORAVNO: 1. poslopje, 7. vrsta nakita, 8. žensko ime, 9. avto- Že zadnjič smo opozorili na izreden pomen, ki ga v državi pripisujemo popisu prebivalstva in stanovanj 31. marca 1971. Medtem ko smo v letu 1961 hkrati s popisom prebivalstva popisali tudi stanovanja v nekaterih mestih, bodo zdaj prvič v Jugoslaviji popisana vsa stanovanja. Zanimiva je zgodovina prebivalstva v naših krajih. Prvo splošno štetje prebivalstva v nuši deželi je bilo leta 1754. Ohranjeni so tudi viri, po katerih lahko vsaj približno ocenimo število prebivalcev v posameznih krajih. To nam omogočajo urbarji, davčni in drup zapiski iz srednjega veka, pa tudi podatki iz cerkvenih virov. Že od 17. stoletja dalje so morali župniki sestavljati poročila o stanju prebivalstva v posameznih farah, v katerih so tudi podatki o rojenih (krščenih) ljudeh, o porokah, umrlih ljudeh in o številu „vseh duš v fari“. AVSTRO-OGRSKA, ki je vključevala takratno slovensko ozemlje, je leta 1753 zapovedala prvo splošno štetje prebivalstva na svojem območju. BU je to čas, ko se je država začela bolj zanimati za gospodarstvo, davčno moč in s tem v zvezi tudi za Število prebivalstva. Prvi popis prebivalstva je pred 224 leti potekal po načelu „dvojnega štetja duš“: po posvetnih in cerkvenih oblasteh. Ugotavljali so namreč znake, spol, družinski stan in starostno sku- Eino. Sele čez 8 let je sledilo drugo ,udsko štetje v Avstro-Ogrski, nato J')a so bila štetja določena za vsako eto. Zanimivo je, da so štetja takrat imenovali „konsignacija duš“, podatki pa niso docela zanesljivi, saj država še ni imela organov, ki bi bili lahko izvedli zanesljivo štetje „duš". Leta 1770 je Avstro-Ogrska imela „splošno štetje prebivalstva", ki pa je bilo hkrati tudi neke vrste nabor; država je takrat preuredila svojo vojsko in je hotela vedeti, koliko je mož in fantov, ki bi bili sposobni za vojake. Za kakih 80 let je ljudsko štetje postalo povsem vojaška zadeva. Okrog 1780 so na tedanjem slovenskem ozemlju v stari monarhiji našteli 860.000 prebivalcev. Pravi popisi prebivalstva pa so sc na našem ozemlju začeli z letom 1857. Politični okraji in občine so takrat vzeli popis v svoje roke. Prvič je bil določen tudi „kritični trcrjif -; ■»mobilska oznaka ital. mesta Ragusa, tek", se pravi enak dan popisa: 31.'*^ ' " ' ' ' ’ ’’ oktober. Popis je zdaj zajemal žc spol, starost, družinski stan, versko pripadnost in poklic oz. vir preživljanja ter kraj prebivanja. Popisi so si nato sledili vj:akih 10 let: 1869, 1880, 1890, 1900, 1910. Pri tem zadnjem popisu pred prvo svetovno* vojno so našteli v avstrijskem delu Avstro-Ogrske 1 milijon in 253.148 Slovencev. Iz zanimivih podatkov o popisu prebivalstva in stanovanj, ki jih jc pripavil Zavod SRS za statistiko, si bomo prihodnjič ogledali še nekaj številk in dejstev o dosedanjih popisih v naših krajih. ,1.. Pivci tepli miličnika Ta jim tudi ni ostal dolžan — Ostre kazni zaradi »oviranja uradne osebe« ,Jmel sem god in sem v gostišču „Gaj** v Kočevju spil najmanj 2 del konjaka in dve steklenici piva. Razbil sem 6 kozarcev in dve pivski steklenici. Ne vem, zakaj niti na zahtevo natakarice niti na zahtevo miličnika nisem takoj plačal škode, pač pa sem jo povrnil šele naslednjega dne,** se je pred kratkim zagovaijal pred so^ščeni v Kočevju V. T. iz Kočevja. ŠTAJEREC O ,4)0LENJCU * -Moj 0HI NOVO MESTO MAJA 1945 - Nekaj dni pred osvoboditvijo — 8. majem — je Novo mesto kazalo še tako podobo, kot je na objavljeni fotografiji: nemška in domobranska posadka sta se še trdno zabarikadirali v mestu, vsi dohodi so bili zastavljeni z betonskimi bloki in zasilnimi obrambnimi zidovi (visoki leseni opaži z vloženim kamenjem). Slika je bila posneta med 3. in 7. majem 1945, kar kaže slovenska zastava na sedanjem hotelu Kandiji: 3. maja so namreč v Ljub- ljani oklicali tako imenovano slovensko „vlado**, v še okupiranih krajih pa zapovedali razobesiti narodne zastave — seveda brez zvezde. Mesto je bilo kot izumrlo. Nekaj dni zatem, 8. maja, je bila podoba povsem drugačna: nobenih barikad več in v mesto so se ta dan in dneve za tem od vsepovsod vsipale enote partizanskih brigad, ki jih je mesto v poplavi cvetja in partizanskih zastav z velikim navdušenjem sprejemalo. Vojne in trpljenja je bilo konec in vsepovsod je sijala svo* Ma. NOVOMEŠKA TRIBUNA ČETRTKBV INTERVJU MORDA DA, MOiRDA NE Denar v podzemlje S Jože Gosenca, direktor Komunalnega podjetja: »Če J Garaže — velika dragocenost Čeprav bi za garaže Nad mlini morali že podpisati pogodbe, se je doslej prijavilo le 10 kandidatov — Kdaj cenene garaže? p 4 # 0 # 4 4 4 0 4 4 4 j 4 4 4 4 4 4 4 J 4 4 4 4- 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 bo na voljo denar, do 1977. leta!« Prejšnji četrtek je Avgust Avbar vprašal direktorja novomeškega Komunalnega podjetja Jožeta Gosenco, kdaj bo podjetje uresničilo program kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v Novem mestu. Kakšno je danes stanje? „Zadnja leta se je položaj občutno popravil Grm je bil včasih brez kanalizacije, zdaj je ves kanaliziran Podobno je v Žabji vasi in nekaterih drugih novomeških naseljih. Denar za te gradnje dobimo iz komunalnega sklada, kanalščine, prispevkov občanov in podjetij, recimo Novoteksa. Veliko si bomo pomagali tudi s katastrom podzemnih naprav, ker bomo na ta način olajšali vzdrževanje in imeli točen pregled. Kataster prav zdaj delamo. “ - Kdaj pa bo uresničen program ? „Idejni projekt za kanalizacijsko omrežje je narejen, zdaj delamo program in načrte čistilnih naprav v Novem mestu. Projekt načrtuje štiri črpališča in dva zadrževalna bazena; to bo v prvi etapi služilo za začasne čistilne naprave. Po načrtih naj bi do 1977. leta zgradili centralno čistilno napravo v bližini tovarne zdravil Krka. Položiti bo treba še štiri do pet kilometrov sušnih zbiralnikov, vsa dela bodo veljala 14 milijonov dinarjev. To bo zadostovalo za Novo mesto s 40.000 prebivalci. “ ,,To so načrti, kaj pa resničnost? „Prvo čistilno napravo v Kandiji nameravamo že letos graditi, saj imamo narejeno tudi lokacijsko dokumentacijo. Pri Ljubljanski banki smo dobili 500.000 dinarjev posojila, pri DBH pa oro-čamo 60 odstotkov pobrane kanalščine vsako leto. V treh letih bomo skupaj z bančnim denarjem dobili še dva milijona “ - Idejne rešitve so narejene, Kandija je pripravljena, kaj pa naprej? „Druge načrte naročamo, zmogli bi uresničiti načrt in kanalizacijo do 1977. leta res tudi urediti. Dejansko edina ovira, zato pa toliko teže premagljiva, je denar.“ - Pa bo denar? „Zdaj se pogovarjamo z občinsko skupščino, kako priti do denarja. Jasno je, da bodo to pretežno krediti...“ - In kaj naj bi se pogovarjali prihodnji četrtek? „Zanima me, kdaj bo Novo mesto dobilo hotel, ki mu gre. Od pripojitve Metropola Gorjancem dosti pričakujemo. Morda bi Rudi Pin-ter vedel povedati kaj bolj oprijemljivega. “ 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 i 4 4 4 4 J 4 4 4 J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 J 4 4 J 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 . 4 4 4 4 4 4 4 ^4 Na lanski 16. občinski seji je bilo veliko govora o garažah, še posebej o gradnji garaž v naselju Nad mlini. Odborniki so sklenili, naj ostanejo zazidalni načrti nespremenjeni, da pa naj Dominvest preuči tudi možnosti za gradnjo cenenih garaž. Po tej odločitvi je torej ostal v veljavi sklep o gradnji triplex garaž v tem naselju. Od tedaj je minil že dober mesec, v Dominvestu pa ni še nihče podpisal pogodbe za sodelovanje v tej gradnji, čeprav bi morale uradno biti pogodbe že podpisane. Zaenkrat se je prijavilo 10 kandidatov za sodelovanje: Pionir, ki bo garažno hišo postavil, pa kajpak hoče graditi na zanesljivo; od 48 garaž bi jih moralo biti vsaj polovico, če ne dve tretjini, prodanih. Tako je za zdaj ostalo kot v OLIMPIJA : NOVO MESTO 5:3 V predzadnjem kolu republiške moške namiznoteniške lige so Novo-meščani gostovali v Ljubljani in srečanje z najboljšo slovensko ekipo Olimpijo izgubili s 5:3. Junak srečanja je bil spet zanesljivi Matija Krnc, ki je premagal vse tri Ljubljančane. Čeprav so Novomeščani v ligi dobro igrdi, se bodo morali posloviti in bodo prihodnje leto sodelovali v drugi republiški ligi. Rezultati: B. Rak ; Somrak 2:1, U. Rak : Pezelj 2:0, Šimonka : Krnc 1:2, U. Rak : Somrak 2:0, B. Rak : Krnc 1:2, Simonka : Pezelj 2:0, U. Rak : Krnc 1:2, Simonka : Somrak 2:0. TONE ŠKERLJ PRVAK NOVEGA MESTA Končano je šahavsko prvenstvo Novega mesta. Osvojil ga je mojstrski kandidat Tone Škerlj, ki je v zadnjem kolu premagal svojega največjega tekmeca Igorja Penka. Vrstni red: 1. Škerlj 9, 2. do 3. Penko in Sitar 8,5, 4. do 5. Milič, Šporar 7,5, 6. Hrovatič, 7. Bjelano-vič 4,5, 8. do 10. Istenič, Vene in lic 3,5, 11. Lamut 2,5 in 12. Ko-melj 2. TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA Nove strehe, voda pa pušča Stare hiše zdržijo letošnjo zimo, v blokih z garancijo pa težave Letošnje zime vsekakor ne bi mogli prišteti med izjemne, kljub temu pa ima podjetje Dominvest, Id vzdržuje stavbe, zaradi zime velike težave. Kar v 53 blokih zamaka, v osmih blokih je voda prodrla že v stanovanja. In kar je pri vsem tem najbolj zanimivo; štiije od teh blokov so še tako novi, da sodijo i>od garancijo! Pionir, kijih je gradil, noče ničesar slišati o popravflu, češ da so bili bloki tehnično prevzeti! Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani ugotavlja naslednje vzroke zamakanja: slaba toplotna izolacija, slabo prezračevano podstrešje, speljava ventilacijskih tuljav v podstrešje, velik strešni napušč, majhen nagib strehe, manjši preklopi laitine in njihovo slabo tesnjenje ter snegobrani. Dominvest je moral lani odšteti 55 tisočakov za popravilo streh in 25 tisočakov za klepar- ska dela. Triletni vzdrževalni načrt predvideva nekaj več kol 400 tisočakov vseh stroškov, že to zimo pa bodo zaradi težav morali plačati 200 tisočakov, sem pa niso všteti stroški pleskanja v stanovanjih, v katere je že prodrla voda! Podjetje zato grozi: v bodoče nas ne bo nihče več mogel prisiliti, da bi prevzeli stanovanja v upravljanje. Pogoji so namreč nemogoči, ker nas občinske inšpekcije ne vabijo k tehničnim tisti narodni: Tresla se je gora, rodila se je miš. Lesene garaže še stoje. Razumljivo je, da zanimanja za tako gradnjo garaž ni, saj bi že po predračunu veljala garaža okrog 17 tisočakov, ob znanih gibljivih cenah v gradbeništvu pa bržkone še kak tisočak več. Povsod v svetu pa velja, da stane garaža četrtino ali tretjino avtomobila srednjega ali celo spodnjega razreda. Pri nas naj bi obveljalo razmerje ena proti ena! Dominvest išče možnosti za cenene garaže, pravi njegov direktor Miha Hrovatič. Zdi se. da smo preveč zagledani v prelepo okolico blokov in zato urbanisti nočejo ničesar, kar bi kvarilo zunanji videz. Kljub temu pa so okoUce blokov zanemarjene: zelenice, kjer so, so običajno pomendrane, otroških igrišč ni... V svetu delajo poceni kačaste garaže, mi hočemo garažne hiše. Sicer pa: v svetu imajo navado puščati avtomobile kar na prostem. Zakaj se ne bi tudi v tem zgledovali po zahodnih sosedih, ko tako radi ponavljamo, kako smotrno znajo tam izkoristiti prostor? J. S. PE&CI v NEVARNOSTI Ledene sveče na glavi Bomo res ukrepali šele tedaj, ko bo nesreča? prevzemom. Tu pa bržkone leži jabolko nesporazuma! Med vsemi starimi stavbami, s katerimi upravlja Dominvest, namreč zamaka samo ena hiša na Koštialovi 1. Vse druge imajo strehe narejene dovolj dobro, da kljubujejo običajni zimi! Spor seveda še ni končan, kajti krivca bo težko dokazati: eni se bodo izgovai^li za slabo kvaliteto dela, drugi na tehjiični prevzem. V blokih pa zamaka naprej. . . Menda se ne bd zgodilo celo tako, da bodo morali stanovalci, ki v gradnji za trg nimajo nobene pravice do kakršnegakoli odločanja, sami plačati stroške za krivdo, ki jo je povzročil nekdo drug. J.SPLICHAL Nekaj dni v prejšnjem tednu je bilo 'po novomeških pločnikih zares življenjsko nevarno hoditi. Tisti, ki bi morali poskrbeti, da sneg in led, ki drsita s streh, ne bi bila nevarna, so tokrat odpovedali. V torek, 19. januarja, je s strehe stavbe, v kateri dela Služba družbenega knjigovodstva, snežni plaz zgrmel na parkiran avto in mu dobro zvil prvi konec. Nekaj dni v prejšnjem tednu je samo žica pod streho Furlanove hiše držala ogromen kos ledu: če bi led padel komu na glavo, bi ga vsekakor moral ubiti! Na pločnikih so se pojavili krasni opozorilni znaki: drobna letvica, prislonjena na zid, na njej pa napis, da sneg in led drsita s streh. S tem naj bi bilo torej poskrbljeno ža varnost pešcev? Ob takem prometu, kakršnega imamo v Novem mestu, je pešec tudi na cesti v enaki nevarnosti, kot da tvega, da mu bo plaz snega padel na glavo. Opozorila so ljudi postavila z dežja pod kap! Verjetno bo tako, kot je bilo že v nešteto podobnih primerih pri nas SEMINARJI ZA UČITELJE Zaradi večje povezanosti šole in slaršev bosta Občinska zveza prijateljev mladine in TIS organizirala več seminarjev zn učitelje. Obravnavali bodo načine, kako približati staršem znanje, ki je nujno potrabno pri vzgoji otrok. Na seminarju 22. januarja je predavala prof. Danica Madonova, predsednica republiške komisije za delo s starši. DVOJE REPUBLIŠKIH TEKMOVANJ Občinska Zveza prijateljev mladine bo letos organizirala republiško tekmovanje pionirjev v streljanju 25. septembra na strelišču gradbenega podjetja Pionir v Bršlinu, in republiško srečanje pioniijev prometnikov 12. junija v Novem mestu. DELAVNI TRŠKOGORCI Trškogorski mladinci, ki so lani organizirali uspešen nogometni turnir, so se že dogovorili za letošnje delo. Pripravili bodo igro ,,Poročil sc bom s svojo ženo“, s katero bodo gostovali tudi v okoliških vaseh, organizirali bodo prireditev za dan žena, proslave ob vseh praznikih, več plesov in izletov, sodelovali pa bodo tudi z drugimi aktivi. »Dolenjski list« v vsako družino Suhokrajinski drobiž SMUČARSKI TECAJ ZA PIONIRJE ie pod okriljem TVD „Par-tizan“ Žužemberk organiziralo šolsko ^ortno društvo Žužemberk. Teča je vsako soboto in bo trajal 14 ^ dni. Obiskuje ga več kot 40 pionirjev in šolskih mladincev; vodita ga profesor telesne kulture Janez Mohorčič in učiteljica telesne kulture Albina Kocjančič. Solarji iz brezove rebri morajo pozimi pešačiti do Ajdovca, kjer jih čaka šolski avtobus. Cesta z Ajdovca na Brezovo reber je bila lansko zimo primerna za avtobusni promet, letos pa ni. Zato morajo otroci iz Brezove rebri že ob 5. uri zjutraj vstajati, da lahko pravočasno pridejo do avtobusa na Ajdovec. obCani iz gradenca in LIPJA so pripravljeni opraviti 60 ur prostovoljnega dela na gospodinj- stvo, da bi se povezala cesta med Gradencem in Lipjem in usposobila cesta iz Žužemberka prek Gradenca in Lipja na Lašče za avtobusni promet in za tovorni promet. Del ceste iz Žužemberka do Gradenca in Lipja do Lašč je že v glavnem usposobljen za avtobusni in tovorni promet, urediti pa je treba še cesto skozi Gradenc in zgraditi nov odsek ceste med Gradencem in Lipjem. Z uresničitvijo te zamisli bi ta dva odročna kraja veliko pridobila. Otroci bi sc lahko vozili v šolo in domov, rezervna delovna sila, ki je še v teh krajUi, da bi se lahko zaposlila, kmetovalci pa bi lahko razvili rejo krav mlekaric in dnevno prodajali mleko. Krajevna skupnost bo predlog občanov obravnavala pri sprejemanju programa dejavnosti za leto 1971. V ZADRUŽNEM BIFEJU na Dvoru so močno znižali cene gostinskim storitvam že nekaj dni potem, ko je bila tu na novo odprta „BO-BENCKOVA gostilna^*. Tako je z otvoritvijo nove' gostilne prišla do izraza konkurcnca, od katere imajo koristi potrošniki. g r’i 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! ' Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Zoran, Ivan Hrovat in Ivan Klemenčič, člani Komunalnega podjetja Novo mesto; Alojz Okleščen, delavec iz Verduna; Marija Slak Anica Novak, Cveta Kavšček, Fani Pirnar, I ranc Turk, Stane Teka-veCr Franc Nadu, Ana Šuštaršič, Janez Ravbar in Anton Kovačič, člani Novoteksa, Novo mesto; Martin Ceme, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Franc Cečelič, član IMV Novo mesto; Stane Pelko, delavec iz Obrha; Jožica Turk, l-rika Lenart, Cecilija Smolič, Marija Kočevar, Metka Romih in Rudi Hrvatin, člani KZSZ Novo mesto; Terezija Mežnaršič, gospodinja iz Gornjega Polja; Jožefa Žagar in Ana Lokar, gospodinji iz Birčne vasi; Ivanka Sušin in Andrija Budi-savljevič, člana Gradbenega obrtnega podjetja. Novo mesto; Anton Berčko, delavec iz Soteske; Jože Kastelic, član Novolesa, Straža; Martina Ajdišek, članica Mercatorja, Novo mesto; Polde Brulc, kmet z Vrhovega; 1'ranc Božič, član Ele, Novo mesto; Ivo Hidek, član PTT Novo mesto; Martin Arh, Jože Zupančič, Edo Kos. Stanko Derganc, Jože Stangelj, Ivan .Mlinar, 1'ranc Grum, Jože Malenšek, Franc Sta-niša, 1'ranc Retelj, 1'ranc Zorman, I-ranc Jelševec in Lado Zupin, Člani Cestnega podjetja. Novo mesto. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ^4 in drjigod: dokler se ne bo zgodila nesreča, bomo brezbrižni. Takrat, ko bo kdo žrtev malomarnosti, bo prepozno. Tudi opravičevanje ne bo pomagalo! J. S. PORODNiSNiCE&li! Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Antonija Sašek s Pangerč grma — Jožeta, Ana Jerči-novič iz Gribelj - Dušana, Boža Fajdiga iz Lipovca - Frenka, Frančiška Sladič iz Zagorice - Janeza, Jožica Kastelic iz Starega trga ob Kolpi -Pavla, Ida Uršič iz Krškega - Mileno, Draga Mrvar iz Šmihela - Roberta, Nada Papež iz Kamne gore -Nado, Milena Planinc iz Bučerce -Bogdana, Ana Medic iz Metlike — Andreja, Olga Glavič iz Valične vasi - Jožeta, Marija Glušič iz Krmelja - Igorja, Ana Peterle iz Trebnjega -Rob^erta, Slavka Zupančič z Dolnjih Kamene - Roberta, Kariča Butala iz Orehovca - Marjetko, Angela Jesih iz Dolenje vasi - deklico, Olga Novljan iz Mime peči - dečka, Marija Sribar iz Velike Bučne vasi - Franca, Ana Gornik iz Grabrovca - deklico, Ana Fortuna iz Malih Dol -deklico, Ivanka Lindič iz Skovca -deklico, Majda Žarn iz Velikega Mraševega - dečka, Antonija Nagelj iz Smolenje vasi - dečka in Ana Starešinič iz Metlike - Roberta. — Čestitamo! MINI A^^OETTA Proračunski dinar Januarja je vsako leto čas, ko občinske skupščine pripravljajo gradivo za februarsko sprejemanje proračunov. To je mesec, ko vsi računajo, kakšen kos kruha bodo dobili, ko je v zakonu še stari proračun, ko odborniki izglasujejo, da v prvih treh mesecih ne smejo {»rabiti več denarja kot leto dni poprej v enakem času. In kakšna so mnenja o novem proračunu? Robert Romih, občinska Zveza za telesno kulturo: Ce bo tako, kot je bilo lani, bomo s proračunom kar zadovoljni. Lani smo za šport dobili 400 tisoč dinarjev — s tem denarjem pa že lahko shajamo . .. Prof. Veljko Troha, gimnazija: Zdi se mi, da bomo zelo na tesnem, ker so potrebe vedno večje od možnosti. Interes republike, izražen skozi dinar, se manjša: izobraževalna skupnos potrebuje več denarja, četudi odštejemo dvig standarda zaposlenih v tej dejavnosti, denar pa mora letos zagotoviti občina! Proračunu torej letos huda prede ... Jože Pekolj, Splošna bolnišnica: Tudi v proračunu priznavamo splošen napredek novomeške občine. Ce se bo povečanje proračuna moralo omejiti na 10,8 odstotka, bo denarja manjkalo. Ce povem za svoje delovno področje, potem ni treba posebej dokazovati, da bomo morali dobiti strokovnjake za novo grajene oddelke, ki jih bomo odprli še letos. Inž. Jože Tanko, Kmetijska zadruga Krka; Proračun mora biti v skladu s stabilizacijo. Gospodarstva vsekakor ne bi smeli bolj obremeniti. Žal pa možnosti in potrebe ^iso na istem tiru. Ko bomo jna občinski seji sprejemali proračun, bo gotovo ' vroča razprava o novem prispevku za socialno zavarovanje kmetov, ker bo večji od prispevka prejšnjih let. Lojze Kastelic, Zavod za kulturno dejavnost: Ce ne bo za kulturo več denarja kot doslej, bo treba skrčiti dejavnost. Med številnimi zvrstmi: gledališčem, kinom, baletom, gostovanji ... bo pač treba nekaj odrezati. .. Martin Kramarič, Dolenjska banka in hranilnica: O proračunu nimam kaj misliti: če bo dovolj denarja, bo vse v najlep; šem redu, če ga ne bo, mu torej ni rešitve. Med tistimi, ki upajo na najboljše, in tistimi, W se zaradi finančne stiske bojijo, se ne bomo odločili; počakajmo do občinske seje, na kateri se bodo vode zbistrile! Kovomešte kronika v MERCATORJEVI TRGOVINI so znižali cene nekaterim modelom ženskih torbic, ki so šli lani zelo dobro v prodajo. Torbice v še vedno modernih barvah lahko kuy>ite sedaj po pmlovični ceni. PRVI SOPKl pomladanskega cvetja so se že pojavili na novomeškem živilskem trgu, čeprav smo še sredi zime. Šopke belega teloha prodajajo kmetice iz okoliških vasi po 1 dinar. PUST se bliža. V prodajalni Mladinske knjigi; so na policah že razstavili prve maske, ki vzbujajo zlasti pozornost otrok. Razen tega sc je v steklenih omaricah v trgovini pojavil tudi ženski nakit v modernih oblikah, česar doslej niso prodajali v novomeških trgovinah. TOPLEJŠE VREME je z novomeških ulic odpravilo kupe snega, ostale pa so luže, ki so ponekod tako velike, da segajo daleč na cesto. Pešci se jih morajo izogibati, posebno še ob bližajočih se avtomobilih, ki z nezmanjšano hitrostjo drvijo po cestah, ne da bi upoštevali neprijetnosti, kijih s tako brezobzirno vožnjo povzročajo pcšcem. Pn tem so najbolj prizadeti starejši ljudje. OBISK V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Mirana Jarca se je med zimskimi stilskimi počitnicami zelo povečal. Veliko dijakov novomeških srednjih šol bo proste dni izrabilo za priprave na naslednje šolsko polletje, dijaki zadnjih razredov pa se pripravljajo na maturo. S počitnicami se je povečal obisk dijakov tudi v kinodvoranah, delikatesah in v restavraciji