MESTNA KNJIŽNICA PIHAN JBIBUOTECA Cii/iCA Dl P13ANO
JULIJ 1999
leto 5	številka 65 cena 120 SIT
1C BanKa Koper
Veliko prireditev, malo turizma
ba na pihala, piranski klicar spet nastopa in objavlja najnovejše novice o dogodkih v občini, v Izoli se pripravljajo na praznik, vrstijo se koncerti, pred nami je znamenita koprska noč. V Avditoriju se bo 17. julija ob 21. uri začela osrednja prireditev - 22. slovenski festival zabavne glasbe MMS, v Križnem hodniku v Piranu organizirajo že 21. Piranske glasbene večere, vedno več zanimanja in uspehov žanje letos že šesti po vrsti, Primorski poletni festival, tl i"1 |j V ponedeljek, 19. julija bo v portoroškem Avdi-toriju nastopil priljubljeni Dorde Balaševic, v nedeljo, 25. julija bosta kar dva mega koncerta. V Avditoriju bo nastopila Grace Jones, na izolskem stadioni pa R.E.M., trenutno ena najbolj “vročih” rockovskih skupin na svetu. V četrtek, 12. avgusta bo na piranskem Trgu 1. maja nastopil Dado Topič. V Izoli seje končal Eurofest, uspešno se odvija Mediteran festival, ki je letos v znamenju etna. Zanj v glavnem skrbi direktor festivala Drago Mislej-Mcf s sodelavci. Žal pa kljub prizadevanjem ne moremo biti povsem Letošnje poletje je malce muhasto, a kljub temu zadovoljni s turističnim obiskom. Reka sodob-razgibano. Skorajda v vsaki ulici se nekaj dogaja, nih nomadov se je že zgodaj spomladi zaradi Velikim prireditvam so namenjeni trgi, gleda- znanih razlogov preusmerila drugam in v glav-lišča, Avditorij. V Piranu vas bo pozdravila god- nem “zgrešila” Slovenijo.
22. Melodije morja in sonca
Osrednja prireditev bo v soboto, 17. julija ob 21.00 v portoroškem Avditoriju
V teh dneh poteka v Portorožu 22.festival Melodije morja in sonca. Letošnji programje izredno bogat, \ vseh petih uradnih konkurencah v klubu Tivoli in v Avditoriju bo nastopilo kar 55 izvajalcev. Ni Otroškem MMS bo nastopilo 9 izvajalcev, na Najstniškem MMS 8, na ‘Novi sceni’ 15, na Večeru Pof debitantov’ 7, na glavnem POP večeru pa 16. Naštejmo jih: Panda, Oto Pestner & Jolanda Anžlovar Supernova, Irena Vrčkovnik, Sonja, Tomo Jurak, Nuša Derenda, Jan Plestenjak,Tomaž Domicelj & Karamela, Ivan Hudnik, Botri, Faraoni, Rosana, Tuljo Furlanič in Halo. Na glavnem večeru v soboto, 17.julija, bosta nastopila gosta iz tujine Linnea (Severna Irska) in Yellow Melow (Avstrija) Napovedovalca pa bosta priljubljena Lorella Flego in Mario Galunič.
“ S potekom priprav na festival sem več kot zadovoljen. Vse kaže, da bomo z Avditorijem dolgo-ročne sodelovali. Prevzeli bodo organizacijsko-tehnično izvedbo festivala. Končno smo dobili partnerja, ki bc poskrbel za področje, ki ga dobro obvlada, mi pa se bomo lahko posvetili samo vsebini programa. Glede glasbe lahko izdam, daje živahna kot še nikoli doslej, na programu pa bo tudi nekaj lepih balad,” je preč začetkom festivala povedal direktor Pavle Plahutnik. Glavni večer bo neposredno prenašala državne televizija.