Breg. CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take: cvetača 6 din, čebula 3 do 3,50 din, česen 12 din, fižol 5 do 6 din, krompir 1 din, koleraba 2 din, korenje 7 din, motovilec 12 dm, ohrovr4 din, brstični ohrovt 6 din, pesa 3 din, por 5,50 din, peteršilj 7 din, repa 2 din, kisla repa 3 do 4 din, radič 10 do 16 din, endivija 6.50 do 7 din, špinača 8 din, zelje 3 do 4 din, kislo zelje 4 din, zelena 8 din, suhe fige 6,50 do 7 din, grozdje 4 do 7 din, hruške 8 din, jabolka 4.50 do 5 din, limone 5 din, orehi -jedrca 20 din, pomaranče 5 do 5,50 din, suhe slive 5 din, banane 6.50 din, jajca 1 din, smetana 16 din, sirček 8 din. RODILE SO; Vida Franko, Trdinova ulica — Sandija, Vida, Vajs, Partizanska 7 - Marjana in .Milena Dujmpvič, Strojarska pot - Branko. URMLA JE Gizela Žen, Koštialo-va 4 - 83 let. - Ena gospa je rekla, da je v Di-lančevi ulici velika zanimivost: tabla občinskega ljudskega odbora prepoveduje krmiti živino; kdor tega ne bo upošteval, bo kaznovan s 1.000 dinarji. Zraven pa je pristavila, da bi lahko kaznovali tiste, ki na tem prostoru delajo smetišče ... In še je rekla, Uu ta prostor že vsaj kakih 10 let ni videl nobene prave živine! Lahi 156 oddaj Pred mikrofonom se je oglasilo kar 300 ljudi Minulo leto pomeni za lokalno radijsko postajo v Brežicah velik napredek. Ze samo suhoparne številke, zbrane v statističnem poročilu, precej povedo. Kažiejo na boljši program in odnos med govornim ter glasbenim delom. Lani je imel brežiški radio 156 lastnih oddaj, v njih pa 450 ur lokalnega programa. Glasbi je bilo namenjenih 247 ur, 203 ure pa je bilo govornega programa. Kmetovalcem je Radio Brežice posvetil 12 ur, gospodarstvu 19 ur, kulturi 15 ur in splošnemu izobraževanju 16 ur. Domačim zanimivostim in poročilom je namenil 54 ur. Ta kratek pregled kaže na vsestranski napredek in postaja se bo tudi vnaprej trddila za boljši program in za to, da se bodo tudi v prihodnje občani čim večkrat oglašali na radiu. Lani so ponudili mikrofon 300 občanom, kar pomeni, da se tudi radio razvija v upoštevanja vredno javno tribuno. Jutri seja skupščine V Brežicah se bo jutri prvič po novem letu sestala občinska skupščina. Odborniki bodo določili stopnjo prispevka za otroško varstvo, sprejemali bodo več poročil. O svojem delu so jih že pismeno seznanili svet za šolstvo, temeljna izobraževalna skupnost, zavod za kulturo in Posavski muzej. Na jutrišnji seji bodo stavbo stare osnovne šole predali v upravljanje poklicni šoli za blagovni promet, stavbo trgovske šole pa v upravljanje konfekciji Jutranjka za razširitev obrata. Boljši časi za smučarje? Tudi v Brežicah razmišljajo v teh zimskih dneh o postavitvi smučarske vlečnice, žal pa letos še ne bo nič, kajti že od lanskega leta pričakujejo zaman urbanistično dokumentacijo .za področje desnega brega Krke vse od Bušeče vasi do Bregane: leta bi vključevala tudi ureditev rekreacijskega središča nad Čatežem. Ljubitelji smučanja zato sami snujejo načrte, da bi postavili vlečnico in uredili traso. Dotlej pa bodo učenci uporabljali smučarsko vlečnico v Kostanjevici. V. P. VEUKE KOuensrE vode se izgubljajo v prazno Vodovodni stolp kmalu samo okras? Bodoči vodovodni rezervoar bo na čateškem hribu, onkraj Save In Krke — V Brežicah načrpajo vsako leto 230 tisoč kubikov pitne vode Brežiški vodovod oskrbuje z vodo 3792 prebivalcev in ima v mestu 800 priključkov. Leta 1968 so ga po^jšali v Brezino in priključili nanj 59 hiš, leto dni kasneje pa so ga speljali še v naselja Zakot, Trnje in Bukošek, kjer je dobilo vodo 72 uporabnikov. Vodovodno omrežje meri nekaj nad 15 kilometrov. Leta 1965 je bila oskrba z vodo že kritična, zlasti v vi^ih nadstropjih stanovanjskih blokov. To so uredili in napeljali nov cevovod. V starem delu mesta pa so cevi še iz leta 1913, ko je bil vpdovod zgrajen, zato gredo velike količine vode v izgubo. Na leto prodajo v Brežicah 230 tisoč kubikov vode. Od tega je porabijo gospodinjstva 49 odst., podjetja in obrtniki 33 odst., ostalo količino pa zavodi in drugi. Gospodinjstva plačajo za kubik vode 70 par, družbene organizacije 1,20 din, gospodarstvo pa 1,80 din. Od vsakega plačanega kubičnega metra vode odvede stanovanjsko podjetje de' sredstev v sklad za obnovo in razširitev vodovoda. Ob sedanji po- rabi vode se v njem zbere po 150 tisoč din na leto. Iz te vsote je podjetje naročilo projekt za tlačni cevovod in rezervoarje na- čateškem hribu ter oročilo del sredstev pri banki za najetje posojila. Zajetje podtalne vode za Brežice je v Brezini. Za trenutno porabo je vode dovolj in tudi črpalne naprave ustrezajo. Narobe je le to, da se v starem cevovodu izgubljajo ogromne količine pitne vode. Razen tega stari R -letnico kmečkih uporov Vsakomur dostopne knjižice o zanimivostih iz zgodovine domače pokrajine že v tisku v založbi Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije bo letos spomladi izšel spomeniški vodnik ,4*o poteh hrvaško-slovenskega kmečkega upora“, ki ga je napisal ravnatelj Posavskega muzeja prof. Stanko Škaler. Opremljen bo s številnimi ilustracijami. To je že prispevek za štiristoletnico kmečkih uporov, kiji bosta leta 1973 posvetili vso pozornost Slovenija in Hrvatska. Letos bo ponovno natisnjen spomeniški vodnik „Brežicekaterega prva izdaja je bila lani do kraja razprodana. Tudi besedilo za to dragoceno informacijo o kulturnih in turističnih zanimivostih Brežič in okolice je pripravil prof. Stanko Škaler. Letos bo vsebina knjižice nekoliko razširjena, vsebovala pa bo BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili m iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Štefica Martinko, gospodinja iz Laduča, si je pri padcu z voza poškodovala hrbtenico; Drago Žmalec, učenec iz Kupljenovega, si je pri prometni nesreči zlomil levo nogo; r-ranc Omercu, učenec iz Mrtovca, je padel na poti in si zlomil desno nogo; Nadežda Zemljatin, gospodinja iz Samobora, si je pri padcu v stanovanju poškodovala rebra; Franc Kužnik, upokojenec iz Krškega, si je pri prometni nesreči poškodoval obe nogi; Stjepan Zlački, kmet iz Radakovega, je padel z lestve in si zlomil levo nogo; Franc Mustar, gostilničar iz Mrtvic, si je pri prometni nesreči poškodoval ^avo; Marija Cek iz Hrušic si je pri prometni nesreči poškodovala desno koleno; Terezija Bibič, gospodinja in Podgorja, je padla in si zlomila desno nogo. NOVO v BREŽICAH mi PREDSEDNIKU OBCINSKE SKUPŠČINE so sc minuli petek mudili predstavniki PTT podjetja iz Novega mesta. Beseda je tekla o dosedanjih ukrepih za izboljšanje PTT omrežja in načrtih za tekoče leto. Sem sodi predvsem graditev poštnih poslopij na Jescnicah na Dolenjskem ter v Cerkljah ob Krki. Za pošto na Jescnicah je vse pripravljeno, za pošto v Cerkljah pa načrte še izdelujejo. V Cerkljah bo imela pošta svoje prostore v novi poslovni zgradbi, ki jo bodo financirali občinska skupščina Brežice, PTl' Novo mesto. Ljudska potrošnj;i in Agraria. STAB za CIVILNO ZASCITO je te dni sprejel delovni načrt za letos. Razpravljal je o izobraževanju, ki je to zimo izredno lepo steklo. Pozivom na tečaje seje odzvalo 98 odst. vabljenih občanov. Akcija je zajela vse podeželje, mesto in bližnjo okolico pa bodo vključili v izobraževanje prihodnjo jesen. Precej več kot /. izobraževanjem pa imajo člani šlaba civilne zaščite skrbi z denarjem. Doslej je bilo za te namene na voljo veliko premalo finančnih sredstev, da bi enote lahko opremili s tehničnimi pripomočki za učinkovito obrambo pred vojnimi in drugimi nesrečami. Tako so na primer zaklonišča zapuščena, gasilske enote pogrešajo sodobnejšo opremo, v novih zgradbah pa tudi pozabljajo na zaščito prebivalstva. SPET MLADINSKI PLESI. Po precej dolgem premoru bo mladina 'iz Brežic spet začela prirejati sobot- BREŽIŠKE VESTI tudi povzetka v nemškem in italijanskem jeziku. Brežice bodo torej razen turističnega prospekta občine in prospekta Posavja dobile še poglobljen zapis o prirodnih, zgodovinskih in kulturnih vrednotah tega območja. Občina bo zastopana tudi v „Vodniku po partizanskih poteh in spomenikih". Izdal ga bo Zavod za šolstvo Slovenije. V tem priročniku je avtor Stanko Skaler prispeval tudi opis krške in sevniške občine. IZBRC vodovodni stolp ne bo več dolgo kos svoji nalogi. Prenizek je in tudi premajhno prostornino ima. Za preskrbo mesta s pitno vodo v prihodnje nakazuje urbanistični program dve varianti. Po prvi bi napeljali vodo iz izvira Gabernice v Piše-cah, po drugi pa bi bilo za povečano porabo treba zgraditi novo zajetje podtalnice. Možna je celo tretja rešitev za izkoriščanje vode na Krškem polju. Količine raziskuje Geološki zavod iz Ljubljane. Vodne zaloge torej so, vse naštete možnosti pa zahtevajo še temeljito strokovno preučitev. V vsakem primeru bodo Brežice potrebovale podzemni rezervoar na čateškem hribu, ker bo vodovodni stolp kmalu premajhen in tudi zadostne višine nima. Gradnja novega stolpa bi bila mnogo dražja od rezervoarja pod zemljo in zaradi tega ne pride v poštev. Podaljšani cevovod na čateški hrib že speljujejo in pod viaduktom med Savo in Krko bodo priključili nanj vodovod za Krško vas in Skopice, iz Prešernove ulice pa se b'o odcepil cevovod za naselja Trnje, Mostec in Dobovo. Dokler ne bo zgrajen rezervoar, bo vodovod napajal samo v nižini ležeča naselja, pozneje pa tudi druga. Rezervoar na Čatežu bo Stanovanjsko komunalno podjetje zgradilo v letih 1974-75. Ta bo za 34 metrov presegel višino vodovodnega stolpa v Brežicah. J.T. 'f Del trga dr, Ivana lUbaija v Brežicah, kjer je tudi parkirni Letošnjo zimo so morali nekajkrat očistiti sneg z buldožere ' so se izognili prometnim zastojem (Foto: J, Teppey) Nočni čuvaji so kar brez ključ^ — Vsi Zaloge kurilnega olja v neprimernih prostorih izzivajo nesrečo silski centri bi potrebovali cisterne za učinkovito gašenje Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Starc iz Koprivnice - Martina; Fanika Prah iz Pečja - Aleša; Marija Vidmar iz Pir-šenbrega — Branka; Božena Gabron iz Bistrice ob Sotli - deklico; Marjana Srpčič iz Crešnjic - Darjo: Zlata Širanovič iz Samobora - Maria; Dušanka Mirtič iz Arnovega sela -dečka; Marija Rožman iz Brežic -deklico; Zlata Jordan iz Samobora — deklico; Angela Mestnek iz Prešne Loke - Franca; Jožefa Medvešek iz Selc - Zalko; Mira Štros iz Sen-kovca - dečka. - Čestitamo! UMRU SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli; Jakob Bevk, voj. invalid iz Krške vasi, star 85 let; Peter Jelenič, voj. invalid iz Samobora, star 76 let; Marija Gorup, gospodinja iz Dobove, stara 75 let; Jože Škulj, kmet iz Vel. Mraševega, star 64 let; Ana Bevc. gospodinja iz Volčja, stara 77 let. Požarnovarnostna služba je v večini brežiških gospodarskih organizacij slabo urejena. V nekaterih kolektivih čuvajem niti ključev za delovne prostore in skladišča ne dajo v roke, zato nimajo možnosti za pre^ed in nadzor v omenjenih prostorih. po en avtomobil, nekateri j motorne brizgalne in nove ji | sodobnejše opremljanje ^ prispevala denar občinska Veliko nevarnosti za požar preži na stanovanja v blokih, kjer je kurilno olje shranjeno v neprimernem okolju. Varnostni ukrepi v stanovanjskih in gospodarskih poslopjih so še vedno pomanjkljivi. Celo v novih zgradbah opuščajo varnostne naprave in gasilni aparati so največkrat neuporabni. Dimniki so slabo vzdrževani, pa tudi nepravilno montiranih električnih aparatov in strojev je še precej. Gasilstvo je sicer doseglo razveseljiv napredek pri tehničnem in strokovnem usposabljanju, a še vedno zaostaja pri obveščanju. Učinkovite bi bile edinole UKV zveze in računajo, da jih bo oskrbela služba civilne zaščite. V hribovitih predelih so slabo oskrbljeni z vodo, zato bi moral imeti vsak gasilski center svojo cisterno, opremljeno s potrebnimi cevmi in drugimi pripomočki za učinkovito gašenje požarov. Za sedaj razpolagajo z gasilsko cisterno samo v Brežicah, vendar tudi ta ni najboljša in bo sčasoma odpovedala. Velik napredek beleži gasilstvo v tem, da je dobil vsak gasilski center llU* Občinska gasilska ^veza t svoje strani opravičiti iz<^ ^)r opremo na ta način, ' tom usposablja svoje kratkem bo izšolala sto skih podčastnikov in str obogatila enote in društva. ZA poeinsnsKB hiše je dovoilj izbQ*^ Prepovedane hiše in Pot zakona in pravice je počasna ne plese. 'Vsak aktiv bo štirikrat organiziral tako prireditev. Mladi iz Ljudske potrošnje so bili prvi na vrsti. Ples so imeli v soboto popoldne v dvorani Slovenija vina, kjer so bili tovrstni večeri že pred leti. Dokler nimajo denarja za plačevanje glasbenega ansambla, si bodo pomagali s ploščami. Organizatorji imajo vsakokrat pravico, da si zadržijo denar od prodanih vstopnic. SVET ZA URBANIZEM, stanovanjske in komunalne zadeve je včeraj tehtal predlog odloka o obveznem odvajanju nadomestila za del stanarine ter obravnaval ponudbo projektivnega biroja Region za izdelavo nekaterih zazidalnih načrtov. IZMENSKEGA POUKA NE BO VEC. Počitniške dneve bodo v brežiški osnovni šoli izkoristili za selitev in urejanje kabinetov v novem poslopju. Med starši je zelo veliko zanimanja za šolsko varstvo in prva anketa je pokazala, da sc za celodnevno bivanje zanima okoli 200 učencev. V drugem polletju bodo imeli vsi otroci pouk samo dopoldne, kar je velika prednost. V KNJIŽNICI JE PRETESNO. Prostor, kjer je sedaj občinska matična knjižnica, komaj še zadošča za njen obseg. V Zavodu za kulturo so pretresali možnosti za preselitev in predlagali, da bi knjižnica zasedla kulisarnico. Pozneje, ko bodo dozidali dom na vzhodni strani, se bo knjižnica lahko spet udobneje namestila. brezice priporoča: obiščite poslovalnico POSTREŽBA in si oglejte veliko izbiro industrijskega blaga, tekstila, lahke in težke konfekcije, stekla in porcelana, radio in TV sprejemnikov, gospodinjskih potrebščin, pohištva, železnine, gradbenega materiala in ostalega blaga. V prodajalni, ki je delno samopostrežbenega tipa, se boste prijetno počutili. Postrežba je solidnži in cene so konkurenčne. V tej prodajalni l^ko kupi'e TV sprejemnik na 24 mesečnih obrokov. Za obisk se priporoča kolektiv KRKE! Urbanistični inšpektor občinske skupščine v Brežicah inž. arh. Jože Ajster je v minulem letu ugotovil 19 nedovoljenih gradenj. Med njimi sta dve stanovanjski hiši, 5 počitniških hišic in 11 gospodarskih poslopij (hlevov, kleti, garaž ipd.) Inšpektor je izdal 19 ustavitvenili odločb in 19 predlogov za uvedbo postopka za prekršek. Od devetnajstih prijav pri sodniku za prekrške so bile do sedaj rešene tri zadeve. V enem primeru sc je postopek ustavil zaradi zastaranja, v drugem primeru je sodnik izrekel ukor (postopek je trajal tri mesece), v tretjem pa je stranka plačala 150 dinarjev kazni. Tudi ta postopek je trajal tri mesece. Pot zakona in zakonitosti je torej precej ovinkasta in dolga, končni učinek pa največkrat kršilcev ne prizadene posebno. Zadnje čase se zelo povečuje število tistih, ki si želijo postaviti v občini počitniške hišice. Te gradnje so omejene na posamezna^ so določena z občinskiin pj^ Dovoljene so na obmocj im oč brega, Dednje vasi, "vit®’!, ga, Male Doline, Malenc ^ Za vsako teh območij ^ »irt«'. njaki napravili zazidalne o yol| graditelji ne bodo s arhitekturo porušili oJji j okolju. Prej našteta ° kmetijstvo in drugo gospo ^ ulf| pr*dejo v poštev, iato brez škode zrastejo pod šice. RADIO BR€ŽICE Četrtek, 2S. 16.00 do 16.10 - Na; Skupina smučaijev od 1. do 4. razreda se pripravlja na pouk iz začetnih smučarskih veščin. Sneg je bil v nedeljo tudi na Čatežu precej južen, zato so si otroci pridno mazali smuči (Foto: J. Teppey) 16 lu.v/u uu iu*iv; 1(1 f grama in poročila. - Nove plošče RTB- i6.4®-16.40 - Aktualnost d« 16.50 - NAJ POP LOT ^0 1' poslušane melodije. lo*5i^ - Obvestila in reklame. .^\' 18.00 Glasbena oddaja: - sami. iaMUAŽ SOBOTA, 30. 16.00 do 16.30 - Pol glasbo. 16.30 do 16.40 ' no predavanje; dr. f'', > Ijanc - Poškodbe pri j^ii ® do 16.50 - Med zabavnij"^ ^« nekaj obvestil in reklam- ^ ef 17.20 - Pojo vam slov^ .7 f, zabavne glasbe. 17.20 ^ ,1,3, )]i Za. naše najmlajše -do 18.00 - Narodnozaba'' dije navalu 192 m. NEDELJA, 31. ^ 10.30 - Domače zanimiv« p? ročilo s seje občinske Brežicc - Za naše km ^ f® Kalij kot rastlinska ski razgovor; Drugo stavbi (razgovor z ravna žiške osnovne šole brato Angelo Skalcrjevo) ' reklame m spored kinei* 12.00 do 15.00 - Občan* do 16.15 - Napoved minute z ansamblom ' Viča. 16.15 do 17.15 -j" ^ Jugoton vam predstavlja jemo vam - Iz naše pf Kaj prinaša nova štcvjl^ skega Usta • MLADINSKA ODDAJA .((rij ga še vedno preveč forma*^yoJ^jer » ^ domačo „Svobo- prebila' Najlep-šc' v?^. skrbi za njeno spomine ima Case DO ocvohmlitvi SO se društvene prireditve kar vrstile. Nikomur ni bilo tedaj žal prostih uric za vaje pri pevskem zboru, v dramski sekciji, pri godbi in drugod. - Katere sekcijo so bile najbolj delavne? - Dramska skupina, pevski zbor, oktet, godba na pihala in knjižnica. Odkar smo starejši popustili, zanimanje upada. Mladin, ki bi lahko zmogli prav toliko ali še več kot mi nekdaj, ne moremo pridobiti. Do leta 1960., ko smo slavili petnajstletnico, je bilo Se vse na nogah. Nam starejšim pomeni „Svoboda" del življenja z lepše strani. Tako so nas vzgojili in to je ostalo v nas. Novi rod bo morda našel drugačno pot. Kulturna tradicija na Senovem ni zamrla in še vedno gojimo upanje na svoj kulturni dom. - Kje ste nastopali vs% ta leta doslej? - V šolski dvorani, sestanke in vaje pa smo imeli v glasbeni sobi na pošti. Z dobro voljo smo spregledovali težave, nikoli pa tudi nismo iz- flubili upanja v to, da bomo nekoč e dobili dvorano v veselje nastopajočih in v zadovoljstvo obCinstva. - Želim vam, da bi sc vam želje uresničile, pa tudi to, da bi v jubilejnem letu doživelo vaše delo nov razcvet. J.T. Neprevozna cesta Doklej še zavlačevanje obljub za asfaltiranje? Makadamski del cestišča med Impoljco in Krškim je po odju^ v laitičnem stanju. Po spluženi, s snegom prekriti cesti je bila vožnja ?e l^r ugodna, sedaj pa, ko se je sneg stopil, je cestišče pokazalo jame in rebra. Številne kotanje so skoraj neprehodna ovira za osebne in tovorne avtomobile. Tako so v minulem tednu obtičali na cesti kar trije tovornjaki, ker so si na razdejani cesti polomili del mehanizma. Če bi bila cesta samo lokalnega pomena, bi posavsko prebivalstvo še razumelo odlaganje obljub za asfaltiranje, tako pa jim ne gre v račun vse predolgo zavlačevanje. Cesta ob Savi je pomembna prometna vez in je tudi zelo obremenjena. Popisna komisija se pripravlja Komisija za popis prebivalstva v Krškem šteje šest cAanov in se pripravlja na aprilsko akcijo. Za predsednika so imenovali Slavka Smerdela — podpredsednika občinske skupščine, za člane pa Martina Cimermana — predsednika sveta za splošne zadeve, Janeza Breskvarja — šefa katastrskega urada, Janeza Potočnika — šefa odseka za notranje zadeve, Alojza Kerina — referenta za upravno-gospodarske zadeve ter Zdenko Lipovževo — referentko za plan in statistiko na občini. Za ceste in vodovode Iz presežka dohodkov v proračunski blagajni bo občinska skupščina uporabila 77 tisočakov za vzdrževanje železniških prehodov, 20 tisočakov za popravilo strehe v domu TVD Partizan v Krškem, 1.900 din bo nakazala za cesto Brezje—Kališevec-Gomji Leskovec, 1000 din za cesto Reštanj-Ravni log in 1.000 din za vodovod na Reš-tanju. Spet igre papirničarjev Slovenski papirničaiji so se pred kratkim dogovorili o uvedbi Smrtnih iger, ki so bile .prekinjene letri 1963. Tekmovanje bodo razdelili / letni in zimski del. Zimske šport? .c igre bodo marca, pokrovitelj pa bo papirnica Količevo; sladkogorska tovarna papiija bo aprila priredila tekmovanje v tenisu, šahu in streljanju; krška Celuloza pa bo septembra Ojr-ganizator srečanja v plavanju, kegj^-nju, malem nogometu in odbojki. K. P. KRŠKE NOVICE PREDSTAVE POTUJOČEGA KINA. Vsako soboto in nedeljo predvajajo na Raki, Vihrah in Velikem Podlogu filme, ki jih posreduje krška Delavska univerza s programom svojega potujočega kina. Pri propagandi in organizaciji predstav pomagajo mladinci in prosvetni delavci. Na prvih letošnjih predstavah pa so že opazili upadanje števila gledalcev, kar je v prvi vrsti posledica prodiranja televizije na kr^o podeželje. Zato bo letošnja sezona najbrž zadnja sezona potujočega kina. PIONIRJI - FILATELISTI. Na krški osnovni šoli deluje že več let filatelistični krožek. Pionirji se pod vodstvom mentoija Slavka Sribarja sestajajo vsak teden v prostorih otroškega vrtca. Pripravili so potujočo razstavo, ki bo pod naslovom „Znamka kot učno-vzgojno sredstvo" obšla vse šole, ki še nimajo filatelističnih krožkov. Mladi filatelisti pa že zbirajo gradivo za razstavo „Turizem na znamkah", s katero se bodo vključili v prireditve, posvečene otvoritvi nove osnovne šole. STROKOVNA PREDAVANJA ZA NERAZPOREJENO PREBIVALSTVA. Nerazporejeno prebivalstvo z obn.očja krške občine bo v januarju, februaiju in marcu poslu-alo obvezna strokovna predavanja o obrambni vzgoji. Predavanja obse-rajo tri teme: Radiološka, kemična m biološka sredstva in zaščita pred njimi. Kako si pomagamo v hudih nesrečah in vojni. Vloga in naloge civilne zaščite in občanov. V jeseni bodo obvezniki obrambne vzgoje poslušali še predavanje o Samopomoči in prvi pomoči ponesrečencu. 15. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE. Jutri se bosta prvič v letošnjem letu sestala oba zbora krške občinske skupščine. Na dnevnem redu bo tokrat 13 točk, med katerimi bo tudi sklepanje o izhodiščih za sestavo dohodkov in izdatkov ob-' činskega proračuna, sklepanje o stopnji prispevka za otroško varstvo ter razprava o razvojnem načrtu vseljudske obrambe med 1971. in 1975. letom. POROŠTVENA IZJAVA SKUPŠČINE. Za premostitev finančn^ težav pri prekvalifikaciji rudarjev je rudnik Senovo najel pri Zavodu za zaposlovanje SRS 200 tisoč dinanev posojila za obdobje desetih let. Poroštveno izjavo za najetje kredita je izdala občinska skimščina Krško. ZAMENJAVE V SVETIH. Namesto Jožeta Rajgl^ je v svetu za gospodarstvo sedaj Pavle Krošelj iz Tovarne papirja, namesto razrešenega Lada Trampuša pa je bil imenovan Stane Žigante, zasebni obrtnik iz Krškega. 