Primorski poletni festival
Letošnji 6.Primorski poletni festival je bogat kot še nikoli doslej. V mesecu juliju se praktično vsakodnevno vrstijo gledališke predstave na različnih prizoriščih v obalnih mestih in zaledju. Med 15. in 17.julijem ter 21. in 22.julija bo v piranskem Tartinijevem gledališču predstava Pierra de Marivauxa “Igra o ljubezni in naključju”. V soboto, 17.julija, bo v Črnem kalu Tomšičeva monodrama “Bužec on, Bušca jaz”. Ista predstava bo naslednji dan v Pomjanu. V ponedeljek, 19.julija, bo na koprskem Titovem trgu predstava “Mon-tenegrini” v izvedbi črnogorskega narodnega gledališča. V četrtek, 22.julija, bo na Carpaccio-vem trgu v Kopru predstava “Smešne pletkc ljubezenske prevare” v izvedbi rimskega gledališča Luoghi deli’ Arte. Naslednji dan bo na piranskemu Prvomajskem trgu predstava “Večer skupine Gospoda tisočerih obrazov” v izvedbi iste skupine. V nedeljo, 25.juliia, bo v koprski Kidričevi ulici v koprodukciji ŠOU Ljubljana in PPF premierna predstava “Spogledljivosti”. V ponedeljek, 26.julija, bo v Avditoriju predstava “Dekameron ali Kri in strast po Boccacciu” v izvedbi Narodnega teatra iz Bitole. V torek, 27.julija, bo v atriju stare porodnišnice v Kopru ponovitev predstave “Bužec on, Bušca jaz”. V
sredo, 28.julija, bo v Kidričevi ulici ponovitev “Spogledljivosti”. V četrtek, 29.julija, bo v vrtu pokrajinskega muzeja v Kopru predstava “Bak-hantke” v izvedbi A.T.I.R. Milano Evripid. V petek, SO.julija, bo v Škocjanu ponovitev predstave “Bužec on, Bušca jaz”, v Kidričevi v Kopru pa ponovitev “Spogledljivosti”. V soboto, 31.julija, bo na Titovem trgu v Kopru gostoval HNK Ivan Zajc iz Reke s predstavo “Dundo Maroje”.
DeSUS
Jože Globačnik odhaja s položaja predsednika stranke
Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Jože Globačnik je svoj dokončen odhod spoložaja stranke napovedal za 14. september, kar je tudi potrdil na nedavni novinarski konferenci v Izoli (Hotel Delfin), ko so skupaj s koprskimi strankarskimi kolegi razpravljali o glasovanju njihove poslanke Ede Okretič - Salmič v DZ o zakonu o poslancih. DeSUS je v času njegovega predsednikovanja dosegel izjemne volilne uspehe. Funkcijo predsednika stranke bo prevzel Ignac Golob.
Kdaj redne volitve v Kopru?
Redne lokalne volitve v Kopru bodo verjetno že 3. oktobra. O delitvi Mestne občine Koper na več občin pa je zaradi izjemne politične bitke in tudi pritožbe na ustavno sodišče, še prezgodaj govoriti.
V Uradne listu RS št. 53 (2. 7. 1999) je objavljen zakon o razpisu rednih lokalnih volitvah v Mestni občini Koper. V skladu z 2. členom zakona bi moral predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik takoj po uveljavitvi tega zakona, v tem primeru dan po objavi v UL, torej že 3. 7. 1997, razpisati redne lokalne volitve, ki bi morale biti v MO Koper v drugi polovici septembra. To sicer ne pomeni, da bi Mestna občina Koper takrat morala biti razdeljena že na več prafaktorjev, kajti 3. člen zakona o razpisu volitev pravi: “Ne glede na določbe 4. člena zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (UL RS št. 44/96) se pri uresničevanju odločbe ustavnega sodišča št. U-I-301/98 z dne 17.9. 1998 (UL RS št.67/98) postopek ali postopki za ustanovitev novih občin na območju sedanje Mestne občine Koper lahko izvedejo večkrat. Ker pa je vmes prišlo do ustavne pritožbe (Danijel Starman in skupina občanov) , je dr. Janez Podobnik ustavno sodišče pisno zaprosil za informacijo , ali bo ukrepalo v zvezi z vloženo pobudo za presojo ustavnosti zakona o razpisu lokalnih volitev v Mestni občini Koper. Predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik se je o morebitnem datumu volitev pogovarjal tudi z županjo MO Koper Ireno Fister. Kot še primeren najbližji datum volitev bi bil lahko 3. oktober, ki pade na nedeljo, seveda, če ustavno sodišče ne bo ukrepalo in razglasilo zakon o volitvah za neveljavnega. To bi se nekako ujemalo tudi z odločbo sodišča, ki je za eno leto odložilo redne volitve v Kopru. O razdelitvi sedanje MO Koper na več občin pa bi občanke in občani odločali na referendumu kdaj pozneje. To bi hkrati tudi pomenilo, da do dejanske razdelitve Mestne občine Koper na več občin ne bo prišlo pred letom 2001! Več na strani 6.