20-LETNICA FILATEUSTlC-NEGA DRUŠTVA. Pomembno o\y letnico bodo člani krškega Filatelističnega društva proslavili z društveno razstavo, ki bo prikazala izbor najlepših znamk vseh zbirateljev. Ta čas je v društvu včlanjenih 27 filatelistov iz Krškega, Leskovca, Brestanice in Senovega. V Šolski kuhinji osnovne šole v Krškem sk^ajo na dan po 500 malic. Za razrede v samskem liloku odnašajo šolaiji malico med {javnim odmorom. Na sliki: na poti z južino za lačna usta. (Foto: J. Teppcy) r' Gorišek v stoto leto Tretjega februarja bo praznovtd rojstni dan najstarejši mož v -sevniški občini; to je Valentin Gorišek z Brega pri Zidanem mostu, ki bo ta dan dopolnil 99 let. Da je še kar pri moči, le sluh in vid mu pešata, smo se prepričali ob obiskih. Krajevna organizacija RK se ga je ob rojstnih dneh spominjala z obiskom in skromnim darilom. In če smo že pri najstarejšem moškem, naj navedemo še, da je najstarejša občanka Marija Brečko iz Razbora, ki se je rodila 30. novembra 1871. § ^ ZA OTROŠKO VARSTVO 15 ODST. VEC Po zagotovljenih stalnih virih dohodka bo v letošnjem letu'namenjeno za neposredno otroško varstvo 393.640 dinaijev. Občinska skupščina Sevnica je v ta namen že sprejela odlok, ki predpisuje, da je treba od osebnih dohodkov plačevati 0,45 e^st.vprispevka, od pokojninskih osnov pa 0,40 odst. Ce tako zbranemu denaiju prištejemo še občinski prispevek, dobimo zgornji denarni znesek, ki je za 15 odst. večji kot v letu 1970. LOKA; ŠTIRJE „TRANSVERZALC1“ Planinsko društvo Radeče je ime- lo doslej v Loki pri Zidanem mostu tri svoje člane, ki so prehodili veliko slovensko planinsko transverzalo. To so: Lojze Mlinar ter Marija in Tone Koritnik. Zdaj se jim je pridružil še župnik Rudolf Jerman iz Loke. V Loki je tudi več dijakov in študentov, ki so prehodili že precejšen del transverzale Preveč skladov? Sestavljalci osnutka letošnjega sevniškega občinskega proračuna predlagajo, da bi ukinili tri izmed devetih občinskih namenskih skladov. Po tem predlogu bi lahko ukinih zdravstve-noinvesticijski sklad, sklad Dušana Kvedra in sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Ker bi namen in naloge prvega prevzel sklad za negospodarske investicije, drugega interesna skupnost, tretjega pa kulturna skupnost, katere ustanovitev pripravljajo, menijo, da bi omenjene tri sklade lahko ukinili, ne da bi trpela dejavnost, zaradi katere so bili ustanovljeni. NASLEDNJI KO'RAK 0'D SODELOVANJA: Pripojitev k močnemu Priprave na pripojitev Kovinskega podjetja k STT — Veliki razvojni načrti — Mnenje direktorja Trideset mihjonov novih dinarjev in 300 zaposlenih, to je načrt sevniškega Kovinskega podjetja za leto 1975. Odveč je izgubljati besede, kolikšen pomen bi tako podjetje imelo za Sevnico, kjer bo primanjkovalo moških delovnih mest, in za bhžnje Kozjansko nasploh, vprašajmo raje direktorja podjetja inž. Blaznika, kolikšne so možnosti za tako velik skok v naslednjih petih letih. ,J)a bi uresničili te zamisli, potrebujemo 13 milijonov dinarjev investicijskega denarja. Polovico bi porabih za graditev še ene proizvodne dvorane, velike 1.800 površinskih metrov, drugo pa bi bil obratni denar. Ce me vprašujete, ali imamo jamstvo, da bodo toliko denarja zbrali, me vprašate preveč. To je odvisno od republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva in od Strojne tovarne Trbovlje, h kateri se nameravamo spomladi pripojiti. Ker pa je za razvoj na^ga podjetja občina še po- KAM %M0-5 V prodajalni ELEKTROTEHNA v Sevnici lahko po stari ceni kupite trajno gorečo sobno peč na premog EMO-5. Tudi praktične in ekonomične ročne motorne žage ameriške znamke HOMELITE imajo še na zalogi. Prodajalna Elektrotehna v Sevnici je vselej založena z vsem elektrotehničnim materialom, gospodinjskimi stroji in pripomočki, vodnoinstalacijskim materialom, keramičnimi ploščicami, sanitarno keramiko in drugo opremo za kopalnice, kuhinje in druge prostore. Od 1. februarja bodo vse blago spet prodajali na potrošniški kredit. Obiščite prodajalno ELEKTROTEHNA v Sevnici, Krškem in Novem mestu! (Po-E) SEVNIŠKI PABERKI BLIŽA SE „MOŠKI“ PRAZNIK. Komaj dober mescc jc še do sevniškega „moškega" praznika - 40 mučenikov, ko priredijo salamarsko tekmovanje in zalijejo svoj praznik - moški sami. Prireditelji znova pozivajo tekmovalce, naj zdaj razmišljajo in pripravljajo kar najboljše salame, da se bodo častno potegovali za priznanja in nagrade. PROMETNE ZAGATE. Prejšnjo nedeljo je po pomoti prek Blance peljal 40-tonski tovornjak (cisterna), poln bencina. Pri zloglasnem podvozu na Blanci, kjer morejo pod železniškim mostom samo vozila, ki niso vi^a od 2,7 m je cisterna zadela ob most in sc poškodovala. Ker je bencin izhlapeval, vlaki niso smeli voziti, ker bi iskra izpod koles gorivo takoj vžgala. Zagato so le nekako rešili, poškodovana cisterna je odpeljala proti Sevnici. Ker pa so na scvni^i bencinski črpalki že imeli polne rezervoarje, jc morala čez leseni sevniški most, ki dovoljuje samo 12 ton nosilnosti. To je še en primer, kako velike so prometne težave, ker mostovi in ceste niso primerno urejeni. NOC VLOMILCEV. V noči med 18. in 19. januarjem je v Sevnici gospodaril vlomilec ali skupina vlomilcev. Najprej je nekdo vlomil v bife na železnici postaji, od koder je odnesel cigarete in še nekaj drugih stvari, poskušal je vlomiti tudi v skladišče, kjer bo nova telefonska centrala, vendar se mu je zlomil sveder vrtalnega stroja, pri poslovalnici 6, kjer prodaja domače trgovsko podjetje Konfekcijo, pa je prežagal lok obešanke. Ce se bodo take noči pogosteje ponavljale, bo treba za varnost bolje poskrbeti. MILICI RAZBILI VRATA. Dva nekdanja obsojenca, ki sta prebila kazen v KPD Dob, sta se te dni prek Sevnice vračala domov. Že v Sevnici nista mogla zdržati; napila sta se in tako nadlegovala ljudi, da jih je morala miMca zadržati v priporu do streznitve. Pri tem sta razbila vrata in naredila precej škode. Že naslednji dan je morala milica spet posredovati. Posebno enega je pijača čisto zmešala, tako da ni in ni hotel odnehati in se odpeljati domov. KDO JE KRIV ZA SRAMOTNO STRANISCE? Kolektiv sevniške železniške postaje nam je poslal obsežno pismo, v katerem pravi, da je už^jen, ker smo grajali zanemarjeno stranišče, nismo pa napisali, kdo je kriv, da jc tako. Omenjeno javno stranišče so začeli preurejati in bo postaja v ta namen plačala 35.000 dinarjev, kar je zelo veliko. V pismu je navedeno, da jc samo v letu 1970 porabila postaja za vzdževanje postajnega stranišča nič manj kot 7.760 dinarjev. Daje stranišče tako slabo, so krivi uporabniki, torej pot-' niki, ki uničijo ali pokradejo vse,j kar morejo. Postaja je navedla še primer, kako je bilo 18. januarja odprto preurejeno žensko stranišče, pa je bil že v pičlih 12 urah ukraden sifon na umivalniku in vrvica pri rezervoarju za spuščanje vode. Balkan torej v svojem slabem pomenu besede sega tudi k nam. teCaj za KINOAMATERJE. v soboto, 30. januarja, se bo v Sevnici začel tečaj za kinoamaterje. Vodil ga bo priznani filmski strokovnjak Boris Višnovec iz Ljubljane. Vabljeni so vsi ljubitelji amaterskega filma. \wrKiii: sebno zavzeta, upam, da načrti ne bodo ostali samo na papir- ju.“ Tako je pojasnil direktor podjetja, id je zadnja leta sorazmerno zelo napredavalo. Letna vrednost proizvodnje se približuje 4 milijonom dinarjev, zaposlenih je 75 ljudi (skupaj z vajenci 108), in kar je posebno značilno: Kovinsko podjetje Sevnica dela izkjučno za Strojno tovarno Trbovlje in se je pri tem specializiralo predvsem na izdelovanje separacijskih naprav za pesek in premog. Ker je sedanje sodelovanje že tako tesno, ni nič čudnega, če se sevniški kovinarji pripravljajo na pripojitev k močnemu trboveljskemu podjetju. Zdaj pripravljajo pogodbe, v februarju ali marcu pa bo referendum, na katerem bodo svoje mnenje povedali tudi delavci. Pričakujejo, da bodo povečini za pripojitev, saj že dosedanje tesno sodelovanje kaže vrsto koristi. M. L. OPRAVIČILO V kratki izjavi predsednika ObS Marjana Gabriča, kako bo z gradnjo vodovodov v letu 1971, smo pomotoma zapisali, da na Studencu že tri leta gradijo vodovod, pa še vedno ni do^ajen. Graditev je resda dolgo trajala, vendar je zdaj vodovod že dograjen v veliko veselje tamkajšnjih prebivalcev. Graditeljem, posebno pa gradbenemu odboru se za spodrsljaj opravičujemo. Do letošnje zime so morali sevniški kovinaiji delati tudi v mrazu in dežju brez strehe nad Jjji vendar so vztrajali. Celo več; po stopnji rasti celotnega dohodka so zadnja leta med prvimi ' občini. Zdaj, ko so pri žagi zgradili proizvodno dvorano, veliko 1200 kvadratnih metrov, 1 izboljševale tudi delovne razmere, ki so bile doslej težke kot nikjer drugje. Na sliki: delovni razg ^ kovinarjev, v ozadju nova stavba. (Foto: Legan) i I SE PO PRVIH IZRAČUNIH OBETAJO ZA LETOS: »Pajčevine« v občinski blagajni^ Po osnutku proračuna manjka 1,7 milijona din — Za šolstvo je treba ^ spevati 34 odst. več, za druge potrebe bo denarja le nekaj več ,^skrbljen sem, zelo za^rbljen, kako bomo uskladili dohodke in izdatke občinskega proračuna za letošnje leto. Ukrepi, katerih namen je zmanjšati splošno porabo, bodo delovali, potrebe pa obstajajo in se celo večajo. Porabniki proračunskega denaija hočejo letos 31,6 odst. več denaija kot lani, občinska blagajna pa bo imela le 4,9 odst. več dohodkov.“ čini občin, toda letos bo , ^ dvomno izjemno te:^o r |j, čunsko leto, zato ni ^ j| nega, če so ponekod s gledi. , J Ob upoštevanju vsen ^ ukrepov glede penj, višine osebnih j^iii in drugih meril, ki dohodke občinskega '9 -čuna, so v Sevnici izračun se občinski proračun za j 1971 lahko nadeja 9,2 dinarjev dohodka, kar je odst. več kot lani. Ob tem povečanju čina več denarja dati ^ [j v občini. Sanacija tos nadaljuje, republiška ^ ževalna sl^pnost mora znašati občinski 34 odst. več kot lani. ^ ko je lani občina za a šolstva prispevala nekaj ^ milijona dinaijev (drugo republika), mora letos ' dati 2,48 mihjona dina>3® '^sti Ce ta denar odštejei^^^j^jiif ne za financiranje drug^ skih potreb še 6,687 jev, to pa je le za 4,9 kot lani ali v denarju din več. Kako iz tega jjA izboljšati osebne dohodK ki delajo v javnih služb^j^ več nameniti za social . ,jf stvo, kulturo in vrsto javnosti, ki jih plačuj^ ^ Predsednik občinsK®^ jji? NA ROB KVIZA V SEVNICI Prijetno s koristnim Prvo kviz tekmovanje je pokazalo, združiti prijetno s korisinim tudi da je mogoče v kmetijstvu Vse mogoče kvize in tekmovanja, od pametnih do manj pametnih in celo neumestnih, prirejamo pri nas, zakaj ne bi enkrat organizirali tekmovanja v poznavanju kmetijstva in kmetijskega kreditiranja. Tako so si najbrže mislili prireditelji kmetijskega kviza, ki je 17. januarja pritegnil toliko ljudi, predvsem mladih, da so povsem napolnili veliko dvorano gasilskega doma v Sevnici. Verjetno je, da se na nobeno kmetijsko predavanje, pa četudi bi bili na voljo najbolj moderni avdiovizualni pripomočki, ne bi zbralo toliko ljudi. Organizatorja - Kreditna banka Celje in Kmetijski kombinat „Zasavje" - sta zato raje združila prijetno s koristnim. Nastopil je celjski ansambel ,,Rom‘, predstavil se je domači pevski zbor pod vodstvom Viktorja Krenčiča, mladinci pa so se pomerili, kdo bolje pozna kmetijsko hranilništvo in kreditiranje ter strokovna kmetijska vprašanja. Za tekmovanje je bilo tolikšno zanimanje, da vsi tekmovalci niti niso mogli nastopiti. Tek- movali sta dve petčlanski ekipi, v eni so bili mladinci iz lastne, kombinatove kmetijske proizvodnje, v drugi pa tisti, ki proizvodno sodelujejo s kombinatom. Zmagali so prvi; za nagrado so prejeli 300 dinaijev na hranilni knjižici, razen tega pa še vsak hranilno knjižico s 30 dinarji. Razdelili so tudi tolažilne nagrade, vse v obliki hranilnih knjižic in prvih pologov. Višine nagrade ne želimo primerjati z nagradami v beograjski „Ligi znanja” ali v oddaji „Izkažimo se!“ To ni važno, pomembnejše je, da se potrudimo pritegniti mlade ljudi in na privlačen način vzbuditi v njih razmišljanje o kmetijstvu, o njegovih križpotjih in izhodih, o nujnosti kreditiranja in pomembnosti kmetijskega hranil-ništva. Tekmovalci so pokazali, da dokaj dobro poznajo kmetijstvo in da se zavedajo, katere poti vodijo do enakovrednega življenja kmeta ali kmetijskega delavca. Ce je kviz vsaj malo pripomogel v tej smeri, je naredil veliko. M. L. Tako ugotavlja predsednik občinske skupščine Sevnica Maijan Gabrič, ko prikazuje podatke prvega izračuna, v katerem je črno na belem, da v občinski mošnji manjka nič manj kot 1,7 milijona novih dinaijev, če bi hotela ustreči vsem, ki prosijo občinsko pomoč. Vsakoletnega tarnanja glede proračuna smo sicer vajeni v ve- s SEJE IZVRŠNEGA ODBORA 0|K SZDL ščine vztraja da je v nujno potrebno vec krajevnim skupnostim* narja bo treba namenu* munalna dela. Tu sodel*^ f čani in občinska oplodi. V večini drug^^^j^ rov bo treba ,jezati SZDL želi stalen vir dohodka Dosedanja pomoč je zaostajala — Po izračunu bi organizacija potrebovala 0,1984 odst. narodnega dotiodka, kar bi uveljavili postopoma bodo dali tudi v javno - 'fP' Na zadnji seji izvršnega občinske konference SZDL Sevnica, ki je bila 19. januarja, so sklenili predlagati občinski skupščini, naj sistemsko uredi financiranje dela Socialistične zveze. Za kaj gre? Vodstvo organizacije že dalj časa ugotavlja, da denarna pomoč, ki jo za svoje delo dobiva iz občinskega proračuna, že dalj časa zaostaja za rastjo narodnega dohodka. V letu 1968 na primer, se jc narodni dohodfek povečal za 25 odst., dotacija organizaciji pa le za 5 odst. Dosti bolje ni bilo lani, ko se je narodni dohodek povečal za 38 odst., pomoč organizaciji SZDL pa le za Iv odst. Republiška konferenca SZDL je priporočila, naj bi tudi v občinah sistemsko uredili to vprašanje, pomeni, da bi organizaciji' zagotovili stalen del narodnega dohodka. Ko so v Sevnici izračunali potrebe SZDL,-ki ima več tisoč članov in 32 krajevnih organizacij in bi za svoje delo potrebovala približno polovico več denarja, kot ga je dobivala doslej, so ugotovili, da bi za to potrebovali 0,1984 odstotka celotnega narodnega dohodka v občini. Ker sc izvršni odbor zaveda, v kakšni zagati so sestavljalci letošnjega občinskega proračuna, jc sklenil, da bi prvo leto organizacija zahtevala 80 odst. tako predvidenega denarja, naslednje leto 90 odst. in v letu 1973 toliko, kot bi nanesel izračun s pomočjo tako določenega količnika. V drua točki dnevnega reda je izvršni odbor SZDL predlagal občinski skupščini, naj bi sprejela občinski odlok o preskrbi s pitno vodo ter o upravljanju in vzdrževanju javnih krajevnili vodovodov. To je sklenil predlagati zato, ker so se pojavili nekateri spori. M. L. SKROMEN PRESEŽEK OBČINSKIH DOHODKOV Medtem ko so v nekaterih bolj r^vitih občinali občinske „mošnje“ skorajda pokale od velikih dohodkov, je sevniški proračun šele malo pred koncem leta imel toliko dohodkov, kolikor je bilo v proračunu predvideno. Zdaj je dokončno znano: celoletni dohodki so znašali 8.306.500 dinaijev, kar je 279.075 din ali 3,4 odst. več, kot je bilo v načrtu. Vendar tudi tega, dokaj skromnega presežka, ni mogoče porabiti, ker velja zvezni zakon, ki to preprečuje. RADIO SEVNICA j NEDELJA, 31. - 10.30 - Občinske novice , poročila - Reklame in ^ dilo sc je v preteklosti S na vam predstavlja -sveti - Reportaža o \ Kako si naši občani P , 'j ohraniti kulturno ; jg vori vam režiser Maškar^® j Hladnik - Kaj je soul 1 daja) - Naši poslušalci C ^ pozdravljajo - Zaključek ' SREDA, 3. l EBRUABJ^iia^ i Reklame in oglasi ~ ' I v preteklosti NAJ I Segli smo na knjižno Aleksander Solženicin, Dcnisoviča Parada star i Igra vam ansambel Mihe ; | ključek oddaje. f t t t i t i t t f 4 0 f * t * t Bralci, presodite sami Odgovor predsedniku ObS Cirilu Pevcu Takšnile dialogi postajajo ^alu mučni, toda vseeno se ^asam, ne toliko zaradi pojas-^vanja glede sklepa občinske ^pŠčine, kolikor zaradi želje, ^ ® na oprijemljivem primeru t močeh prispeval k jas- i pojmovanju vloge tiska 't * i t * i i t i t t 0 t i i i i i i i i i i i * i i i ® ^formiranja. *Wor je prebral moj prispevek i.Delu", W je bil objavljen 11. ^embra lani, in pojasnjevanje Pfiasednika občinske skupščine J •»i® Cirila Pevca v prejšnji ,^ilki Dolenjskega lista, si lah-sam ustvari sodbo, če so očit-o enostranskem obveščanju, . •'uencioznem zavajnju javnosti senzacionalnosti upravičeni. mi bo dovoljeno del mo-članka ponoviti: „Občinska zao^t • ^ je po predpisih dolžna ^otoviti preskrbo z mesom, J ? .J® morala izbirati med na-dnjuni možnostmi: ali dovo-n Podražitev mesa, kar bi bilo ni. • ^ ^ sklepom ZIS o zamrz-^nju cen, ali kriti razliko za-jjjSe, za kar občina denarja luH K tretja možnost, skleniti, J 01 nekaj časa še klsJi v šent- Toliko o tem, zdaj pa še o tistem, zaradi česar želim spregovoriti. Tov. Pevec mi očita senzacionalizem, zavajanje javnosti, tendenciozno poročanje, neživljenjski odnos, celo malomarnost (to slednje' me edino prizadene), skratka vse, kar grdega ve o tisku, mi naprti samo zato, ker sem naredil nekaj, kar ni bilo njemu po volji. Rad bi samo ve-(fel, v čem je senzacionalizem, v čem zavajanje javnosti? Naj članek vnovič prebere in pove, če je to v izpuščanju bistvenih dejstev? Sprašujem, katerih? Zakaj tega ne pove? Je senzacionalizem v naslovu ,,Zagata zaradi klavnice**, kar on trdi? Po tem sklepanju je „Delo“ senzacionalni list, ker ima vsak dan polovico podobnih naslovov. Rad bi vedel, v čem sem brez obrazložitve označil sklep kot nezakonit, ko je ves članek kratka, jedrnata obrazložitev skupščinskega sklepa! Naj mi ne zameri: prepoceni in preveč prozorna je metoda, nekaj, kar mu ni všeč, po- r n, ■"•'“J ^aaa »c ruoii v aciii- da iiCKiij, iv«u mu m y\j- t vete • klavnici, čeravno jo je vprek obmeče z nepriljubljenimi 5 ker inšpekcija ukinila, oznakami. V kaj drugega ko v iii • opravljeni moderniza- besedne puhlice naj izzvenijo? pravilniku tehničnih predpisih, ki veljati z letošrijim J m dokajšnji investiciji zavari nekaj leti ne odgo- l^g^^^htevnemu pravilniku o smislu se članek na- sprašujem, v Mar zavajanje javnosti? ni v kratki zgoščeni obliki, 2atPt?° terja novinarsko pisanje, Ver ^stveno, kar tov. Pe- lu J . našteva po točkah, dam ^."^teva, naj mu jaz do-nepa . ^o^ko v obliki oseb-(ki v poročilu o seji •noge? iskati). Ne bi skiin?'- da se je občinska ! stavnii; v, *"• seji je prea- f mo7„ ^®rcatorja pokazal na to 0 .''^•^dar ga niso hoteli š vendar bi bila to f ^ela ^^/”?