tej številki ' preberite
*Kaj zahteva civilna družba ....2 *Reforma plačilnega sistema
pred vrati ................4
*Izola je praznovala........5
Skupna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije
mv,
ROKA PREGNANCEM SLOVENSKA VAS
Brezplačnni telefon: 080-22-44 REDEČI KRIŽ 50101-678-51579 KARITAS 51800-678-52987
Sklic na številko 6007
Namen nakazila: Roka pregnancem
IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
PE PIRAN
Bolniška 1 Tel.: 066/747-153, 740-330 PE IZOLA Ljubljanska 41 Tel.: 066/647-218
TERME® PALAČE
Portorož Portorose Slovenija
Nudimo vam:
vstop v FITNESS CENTER po ugodni ceni: samo 540 SIT
in še izvrstne terapije:
VVHIRLPOOOT, s slanico, THALAKION-ŠKOTSK1 TUŠ in masažo MIJI Tl JET
v novo opremljenem THALASSO CENTRU
Vabljeni tudi v bazene s termomineralno vodo, ki blagodejno vpliva na splošno počutje, dihala in kožo.
Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360, 747 041
Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. &fax: 066/31-303
DNEVNO ODLIČEN KRLiri IN PECIVO IZ MLINOTE8TOVE PEKARNE KOPER
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotografi), prodaja fotografskega materiala In opreme
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -	^
IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
stran 2
Julij 1999
OFFSHORE KONČNO V TRSTU
Po večletnih pripravah je Trst konec junija dobil zeleno luč za delovanje Centra za finančne in zavarovalniške storitve - Offshore
To pomembno inštitucijo je predvidel že zakon za obmejna območja leta 1991, vendar se je okrog Offshora, ki so ga ne nazadnje snovali tudi v Kopru, kar lep čas zapletalo. Do realizacije centra v Trstu ni prišlo predvsem zaradi strogih meril v Bruslju, kjer so dolgo preverjali njegovo usklajenost s pravili o prosti konkurenci znotraj Evropske unije. Iz Bruslja so zato od Italije kar nekajkrat zahtevali popravke glede davčnih olajšav, ki jih bodo imela podjatja, katera bodo delovala znotraj centra Offshore. Končno pa je Evroska komisija le prižgala zeleno luč, seveda z določenimi omejitvami; Zgornja meja seštevka davčnih olajšav v petih letih ne sme preseči 65 tisoč milijard lir, veljavnost teh olajšav ne sme biti daljša od petih let po začetku obratovanja centra, skupni obseg investicij in posojil , ki bodo šla prek Offshor-a v tretje države ne sme preseči vrednosti 7 tisoč milijard lir, dejavnost centra mora biti usmerjena izključno proti državam, ki niso članice Evropske unije, predvsem proti srednje-vzhodni Evropi. Sosednji Trst si s finančnim centrom Offshore obeta kar precej in če držijo napovedi, tudi bolj živahno sodelovanje na območju ob slovensko - italijanski meji. Po pisanju Primorskega dnevnika je minister za zunanjo trgovino Piero Fassino po sklepu italijanske vlade, s katerim je odobrila pravilnik o delovanju tržaškega centra Offshore, izjavil, da se z odobritvijo izvajalnega dekreta “končno aktivira nov instrument za promocijo italijanskih in evropskih vlaganj v srednjevzhod-no Evropo, ki bo razširil paleto vz-podbujevalnikov za internacionalizacijo podjetij. S tem novim instrumentom se Trst in Furlanija -Julijska krajina potrjujeta kot strateški postaji za podjetja, ki želijo delovati z Vzhodom.” S tem se kajpak spreminja tudi vloga Trsta - in njegova doslej težko prepoznavna identiteta. In kaj je s finančnim centrom izgubil Koper? Nedvomno veliko, česar pa se zdaj morda niti še ne zavedamo.
Samostojni deželni šolski svet za slovenske šole v Italiji
RIM - Ministrski svet je sprejel zakonski odlok o reorganizaciji šolskih zbornic, v okviru katerega uvaja samostojni deželni svet za slovenske šole. V šolskem svetu bodo lahko tudi zastopniki špetr-ske dvojezične šole. S tem je Vlada Republike Italije ugodila zgodovinski zahtevi slovenske manjšine, piše Primorski dnevnik. Odlok potrjuje prisotnost zastopnika slovenski šol v vsedržavnem šolskem svetu in uvaja tudi deželni svet za slovenske državne in pari-ficirane šole, torej tudi za dvojezično špetrsko šolo. V deželnem šolskem svetu bodo sedeli tudi zastopniki delodajalcev in delavcev, slovenski predstavniki pa bodo prisotni tudi v pokrajinskih svetih. Zakonski odlok spada v okvir reorganizacije šolskega sistema v Italiji in ga bo treba šele preveriti v praksi.