žnost. Razen tega je t občinska skupščina še t najvišje samo- tf vodtJ*® v občini vpliva na " 5e Trebnje, naj začasno izgubo, zlasti še, ker ijjjjJ tudi drugje izbube pri pro-in nemogoči sedanji tako in tako ne mo-^ Olgo veljati, če hočemo, da jp^nitev ne bo napravila v go-več škode kot ko-(fa ig y treba posebej navajati, morala prenesti že Turt- stvari, konit * *]ednje bi bil lahko za-Na V7t • izhod. Toda ne. iinsK tov. Pevca je ob- kojijt ,1., P^^ina sprejela neza-Vsega čeprav je bilo že od Hiogogp jasno, da ga ne bo Host pristoj- nic^e skupščine pač ne kovne 1 zakonske, stro- ^kcije*'^ veterinarske in- Ker pravica do obveščenosti ni fraza in ker menim, da bralci niso predmet manipulacije, da se jim nekaj lahko da, drugo pa ne, naj znova poudarim, da je tisk dolžan poročati tudi o manj ljubih rečeh. Objava poročila s seje občinske skupščine ni stvar zaprosila predsednika občinske skupščine (kako nedolžna beseda!) niti najine večje ali manjše naklonjenosti, obveščenost je samoupravna pravica v vsem svojem pomenu besede. Mar ni značilno mnenje tovariša Pevca (ki trdi, da sem kršil pravico do obveščenosti), izrečeno na seji, da bi kazalo dopolniti poslovnik občinske skupščine, ki bi ob podobnih prime- nika svoje iskanje ,grešnega kozla“ za neuspeh nezakonitega sklepa. V kakšnih primerih, sprašujem, kaj naj bi občinska skupščina Trebnje tam doli na Dolenjskem skrivala pred javnostjo, če tega ne počne niti republika niti zvezna skupščina? Ciril Pevec se v odgovoru nenadoma zelo zavzema za obveščanje javnosti, seveda poudarja, da za objektivno, hkrati s tem pa utemeljuje svoje zaprosilo, da ne bi poročali o seji, češ da ,,v javnosti nasploh težko najdejo pravilno oceno ukrepi, ki jih mora v določeni situaciji sprejeti občinska skupščina**. Ni v tem podzavestno rečeno, da vsa sposobnost presoje sedi na seji občinske skupščine, če ne celo v samem predsedstvu? Se ne skriva v tem podcenjevanje vseh tistih tisočev občanov, ki imajo pravico prek svojega glasila zvedeti, kaj delajo in kaj sklepajo njihovi odborniki? Odborniki, la so jih oni izvolili in so njim odgovorni. ^^RJAN LEGAN § S S s s s s # s s J s \ $ s S s s J 0 0 Kar 78 tekmovalcev se je v šobbto,^3. januarja, udeležilo občinskega šolskega smučarskega prvenstva v Trebnjem, kar je nov dokaz, kako naglo se je ta koristni šport razširil med mladino. Rezultati tekmovanja so na športni strani. Na sliki: mladi smučaiji čakajo, kdaj jih bo spustil po strmini štarter Franjo Videčnik. (Foto: Legan) KAKŠNE BODO' MOŽNOSTI GRADITVE Ne: slabokrvno, »uradniško«! rebnje Kraj se mora tudi ustrezno gospodarsko razvijati, zato novi načrti — Te dni bo razgrnjen zazidalni načrt Pavlinovega hriba in dela Starega trga — Skupno: 565 stanovanj z 2170 ljudmi — Prostor za obrt Trebnje se čuti utesnjeno v svojem razvoju. Komaj dve leti stari urbanistični načrt ne ustreza več potrebam, ki jih teija razvoj mestnega naselja. Največja njegova pomanjkljivost je po mnenju strokovnjakov, da preveč poudaija upravno ^ogo središča občine, za-nemaija pa razvoj proizvodnih zmogljivosti. Če bi na primer kdo hotel graditi obrtno delavnico, ki povzroča dosti hrupa, bi se znašli pred vprašanjem: kje? Da bi zagotovili zemljišča in urbanistični razvoj kraja za prihodnjih 5 do 8 let, je občina naročila pri novomeškem podjetju Dominvest izdelavo novega zazidalnega načrta, ki bo v prihodnjih dneh v Trebnjem mesec dni javno razgrnjen, tako da bodo občani in delovne organizacije lahko dali nanj svoje pripombe. Kakšne bodo osnovne značilnosti tega zazidalnega načrta, ki bo zajemal predel od občinske stavbe do križišča pri obratu Modnih obačil, vse, kar je severno od asfaltirane ceste? Na tako imenovanem Pavlinovem hribu je predvidcšha gradnja 5 skupin večetažnih blokov, ki bodo imeli skupno 132 stanovanj. Na severnem delu tega hriba je načrtovana graditev 35 individualnih stano- vanjskih hiš, ki bodo predvsem paN^jonskega tipa. Severozahodni del Starega trga bo pozidan z vitimi stavbami, severovzhodni pa z zasebnimi stanovanjskimi hišami. V južnem delu Starega trga, ob cesti, ki pelje proti Mirni, so predvidene obrtniško-stanovanj-ske stavbe. Tam se bo v prihodnje razvijalo obrtniško središče. Razen tega načrt predvideva še gradnje trgovine, otroškega vrtca in uslužnostnih servisov. V predelu, ki ga zajema zazidalni načrt, je skupno načrtovanih 565 stanovanj, od tega 213 v obliki stanovanjskih hiš, 252 pa v blokih. Ko bo predel dokončno poseljen, bo štel 2.170 prebivalcev, tako predvideva načrt. V tej stanovanjski soseski bo imela svoj dom marsikatera družina in bi bilo prav, da si predvsem tisti, ki nameravajo graditi, ogledajo, kakšne možnosti predvideva razgrnjen zazidalni načrt. M. L. PRUETTNA NOlVICA ZA STARŠE IN OTROKE Lepši drugi dom za malčke Spomladi bodo v Trebnjem začeli graditi sodot>en otroški vrtec — Večina denarja zagotovljena Kako doi večjega prtdeilka krompirja? (i.) ne bo prisluhnil, ne bo uspel )Y nasvetov za pridelovanje industrijskega krompirja: o -„J^zemlje, gnojenju, siljenju krompirjevega semena in saditvi - mirenska tovarna za industrijsko predelavo t^lke priložnost le za tiste kmete, ki boo znali povečati ^ ob določeni odkupni ceni tudi zanje kaj ostalo. . . P*^sluhnil, ne bo uspel. Ce želijo poljedelci postati ^ ^*^“^Jskega krompiija, morajo bolj slediti strokov-Da bi kmete seznanili z nekaterimi novostmi v ^ompirja, smo povzeli nekaj praktičnih nasvetov iz ^ j® ^ Repanšek, y slovenskih krompiiievih sort, v nekaterih večjih «tibanjskeobčme. nekatere iOfi '•“Dir "•''••"Hu icve rastli-in ^ rahlo zemljo, ki jo s hlevskim Gnojimo s približ- ^ofe^OVRENC: bo. Čakalnica dneva železni- praznujejo sredi Tak železniški železničarji, 1;; ° s predstavnikom % in železničarji, PritožK poslušajo proš-'^^jno - P^^^nikov, da bi zgraditi tla 3 ^ čakalnici so rekoč sestanku v tem no 300 centi hlevskega gnoja, več je predrago, ker rastlina tega stroška ne poplača, posebno še, če ne dodamo dovolj fosfornih gnojil, ki jih v gnoju primanjkuje. Umetna gnojila, seveda pravilno uporabljena, se izplača trositi tudi v velikih količinah, čeravno so preccj draga. Da jc to res, so dokazali poskusi. Uporabljamo mešana gnojila, ki vsebujejo vse tri osnovne sestavine: dušik, fosfor in kalij. Pri nas sta na voljo mešanici 8:12:16 in 8; 16:22. Za pridelovanje krompirja jc pomembno, da sc v mcšanicah nahaja kalij v obliki sulfata, ne pa klorida, ker klor zmanjšuje odstotek škroba, ki je za indusUijski krompir še posebno pomemben. Siljenje krompirja (kar dosežemo, če damo semenski krompir v plitve zaboje, na toploto približno 10 stopinj C ter na svetlobo, ki spodbuja rast kratkih, debelih kaličev) jc zelo koristno v vsakem primeru. Siljenje skraikj čas rasti, to pa jc posebno va/no zaradi krompirjeve plesni, ki se v toplih in vlažnih poletjih redno pojavlja in dela izredno veliko škodo. Se nekaj je treba upoštevati: krompirjevega semena iz toplih prostorov nikakor ne smemo takoj šii-diti v hladno zemljo, sicer se bo pojavilo škodljivo gomoljčkanje. Poprej ga je treba dati za nekaj časa na hladnejši prostor. Se enkrat poudarjamo: siljenje ima velike prednpsti. Siljen krompir začne rasti že pri petih stopinjah, nesilien pa šele pri osmili stopinjah toplote v zemlji. Pri sajenju je treba paziti, da se ohrani kar največ kaličev. Saditi je treba čimbolj zgodaj. V poizkusih, ki jih je naredil inž. Repanšek, je dal krompir, ki je bil sajen mesec dni prej, celo 110 centov večji pridelek, čeravno jc rastel ob enakih drugih razmerah. Brž ko so za rast krompiija ugodne možnosti, je treba pohiteti s sajenjem. Tu lahko veliko pomagajo stroji z večjo delovno storilnostjo, ki omogočijo, da seme čimprej spravimo v zemljo. Po novem priporočajo, naj znašajo medvrstne razdalje 70 cm, ne pa 62,5, kot je veljalo doslej. Večjo razdaljo terja strojna obdelava, ki se vse bolj uveljavlja. Zato pa je treba povečati gostoto v vrstali na 25 do 28 cm. Tako dobimo približno 50.'000 rastlin na hektar, m če da vsak grm vsaj po! kilograma pridelka, znaša to 250 fcntov na hektar. To pa jc količina, ki že daje večji dohodek poljedelcu. (Nadaljevanje prihodnjič) Ce bo šlo vse po računih, bo Trebnje letošnjo jesen imelo nov, moderen otroški vrtec. Kaj naj bi si lepšega želeli naši naj-mlajši, ki zdaj gostujejo v zasU-nih prostorih v bloku, za letošnji občinski praznik, kot bi bila to dograditev vrtca? Trebnje z otroškim vrtcem doslej ni imelo sreče. Ko je že kazalo, da bi do njega prišlo s pomočjo angleške mladinske dobrodelne organizacije, se je vse skupaj neprijetno končalo. Montažna stavba ni ustrezala, odpeljali so jo v Veliki Gaber, kjer jo šola in krajevna skupnost koristno uporablja. Nov vrtec bo stal malo ni^e od montažnega, po prvih izračunih projektantov bo gradnja veljala 1,41 milijona dinaijev, vendar se bo zaradi splošne podražitve v gradbeništvu cena precej dvignila. Za prvotne gradbene stroške je denar v glavnem zagotovljen. Nekaj, bo prispevala temeljna izobraževalna skupnost, ki bo investitor, približno 330.000 dinaijev bo posodila Dolenjska banka in hranilnica, nekaj nad 852.000 dinaijev pa bo znašalo republiško posojilo, za katerega je občinska skupščina 21. januarja že izrekla jamstvo. DVA KONCERTA s. MIHELČIČA Ansambel Silvestra Mihelčiča jc zaradi svojevrstnosti ljubiteljem narodnozabavne glasbe že dobro znan. Na nedavnem ptujskem festivalu tovrstne glasbe je dobil prvo nagrado za najboljšo melodijo in najboljše be.sedilo. Ansambel bo v torek, 2. februarja, nastopil ob 17. uri Mirni, ob 20. uri pa v Trebnjem. Čeprav obstaja bojazen, da bi se zaradi podražitev kaj zataknilo, so na občini prepričani, da bodo tudi take težave premostili. Prve pogodbe za krompir Kmetijska zadruga Trebnje, ki bo organizirala pridelovanje krompiija za novo tovarno na Mimi, bo s prvim februaijem začela sklepati pogodbe s lane-ti. Najprej bodo začeli v okolici Velikega Gabra, kjer so zelo dobri ^ pridelovdci krompiija. Prvi dan bodo sklepali pogodbe v Pristavici pri Biču. Kot je znano, bo prodajna cena 50 par, vendar bo kmet deležen nekaterih ugodnosti, tako da bo, če upoštevamo te ugodnosti, prodajna cena blizu 60 par. Olajšave za kmete Trebanjska občinska uprava pripravlja odlok o prispevkih in davkih, ki predvideva dokajšnje davčne olajšave za kmetovalce, predvsem tiste, ki bodo vlagali svoj ali posojen denar v preusmeritev in specializacijo kmetij. Ker bo šlo za pomembne zadeve, bodo osnutek odloka poprej dali v javno razpravo. < > Vel. Gaber: v nedeljo zber RK Da bi poživili delo krajevne organizacije Rdečega križa sklicujejo v Velikem Gabru za nedeljo, 31. januarja, občni zbor, združen z zdravstvenim predavanjem. Na zboru bodo govorili tudi o razdelitvi materialne pomoči tistim, ki tako pomoč potrebujejo. Štefan: le v določenih dnevih že od novega leta sem je Mercatorjeva prodajalna v Stefanu zaprta. Odbornik Stane Auersperger je na zadnji seji občinske skupščine vprašal, zakaj je tako, direktor Mercatorjeve poslovne enote Gradišče Stane Marinšek pa je odgovoril, daje imela ta prodajalna v 10 mesecih približno pol milijona starih dinarjev izgube in da so se odločili, da jo zapro. Odbornik s tem odgovorom ni bil zadovoljen, zato so sklenili, naj se sesta-' nejo predstavniki Mercatorja, oddelka za gospodarstvo in odbornik ter določijo nekaj dni v tednu, ko naj bi bila trgovina odprta, ker ni dovolj prometa, da bi bila odprta stalno. VOLITVE IN IMENOVANJA Občinska skupščina Trebnje je na zadnjem zasedanju imenovala v komisijo za družbeni nadzor Maksa Kurenta, Janeza Lazarja in inž. Damjana Mlakarja, hkrati pa razrešila Petra Ceferina, ki ni več advokat v Trebnjem. V komisyo za odlikovanja je imenovala Avgusta Gregorčiča, Ivana Polajnarja in inž. Slavka Nemaniča, Vladimirja Ber-ceta pa je razrešila, ker je za to sam zaprosil. V komisijo za verska vprašanja je imenovala Franca Jevnikarja in Slavka Kržana. DROBNE z MIRNE OPUSCENA MAS^RADA? Mirenčani že več let niso priredili sprevoda mask. Skoda, da se ta navada tako hitro opušča. Mogoče bodo zdaj, ko je v kraju turistično društvo, naredili prelomnico in spet organizirali prireditev, da ne bo Mirna imela samo otroške maškarade. SMUČANJE ZA ZAČETNIKE. Društvo prijateljev mladine je v sodelovanju s šolo priredilo smučarski tečaj za pionirje, začetnike v smučanju. Vodil jih je telovadni učitelj Ivan Polajnar. Tečaj je potekal vsak dan po nekaj ur na bližnjih Rojah. Skoda, da je odjuga tako hitro pokvarila sneg. Ker je na Mirni tudi 40-metrska skakalnica, bi bilo treba prirediti še tečaj v smučarskem skakanju. Mladih smučarjev jc vsako leto več, toda le malo je takih, ki obvladajo smučanje in smučarske skoke. UKINJENI URADNI DNEVI? Gozdni obrat Mokronog je imel lani in predlanskim vsako sredo uradni dan za stranke. Ker je letos uprava to ukinila, morajo ljudje hoditi v oddaljeni Mokronog, zato negodujejo zaradi zamude časa in stroškov. Zal ni MRAZA. Mirna ima pod gradom lep kopalni bazen, ki bi ga bilo mogoče koristno uporabiti tudi za drsališče, 2al pa letos ni primer- nega mraza, da bi se naredila trdna ledena plošča. PRIPRAVE NA VODOVOD. Vasi Stan, Gomila in Brezovica se pripravljajo na gradnjo vodovoda. Veliko so voljni sami narediti, računajo pa tudi na pomoč občine^oz. krajevne skupnosti. KOMAJ RAZNOSIJO PO?TO. Mirenska pošta ima težave z raznašanjem poštnih pošiljk. Ker je zbolel eden izmed dostavljačev, mora vse delo opraviti drugi. Pošta je iskala pomožnega pismonošo, vendar ni nikogar, ki bi prevzel to delo, ki je zelo težko posebno v zimskem času. Na pošti upajo, da bodo ljudje njihovo težavo razumeli. MALOMARNO SPLUŽENA CESTA. Odbornik Avgust Gregorčič je na zadnji seji občinske skupščine vprašal, zakaj je tako malomarno splužena cesta Gomila—Vebka Loka, koliko denaija je zanjo namenjeno in koliko ga je bilo porabijo^ nega. Odgovor bo dobil na naslednji seji. TECAJ PRVE POMOCl. Na Mirni so priredili tečaj prve pomoči, ki ga vodi dr. Jože Možgan. Tečaj obiskuje precej žena in deklet, ki se izpopolnjujejo v poznavanju civilne zaščite. D. P. Stran uredil: MARJAN LEGA:t(^‘ : DOLENJSKI LIST 19 Jutri se začne Že pred šolo skozi rešeto in' sito Med šolskimi počitnicami, se pra- vi z jutrišnjim dnem (29. januarja), bodo v Kočevju začeli vpisovati „prvčke“, bodoče učence prvih razredov. Zvedeli pa smo, da bo vpis potekal povsem drugače, kot je doslej. Na dan bodo vpisali okoli 20 otrok. Za vsakega otroka bodo zahtevali vrsto raznih podatkov o njegovem dosedanjem življenju oziroma njegovern razvoju. Bolj učeni rečejo temu, da bodo opravili „socialno anamnezo otrok“. Tudi letos bo Zavod za šolstvo opravil posebne preizkuse o duševnih zmožnostih otrok. Pričakujejo, da bo na kočevski šoli letos vpisanih okoli 180 otrok. Vsi starši bodo dobili, če že niso, pismena vabila, kdaj naj pridejo vpisat svojega „prvčka“. S seboj bodo morali prinesti tudi izpisek iz rojstne matične knjige. J. P. GRČARICE: IGRA ZA PUSTA Grčovljani so v marsičem prikrajšani, ker žive v odmaknjenem kraju. Po meso in kruh morajo v Ribnico ali Dolenjo vas. Mladi si žele razvedrila, za kar jim je na razpolago le gostilna. Potujočega kina že dolgo ni bilo v (Irčarice. Se največ razvedrila nudi ljudem televizija, zato le redki še nimajo televizorja. Prijetna poživitev bo igra, ki jo bo grčevljanska mladina uprizorila na pustno nedeljo na odru domačega prosvetnega doma. -r CENE V KOČEVJU IN RIBNICI Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednjo maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v din za kg) krompir 1.20 1,35 sveže zelje 3,10 3,40 kislo zelje 3,30 2,60 kisla repa 3,50 2,60 cvetača 4,60 4,80 ohrovt 3.60 _ solata 6.00 5,55 radič 13.00 12,10 fižol v zrnju 7,80 7,70 čebula 3.60 3,65 česen 7,90 8.65 korenje 8,00 in 4,30 7,15 peteršilj 6,50 6,85 rdeča pesa 2,80 2,75 jabolka 3,70 4,05 hruške 6,00 — grozdje 5,70 in 6,50 5,95 limone 4,70 4,80 pomaranče 4,10 in 4,70 5,00 mandarine 5,60 - banane 5,60 5,50 jajca (cene za kos) 0,95 0,80 in 0,95 Odprta je najlepša gostilna Gostilna »Pod Stojno« je opremljena z napravami, ki osebju olajšujejo delo 20. januarja je gostinsko podjetje HOTEL PUGLED iz Kočevja spet odprlo svojo nekdanjo gostilno ,4*ugied“, ki so jo zdaj preimenovali v gostilno ,^od Stojno“. To gostilno so začeli obnavljati že lani. Gostilna ,J*od Stojno“, ki jo je gostinko podjele HOTEL PUGLED prenovilo in pred kratkim odprlo, je najlepša v Kočevju. (Foto; Primc) 500-LETNICA MESTA KOČEIVJA Gostinsko podjetje HOTEL PUGLED je tako od leta 1965 do danes obnovilo oziroma posodobilo vse svoje lokale. Zdaj, ko je prvi krog obnove zaključen, bodo nekatere lokale začeli že drugič obnavljati. Gostilna ,J*od Stojno“ je prav gotovo najlepša gostilna na Kočevskem. Po načrtih inž. arh. Gašperja Karlina iz podjetja ALPOS iz Šentjurja pri Celju jo je obnovilo Stanovanjsko podjetje Kočevje. V gostilniškem delu lokala so štiri mize na sodčkih: pri dveh so namesto stolov sodčki, medtem ko sta dve dvignjeni tako, da pri njih lahko gostje jedo in pijejo stoje. Kuhinja gostilne je za kočevske razmere nekaj posebnega, saj v njej ni nič črnega, ampak povsod vse v belem. Zelo lepo je urejena tudi ločena soba, kjer sta vinotoč in pivnica. V vseh lokalih pa je tudi več sodobnih gostinskih naprav, ki olajšujejo delo gostinskemu osebju. J. P. Proslavljanje bo trajalo več mesecev Odbor za proslavljanje 500-letnice Kočevja se je prvič sestal — Pododbori in komisije že delajo programe prireditev — Časa je malo, zato bo treba pohiteti in resno delati — Čimprej koledar prireditev 18. januarja se je prvič sestal odbor za pripravo slovesnosti bb 500-letnici mesta Kočevje. Na prvi seji so izvolili sekretariat odbora in pododbore oziroma komisije za turistične prireditve, športne prireditve, kulturne prireditve, za gospodarsko razstavo, za finance, za komunalna vprašanja, za propagando in za izdajo posebne knjige, ki bo izšla ob 500-letnici. Čeprav so nekateri najprej predlagali, naj bi bile glaviie slovesnosti ob 500-letnici Kočevja teden ali dva pred občinskim praznikom, je končno prevladalo mnenje, naj bi trajalo praznovanje od maja do oktobra, se pravi do občinskega praznika. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo vsi podoodbori oziroma komisije pripravile v 14 dneh, se pravi do pričetka prihodnjega tedna, programe svojega dela, finančne plane in da čimprej izdelajo tudi dokončni predlog, kdaj bodo posamezne prireditve. Odbor ali komisija za propagando bo namreč lali-ko izdelala koledar prireditev le na podlagi predloga posameznih pododborov oziroma komisij. Vsi prisotni so se tudi strinjali, da izda v počastitev 500-letnice mesta odbor priložnostno knjigo. Prevladovalo je mnenje, naj bi to ne bil zbornik, ker je za njegovo izdajo premalo časa. Za izdajo knjige je imenovana posebna komisija, ki bo k zbiranju materiala povabila razne strokovnjake in znanstvenike, med drugim so omenili tudi dr. Metoda Mikuža in prof. Ivana Simoniča. Proslavljanje 500-letnice so po daljši razpravi raztegr^ili od dveh tednov na več mesecev zato, ker bo letos v Kočevju veliko raznih prireditev. Vse res ne bodo tako pomembne, da bi jih vključili v uradni koledar svečanosti ob 500:letnici mesta, vendar prireditve le bodo. Med drugim bo letos praznovalo razne jubileje tudi nekaj delovnih organizacij in društev. Tako bo TEKSTILANA praznovala 50-letnico, Planinsko društvo 20-letnico, minilo bo 75 let, odkar je Kočevje dobilo elektriko itd. J. PRIMC KOČEVSKE SNEŽINKE HITRO NAPREDUJE čiščenja snega po Kočevju, odkar je prišlo na pomoč južno vreme. UBOGI POLHARJI - Nekateri kočevski polharji še vedno iz različnih vzrokov ne morejo pozabiti „svobodne novinarke" iz Ljubljane, ki jim je veliko obljubila, malo pa naredila. TUDI ONI VEDO ZA ODJUGO - V novem motelu na Jasnici so takoj vedeli, kdaj je bila zunaj temperatura nad ničlo oziroma kdaj se je začela odjuga -takrat je začelo gostom kapljati na glavo! ZMEŠANI DA TUM - „V torek, 29. januarja, bo seja občinske skupščine, “ piše na vabilu na sejo. Vrag vedi, kdaj bo seja, ker je 29. januarja petek. Velike težave zaradi snega Avtobusnih in| telefonskih zvez z Oslinko še vedno ni — Zato je šola v Fari zaprta DROBNE IZ KOČEVJA DIVJAD NI LACNA - Kakor vsako zimo so tudi letos lovci skrbe- li za divjad in ji pokladali na krmišča hrano. Lovci povedo, da to zimo divjad ni bila tako prizadeta, kot so pričakovali. To si tolmačijo s tem, da je divjad letos bolj vzdržljiva, ker je sneg zapadel kasneje. Zaradi obilnega snega so bile veje grmovja in manjših dreves priklonjene do tal, in tako je imela divjad mimo krmišč v gozdu tudi dovolj naravne hrane. NASI 20-LETNlKl - Letos pričakujemo razgibano društveno življenje že zaradi proslave 500-letnice mesta Kočevja. Vrsta društev pa bo imela tudi svoje proslave in prireditve. Tako bodo praznovala 20-IOt-nico: Planinsko, Turistično in Filatelistično društvo. Vsa pripravljajo tudi društvene razstave, ki se bodo vključile v program proslav 500-let-nice mesta. PRi;Vi;C SNEGA ZA IZPITE -Vozniški izpiti za motorna vozila so začasno ustavljeni zaradi skrajno slabih razmer na cestah. Zopet se bodo pričeli, ko bo bolj.še vreme. RKSEVALNA ekipa - Avto-moto društvo Kočevje ima reševalno ekipo^ ki jo vodi Matija Delač, po-njaga pa mu brat Jože. Ta ekipa stori veliko koristnega za člane AMD Kočevje in ostale avtomobiliste, če se znajdejo na cest* v neptiliki. O delu te ekipe se malo sliši, čeprav je stalno na delu. Tako je 16. januarja pomagala pri majhnem trčenju na križišču ceste Rudnik-Kemična tovarna. Težjih posledic ni bilo. Poškodovana sta bila le avtomobila, ki sta obtičala v globokem snegu. Za požrtvovalno pomoč ekipe se lastnik trčenega avta Vili Sever iskreno zahvaljuje. OFICIRJI NA IZPITU - Združenje rezervnih vojaških starešin Kočevje je imelo za svoje člane testiranje oziroma izpite. Trajali so tri dni, bili pa so v domu telesne kul- ture. Izpitno komisijo je vodil Drago Gril. JUTRI OBČINSKA SEJA - Za jutri, 29. januarja, je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri bodo razpr.ivljali o poročilu sveta za otroško varstvo in poročilu komisije za prošnje in pritožbe. Predvidoma bodo sprejeli tudi več odlokov, na dnevnem redu pa so še vprašanja odbornikov. SNEG SE OGROŽA - Sredi preteklega tedna je začel sneg hitreje kopneti, vendar m je še dovolj. Težki sneg je začel drseti tudi s streh, kjer ni zadrževalcev snega. Na Ljubljanski cesti, ki je glavna cesta skozi mesto, pa je 21. januarja ponoči sneg, ki je drsel s strehe, potrgal večji del zadrževalcev snega na stavbi „Papirnice**. Na srečo se to ni zgodilo podnevi, ko je tam velik promet, m tako ni bil poškodovan noben pešec niti nobeno vozilo. RAZSTAVO KARIKATUR bodo odprli v Likovnem salonu v Kočevju 30. januarja ob 18. uri. Razstavljal bo Borut Pečar. Razstava bo odprta do 15. februarja. POMOC POTREBUJE - Učitelj Ive Stanič, ki v prostem času vzgaja mlade šahiste, potrebuje pomoč. Trenutno se na sedmih različnih tekmovanjih zvrsti vsak teden 240 pionirjev - šahistov. Pri tem delu mu zdaj pomagata le Borut Hočevar, ki vodi rekreacijsko telovadbo za šahiste, in Jože Vidic, ki vodi eno tekmovalno skupino. Trije ljudje so premalo za tako delo; potrebnih bi bilo najmanj 6 do 7. Šahisti pričakujejo tudi pomoč upokojencev, med katerimi je več odličnih šahistov. VSI V MALO Solo - Letos bodo v Kočevju predvidoma vsi bodoči „prvčki** vpisani v malo šolo. Ta šola, ki je bila doslej le pri vzgoj-no-varstvenem zavodu, bo v bodoče tudi pri osnovni šoli. Za šolanje bodo morali prispevati tudi starši. V kočevski občini še vedno ni konca težav, ki so se začele v zadnjih dneh lanskega leta, ko je zapadel sedanji sneg. Od takrat do 13. januarja v Kočevje še vedno nista prispela avtobusa z Reke in iz OsHnice. Ce ne vozi avtobus iz Osilnice, ne morejo v šolo v Vas-Faro tudi učenci s tega območja. Občinski odbornik in upravitelj osemletke v Vasi-Fari Franc Volf je 10. januaija dobil buldožer, da bi splužili cesto proti Osilnici. Ker poteka cesta nekaj časa po hrvatski, nekaj časa pa po slovenski strani, se je spet zapletlo tako, kot se običajno vs^o leto. Hrvatje namreč niso pristali, da bi buldožer plužil tudi po njihovi strani Kolpe, češ da imajo svoj plug. Naši so nato plužili le na slovenski strani Kolpe, ker pa so morali tudi po Hrvaškem, so po hrvaški strani Kolpe vozili buldožer na tovornjaku! Potem je res prišel tudi hrvaški plug, ki pa ie bU spet (kot vsako leto doslej) pre-lahak in je kar plaval po snegu. Posebne koristi od tega pluga seveda ni bilo. Poudariti pa moramo, da Hrvatje in Slovenci na tem območju na mnogih področjih (zaposlovanje, šolstvo, ribolov, razne proslave itd.) zelo lepo sodelujejo, le pri pluženju ceste se vsako leto znova zatakne. Zaradi snega ni bilo do 5. januarja v Kočevje avtobusa s Trave, do 8. januaija pa avtobusa iz Starega trga, 14. januarja pa spet ni bilo avtobusa iz Osilnice. Avtobusi iz Novega mesta imajo še vedno do eno uro zamude, iz Ljubljane pa do 15 minut. Zadnji sneg je napravil precej škode tudi na telefonskih in električnih napeljavah oziroma daljnovodih. Tudi pri tem je bila najbolj prizadeta Kolpska dolina oziroma Osilnica, kjer še vedno niso vse napeljave popravljene. J. PRIMC HOČEJO PROSTO NEDEUO Kočevski frizerji in frizerke so pred kratkim predlagali, naj bi čimprej sprejeli predpis, da zanje ni več obvezno delo v nedeljo dopoldne. Predlog utemeljujejo s tem, da v mnogih krajih frizerski obrati ne delajo ob nedeljah, mnogi delovni kolektivi pa imajo prosto tudi soboto. Predlagali so nadalje, da bi hkrati ustrezno podaljšali delovni čas od torka do ^sobote. Po njihovem predlogu bi imeli prosto nedeljo in ponedeljek. POMAGAJO SLABŠIM v kočevski občini ^delata v tem šolskem letu dva oddelka podaljšanega bivanja učencev v šoli, in sicer na osnovni šoli Kočevje in posebni osnovni šoli. Učenci obeh oddelkov so pokazali zadovoljive uspehe, kar je zasluga prizadevnih učiteljev. Razgovori s starši pa so pokazali, da bo nujno potrebno odpreti na vsaki šoli po en oddelek za nižje razrede. Z denarjem v takem primeru ne bi smeli varčevati. -š Preusmeriti avtobuse Novo kočevsko avtobusno postajališče bo pri železniški postaji v Kočevju se zaključuje razprava o preusmeritvi avtobusnega prometa z Ljubljanske ceste in središča mesta na Kolodvorsko, Tomšičevo in Roško cesto. Dosedanje razprave so pokazale, da je predlog o preusmeritvi avtobusnega prometa umesten. Ljubljan- ZAKAJ TAKO? MAKS KONEČNIK MED ZMAGOVALCI Na tradicionalni zimskošportni manifestaciji „Po stezah partizanske Jelovice" v Dražgošah na Gorenjskem so med množico najboljših smučarjev Dolenjsko zastopali tekmovalci iz Kočevja. Najboljši je bil žilavi gozdar Maks Koncčnik, ki je tekel v republiški štafeti za biatlon in zasedel prvo mesto. Med posamezniki pa je zasedel odlično deseto mesto. V kate^riji članov iz družbenih in športnih organizacij so tekmovalci Kočevja zasedli treHe mesto. Rezultati: biatlon - 1. Slovenija I (Reš, Beras, Konečnik) 5:42,40, 2. Slovenija II (5:57,16) itd. Posamezniki: 1. Kovič .(Ihan) 1:43,02, 10. Konečnik (Koč.) 1:57,34 itd. Člani družbenih in športnih organizacij: 1. Kum 41,36, 2. Ihan 42,00, 3. Kočevje 43,43, 4. Dol I. 1:05,31 itd. OGLMUJTE V DL! g Smrt nad našimi glavami \ . Sneg in ledene sveče groze Na zadnji seji sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje, ki je bila 21. januarja, je član sveta Egidij Šinkovec, ki je tudi občinski odbornik, vprašal, če obstoja občinski predpis o rednem čiščenju ledenih sveč s hiš in o namestitvi zadrževalcev snega na strehah. Poudaril je, da je vsak občan, ki gre na ulico, neprestano v smrtni nevarnosti. Ponekod vise s strehe tudi po več deset kilogramov težke ledene sveče, drugod pa si v neprestani nevarnosti, da te zasuje sneg s strehe, ki je prav zdaj zaradi odjuge zelo težak. Zaradi ledenih sveč in snega so v nevarnosti ljudje in vozila, razen tega pa sneg, ki se sesuje na spluženo in očiščeno cesto, ovira promet. Tovariš Šinkovec, ki na seji ni dobil odgovora, je poudaril, da je to vprašanje zastavil že pred letom ali več, a nanj še vedno ni dobil odgovora. Predlagal je, naj bi v zvezi s čiščenjem ledenih sveč in zadržcvalci snega sprejeli občinski predpis, ki bi moral obvezno veljati vsaj za hiše, ki imajo slemena obrnjena na ceste in ulice. Če pa tak predpis že velja, naj pristojni organi poskrbijo za njegovo izvajanje. J. P ska cesta je ozka in posebno pozimi kar izziva nesrečo. Razen tega je slab še most pri cerkvi, vodovodne cevi pod Ljubljansko cesto hitreje pokajo tudi zaradi težkih avtobusov, avtobusi pa za svoji postajališči uporabljata kar dva parkirna prostora -pri občinski skupščini in pošti - ter tako ovirajo promet. Po sedanjem predlogu ntfj bi bilo novo avtobusno postajališče pri železniški postaji. Potnikom ne bi bilo treba več čakati avtobusov na prostem, saj bi za čakalnico lahko uporabljali „Kolodvorsko restavracijo** ali vsaj pokriti del perona železniške postaje. Razen tega je pri železniški postaji dovolj prostora za ustavljanje avtobusov izven ceste, sc pravi, da avtobusi ne bi več ovirali prometa in ogrožali varnosti na cesti. S prestavitvijo avtobusne postaje pa bi imeli precej bliže do avtobusa prebivalci Trate, Rudnika in še ne-katerfli drugih mestnih območij. J. P. PREPREČILI POŽARE Začeli so se redni letni občni zbori gasilskih društev kočevske občine. Na njih bodo pregledali in ocenili dosedanje delo gasilskih društev in sprejeli programe za letos. Splošna ugotovitev za domala vsa društva za preteklo obdobje je, daje gasilcem primanjkovalo denarja za poživitev svoje dejavnosti. Na podeželju so težave tudi s članstvom, ker se mladi odseljujejo. Tudi podatki o požarih kažejo, da so gasilci s svojimi ukrepi in v tesnem sodelovanju s prebivalci ter delovnimi organizacijami, preprečili številne požare. -š KOfiEUSKE NOUICE 16 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC Št. 4 (1087) ★★ — 28. januarja 1971 Množična obrambna vzgoja Blizu 2000 občanov poslušalo predavanja o mednarodnih razmerah In družbeni samozaščiti v ribniški občini so v januarju nadaljevali lansko pomlad začeto delo v okviru obrambne vzgoje. Tokrat sta bili poslušalcem posredovani dve temi: o mednarodnih razmerah in položaju Jugoslavije v svetu in o družbeni samozaščiti. Predavanja, ki jih organizirata oddelek za narodno obrambo in koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor pri SZDL, so bila v več kot dvajsetih krajih, poslušalo pa jih je blizu 2.000 občanov. V nekaterih krajih — Loški potok in Dolenja vas — je bilo zaradi velikega odziva predavanje po dvakrat. Ta in naslednja predavanja iz obrambne vzgoje - spomladi bo na vrsti še ena tema, za jesen pa pripravljajo še dve - so namenjena predvsem nerazporejenemu prebivalstvu od 16. do 65. leta starosti, ljudem torej, ki niso vključeni drugje v podobne izobraževalne oblike. Žal je v občini še veliko krajev, kjer so na voljo za sestanke oziroma predavanja le gostilne. Od tam tudi | izhajajo marsikje prizadevanja za' pridobitev primernejših krajevnih družbenih prostorov. Čma bela gradnja, in to na vrtu občinske skupščine Ribnica. Upamo, da se bodo krivci zagovaijali pred sodiščem. Krivci pa upajo, da bo pred obravnavo pomladanski sonček zbrisal dokaze. To gradnjo naj bi si ogledali tudi starejši gradbinci, katerih gradnje trajajo včasih po 20 in več let, pa čeprav niso dosti večje od te na diki (Foto: Drago Mohar) Več znaš, več veljaš V ribniški občini potekajo predavanja za kmete in kmečke gospodinje — Organizira jih KZ Kakor že dve leti doslej, tako tudi to zimo organizira kmetijska | zadruga Ribnica predavanja za kmete. Začela so se že decembra, trajala pa bodo do sredine februarja. Za možakarje bodo zanimiva in poučna predavanja o vzdrževanju in uporabi kmetijske mehanizacije, predvsem traktorjev in priključkov. Tudi ostala strokovna predavanja o preusmerjanju kmetij, krmi, zaščitnih sredstvih, vzreji telet in plemenske živine, jalovosti, gnojilih, sadjarstvu in higieni mleka bodo privlačna. Kmečkim gospodinjam je letos namenjena še posebna skupina predavanj o prehrani, stanovanjski kulturi, ekonomiki gospodinjstva, po- vrtninarstvu, cvetličarstvu in kmečkem turizmu. Podrobneje se bodo kmečke gospodinje seznanile tudi z uporabo tehničnih pripomočkov in praškov ter s konzerviranjem. S področja turizma pa jini bodo povedali nekaj več o ureditvi doma in domačega okolja. Na programu je še nekaj splošnih predavanj o socialnem, zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju kmeta, o skladu za izravnavanje cen živine, o današnjem položaju kmeta, samoupravljanju v KZ itd. Prav vesel v šolo grem... Ribniška delavska univerza ima v programu dela razne zadeve, celo plesno šolo Mrzli zimski večeri v Levstikovih Retjah pri Velikih Laščah - Ob peči ali v zapečku, kakor pač nanese (Foto: France Modic) V družbenem izobraževanju so predvideni raznovrstni seminarji in predavanja za člane delavskih svetov, sindikalne delavce, za prosvetne in mlade politične delavce, za člane ZK in mlade komuniste. V strokovno izobraževanje sodijo osnovna šola za odrasle, splošna kmetijska šola za zasebne kmete in razni tečaji, na primer: tečaj za sadjarje, tečaj ža varstvo pri delu, tečaj za varjenje, tečaji za zasebne gostilničarje, tečaj za turistično izobraževanje itd. Splošno izobraževanje pa bo obsegalo jezikovne tečaje, krojno ši- viljske tečaje, šolo za starše, šolo za mlade in šolo za življenje, prometno vzgojo, obrambno vzgojo prebivalstva, civilno zaščito ter predavanja o zdravstvu, kmetijstvu, potopisna predavanja itd. Kot zanimivost naj omenimo, da je v programu dela ribniške delavske univerze predvidena tudi plesna šola. Že iz tega, kar smo našteli, vidimo široko dejavnost delavske univerze, ki bo morala napeti vse sile, če bo hotela v celoti izpolniti in sprejeti program. _r Priznanja O F Ob 30-letnici Osvobodilne fronte bodo letos v občini Ribnica podelili dvanajst priznanj OF najzaslužnejšim občanom v predvojnem delavskem gibanju, v revoluciji in v povojni izgradnji. Razpis za zbiranje predlogov je bil že poslan delovnim in drugim organizacijam ter krajevnim organizacijam SZDL, predloge pa bodo zbrali do 28. februarja. Žirija za podeljevanje priznanj OF - šteje 11 članov in je imenovana za štiri leta -bo predloge obravnavala in izbrala dvanajst najzaslužnejših občanov. Po pravilniku o podeljevanju priznanj OF bodo v prihodnje podelili vsako leto po šest priznanj. F.G. Kogar bogovi ljubijo... Razmeroma hitro je bil očiščen zadnji sneg na parkirnem prostoru pri cerkvi v Ribnici. Tudi pri RESTAVRACIJI je Šlo kar hitro. Pri gradu, občini in stavbi množičnih organizacij pa ni Šlo in ni Šlo. Ribničani pravijo: se že vidi, nad kom bedi božja previdnost in kdo je prepuščen sam sebi. Ribnica vedno večja Ribnica — gospodarsko, kulturno in oblastno središče ribniške občine — je vedno večja. Po zadnjih podatkih šteje nad 2.400 prebivalcev. V zadnjih letih je zrastlo v Ribnici veliko novih stanovanjskih zgradb, predvsem zasebnih. V zadnjih letih je bilo veliko narejenega za komunalno urbanistično ureditev Ribnice, razen tega pa je dobila tudi ulice in trge. Ribnica je tudi vedno bolj pomemben turistični kraj. Glavni »komandant« KOMUNALE Ribnica Jože Ilc se ne strinja z oceno, da jih je sneg presenetil — Trdi, da imajo zaradi pomanjkanja denarja iztrošeno »orožje« za boj s snegom 19. januarja smo obiskali Jožeta Ilca, direktorja KOMUNALE Ribnica, se pravi podjetja, na naslov katerega je bilo izrečenih od novega leta sem mnogo hudih besed. — Ribničani trdijo, da je letos zimska služba KOMUNALE popolnoma odpovedala. Trdijo, da vas je našel sneg povsem nepripravljene. Se strinjate s to oceno? - Sploh ne. Nesreča je bila predvsem, da se nam je prav na Silvestrov večer pokvaril motor avtomobila, ki pluži. To je edini avto v občini, na katerega se lahko priključi plug. Takoj 4. januaija smo dali avto v generalno popravilo in 6. januaija zvečer j6 spet plužil. Druga smola je bila, da nismo dobili avto MAN s snežno frezo, ki smo ga že 5. oktobra kupili v Zahodni Nemčiji. Prav včeraj, 18. januarja, pa smo dobili obvestilo uvoznega podjetja COSMOS, da avtomobila sploh ne bomo dobili. Uvoza ne dovoli Zvezna zbornica z utemeljitvijo, daje dovolj takih domačih proizvodov. Vendar take snežne mehanizacije doma ni. 6. januarja nam je rollbba Združenega KGP, ki jo je to podjetje dobilo dan prej, splužila cesto Vagovka-Travna gora. Naš plug pa zaradi stlačenega snega ni mogel več dobro plu-žiti. PRED CERKVIJO OCIŠCENO, PRED OBCINO pa NE — Slišati je tudi pripombe, da ste na prostoru pred cerkvijo očistili sneg, na parkirnih prostorih pri gradu, pred občino in stavbo družbenih organizacij pa ne? - Pri STANC RADU- smo najeli manjši buldožer, ki je očistil parkirni prostor med cerkvijo in Zadružnim domom, nato pa ori RESTAVRACIJI . . . nakar se je pokvaril in še ni popravljen, Pri gradu in pred občino mu nismo dovolili plužiti zato, da ne bi pokvaril asfalta. — Vendar morate le razumeti občane, da niso zadovoljni z vašo zimsko službo, saj je Ribnica še vedno precej zatrpana s snegom, čeprav je minilo že nad 14 dni, odkar je zapadel zadnji sneg! — Zdaj čisti sneg po Ribnici le zasebnik s svojim traktorjem in nakladalcem. Za nakladdne stroje smo zaprosili še podjetje ZIDAR in Združeno KGP. Oboji imajo te stroje na svojih gradbiščih. Naš traktor „Fergu-son“ pa je pokvarjen že od 20. decembra in bo popravljen šele konec tedna .. . v BOJ BREZ UPA ZMAGE — Torej: glavni vaši stroji za zimsko službo so pokvarjeni. Kaj torej lahko ljudje sploh pričakujejo od vašega podjetja oziroma zimske službe? Boste bolje pripravljeni vsaj ko bo zapadel prihodnji sneg? — Od vojaka, ki ga pošlješ v boj brez orožja, ne moreš pričakovati, da se bo uspešno spoprijel s sovražnikom. Tudi naše podjetje ne bo moglo dobro vzdrževati cest in ulic, če ne bo imelo primernih strojev, se pravi, če ne bo dobilo svojega dela zadovoljivo plačanega. Lani smo jtaprosili, naj nam občinski cestni sklad odobri za vzdrževanje občinskih cest, vključno z zimsko službo, 516.650 din, dobili pa smo 359.000 din. Za letos smo zaprosili 827.657,50 din, koliko bomo dobili, pa še ne vem. Ker smo dobili lani malo denarja, so bile tudi ceste slabo vzdrževane. Za cestno službo smo porabili natanko 358.592 din. V tem znesku niso všteti računi za pluženje snega na območju krajevnih skupnosti Loški potok. Gora, Velike Poljane, Dane in Sodražica, ki jim moramo še plačati, znesli pa bodo okoli 5000 din. — In kako veste, da dobivate premalo denarja za vzdrževanje cest? — Pozanimal sem se pri komunalnih podjetjih v nekaterih sosednjih občinah. V naši občini dobimo na leto za vzdrževanje kilometra občinske ceste 3.750 din, v občini Ljubljana-Vič-Rudnik 7.000 din, v občini Kočevje 5.441 din, za mestne ceste in uUce pa 6.830 din. Za vzdrževanje kilometra mestnih ulic v Grosupljem dobijo na leto 4.000 din; za vzdrževanje 1 km ceste v občinah Grosuplje in Trebnje pa dobijo na leto po 2.800 oziroma 2.900 din. Vsa komunalna podjetja, ki vzdržujejo občinske ceste in mestne uUce v teh občinah pa trdijo, da dobivajo za svoje delo premalo denarja. — Odkod vam potem sploh denar za vzdrževanje cest in za nakup avtomobila s frezo, saj bi po vaših trditvah morali imeti znatno izgubo? — Zaslužimo s postranskimi dejavnostmi. Tako smo lani sodelovali pri gradnji ceste na Malem Lošinju, gradili smo plato pri INLES, opravljali v sodelovanju z ZIDARJEM in Združenim KGP Kočevje razne prevoze, TRUDBENIKU iz Stolca smo opravljali vse leto minerska dela itd. Ves čisti dohodek smo namenili za nakup tovornjaka s frezo, razen tega pa smo zaprosili zaradi tega nakupa za posojilo Še Ljubljansko banko. JOŽE PRIMC ČREPINJE IZ LONČARIJE - „0BCINSKA“ hiša - Dejstvo je, da pogosto ne znamo prav dobro ločiti svojega od družbenega, oziroma ne znamo pravilno vrednotiti in čuvati družbenega premoženja. Tako je tudi z „občinsko" hišo v Dolenji vasi, nekdanjo „občino", zgrajeno pred več kot štirimi desetletji. Takrat so ponosno vpisali na fasado misel: „Narod, ki se zaveda svojih pravic, pridobi si še večjih!" Hiša, zapuščena od vseh, sameva kot pastorka in - propada. Otroci jo pridno uporabljajo za svoje, včasih tudi razbijaške igre. Kepajo se, sneg leti po fasadi, v vežo in celo po stopnicah, prenekatera šipa je že zdrobljena. Niliče, najmanj otroci, se nad tem ne razburja, saj je, končno, občinsko. Kaj pa starši? - Ce pa luCka ne gori ... - Sploh so težave z javno razsvetljavo. Dolenja vas je večji del v temi. Komaj električaiji popravijo avtomat, že se kaj pokvari in vas zajame egiptovska tema, če slučajno za razsvetljavo ne poskrbi lunica. Možje od Elektra so že večkrat dejali, da so s tem avtomatom silne težave in da ga zelo težko spravijo k pameti. Nesporno je le eno: vas je precej tednov v letu v temi. - KONFERENCE SZDL - Februarja bodo potekale konference krajevnih organizacij SZDL, na katerih bo treba obširneje spregovoriti o vlogi SZDL v naši družbi. Večinoma bo treba na novo izvoliti vodstva organizacij, podrobneje pa bo treba obravnavati tudi delovanje krajevne samouprave - krajevnih skupnosti. Skupaj s konferencami bodo tudi zbori volivcev; razen občinske problematike bodo razpravljali tudi o posameznih krajevnih vprašanjih. - TELEFONI - Tudi na območju Dolenje vasi je precej zanimanja za napeljavo telefona. Doslej je tu le nekaj naročnikov; večina ima induk-torske telefone,'le dva ali trije pa so povezani s centralo v Ribnici. PTT monterji pravijo, da bo celotno območje priključeno na Ribnico s klicno hevilko 87, z napeljavo telefonov prosilcem pa bodo pričeli spomladi. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KOVAČI LE POPOLDNE - Se nedavno je bilo v ribniški občini osem kovačev. Zdaj so sc redno zaposlili, kovaštvo pa opravljajo le še kot dopolnilno obrt. Vzrokov, da kovaštvo ni donosno, je več. Kovač mora po oglje v gozd, kjer so kope. 2elezu cena stalno narašča pa še ne dobiš ga. Davkov pa kovača seveda nihče ne oprosti. LOPATA NA METER - V ribniški občini je po računih KOMUNALE prišla lani na kvadratni meter občinske ceste lopata peska. KOMUNALA je dobila v vsem letu za kvadratni meter ceste 0,80 din, kar trdijo, da je odločno premalo za dobro vzdrževanje cest in za zimsko službo. LJUDJE BREZ VSEGA - Ribnica sc je zelo razširila na območju proti Hrovači. Tu je mnogo novih stanovanjskih hiš - trgovin, gostiln in obrtnih delavnic pa ni. Urbanisti bi morali zato v spodnjih prostorih stolpičev in stanovanjskih blokov načrtovati trgovske, gostinske in obrtne lokale. HOCEJO TRGOVINO - Ljudje z območja Žlebiča, Slatnika, Sušja, Gorenjih in Dolenjih Lazov, Brega in Makoš imajo najbližjo trgovino v Ribnici. Zdaj zahtevajo svojo špecerijsko trgovino, ki bo bližje. Predlagajo, naj bi jo uredili pri Starešincu na Bregu. Tako jim ne bi bilo treba po vsako malenkost v Ribnico. KDO BO DOBIL STANOVANJA? - Iz združenih sredstev gospodarskih organizacij ribniške občine bo letos zgrajenih več stanovanj. Dobili jih bodo: INLES eno dvosobno in dve garsonjeri, JELKA dve enosobni, RIKO eno garsonjero, upokojenci po eno trosobno in enosobno, osnovna šola dve enosobni in garsonjero. Stanovanja bodo v novem stolpiču. RESETG Pozor, strihnin! Lovska družina Smuk, ki dela na območju krajevne skupnosti Senač, sodi med najbolj delavne. Njeni številni člani vsako leto skrbe tudi za gojitev divjadi. Lani so ustrelili več kot 100 lisic, letos pa jih nameravajo pokončati tudi s strihninom. Zato opozarjajo, da bodo strup nastavili med 25. januarjem in 28. februarjem na vsem lovskem okolišu. Ta čas naj bodo vsi psi priklenjeni. Kdor bi morebiti našel poginulo divjad , naj opozori lovce, da bodo zastrupljeno divjad strokovno odstranili. J. HUTAR Dobri viniški gasilci Prejšnjo nedeljo, 17. januarja, so zborovali viniški gasilci. Pohvalno so ocenili svoje lansko delo in daU priznanje prizadevnemu odboru, ki je dobro vodil društvo. Letos bodo zbirali denar za nakup kombija, cevi in paradnih oblek. Ko bodo tudi te stvari nakupili, bodo po opremi prekašali vse druge sosede, saj imajo tudi močno motorno brizgalno. Predsednik bo še naprej Rudolf Trempus. Z občnega zbora so poslali pozdravno pismo Petru Vujčiču, direktorju Beti, ki je bil boter novi brizgalni. F.P. Občni zbor RK Po krajevnih organizacijah Rdečega križa v črnomaljski občini se že pripravljajo na občne zbore. Med 17. organizacijami je najštevilnejša v Črnomlju. Na zborih se bodo pogovorih o lanskem delu in letošnjih nalogah. Med najpomembnejšimi nalogami bo gotovo krvodajalstvo. Potrebno bo zbrati čimveč krvi za novomeško transfuzijsko postajo in za ljubljanski Zavod za transfuzijo krvi. POTREBNIH 600 TISOČAKOV Predsedstvo občinskega združenja ZB in komisija za zadeve borcev pri občinski skupščini Črnomelj sta na seji razpravljala o predlogu proračuna sklada za borce in ugotovila, da bo letos potrebnih vsaj 600.000 dinarjev. S tem denarjem bi pokrili vsaj najnujnejše izdatke, čeprav priznavalnine še vedno ne bi bile take, kot bi želeli. Lani so v te namene dali 470 tisočakov. DRAGATUŠKI BORCI Na letni konferenci krajevne organizacije ZB v Dragatušu je bila polna dvorana. Čeprav je hotel odbor zaradi težav odstopiti, so mu dali zaupnico. Sicer pa so na konferenci veliko govorili o težavah borcev: o priznavalninaht^ o ostarelih in onemoglih. V načelih je sicer vse lepo, resničnost pa marsikdaj ni taka, so poudarili. n . r v Semiču napreduje gradnja velike samopostrežne trgovine, ki jo investira ljubljanska Prehrana, ter gradnja stanovanjskega bloka. Občani z zanimanjem spremljajo dela na gradbišču nasproti osnovne šole. (Foto: Ria Bačer) Jubilej v novih prostorih Črnomaljski upokojenci so za 25-letnico delovanja dobili klub in nove pisarniške prostore v bloku — Dejavnost se bo še povečala Leta 1946 je bila v Črnomlju ustanovljena podružnica Društva upokojencev. Vse od začetka delovanja do danes je podružnica dokazala, da je upokojencem potrebna stanovska organizacija. Prizadeva si doseči upravičene koristi za ljudi, ki so svoje umske in telesne sposob- Ne smeš umreti! Menda si nihče ne želi bolj kot te fffepovedi, a kaj, ko še nismo tako daleč, da bi smrt s koso to upoštevala! V Semiču pa mrtvih resnično nimajo kam pokopavati.