Po sledeh balkanske tragedije
Sedaj bežijo Srbi
Potem, ko je generalni tajnik Nata Havier Solana 10. junija 1999 objavil konec bombardiranja ZR Jugoslavije, se ja na Balkanu začelo novo poglavje zgodovine. Začela se je tekma za prevlado na črti med Zahodom in Vzhodom. Le malo je manjkalo, pa bi si ustrezne pozicije v tej godlji izborili Rusi, ki so v posmeh Nata prvi vkorakali na Kosovo in “zavzeli” prištinsko letališče. Sovraštvo in maščevanje med narodoma bo trajalo še dolgo. Bo prišlo do dokončnega razpada ZR Jugoslavije?
Tretja Jugoslavija sicer ni izgubila svojega zgodovinskega dela - Kosova, vendar bo preteklo morda kar nekaj let, preden bodo zavezniki prepustili to nemirno pokrajino jugoslovanskemu državnemu aparatu. Kar 500 tujih policajev in okoli 50.000 vojakov pa kot kaže ne bo dovolj, da bi tam umirili strasti maščevanja in etničnih nemirov. Po velikem eksodusu Albancev, ki se vračajo na požgane domove, se sedaj dogaja (sicer v nekoliko manjšem obsegu) eksodus Srbov in Romov, ki se upravičeno bojijo maščevanja za vsa grozodejstva, ki so jih tam uprizorile srbske paravojaške skupine. Vojaki Kfora še vedno tu in tam odkrijejo kakšno skupinsko grobnico v kateri so nasilno končali svoja življenja pripadniki albanskega naroda. Obupani svojci dobro vedo kdo je pokončal njihove matere, očete, brate, sestre. Maščujejo se in ubijajo Srbe. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu, britanski general Michael Jackson je pred nedavnim pozval več tisoč Srbov s Kosovega polja naj ostanejo na svojih domovih in naj ne bežijo, češ, da jim bodo vojaki in policisti vsekakor zagotovili varnost. Sovraštvo med kosovskimi Srbi in Albanci pa se kljub pozivom generala stopnjuje. Srbi, pa čeprav mnogi nedolžni, se upravičeno bojijo za svoja življenja. Požigajo lastne domove in bežijo proti Beogradu in Podgorici. Svoja bivališča na Kosovu je doslej zapustilo že prek 70.000 Srbov. Večtedensko, v glavnem neovirano metanje bomb na Srbijo (Črna gora je bila izvzeta) je to deželo spravilo na kolena. Za nameček tam protestirajo tudi rezervisti, ki so si od vojaškega pohoda na Kosovu obetali bajne zaslužke, dobili pa očitno ne bodo nič. Zahodna Aliansa je bombe sedaj za-
menjala s kruhom in denarno pomočjo. Podjetja bodo vlagala denar za obnovo in razvoj Kosova, Beograd pa po besedah Billa Clintona, vse dokler bo na oblasti Miloševič, ne dobi nobene pomoči, čeprav bi ZR Jugoslavija zaradi škode, ki ji je bila povzročena nujno potrebovala vsaj 30 milijard dolarjev. Zanimivo pa je, da bodo ZDA pomagali Črni gori in to kar s 43 milijoni dolarjev, čeprav je ta republika (še vedno) sestavni del ZR Jugoslavije.
Le kaj je mislil Miloševič, da je tako dolgo izzival Nato? Je bil res prepričan, da Zahodne države ne bodo napadle ZR Jugoslavije? Že po tretjem zračnem udaru je tretja naj-večja vojaška sila v Evropi klonila. Vojska sicer ni razpadla, njihovi generali pa so lahko le gledali v zrak in nemočno opazovali kako na vojaške cilje, letališča, mostove, zgradbe, tovarne (žal tudi šole in bolnišnice), padajo bombe in uničujejo vse po vrsti.
Sedaj slavijo zmago pri Natu in v Beogradu. Amerika v kavbojskem stilu ponuja nagrado 5 milijonov dolarjev tistemu, ki bi omogočil aretacijo Miloševiča in drugih obtoženih voditeljev za vojne zločine. Američani namreč nikakor ne želijo ponoviti napake iz Bagdada, ko so tam pustili na oblasti samodržca Sadama. Srbov pa kot kaže njihova ponudba preveč ne vznemirja. Večina ljudi imajo svojega voditelja, ki jim obljublja “mir, svobodo in demokracijo” ter hkrati odkriva nove sovražnike Srbije, še vedno rada. Prvič se je tudi zgodilo, da je glas proti Miloševiču povzdignila tudi cerkev. Poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Pavle je pozval Miloševiča naj za dobrobit
srbskega naroda vendarle odstopi. Enako si želi tudi opozicija, ki pa se še ne bo tako hitro dokopala do oblasti.