« Pokopališče pri Sv. Duhu je čisto zasedeno. Ce umre svojec katerega že umrlih, ima prostor, prišlekom, ki jih v Semiču ni malo, na domačem pokopališču ni mogoče zagotoviti prostora, Nujno bi bilo pokopališče razširiti in urediti razpadajoče obzidje, prav tako pa postaviti vsaj manjšo mrliško vežico. Na kmečkih domačijah lahko umrlega še obdržijo doma do pogreba, toda v stanovanjskih blokih, kjer je že tako malo prostora, so s tem vse večje težave. Ne samo stanovanjska stiska, tudi higienski razlogi priganjajo k modernizaciji pogrebov. Pot do pokopališča je že modernizirana v glavnem z denarjem tovarne Iskra, domačine pa čaka s krajevno skupnostjo vred velika naloga: urediti pokopališče. Semičani so pričakovali, da bodo ta dela zajeta v občinskem programu javnih del do leta 1977, toda s tem predlogom niso prodrli, medtem ko je bila večina drugih želja upoštevana. Urejanje pokopališč je razen v mestih povsod zajeto v delovnih programih krajevne skupnosti. S tem bodo morali računati tudi v Semiču. ČRNOMAUSKI DROBIR KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK - V vsej občini se mrzlično pripravljajo na krajevni samoprispevek. Tudi Črnomelj ni izjema: lični lepaki vabijo prebivalce, naj se v naslednjih letih tudi s finančno pomočjo izrečejo za hitrejši napredek mesta. IDEOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE - O tem bodo govorili s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, na sestanku pa bodo pregledali tudi delovni program za letos. Lani so sprejeli 19 novih komunistov, letos pa bi jih radi še več. Največ možnosti za to je v Črnomlju, kjer je zaposlenih tudi največ ljudi. CiSCENJE snega Letos je v Črnomlju za čiščenje cest in ulic ter pločnikov bolje poskrbljeno kot prejšnja leta. Žal pa moramo ugotoviti, da ne kažejo vsi zasebniki preveč discipline: marsikateri pločnik je ostal neočiščen. KOLIKO POROK? - Lani je bilo na črnomaljskem matičnem uradu sklenjenih 78 porok, 11 več kot 1969. leta. Morda bo letos številka še višja! Samo 11 otrok sc je rodilo doma, v,saj desetkrat toliko pa v novomeški porodnišnici. Pogrebov so imeli 63. SEJA FEBRUARJA - Občinska skupščina b6 poklicala odbornike na sejo šele februarja. Zdaj so zaposleni s samoprispevkom, pa tudi o proračunu ni še vse jasno. Z denarjem so pač vedno težave . . . SMUČARSKI TECAJ - Tudi črnomaljska osnovna šola vsako leto med zimskimi počitnicami pripravi smučarski tečaj za učence. Letos so se odločili za Crmošnjice. Nasploh je za to smučarsko središče Dolenjske med prebivalci Črnomlja dovolj zanimanja. Razumljivo, tam je najbližja vlečnica. NOVA TRGOVINA IN TRŽNICA - Za gradnjo nove, deloma pokrite tržnice in mesnice z bifejem so že naročili načrte. Graditi nameravajo nasproti cerkve. Do aprila bodo, čc bo šlo po sreči, načrti že narejeni, potem pa bodo takoj začeli graditi. Tržnico in mesnico bi radi še letos odprli. NOV OTROSKI VRTEC - Sedanji otroški vrtec v Črnomlju je vsekakor pretesen, zato razmišljajo o gradnji novega. V načrtu je, naj bi ga gradili med Ulico 21. oktobra in Partizansko potjo. Radi bi ga začeli še letos graditi, to pa bo odvisno od denarja. Mimo lastnega denarja bodo namreč morali poiskati tudi posojilo. nosti že dali družbi. Veliko je bilo narejenega tudi za kulturno razvedrilo članov, prav tako je bila organizirana vrsta poučnih izletov, na katerih so upokojenci spoznavali domovino. Dobrih 22 let podružnica ni imela svoje pisarne, temveč so administrativne posle opravljali pretežno v zasebnih stanovanjih funkcionarjev. Sele pred tremi leti so dobili lasten prostor, še večji napredek pa pomeni sodobna pisarna v novem stanovanjskem bloku, ki jo je društvo dobilo prav ob 25-letnici delovanja. Potrebne prostore za pisarno in klub so upokojenci kupili od stanovanjskega podjetja, s tem pa prevzeli nase veliko finančno breme. Računajo, da bodo pri zbiranju denarja z razumevanjem pomagale delovne in družbeno-politične organizacije, prav tako pa republiški odbor Društva upokojencev v Ljubljani. 22. januarja se je podružnica črnomaljskih upokojencev že preselila v Ulico 21. okrobra 15 a. Zdaj, ko so ustvarjeni boljši pogoji, bo tudi delavnost postala boljša. Člane prosijo, naj bi čimprej poravnali letošnjo članarino in morebitne zaostanke od poprej, vplivali pa bodo tudi na upokojence, ki šc niso včlanjeni v društvo, da bi se pridružili kolegom v stanovski organizaciji. V klubskih prostorih, ki so ogrevani s centralno kurjavo, bo zaživela družabnost, podružnica pa si bo še vnaprej prizadevala, da bi družba čimprej izgladila razlike med starimi in novimi upokojenci. M. K. ZA BODOČNOST GRB! Ml vprašujemo, vi odgovarjate Gostje naše ankete o potrditvi programa javnih del in samoprispevku so; Milena Ambrožič, učiteljica iz Stare Lip^ Milko l^okšelj, kmet iz Učakovcev; Jožica Strmec, blagajničarka pri Veletekstilu v Črnomlju in Bruno Likar, komandir postaje milioB v Črnomlju 1. Predlog novega programa javnih del do leta 1977 veijetno poznate. Katera predlagana gradnja je po vašem mnenju za vso oblino najpomembnejša? AMBROŽICEVA: - Pri nas smo že decembra obravnavali novi program javnih del. Vse gradnje so važne, ceste in vodovodi pa najbolj. PROKŠELJ: - Vodovod na Vinici po mojem ni samo lokalnega, temveč občinskega pomena, ker se bo potem laže razvilo gostinstvo, brez katerega tudi turizma ni. STRMCEVA; - Asfaltiranje cest je najbolj potrebno v naši občini. Zdi se mi, da nikjer ni tako slabih prometnih poti. Prav gotovo bodo koristne vse novo asfaltirane ceste, zame bo največjega pomena asfalt do Krasinca. LIKAR: — Z novim programom javnih del bo napre- dek velik. Važno je vse, samo premalo bo, ker so potrebe večje. 2. Za katero od predvidenih del ste kot občan malega kraja najbolj zainteresirani?. AMBROŽICEVA; - Za viniški vodovod, čeprav ne bo prišel do naše vasi. PROKŠELJ; - Menda ni dvoma, da sem za viniški vodovod. Tudi kamp bo treba urediti, ampak to je bolj naša in gostinska kot občinska zadeva. STRMCEVA; - Za asfaltiranje ulic v Črnomlju, ker smo v primeri z drugimi mesti močno zaostali. LIKAR; - Kot občan Črnomlja sem najbolj zainteresiran za napredek mesta. 3. Ko boste v kratkem volivci z glasovanjem odločali o napredku za naslednje 5-letno obdobje, otenem pa glasovali za samoprispevek, kako se boste odločili? AMBROŽICEVA; - Pri nas si bodo ljudje težko utrgali denar, in precej političnega dela bo treba, da bo nekaj naprednih potegnilo za seboj splošno javno mnenje v vasi. Jaz ne oklevam, to je menda jasno. PROKŠELJ; - Sramota bi bila, če ne bi dal. Tudi drugi to akcijo podpirajo, ker upajo, da bo vsak enkrat prišel na vrsto, STRMCEVA; - Jaz sem za samoprispevek. Vsak naj bi dal, pa tudi podjetja! LIKAR; — Ce ne bomo sami pokazali volje, da smo pripravljeni seči po pomoč v svoj žep, tudi od dmgod nimamo kaj pričakovati. Paziti pa moramo, da bomo dajali vsi, da se ne bo kdo izmuznil. Prav bi bilo, da bi tudi zdomci kaj primaknili. Milena Ambrožič, Miko Prokšelj, Jožica Strmec in Bruno Likar .f« trt Tu smo, delamo in ustvarjamo V tovarni opreme IMV v Črnomlju je zaposlenih že blizu 300 ljudi — Zdi se jim pošteno, da bi tudi njihov kolektiv dal svoj delež k programu javnih del do leta 1977 — Če bo uresničen, bo podjetju v korist ^Skrivnosti jam in brezen Drugi v vesolje — Stanko Klepec pod zemljo „2e kot otrok sem bil radoveden,“ pripoveduje znani črnomaljski jamar Stanko Klepec. „Ljubezen do narave, do odkrivanja šc neznanega v njej, do njenih še neodkritih lepot meje pripeljala med jamarie.“ Štanko Klepec se je odločil za svojca konjička ž^ 1965, ko so v Črnomlju ustanovili sekcijo novomeškega jamarskega kluba. Danes je dejavnost prerasla že v klubske okvire in šteje okrog 10 aktivnih jamarjev, med katerimi ima Stanko največ izkušenj. „V Sloveniji je le okrog 100 aktivnih jamarjev," je povedal, „s katerimi imamo večkrat skupne medklubske akcije. Največ^ krat se odpravimo v okolico Zilj pri Vinici in v bližino Zapudja. To je kraški svet, ki je zelo bogat s temi pojavi.“ - Kako jamo odkrijete in kako potem poteka raziskovanje? „V začetku je vsak izmed nas vedel za kakšno jamo, imeli smo tudi seznam Inštituta za raziskovanje Krasa, pa tudi ljudje so nam veliko povedali. Raziskovanje majhne jame lahko traja po več dni. Jamarji moramo biti oblečeni tako, da smo zavarovani, kajti v jami sc temperatura zniža za 6 do 8 stopinj, v zraku je več vlage, opremljeni pa moramo biti tudi s karbidno svetilko, lestvicami za spuščanje in z vrvjo. Zanimivo jc, da lahko človek v jami leži in spi na kamnu, pa se ne prehladi. Najbolj zanimive so drobne živalce, ni pa kač, ker je premrzlo. Vsak jamar hoče biti prvi, ki bo videl nekaj neznanega, ki bo dognal zgodovinski nastanek jame, vendar je za to potrebno znanje in izkušnje." Kolikokrat ste že bili pod zemljo? „Velikokrat. Točno ne vent. Raziskali smo 8 jam in veliko, 80 metrov ^oboko brezno v Za-pudju, ki je med največjimi v Beli krajini. Raziskali smo tudi Kaščico, ki je globoka 116 m, dolga 22S in najlepša belokranjska jama.“ A. V. S 0 4 \ 0 5 0 \ j \ ^4 Tudi v tovarni opreme ne držijarok križem, ko v vsej občini potekajo priprave na sprejem 5-letnega programa javnih del in uvedbo samoprispevka občanov ter razpravljajo o so udeležbi delovnih organizacij. Že na občnem zboru sindikalne podružnice pred novim letom so osnutek programa pretresali. Kot povsod drugje so tudi v tem podjetju pokazali pripravljenost sodelovati v akciji napredka, zlasti še zato, ker bo asfaltirana cesta do Adlešič, kjer živi dobršen del članov kolektiva. Mnenje zaposlenih je v izjavi posredoval obratovodja Alojz Laterner; ,,Čeprav je uprava naše tovarne v Novem mestu, spadamo pod IMV. Smatramo, da bi naše podjetje moralo dati svoj delež kot vse druge delovne organizacije pri skupnih prizadevanjih za napredek. Sem tudi član centralnega delavskega sveta in zavzemi se bom, da bo naš predlog prodrl. Po ključu, za katerega smo se zmenili s črnomaljsko občino, naj bi vsak kolektiv prispeval 0,5 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. V našem primeru pomeni to 75.000 din na leto. Ker je v našem kolektivu ter v semiškem obratu zaposlenih že 300 ljudi, ki v črnomaljski občini živijo in ustvarjajo, smo zainteresirani za gradnjo cest, vodovodov in vse drugo, kar je zapisano v programu javnih del do Jeta 1977. Prepričan sem, da bi imelo podjetje od tega tudi korist, saj bivj po asfaltni cesti lahko organizirali prevoz za delavce za več podjetij skupaj. Zdaj ob slabem vremenu zamujajo zaradi netočnih prometnih zvez, sploh pa redni avtobusni promet ne predstavlja zadovoljive rešitve za zaposlene. V našem podjetju smo tudi , mnenja, da bi se morali složno zavzemati še za gradnjo turistične ceste od Črnomlja do Cr-mošnjic in povezavo do Dolenjskih Toplic. Ce tega ne bomo dosegli s pomočjo republiškega cestnega sklada, nam bo tu^ rižem iz Crmošnjic ušel z rok. V ZADRUGI O SKLEPIH Komunisti v črnomaljski Kmetijski zadrugi so na sestanku osnovne organizacije spregovorili o uresniče-! vanju sklepov druge konference ZK Slovenije in o sklepih, ki jih je sprejela občinska konferenca o kmetijstvu. Zadruga je v zadnjem času našla svojo proizvodno usmerjenost v kooperaciji in specializaciji - v proizvodnji bekonov, telet in mleka. 700 kooperantov imajo pri proizvodnji mleka. Kaže, da se bo zadruga re^la nekdanjih težav. Prizadevajo si, da bi v bodoče kooperante' vključevali v zadružno samoupravo. Stalno tovarniške razprodaje najraznovrstnejšega tek-stilnega blaga ter konfekcije po izredno znižanih cenah opravi^ poslovalnica »VELETEKSTIL«, Črnomelj Zavedajo se; ne gre naprej brez armade strokovnjakov Tovarna BETI pripravlja srečanje vseh štipendistov — Precej bo zbranih, kajti kolektiv pomaga pri šolanju kar 151 mladim ljudem Tovarna BETI ima štipendijsko politiko zastavljeno v dveh smereh: štipendirajo na rednih šolah in pomagajo celi vrsti domačih kadrov do zahtevane izobrazbe. V letošnjem šolskem letu imajo na rednih vi^ih in visokih šolah 8 študentov, na srednjih nekaj čez 20, vpokhc-ni šoli pa 70 slušateljev. Septembra lani so bili v BETI med prvimi, ki so z razumevanjem podrpli akcijo slovenske mladine in družbeno političnih organizacij za povečanje štipendij. Po novem dajejo študentom vi^ih in visokih šol 380 din na mesec, srednješolcem pa 300 dinarjev. Stiki s štipendisti so zadnje leto precej boljši. Dvakrat so jih povabili'na razgovor v podjetje, jim razkazali proizvodnjo ter jih seznanili z dosedanjim in bodočim razvojem. Ob tej priložnosti so zahtevali od štipendistov tudi dokazila o napredovanju pri študiju. Zdaj so vpeljali navado, da morajo MLADINA O DELU -V petek, 22. januarja, se je v Metliki sestalo predsedstvo občinske konference Zveze mladine. Temeljito so se pogovorili o delu v tekočem letu ter o proračunu, hkrati pa je bil sestanek tudi priprava na občinsko mladinsko konferenco. »Paziti moram na vsak dinar« Kako diši v kuhinjah metliških gospodinj? Smo sredi zime, ko so vrtovi pod snegom, zaloge v kleteh in shrambah pa pohajajo. Gospodinje, posebno tiste, ki so navajene na svežo povrtnino s svojih gredic, že komaj čakajo, da bodo vrtovi ozeleneli. Druge, ki so odvisne le od zalog v trgovinah, si želijo sveža, kakovostna in poceni živila. Stanka Gašperšič iz Metlike ima v gospodinjstvu že dolgoletne izkušnje. V svoji kuhinji pripravlja hrano za 6-člansko družino. Ker nima vrta, mora vso hrano kupovati. - Kje kupujete živila in kako so založene metli3ce trgovine? „Saj poznate tisto: ,Vse, kar želite, dobite pri Mercatorju.* Tudi jaz kupujem največ v Mercatorjevi samopostrežni trgovini. Včasih se zgv-di, posebno pozimi, da zmanjka solate ali druge zelenjave, vendar to ne traja dolgo. Trgovine so po mojem mnenju kar dobro založene z živili, ko le ne bi bile cene tako visoke. Dvakrat na mesec pripeljejo okoliški kmetje tudi sveže, domače pridelke na sejem, večkrat pa tudi naše sosede s hrvaške strani ponujajo po hišah sveža živila in mislim, da gospodinje nismo preveč prikrajšane, ker nimamo živilskega trga.“ - Koliko približno porabite na mesec za gospodinjstvo? „Lahko rečem, da gre za hrano večina denarja, čeprav ne kuham razkošnih jedi. Ker moram vsako stvM kupiti, bi bilo za moje gospodinjstvo 1400 din najmanj, kar bi zadostovalo za ves mesec, seveda ob skrajno skromnih obrokih." - Kaj torej menite: je bolje kuhati doma ali jesti v menzah? „Domača hrana ima svoje prednosti, vendar se za enega samega človeka ob takih cenah vsekakor ne splača kuhati doma, če gledamo z denarne plati. Gospodinja, ki mora kupiti prav vse, porabi manj denarja za hrano v menzi, kakor pa če kuha doma.“ A. V. Komunald so se letos s čiščenjem snega z mestnih ulic bolj izkazali. Ekipa pod vodstvom Milana Hudorovca je res prizadevna, tako da v mestu ni bilo nobenih zastojev v prometu z&radi velikih snežnih kupov (Foto; Ria Bačer) štipendisti redno pošiljati na vpogled potrdila o opravljenih izpitih. Izobraževanje doživlja tudi znotraj kolektiva lepo podporo. Spoznali so, da se zelo izplačajo naložbe v kader, ki je že preizkušen v vestnosti in sposobnosti na delovnem mestu. Trenutno študira na vi^ih in visokih šolah 18 članov kolektiva, v srednji šoli, ki usposablja za poklic tekstilnega tehnika, pa imajo 35 zaposlenih. Za delavce prirejajo tudi tečaje za pridobitev kvjdifikacije. In kakšne so izkušnje s štipendisti obeh vrst? Medtem ko so se pred leti močno jezili na visokošolce, ker so po končanem študiju pokazali fige in se zaposlili v večjih krajih, je takih odhodov vse manj. Metlika, kakor tudi tovarna sama, postajata interesantni za strokovnjake. Pri vlaganju denaija v izobraževanje že zaposlenih pa ni bojazni, da bi kaj izgubili. To so v glavnem ljudje, ki so svojo sposobnost že dokazali, manjka pa jim formalna izobrazba, da bi lahko prevzeli zahtevnejše delo, za katerega se čutijo zmožni. O težavah tovarne in njenih prizadevanjih, da bi čim prej prišli do cele vrste šolanih ljudi, potrebnih v vedno zahtevnejšem delovnem pror cesu, kakor tudi o težavah štipendistov se bodo obširneje pogovorili na srečanju, ki ga pripravljajo za letošnji februar. Metliška vinska klet ima svoj laboratorij, kjer tehnik Stane Bajuk stalno nadzira kvaliteto pijač. Lanski pridelek črnine, ki bo aprila zrel za stekleničenje, bo po napovedih še boljši, kot je bila prejšnja letina (Foto: Ria Bačer) PRVIČ V ZGODOVINI MEmJKH: ^ l/l'I M 11'/j Predsednik občinske skupščine Ivan Žele s sodelavci je pred kratkim imel razgovor s predstavniki vseh ciganskih družin — Pomenek je bil koristen za obe plati, saj so prvi uspehi že na dlani Navadno ob sestankih pred stavbo občinske skupščine parkira vrsta avtomobilov, 9. januarja pa so tam stali ciganski vozovi. S pismenim vabilom je občinska skui^čina poklicala na razgovor moža in ženo vseh 15 ciganskih družin, ki bivajo na območju občine in v katerih sta skupno 102 člana. Lepo oblečeni in nič vinjeni so Cigani prišli v sejno sobo, kar je na sklicatelje pogovora napravilo dober vtis. Poleg predstavnikov občinske skupščine so bili navzoči še komandir postaje milice, sodnik za prekrške in socialna delavka. Pogovor je tekel o nerednem obisku otrok v šolah, o prekrških, ki jih povzročajo pripadniki ciganskih družin, o težavah z lokacijo pri gradnji hiš ter o zaposlovanju. Zmenili so se, da bodo ciganski starši odslej otroke redno pošiljali k pouku, občina in šola pa sta obljubili nakupiti otrokom šolske potrebščine ter nekaj obutve in obleke. Že drugi dan nihče od ciganskili otrok ni manjkal! Čakali so še nekaj dni, če bodo držali besedo, in ker je obisk ostal stalen, je tudi šola izpolnila obljubo. Iz sredstev, ki so jih zbrali za novoletno jelko, so otrokom nakupili, kar so se zmenili. Razdelili so jim še nekaj blaga kot darilo podjetja KOMET. Ugotovili so, da obstajajo na obeh straneh težave pri vključevanju ciganskih družin v redno življenje v občini. Z metliškimi pripadniki ciganskega rodu ni toliko sitnosti, kot jih imajo v sosednjih občinah, ker je v 15 družinah kakih 10 zaposlenih. Med temi so se nekateri že tako uveljavili z delom, da so jim na Erimer v komunalnem podjetju in v [ovoteksu dali kredite za zidanje stanovanjske hiše. Še vedno pa so Cigani pogosti gostje pred sodnikom za prekrške. Običajno so vpleteni v tako bo občinska skupščina s sredstvi pomagala napeljati elektriko v cigansko naselje pri Primostku, če bodo pri delih sami pomagali. Ce bodo udeleženci sestanka spoštovali dogovor, jim bo občina pomagala tudi najti zaposlitev. Pogovor je bil vsestransko koristen, o tem ni nobenega dvoma. Ci-i gani so izjavljali, da si takih sestankov še želijo, „župana" pa so povabili v svoje naselje na obisk, da bi se prepričal, kako živijo. Povabilo je sprejel. r. b. Največji porast pri solati V Mercatorjevi samopostrežbi so imeli lani za 700.000 din več prometa kot leta 1969 v samopostrežbi niso pričakovali, da bo leto 1970 tako ugodno. Promet se je povečal za preko 700.000 din. Prodali so za 80.000 din mlečnih izdelkov; za 210.000 din mesa, salam in konzerv; za 220.000 din kruha; za 200.000 din cigaret in drugih izdelkov tobačnih tovarn; za 90.000 din mlevskih izdelkov in za 35.000 din raznih časopisov in revij, katerih je na razpolago 31 vrst. Pri prodaji sadja in zelenjave so zabeležili največji porast prometa. Leta 1969 so prodali za 180.000 din tega blaga, lani že za 240.000 din. V tej trgovini so imeli zadnje dni pred novim letom rekordno prodajo. Na mah je šlo 700 darilnih paketov, poznalo pa se je tudi, da OCENA OBCNIH zborov Ta teden bo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sklicalo sejo, na kateri bodo obravnavali in ocenili občne zbore ter se pogovorili o izobrp^evanju sindikalnih kadrov in o finančnem programu za tekoče leto. imajo ob nedeljah odprto, kar privabi mnoge stranke iz HrvaScega in sosednjega Črnomlja. Čeprav marsikatero nedeljo ni dosti strank, so sklenili vseeno poslovati, ker s tem pridobijo simpatije odjemalcev. Se nekaj: običajno je januar za trgovce najslabši mesec, letos pa tudi to ne velja: ljudje nakupujejo kot vse druge mesece. Jutri zaseda skupščina Za petek, 29. januaija, je v Metliki sklicana prva seja občiiiiske skupščine v letošnjem' letu. Odborniki bodo dobili informacijo o prispe\Wh in dav-kfli,, na dnevnem redu pa je še sprejemanje petiOi odlokov in nekaj imenovanj. Enotni v splošnem ljudskem odboru v soboto je bil celodnevni seminar za člane odborov za splošni ljudski odpor pri občin-^i konferenci SZDL, ZK in ZB ter za člane krajevnih odborov za splošni ljudski odpor. Udeležilo se ga je okrog 50 članov. Strokovnjaki s tega področja so predavali o političnem položaju v SFRJ in v svetu, o splošnem ljudskem odporu kot sestavnem delu samoupravne družbe, o družbeni samozaščiti ter o nalogah odborov za splošni ljudski odpor. Vikendaši se oglašajo Za gradnjo vikendov ob Kolpi pri Primostku in Podzemlju je čedaJje več interesentov. Lani je bil gotov zazidalni načrt za predel ob čuvajnici pri Primostku, kjer je prostora za 15 hišic. Pet interesentov, Ljubljančanov in Novomeščanov, je že odkupilo zemljo in se v letu 1971 pripravlja na gradnjo. V Podzemlju lokacij še ne morejo dajati, ker je potrebna manjša sprememba urbanističnega načrta, razen tega čakajo zazidalni načrt. Na Veselici je 10 vikendov že zgrajenih. Večinoma so jih postavili sorodniki Metličanov, ki živijo v drugih krajih. Kmečka ohcet bo v Metliki Organizacijski komite Kmečke ohceti je predla^, naj bi se del prireditve, ki je dobila že mednarodni pomen, odvijal izven Ljubljane, v krajih, kjer so ohranjeni folklorni običaji. Tako je prišlo do pogovorov z Metličani, ki so pripravljeni sodelovati. Računajo, da bo konec maja vsa druščina ženinov in nevest prišla v Metliko, kjer bodo uprizorili predajo nevestine bale, ki jo bodo vozili od hiše do hiše. Predvidena je tudi ljudska zabava, na kateri bodo nastopile domače folklorne skupine. Pokroviteljstvo nad delom ohceti, ki bo v Metliki, je prevzela tovarna BETI. Za metliški turizem je ta priložnost kot nalašč, da pokažejo gostom, kaj zmorejo. SPREHOD PO METUKI pretepe, ki jih izzovejo njihovi so rodniki od drugod, ali pa so povzro- rasFih čitelji manjših tatvin. — . Drži tudi, da se Cigani ne čutijo brez vzroka zapostavljeni. Ce pridejo v trgovino, na urad ali v gostilno, jih povsod gledajo po strani, vsak se ob nje spotakne, četudi so mirni in plačajo kot vsak drug gost. Občina je pokazala lepo pripravljenost pomagati ciganskim družinam, saj je določila zanje zemljišče za gradnjo hiš na obronku mesta. 20. JANUARJA so po mestu še viseli lepaki, ki so vabili na veselo silvestrovanje in akademyo v počastitev dneva JLA. Malce čudno je taka obvestila gledati, ko že tri tedne in več niso aktualna. V SAMOPOSTR-EŽNI TRGOVINI so imeli v preteklem letu 20 tatvin, v katerih so „kupci“ skušali _pdnesti za 500 din blaga. Opažajo, da število tatvin ni večje, kot je bilo leto dni prej, pač pa se je spremenila struktura zmikavtov. Manj je od-med i\jimi in več mladih, predvsem deklet. kjer je zemlja cenejša. Dve družini že imata lepe hiše, 2 sta v pa se na Radnjo pripravljata 1,2 rav 1 SKOPICE: MOPEDIST TRESCIL V TOVORNJAK - Franc Mustar iz Mrtvic je 22. januaija v Skopicah z mopedom treščil v stoječi tovornjak Krčana Albina Klanjška, padel in se laže poškodoval. AKTIV MLADIH KOMUNISTOV, ki šteje okrog 75 članov, bo organiziral v začetku februaija predavanja in seminarje za svoje člane. Obravnavali bodo aktualna vprašanja, za katera je med mladimi veliko zanimanja, hkrati pa bo del ideološko-političnega izobraževanja mladih, čemur bo občinska konferenca ZM letos posvetila veliko skrbi. IZVAJALCI DEL pri gradnji mostu Čez Kolpo so sporočili, da bo za 1. maj otvoritev. Tudi nadvoz pri gostilni Car bo dotlej menda urejen. Dolgo je trajalo, toda pridobitev bo velika. V glavni sezoni se bo čez novi most že odvijal gost potniški promet proti morju. ZA DIOLEN LOFT, ki ga prodajajo po precej nižjih cenah kot v dnigUi trgovinah, je v metliški prodajani tovarne BETI še vedno precej zanimanja. Kupci prihajajo tudi od drugod, celo iz Zagreba in Ljubljane. Izbira blaga je precejšnja, tako v barvah kot v vzorcih. Blago v ostankih je cenejše, rezano od kosa pa velja nekaj več. STANOVANJSKI BLOK, ki ga gradi komunalno podjetje za trg, bo kmalu dograjen. Obrtniki opravljajo v njem še zadnja dela. Stanovalci komaj čakajo ključe, saj je med njimi dosti takih, ki bodo dobiU prvo stanovanje, nekateri pa bodo iz slabih stanovanj prišli na boljše. metliški tednik I I I 1 . I l'i f ‘ ™ens^6ieb 3S Petek, 29. januaija - Frančišek Sobota, 30. januarja - Tomaž Nedelja, 31. januarja - Vanja Ponedeljek, 1. februarja - Ignac Torek, 2. februarja - Marija Sreda, 3. februaija - Blaž Četrtek, 4. februarja - Andrej ±1^ BREŽICE: 29. in 30. 1. ameriški barvni film „Obrni se, ubil te bom!“ Od 31. 1. do 2. 2. španski barvni film ,Kanion Siti“. BREŽICE: 2. in 3. 2. jugoslovanski barvni film „Dogodek**. BRESTANICA: 30. in 31. 1. angleški barvni film „Dr. Syn ali strašilo**. ČRNOMELJ: Od 29. 1. do 31. 1. ameriški barvni film „Mat Helm ureja račune**. ČRNOMELJ: 2. 2. ameriški barvni film „Knjiga o džungli**. KOCEVJE - „JADRAN**: 28. in 29. 1. italijanski barvni film „Dekle s pištolo**. 30. in 31. 1. nemški barvni film „Pridi, pridi ljuba moja!** 1. in 2. 2. mehiški barvn’ film ,,Srebr- SLUŽBO DOBI ISCEM žensko za varstvo otrok v dopoldanskem času. Nudim tudi stanovanje. Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto, ISCEM ŽENSKO za varstvo otroka na domu. Ugodni pogoji. Dernov-šček, Mestne njive 6/6, Novo mesto. STANOVANJE in hrano nudim dekletu, ki bi izmenično pomagala v gospodinjstvu. Alojzija Bohte, Kom. Staneta 8, Novo mesto. SPREJMEMO dve kmečki dekleti, ki imata veselje delati v gostilni. Možna priučitev. Stanovanje in hrana preskrbljena. Plača dobra. Nastop takoj ali po dogovoru. Ivan Rodica, gostilna ,,Novo naselje**, Kovačičeva 11, Koper. SPREJMEM mizarskega pomočnika ali priučenega mizaija. Poročenemu nudim samostojno sobo. Sprejmem tudi vajenca ali fanta za priučitev v lesni stroki. Vinko Kamin, Avsečeva 24 c, Ljubljana. VAJENCA za izdelovanje sank sprejme kolarstvo Gale, Ljubljana, Dolenjska cesta 166. Pogoj - dovršena osemletka. FRIZERSKA pomočnica, ki je vešča tudi brivske stroke, dobi takojšnjo zaposlitev. Plača po dogO' voru. Samsko stanovanje na razpolago. Zaželena praksa. Prijave pošljite na naslov: Ivanka Papac, frizerka, Brežice. VAJENCA VAJENKO za moško in žensko krojaštvo sprejmemo takoj. Stanovanjc preskrbljeno. Ljubljana, Dolenjska c. 68. na maska**. 3. in 4. 2. francoski barvni film „Vitez Buridon**. KOSTANJEVICA: 31. 1. ameriški barvni film „Vera Cruz“. KRŠKO: 29. in 31. 1. ameriški barvni film „Dr. Živago**. 3. in 4. 2. francoski barvni film „Lepotica dneva**. METLIKA: Od 29. do 31. 1. feansko-italijanski barvni film „Za dolar več**. Od 29. do 31. 1. ameriški barvni film „Nevarnejše od moškega**. .METLIKA: 3. in 4. 2. francoski barvni film „Bye-bye, Barbara**. MIRNA: 30. in 31. 1. francoski barvni film „Jetnica strasti**. MOKRONOG: 30. in 31. 1. francoski barvni film „En moški in ena ženska**. NOVO MESTO: od 29. do 31. 1. ameriški barvni film „Deespera-dosi**. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 29. 1. do 2. 2. francoski barvni film ,,Maščevalec z mečem**. NOVO MESTO: 3. in 4. 2. ameriški film „Vrnitev bandita**. RIBNICA; 30. in 31. 1. ameriški barvni film ,,Propad hiše Usher**. SEVNICA: 30. in 31. 1. ameriški film „Mary Popins**. 3. 2. italijanski film „Gangsteiji v Milanu**. SODRAŽICA: 30. in 31. 1. francoski film „£>emarkacijska črta**. TREBNJE: 30. in 31, 1. ameriški barvni kavbojski film „Eldorado**. GOSTILNA CIRIL KAVCiC, Drenov grič 9, Vrhnika, sprejme takoj kuharico (kvalificirano ali priučeno). Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. ZAPOSLIM gospodinjsko pomočnico. Možnost šolanja, plača dobra. Venturini, Lepi pot 23, Ljubljana. ISCEM žensko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu za nekaj ur dnevno. Plačam dobro. Nada Hrovatič, Majde Sile 16, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo. Inž. Franc Lešnjak, Majde Sile 18, Novo mesto. TAKOJ DOBI zaposlitev dekle za delo v gostišču. Interesentke naj se pismeno ali osebno zglase v Gostišču Drenik, Gotna vas 46, Novo mesto. MLAJ So natakarico ali dekle s podeželja, prikupne zunanjosti, iščem za strežbo v ekspres baru na Gorenjskem blizu Ljubljane. Hrana in stanovanje zagotovljena. Marjan Zorman, Express bar, Medvode 27. STANOVANJA KDOR mi preskrbi enoinpolsobno ali dvosobnm stanovanje v Novem mestu z odločbo, dobi 10.000 N-din nagrade. Naslov v upravi lista (88/71). NUJNO potrebujem enosobno stanovanje ali večjo sobo v bližini Novega mesta. Plačam pol leta vnaprej. Naslov v upravi lista (153/71). ODDAM opremljeno sobo starejši ženski za majhno pomoč v gospodinjstvu. Krevl, Partizanska 19, Novo mesto. ODDAM dve sobi s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (133/71). Motorna vozila PRODAM zastavo 750, letnik 1965. Franc Skof, /erebova 10, Novo mesto. KUPIM fiat 750. Naslov v upravi lista (150/71). PRODAM PRODAM visečo kuhinjo (ultrapas), skoraj novo. Vojo Siljanovski, Zagrebška 18, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo. Vprašajte pri inž. Francu Oletiču, CBE/40-B, Metlika, popoldne od 15. ure naprd. PRODAM LEŠOHO mešalec, 140 litrski, pogon na Dieslov motor, z dvigalom, letnik 1970. Telefon -Novo mesto 21-947. PRODAM gramofon ,,Supraphon**, malo rabljen. Ponudbe na naslov: Janez Zajc, Povšetova 57, Ljub-ljana-61000. PRODAM mizarsko stiskalnico s 36 vijaki, dobro ohranjeno. Franc Kovač, Bršlin 21, Novo mesto. PRODAM motorno žago znamke Homelite po ugodni ceni. Albin Jarc, Dol. Globodol 16, Mirna peč. PRODAM enofazni elektromotor „Rade Končar**. Janez Jamnik, Zbure 1, Smarjeta. VEC parov čevljev št. 43 (desni podložen 3 cm) oddam invalidu, kateremu bi odgovaijal. Krevl, Partizanska 19, Novo mesto. PRODAM skoraj nov desni štedilnik na drva, dobro ohranjen. Nad mlini 27, stanovanje 10, Novo mesto. RABLJEN šivalni stroj Singer ter Klinsko peč prodam. Novo mesto, lestne njive, blok 6/1. PRODAM rjavo preprogo 2 x 3 in električni Šivalni stroj v kovčku. Žeijal KoStialova 11, Novo mesto. POSEST PRODAM enostanovanjsko hišico, primerno za vikend ali majhno družino, v Starem gradu pri Krškem (pri postaji Libne). Možna je takojšnja vselitev^Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Amalija Skaza, Velenje, Prešernova 1. PRODAM parcele v Travah. Interesenti naj se zglase v Gor. Laken-cih 4, Novo mesto. PRODAM manjše posestvo v Grmovljah po ugodni ceni. Slavka Knafelj, Grmovlje 4, Škocjan. PRODAM vinograd z zidanico in sadovnjakom, 32 arov, na Riglju. Alojz Medic, Verdun, Uršna sela. PRODAM enodružinsko trosobno stanovanjsko hišo z veliko kuhinjo, kopalnico, WC, garažo, dve veliki kleti ter 10 arov vrta. Cena ugodna. Ogled mogoč vsak dan pri Pavli Romih, Cesta 4. julija 17 a. Krško. - telefon 71-368. PRODAM 35-50 kub. metrov smre-kovine in hrastovine za posek v bližini Črnomlja. Naslov v upravi. RAZNO v. PARKU pri pošti sem našla zlat ženski poročni prstan - vgravirano leto 1970. Telefon 21-054. 27-LETNA s hčerko in službo želi spoznati poštenega, resnega fanta do 35 let. Slika zaželena. Lahko ima majhno kmetijo. Ponudbe pod šifro „Dolenjka*. PRED 14 dnevi sem v lekarni v Novem mestu našla zlato zapestnico. Naslov v upravi lista (147/71). DESETTISOCI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobite pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI. STE V ZADREGI, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmaiju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IZGUBIL SE JE nemški kratkodlaki ptičar. Sliši na ime BRIK, je se-rasto rjave barve, okoli vratu ima verižico. Kdor kaj ve o njem, naj proti nagradi javi na naslov: Alfonz Gregorčič, Gomila, Mirna. Dragi ženi in mami Mariji Gričar iz Ločne želimo za dvojno praznovanje veliko sreče in zdravja. Mož Rihard z družino. Dragemu možu Francu Bartolju iz Kettejevega drevoreda za dvojni praznik vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih let želijo žena Kristina, otroci Fani, Jožica in Franci. Pridružuje se tudi družina Pevec. Zlati mami in stari mami Potokarjevi iz Žabje vasi želijo ob praznovanju vse lepo, največ pa zdravja, otroci z družinami. Enako želijo sestri Mimici ob praznovanju obilo sreče in zdravja, v prihodnosti pa veselja in zadovoljstva - mama, bratje in sestra z družinami. Dragemu očetu Alojzu Božiču z Rake za 65. rojstni dan vse naj lepše in še mnogo let, želita Lidija in Martin. Mami pa lep pozdrav! Mali Manici Hotko iz Krškega in sestri Mici iz Bojsnega želi za njun god veliko zdravja teta oziroma sestra iz Carigrada. Podpisani Milan Gruden, Slovenska vas 6, Stara cerkev, preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Faniki Debeljak in Milanu Trpinu, in se jima. zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. BOROVO Jug.-Kom. gume in obutve, prodajalna Novo mesto, obvešča cenjene potrošnike, da bo prodajalna zaradi preureditve do nadaljnjega zaprta. Se priporočamo! OBVESCAM cenjene stranke, da lahko dobijo v valilnici na Senovem enodnevne piščance, težki tip bele, ijave in črne, od 10. februaija dalje vsako sredo dopoldne po konkurenčni ceni. Mijo Gunjilac, Senovo 72. NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi: Sčetarstvo, Armič, Tržaška 52, Ljubljana. GOSTILNA LUZAR, Gomila, priredi v nedeljo, 31. januarja, zabavo. Za razvedrilo poskrbljeno. Vabljeni! Ob izgubi moje ljube mame ( LUCIJE PISANSKI se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremenili na njeni zadnji poti, darovah toliko lepega cvetja in izrekli ustno in pismeno soždje. Prav posebna zahvala za izkazano prya-teljstvo vsem, ki so jo obiskovali med boleznijo. Žalujoči sin Ivan Ob prerani smrti naše ljube mame in zlate stare mame ANE JERlC, roj. BRIŠAR iz Škocjana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali številne ven-^e, nam pa izrazUi sožalje. Posebna zahvala dobrim sosedom Moletovim in Lužarjevim, delovni skupnosti šole Škocjan, podjetju „Pionir** iz Novega mesta, čevljarstvu Kocjan iz Ljubljane, KC)ZB Škocjan - za podarjene vence in spremstvo. Iskrena hvala! Žalujoči: otroci Lojzka, Zinka, Majda, Anica, Ivan, Lojze in Tone z družinami, bratje, sestre ter drugo sorodstvo Škocjan, Ivangrad, Berlin, Kranj, Skopice, Ljubljana, Novo mesto Ob bridki izgubi naše zlate mame, stare mame, babice, tete, svakinje in tašče MARIJE KRANJCiC iz. Gor. Karteljevega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali pokojnici cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za obred, tov. Rudiju Mrazu za lepe poslovilne besede, krajevnemu in občinskemu odboru ZZB NOV, sodelavcem skupnih služb ter sorodnikom za podaijene vence. Posebna zahvala velja sosedi Bevčevi ter Tonetu Skubicu iz Novega mesta za veliko razumevanje in vsestransko pomoč. Žalujoči: sin Jože z otroki, sinovi Lojze, Polde, Justin, hčerki Mici in Pepi z družinami, brat Tone, sestra Francka ter drugo sorodstvo Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša mama, stara mama, teta in sestra JOHANCA MIHIC iz Podturna pri Dol. Toplicah Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo Pirčevi teti za vso pomoč v času bolezni. Žalujoči; hčerka Štefka z družino in drugo sorodstvo Po dolgi in mučni bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, ded, brat, stric JOŽE KUKMAN iz Ručetne vasi Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, j)o-klonili toliko vencev in cvetja. Hvala za trud zdravniškemu osebju. Posebna hvala gospodu duhovniku, organizaciji ZB in PGD Petrova vas za lepe poslovilne besede. Prisrčna hvala kolektivu železniške postaje Črnomelj. Metlika, SV Novo mesto, ZKPD Črnomelj, sorodnikom in vsem, ki so pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči; žena Neža, otroci Vinko, Jože, Lojze, Tončka, Danica, Malka z družinami, brat Matija z družino in drugo sorodstvo Vaščanom Prečne in prebivalcem sosednjih vasi, ki so mi pomagali ob nesreči, se najtopleje zahvaljujem. Stanko Kapš, Prečna. GASILSKO DRUŠTVO GRIBLJE p. Gradac v Beli krajini proda — gasilsko motorno brizgftl-no znamke »SAVICA« v uporabnem stanju. Poleg brizgalne prodajamo tudi — koš in sesalne ter tlačne cevi Cena ugodna. Ogled je možen vsak dan v gasilskem domu v Gribljah. OBČINSKI ODBOR RKS KOCEVJE razpisuje prosto delovpo mesto SEKRETARJA Pogoji za sprejem; srednja izobrazba Osebni doihodek po pravilniku. Nastop službe takoj. ProSnJi priložite dokaz o izobrazbi, kratek življenjepis z opisom opravljanja dosedanjih del. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kmetijska zadruga RIBNICA razpisuje PRODAJO ZEMLJIŠČ F*rednost nalnipa ima družbeni sektor. ■»j«: Fran Sal. F i n ž g a r 3 Kako se je vpregla poleg Vrbana! Vse se je pomladilo pri hiši — posestvo pa se je širilo kot beka ob potoku — otroci SO rasli — bolezen je divjala, koze in davica, otroci so mrli. Polona je rodila novih - šestnajstkrat - in zmagala je smrt in odgojila pet hčera. Vrbanu so se motale sanje, v katerih so bile vse zgodbe štiridesetih let — bridke in vesele, a smrti ni bilo nikjer. Ko je pa posvetilo bledo jutro skozi okna, je zazeval vanj prazen kot in ga navdal z grozo. Planil je kvišku in začel iskati delavniške obleke. Pretaknil je omare in predale, plezal po vseh štirih za čižnii in jih \dačil za jezike izpod postelje in jih jezno suval nazaj, ko ni mogel ujeti pravih. Nazadnje je obsedel na tleh in se sede obuval. Potem pa je šel v hlev. Ko je položil živini, je sedel na molzni stolec in se zatopil v svojo grenko samoto. III NA CESTI Minila je pogrebna osmina, potekel mesec, Vrbanu pa ni odleglo. Hčere so niu stregle, ustregle mu niso. Zanje je bila le trda beseda, polna nezadovoljnosti. Včasih je sedel v kuhinji top in nem, gledal Polonico, ki je gospodinjila, da so ga vse sosede zavidale zanjo. Kradoma jo je ogledoval: pod noge, kako se je prestopala okrog ognjišča, na roke, ki so pristavljale in odmikale lončke, v lice, ožarjeno od ognja. Po takem ogledu je zamižal in po globokih gubah na licu je spolzelo pritajeno veselje. „Vsa je ona! Takala je bila Polona tedaj . ..“ In če je hči ujela ta hip in mu ponudila južino, jo je zaužil s slastjo in nobene graje ni našel. Toda to so bili le redko sejani trenutki. Vrbanu je lezla glava čedalje bolj med pleča, život se mu je ključil in večkrat je taval okrog hiše, kot bi nečesa iskal. Odpiral je vrata v hlev, v prašičjo kuhinjo, na pod, Šel po vrtu do kurjice in se oziral čez plot po svojih njivah. In če ga je vprašala hči: ,,Oče, kaj pa iščete? “je rezko odgovoril: ,J>Iič.“ Resnično se sam ni zavedal, kaj išče, čeprav niso le hčere, marveč tudi sosedje vsi vedeli, da išče Polono. ,J*olona ga čaka na ozarah,“ so sklepale žen^e. ,,Zanjo pojde. Vsak dan je manjši: kar vidi se mu, kako leze v grob!“ Ko je preteklo mesec dni, je bil pozvan k zapuščinski obravnavi. Hčere so pomagale zapregati koleselj, ki se je po Polonini smrti prašil v vozarnici. Polonica je znala napreči vsakemu moškemu na kljub. Toda Vrban je potipal vsako zapono, vsak jermenček, še osnike je pregledal, preden je sedel na voz. In ko je hotela prisesti Polonica, češ da ne bo sam, če se spotoma kaj primeri, jo je odrinil s komolcem od voza, namrščil obrvi in pognal z dvorišča. Dvignil je glavo kot nekdaj, ko sta se vozarila še z rajnico. Toda ni bil še za lučaj od hiše, mu je glava že klonila in opletala ob drdranju voza, kot da se ga komaj še drži. Žanjice na polju so iztegovale vratove iz žita in sodile: ,JConec je! Mu že glava opleta; za rajnico se pelje.“ Na samotnem križpotju je predramil Vrbana tanek glas: „Hej, Vrban!“ Potegnil je za vajeti in ustavil. Po poljski poti je prišla iz sosednje vasi ženska. „Kaj bi sedel tako samopašno! Daj, naj se obesim še jaz na kolesej.“ „Tak, pa prisedi, če greš v mesto,“ je dovolil Vrban slabe volje in se odmikal na sedežu, čeprav je popotno dobro poznal. Ženska, vdova Polona Suhadolka, je zlezla na voz in Vrban je pognal. „Se le vleče do mesta in ko človeku začne drsa peti, se mu pot ne odseda več tako kot kdaj.“ „Aha,“ je rekel malomarno Vrban. Polona je ta „aha“ razumela in takoj utihnila. Dober kos poti sta prevozila molče. Ob Pretoki, kjer hudournik seka cesto, je Polona povzela vnovič: ,J)olgčas ti je, jeli? - Oh, to se nam naredi s smrtjo, vdovcem in vdovam.“ Ne da bi se ozrla vanj, ga je vendarle pogledala prav iz kota oči in opazila, da ji je hvaležen. Zato se je opogumila. „Caj no! Uho pri srajci ti moli tako nerodno kvišku“ i;i že je bila postrež-Ijiva roka pod vratom in zgibala štrleči uhelj širokega ovratnika pod telovnik. Vrban je dvignil brado in zadovoljen prenesel tako srežbo. „Takole je, ko nimam nikogar,“ je vzdihnil prvo besedo in že bolj živo dodal: ,JKako sta s snaho? “ ,3oga zahvali, da je ne učakaš, ko imaš same hčere. - Blagor se ti, da take.“ „Govoriš, ko ne veš.“ ,JMo, no, Vrban! Nič takih ni v fari.“ ,,Rajnica ni nobena.“ „To že, ko niso trpele. Moža ume samo žena, pa nobena druga. Tudi lastna hči ne. Vrban je po nepotrebnem zakašljal, švrknil po konju in dvignil glavo. Be- seda ženske se mu je zdela kot razodetje: žena edina ume moža! Suhadolka je razumela in ga ni dramila, ko se je zamislil in jo kradoma včasih pogledal. Že blizu gostilne, kjer se je ustavljal Vrban, jo je vprašal: ,JCako pa za nazaj, Polona? “ ,J^e vem, kdaj bom opravila. Proti večeru tudi ne bo take vročine. Bog plačaj, ko sem se peljala." ,JCakor veš. Jaz odrinem po ko-silu.“ In sta se razšla. Vrban še ni popil prve četrtinke vina po obedu, ko se je prismukala v krčmo Suhadolka. „Viš jo,“ se je razveselil Vrban, ki je sedel sam in se ponujal z vinom. „Tako srečo sem imela, da mi ie šlo kot po roženkrancu vse po vrsti. Vrban je naročil pol litra boljšega in ji' natočil. Polona se je razživela ob vinu, da je bil dobre volje še Vrban in je, škrti mož, nazadnje naročil celo kavo. Iz mesta je Vrban pognal; ko sta pa privozila na samotno cesto je popustil i vajeti, da je konj počasi kinkal, pa je Še vendarle prenaglo prišlo razpotje ločitve. Polona mu je popravila za slovo plahto na nogah, potapljala konja po vratu in izginila med njive. Cez ramo se je še nekajkrat ozrla za Vrbanom, ki je tedaj gonil po prašni cesti kot prešeren fant. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00. 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 29. JANUARJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Za šolaije -O Tatrmanu. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki Za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Jože Rihar: Čebelarjenje ''na Slovenskem nekdaj in sedaj. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak". 16.40 Rad imam glasbo. 17.10 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 20.00 „Naj narodi pojo . ..“ 20.30 „Top-pops ‘. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. SOBOTA, 30. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Vesela godala. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Jože Velej: Ultracid - kompleksno sredstvo za varstvo proti sadnim škodljivcem. 12.40 Poje Božena Glavak. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansambli domačih napevov. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 16.40 Dobimo se ob isti uri. 17.10 Gremo v kino. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Zabavna radijska igra - Louis C. Thomas: „Ahilova peta“. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 31. JANUARJA; 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Miroslav Košuta:. „Fižolček". 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Še pomnite, tovariši... I. Gilles Perault: Dvoboj vohunov. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. - Vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - G. Mikes: Kako združiti narode. 17.05 Iz opernega sveta. 17.30 Radijska igra - Marcel Pa-gnol: ..Lepa pekovka". 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer". 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v februarju. 12.40 Igrajo veliKi piliaini orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni irrtormezzo. 16.00 ..Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca. 20.00 Giuseppe Verdi: „Nabucco". 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK. 2. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolaije - Fran Levstik - Pesnik za otroke. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Mirko Šoštarič: Zgodovina pohorskega gozda. 12.40 Melodije s filmskega platna. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Glasbena tribuna mladih. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra - Giles Cooper; „Naskok na Badajoz". 22.15 Madžarska glasba 20. stole^a. SREDA, 3. FEBRUARJA; 8.10 Operna matineja, 9.20 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Korošec; Razširitev pridelovanja semenske detelje pri nas. 12.40 Zvoki iz glasbenih revij. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 4. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šo^ larje - Pravljica o Alešu. 10.15 Pri vas doma. 11.00. Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 V ritmu koračnic. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 „Pesem iz mladih grl". 14.45 „Mehurčki". 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira S^eta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Iz sodobne nemške simfonične literature. TELEVIZIJSKI SPORED Oglase za tekoči teden, ki naj bi bili v okvirih, naročajte najkasneje do ponedeljka opoldne! Zaradi spremenjenega urnika v tiskarni moramo uokvirjene oglase zaključevati prej kot do zdaj. Vodstva delovnih organizacij, ustanov in uradov prosimo da upoštevajo gornje navodilo. UPRAVA LISTA PETEK, 29. JANUARJA: 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-šivec do 16.55) (Bg) - 17.40 A. Lindgren: Erazem in potepuh - IV. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Popularna glasba (Bgd) - 19.00 V središču pozornosti (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Izkažimo se, quiz (Bgd) - 21.45 Nepremagljivi. serijski film (Lj) - 22.35 Poročila (Lj). SOBOTA, 30. JANUARJA: 16.25 Obzornik (Lj) - 16.40 Po domače z Beneškimi fanti (Lj) - 17.05 Ivanhoe, serijski film (Lj) - 17.30 Hokej: Olimpija : Jesenice (Lj) - 18.05 Propagandna oddaja (Lj) - 18.15 Nadaljevanje hokejskega prenosa (Lj) - 18.50 Propagandna oddaja (Lj) - 19.00 Nadaljevanje hokejskega prenosa (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TV magazin (Zgb) - 21.35 3-2-1 (Lj) - 21.40 Revolveraš, ameriški čelov, film (Lj) - 23.05 TV kažipot (Lj) - 23.25 Poročila (Lj). NEDELJA, 31. JANUARJA: 8.55 Madžarski TV preded (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.30 Pet minut po domače (Lj) - 9.35 Kmetijski razgledi (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja; Čarobna piščalka. Svet, v katerem živimo (Lp - 11.40 TV kažipot (do 12.00) (Lj) - Športno popoldne - 17.55 Erazem in potepuh, IV. del (Lj) - 18.30 Mestece Peyton (Lj) - 19.45 Mozaik (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Levičarji - humoreska (Bgd) - 21.20 Videofon (Zgb) - 21.35 Športni pregled in reportaža s smuških tekmovanj mladincev na Jahorini (JRT); pribl. 22.15 Poročila in posnetki iz poleta vesoljske ladje APOLLO 14 (v barvah) (Zgb). PONEDELJEK. 1. FEBRUARJA; 9.35 TV v šoh (Zgb) - 10.30 Angleščina (Zgb) - 14.45 TV v šoU - ponovitev (Zgb) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zgb) - 16.45 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice, stare mame, sestre, tete in svakinje Marije Saje iz Šmihela se najiskreneje zahvaljvijemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, zdravnikom Zdravstvenega doma Novo mesto, ki so ji lajšali trpljenje, sindikalni podružnici Krke, tovarne zdravil, kolektivu računovodstva Krke, kolektivu Iskra — elektromehanika Kranj, trgovskemu podjetju Dolenjka, kolektivu prodajalne Tekstil, Gasilskemu diTuštvu Šmihel, organizaciji RK Šmihel, pevskemu zboru Dušan Jereb, godbenikom, čč. duhovščini — posebno gospodu župniku za poslovilne besede. Posebna zahvala požrtvovalnim sosedom in vaščanom, ki so nam stali ob strani v težkih dneh bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsen>, ki so ix>kojnicd darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Se enkrat prav vsem najlepša hvala Šmihel, 21. januarja 1971 2aIuJoči: otroci Sajetovi PARADA 12 gostovanje Dunajske drsalne revije od 4, do 14. februarja 1971 v mestni velesejmski hali v Celovcu Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) do 17.00 (Bgd) - 18.00 Film za otroke (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Karavana, reportaža TV Beograd (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Sa) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pred upokojitvijo, reportaža (Lj) - 22.05 Živa dediščina; Oj ta vojaški boben (Lj) - 22.40 Poročila (Lj). TOREK, 2. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.40 Ruščina (Zgb) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zgb) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 Tiktak; Kje je medvedek? (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Srečanje v studiu 14: Paulos Raptis (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Planinci in vseljudska obramba (Lj) - 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje - 5. oddaja (Lj) - 19.40 Vprašanja iz pravopisa in pravorečja (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Sunset Boulevard, ameriški film (Lj) - 22.20 Nokturno; Prešernove pesmi (Lj) - 22.35 Poročila (Lj). SREDA. 3. FEBRUARJA; 8.15 TV v šoli (Zgb) - 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.20 Zagreb) (Bgd) - 17.50 Otroški serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavna glasba (Skopje) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 Po sledeh napredka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.(X) TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Monitor (Lj) - 21.35 Zuerich; Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - pari. prenos v barvah EVR Ljubljana - 23.45 Poročila -ETRTEK. 4. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.30 Nemščina (Zgb) - 14.45 TV v šoU -ponovitev (Zgb) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zgb) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije. Plešivec. do 17.00) (Bgd) - 17.50 VeseU tobogan; Gorje pri Bledu, 1. del (Lj) - 18.15 Obzornik (U) - 18.30 Svet, v katerem živimo, film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bgd) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Maughain: Svetovljanke (Lj) - 21.25 Zuerich: Evr. prvenstvo v umetnostnem drsanju - plesni pari, prenos v barvah EVR Ljubljana - 23.15 Poročila (Lj). Iskra Commerce TO SO SESALNIKI ISKRA-HOOVER — TRENUTNO NAJBOLJ VSESTRANSKI ČISTILCI! Univerzalne sesalnike ISKRA-HOOVER lahko uporab* ljamo za čiščenje tal, preprog, karnis, zaves; za čiščenje vseh težko dostopnih kotičkov in špranj v stanovanju. Idealno oblikovani sesalniki so nepogrešljivi gospodinjski pripomočki z izredno močnim in tihim motorjem ter veliko sesalno močjo. VAŠA BANKA JE DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM z A V AS # nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst. # daj^o kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja % vodimo žiro račune občanov t 9 vodimo devizne račune občanov 0 opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut # odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite # opravljamo tudi vse druge bančne posle Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško. NIVO MESTO Nastopalo bo mnogo mednarodnih zvezd na ledu EMMERICH DANZER, 3-kratni svetovni in 4-kratni evropski prvak Za humor bodo skrbeli najboljši komiki na ledu Herbert Bobek in Ridiard Ledwig — kakor tudi opičji parček Joe in Mary Glasba: ROBERT STOLZ - Režija: WILL PETTER HALA bo ogrevana » Pravočasno si priskrbite vstopnice v svojem potovalnem uradu! Med vsako predstavo bodo izžrebane dragocene blagovne nagrade. §t. 4 (1087) — 28. januarja 1971 DOLENJSKI LIST 23 Fortret tega tedna To so že pravi mojstri... Pod vodstvom prosvetne delavke Vide Ščap dela na podružnični osnovni šoli na Malem Slatniku že več let lutkarski krožek Vida Ščap, prosvetna delavka na Malem Slatniku pri Novem mestu, veliko svojega prostega časa žrtvuje mladim lutkarjem, ki so na tej podružnični šoli med najbolj navdušenimi na Dolenjskem. Največ volje in spodbude dobijo mladi ravno od priza- devne tovarišice Ščapbve, ki jih usmerja in vodi v čudežni svet lutk. Neme lutke z dotikom drobnih prstkov postanejo žive osebe, ki na malem odru navdušujejo številne najmlajše obiskovalce. - Kako to, da ste se posvetili lutkam ? „Ko sem učila v Dobovi, je bila pač potreba na šoli, da se nekdo ukvarja tudi z lutkami; danes pa so me pre- vzele, brez njih bi mi bil dolgčas. “ - Kje ste se učili? „Imam precej literature, razen tega pa se veliko naučim, ko gledam televizijske oddaje. “ - Kakšno je zanimanje za lutke na vaši šoli? „Zanimanje med mladino je veliko, vendar nimamo možnosti, da bi krožek še razširili Imamo pa šest lutkarjev, ki so postali že pravi mojstri. To so učenci Silvo Kum, Marjeta Seničar, Brigita Rifelj, Milena Lenart, Bojan Mikec in Zvonko Gregorčič. “ - Kaj pa rekviziti in lutke? „ V glavnem vse naredimo sami Zlasti sedaj, ko je tehnika napredovala - delamo lutke že iz spužve - gre kar hitro od rok. “ - Koliko igric ste že postavili na oder? „Lani smo igrali štiri, letos pa bomo razveselili najmlajše z igricami ,Meh za smeh“, „Težave Peteršiljč-kove mame'" in „Miškuli-nom“. - Kaj pa denar? „V blagajni imamo 400 din, ki smo jih nabrali od vstopnine. V glavnem pa se kar nekako znajdemo!** S. DOKL Po padcu dinarja V Kočevju pričakovali devalvacijo Padec vrednosti dinaija med prebivalci Kočevja ni vzbudil posebnega presenečenja. V menjalnici turističnega društva so povedali, da so že v decembru izmed vsega tujega denarja zamenjali komaj okoli 350 DM - in to kljub temu, da v tem mesecu niso pri menjavi denarja zaračunavali nobenih stroškov. Prav decembra je prišlo domov več naših delavcev iz tujine, ki so že takrat zasebno menjali marko po približnem sedanjem uradnem tečaju, ki velja od 25. januarja dalje. Na banki je 25. januarja doj^ldne še vedno visel stari cenik deviz, ker novih navodil še niso dobili. Prebivalci Kočevja pri sedanjem padcu dinaija oziroma podražitvi tujega denarja niso bili presenečeni tudi zato, ker se je pri vsaki podražitvi izkazalo, da so se razna govoričenja uresničila, uradne napovedi pa ne. Tako se je tudi zdaj, ko se je pocenil dinar oziroma so se podražile devize. Po Kočevju so namreč že precej pred novim letom krožile govorice, tia bo dinar padel z novim letom. Razni „neodgovorni elementi”, ki so širili take govorice, so se torej zmotili le za dobre tri tedne. J. PRIMC BREZICE Ste v zadreg-i za darilo? šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Zaradi spričevala v smrt? Je mogoče, da si šolar, 16 let star, zaradi slabega učnega uspeha vzame življenje, se je v sebi spraše-^ vsakdo,-ki je zvedćl, kaj je te dni naredil mladoletnik M. K. iz okolice Sevnice. Kot učenec vajeniške šole je imel tri negativne ocene, kar samo po sebi ni za mladega fanta prav nobena tragika, pa vendar je storil tak korak, ki je zelo prizadel vso družino in okolico. Njegov oče si je sinovo smrt tako gnal k srcu, da si je hotel vzeti življenje, še ko je sin ležal na mrtvaškem odru. Komaj so mu preprečili to namero. Lisjak prelisičil lovca Večletni lovec, blagajnik lovske družine Lazine-IIinje in daleč naokoli znan kmet Jože Škufca iz Lopate je popoldne 11. novembra napolnil konjem in govedi jasli, se poslovil od žene in otročadi, snel z obešalnika kar ^ve lovski puški, risanico in ši-brenico, ter odšel na lov. Skoro neslišno je dospel do hrasta na lopaških njivah, na katerem je zgrajena visoka preža. Kmalu je izginil navzgor in se zasidral v košati krošnji Tod mimo imajo prehod na njive divji prašiči Lovec Jože je često segal v kaščo, nagrebel koruzo in jo polagal kot hrano in vabo divjim prašičem. Sodeč po sledovih, je imel lovec Jože pred seboj že živo predstavo, kako se bo med divjimi svinjami prikazal tudi velik merjasec, na katerega je že dolgo imel piko in ga je tokrat želel vzeti na muho. Nekje v bližini je nenadoma zašelestelo suho listje. Mrzli večerni zrak je ob rahlem vetriču rezal lovcu Jožetu v že tako rdeča lica. Napenjal je ušesa in oči, kajti vsak trenutek bi se moralo nekaj prikazati iz gošče. In res je priskakljal dolgouhec. Ker divjih prašičev še ni bilo slišati, pa tudi ničesar drugega ne, je segreta lovska kri odločila, da je Jože segel po šibrenici, pomeril in sprožil. Strel je prekinil večerni mir in dolgouhec je obležal. Kmalu je bilo zopet vse tiho, dokler se niso sem in tja začeli oglašati s svojo pesmijo večerni zvonovi. Jože se je že zadovoljen tolažil: - Če tudi divjih prašičev ne bo, ne bom prišel domov brez dlake. Zena bo zadovoljna in otročad bo še dolgo pela po vasi hvalo: „Naš ata je ustrelil velikega, velikega zajca!" Lovec Jože je naprej sedel na preži, poslušal in čakal, čakal... V daljavi je zaslišal čredo divjih prašičev, ki so se bližali gozdnemu porobku in polju. Lovčevo srce je začelo hitreje utripati in risa-nica je bila že pripravljena. Medtem pa je pod prežo prišel velik lisjak, vohljal sem in tja, z nosom potegnil naravnost proti ustreljenemu zajcu, ga obvohal, nato pa ga tebi -nič, meni nič stisnil med čeljusti in odnesel v grmovje. Lovec Jože je že meril na požrešnega, tatinskega lisjaka. Kdo neki bi mu krajo oprostil? Toda divji prašiči so Jožeta premotili. Ce ustreli lisjaka in reši zajca, bo strel odgnal divje prašiče. Jože pa si je želel večjega plena. Ce bi položil na dlako velikega merjasca, bi zmanjšal škodo, ki jo dela divjad na polju, pa tudi v skoraj prazno družinsko blagajno, ki jo sedaj vodi, bi kanilo nekaj cvenka od prodanega prašiča. Kaj bi torej maščeval zajca in pihnil lisjaka, ko bi s tem pregnal divjega prašiča? ! Nekaj podobnega pa se je kuhalo tudi v lisjakovi glavi. Čez hip se je prekanjenec vrnil iz gozda, kolovratil okoli preže, vohljal sem in tja in se oziral, da hi pobral še kakšnega ustreljenega zajca. Toda Jože je ustrelil le enega in lisjak jo je ubral nazaj v gozd, kjer je bil odložil zajca. Gotovo je bil v skrbeh, da mu ga kakšen tekmec ne odnese in pohrusta. Jože je čakal in čakal. Divji prašiči so kolovratili po gozdu, pod prežo pa niso in niso hoteli. Končno je vsa prašičja čreda krenila v drugo smer in tudi šelestenje listja je polagoma utihnilo. Tako je Jože ves premra-žen in nejevoljen korakal proti domu, kjer je ves razjarjen pripovedoval o nenavadni dogodivščini, ki se je kot blisk raznesla daleč'naokoli SPIRO 2EGARAC KDO PRAVI, DA SE KONJ DOVDLFVOZITI V KOMBIJU? Časi se spreminjajo in konjski mešet^ z njimi. Eden izmed njih se je domislil, da konja ne bo več vodil na povodcu, marveč kot gospoda peljal v kombiju. Toda kaj, ko ta sicer pametna žival ni in ni hotela sprejeti časti, ki ji je bila naklonjena. Ni pomagala niti vreča na ^avi niti spodbudni vzkliki ^edalcev, ki so se 13. januaija nabrali pred sevniško železniško postajo in opazov^ to nenavadno prireditev. Osel gre vsaj enkrat na led, konj, ta njegov inteligentni sorodnik, pa ni hotel niti enkrat sesti v kombi. Kaj ima neki proti kombijem? (Foto: M. Legan) N Kako se zdaj naš svet vrti? So taki časi, da kmetje dobivajo nazaj zemljo, ki so jim jo pred leti vzele zadruge v zakup ali jo arondirale — Vendar vsa zemlja le ne bo vrnjena — Arondacijska zgodba kmeta Jožeta Zobca 1 Včeraj je bilo napredno, moderno in „na liniji** tolči po kmetih in zagovarjati kmetijske zadruge, danes je prav nasprotno. Vrag vedi, ^j bo moderno jutri. Zgodovina se ponavlja, sicer ne v krogu, ampak v spirali, je učil dobri, stari dedek Marx, ki bi ga že radi spravili v staro š^o, čeprav smo se od njega še premalo naučfli. zainteresirana. Vendar mora o vr- V Manili se nadaljuje sojenje bolivijskemu slikarju Benjaminu Mendozi, ki je obtožen poskusa umora papeža Pavla VI. Na obravnavi je bil obtoženec prvi dan tako zaspan, da je le malo manjkalo - da ni zaspal pred sodniki... ZEMLJO SO VZELI - Leta 1962 so mi arondirali zemljo, zdaj pa bi jo spet rad prepisal nase - je povedal na gruntnih bukvah v Kočevju kmet Jože Zobec iz Dan v ribniški občini. Veliko krivico je težko pozabiti, zato je iz Jožeta Zobca vrelo naprej. Pravzaprav ni vrelo, lepo, umirjeno, {človeško in brez posebnega obsojanja je nadaljeval svojo zgodbo, čeprav ga ni nihče izrecno prosil, naj jo pove, pa tudi branil mu ni nihče. - Tisti dve parceli so mi arondi-rali 1962. Pritožil sem se, pa ni pomagalo. Sodnik mi je rekel, da bom v zameno dobil enako veliko parcelo, če ne celo še večjo, in da ne bom oškodovan. Lepo sem mu povedal: „Gospod sodnik, vi imate suknjič, jaz imam suknjič. Pa bi vi zamenjali vašega lepega, novega, dragega z mojim kmečkim, furman-^im, zmečkanim, blatnim? Gotovo ne boste. Vidite, tako jaz ne zamenjam moje dobre parcele za tisto slabo.“ Pa ni nič pomagalo. Čeprav so mi arondirali, sem potem pokosil, posušil in pospravil travo pr>-e in druge košnje. Zadruga mi je poslala račun, da sem kradel na njenem. 35 starih tisočakov so zahtevali za prvo in 25 za drugo košnjo. Plačal nisem in sem moral na sodišče. Tam so mi očitali, da sem kradel zadružno travo in da moram plačati 57.000 din. Povedal sem jim, da sem kosil na svojem, da nisem kradel. Delal sem podnevi. Seno se suši podnevi, krade se pa ponoči. Pa tudi, kako me morejo kaznovati zaradi trave s 57.000, če so mi za vzeto zemljo določili le 25.704 starih din odškodnine? Potem je sodišče razsodilo, da nisem kriv. Vprašali so tožilca, če se bo pritožil, pa je rekel, da se ne bo, ker bi trava tako in tako zgnila. ZEMUO BODO VRNILI (VENDAR NE VSE) Pred kratkim smo obiskali Jožeta Benčino, direktoija KZ Ribnica, in ga vprašali, kaj je novega v zvezi z vračilom arondirane zemlje. Povedal je, da bo zadruga letos vrnila kmetom zemljo, ki jo je na podlagi pogodb vzela za lO let v zakup. Nadalje bo vrnila tu#i nekatero zemljo, ki je bita vzeta kmetom na podlagi zakonite arondacije, vendar samo tistim kmetom, ki jim je bila ob arondaciji napravljena očitna krivica, in tisto zemljo, za katero zadruga ni nitvi te zemlje prej sprejeti sklep občinska skupščina, kije pred leti tudi sprejela sklep o arondaciji. Na območju KZ Ribnica je okoli 100 kmetov, ki jim je bilo na ta ali oni način vzeto v zakup oziroma arondirano okoli 120 ha zemlje. Ta zemlja je predvsem v bližini zadružnih hlevov na Ugaiju in v Sodražici. Prav okoli teh hlevov bo zadraga še vedno obdržala večje združene površine zemlje. Menijo namreč, da bi bila velika škoda, če bi zložena zemljišča spet razparcelirali, saj se tudi zasebni kmetje vedno bolj prizadevajo, da bi jim skupnost pomagala pri ^ožbi zemljišč. J02E PRIMC /J'''' Jože Zobec, kmet iz Dan v ribniški občini (Foto; Drago Mohar) Odjuga pobira sneg Zadnje dni odjuga hitro pobira sneg na Dolenjskem. V Novem mestu so v nedeljo namerili samo še 10 cm snega, ker pa se menjavat. nce in dež, sneg hitro kopni ludi smučarskemu središču v Cnnošnjicah odjuga ne prizanaša. Kljub temu pa je smučanje na Gačah še mogoče. Upamo lahko le, da bodo prizadevni organizatorji snmčarskega društva ,J^og“ spravili pod streho tudi vse napovedane tekme. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: občinske konlerenec SZDL Brežice. Črnomelj, KoCevJe, Kriko, MetUka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Frane Beg, Viktor Dragol, Inl. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Golnik, drli Grli, Jože Jeke, Ivan Kastner, Lojzka Potrt, Slavko Smerdelj In Franc Stajdohar. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Golnik (glavni In odgovorni urednik). Ria Bačer. Slavko Dokl. Marjan Legan. Jože Primc. Jože SpUchal, Jožica Teppey, Ana Vltko^^ In Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Molkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Itevilka 1 dinar. — Letna naročnina 49 dinarlev, polletna 24,90 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 amerliklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti). OGLASI: lem viiine v enem stolpcu (45 mm oz« 10 dcero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1.. srednji In sadnjl strani lista: M din. Vsak mali oclas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik It. 4 od 0. I. li)71. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-S-l — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: M.OOl Novo mesto, GUv-nl trg 3 — Poltnl predal 33 — Telefon: (068) 21-M7 — Nenaročenih rokopisov in fotognofij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.