ZR Jugoslavija bo sedaj kaznovala zahod, saj ne namerava vrniti 12 milijard dolarjev državnih dolgov! Ta denar bodo raje porabili za obnovo domovine.
Ob tem, ko bežijo Srbi v svojo ožjo domovino, v svoj “Pašaluk”, in udejanjajo sicer nekoliko drugačno etnično čisto Kosovo, se ZR Jugoslavija, izločena iz zahodnega sveta, utaplja v vse večji gospodarski in socialni krizi, kajti ne moremo mimo krute resnice, da je Nato to državo potisnil 50 let nazaj. Rusiji sedaj res ne morejo pomagati, ker so sami revni.
Dokončno vprašanje zgodovinsko nemirnega Balkana pa tudi s to super moderno vojno ni rešeno. Piko na i naj bi postavili Črnogorci, ki naj bi se pri iskanju svoje lastne poti v prihodnost, plebiscitarno (po vzoru Slovenije) odločili za odcepitev od ZR Jugoslavije. Srbi tega nikakor ne bodo dopustili, saj bi izgubili tudi izhod na Jadran. Zato že kopičijo vojsko na meji in bodo kajpak obračunali tudi z nepokornimi Črnogorci. Morda je sedaj še prezgodaj ugibati, ali bo zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja in socialnih razmer ter političnih napetosti v doglednem času prišlo do državljanske vojne v sami “veliki” Srbiji? Vse to bi pomenilo novo krizno žarišče na Balkanu, novo prelivanje krvi in morda tudi dokončen razpad tretje Jugoslavije. Tega se zavedajo tudi Američani. In morda je prav Clinton v Ljubljani zabičal Dokanoviču naj Črna gora vendarle ostane znotraj Jugoslavije!
Franc Krajnc
Kaj zahteva Civilna družba Slovenije?
Takoj po obisku mednarodnega svetovalca za določitev meje v Istri Williama Perryja so aktivni člani Civilne družbe Slovenije 15. junija 1999 poslali najvišjim organom in organizacijam Republike Slovenije ter medijem, pismo v katerem med drugim tudi ugotavljajo, daje g. Wil-liam Perry, bivši obrambni minister ZDA, sprejel svetovalni mandat omejen samo na zbližanje zahteve R Hrvaške, da bi teritorialno mejila z Republiko Italijo in R Slovenija dobila koridorni dostop do mednarodnih voda ter da slovenska diplomacija v medijski blokadi g. Perryju dne 12. in 13. junija 1999, ob njegovem ogledu območja Slovenske Istre na kopnem in na morju, ni pokazala niti zgodovinskega teritorija Občine Piran (k.o. Kaštel in k.o. Savudrija). Zapisali so tudi, da so člani Civilne družbe Slovenije in posamezni slovenski domoljubi izročili mednarodnemu svetovalcu W. Perryju obsežno dokumentacijo, s katero dokazujejo utemeljenost slovenskih zahtev za pravično in zgodovinsko mejo v Istri - južno mejo STO med R Slovenijo in R Hrvaško.
V Civilni družbi (zanjo so se podpisali Duša Krnel - Umek, Frane Gol-jevšček, Joško Joras, Janez Lenassi in Danijel Starman) zahtevajo:
- da vodstvo R Slovenije razširi svetovalni mandat g. W. Perryju tudi na ugotavljanje in presojo moralnih t.j. zgodovinskih, varnostnih, naravovarstvenih in drugih dejstev, ki jih vključuje mednarodno načelo pravičnosti, vsebovano tudi v paktu o
sodelovanju v Jugozahodni Evropi (sprejeto in podpisano v Koelnu, v četrtek 10. 6. 1999) pri določitvi meje v Istri;
- da Državni zbor sprejme deklaracijo o stališčih R Slovenije za določitev meje z R Hrvaško, v kateri bodo jasneje kot v Memorandumu o Piranskem zalivu oblikovani stališča in sklepi slovenske nacije, da se nikoli določena meja z R Hrvaško, po razpadu skupne države SFRJ in nastanku novih, suverenih, demokratičnih in pravnih držav, določi v skladu z načeli pravičnosti in
nasledstva bivše SFRJ;
-	da Vlada R Slovenije imenuje tako diplomatsko komisijo, ki bo sposobna uveljaviti stališča slovenske nacije pri določanju meje z R Hrvaško, v skladu z Deklaracijo DZ. Vodja diplomatske komisije ima status ministra brez listnice.
-	do sprejema Deklaracije o meji z R Hrvaško in oblikovanja nove diplomatke komisije, se preneha z delom pri določanju meje z R Hrvaško.
O teh stališčih in sklepih se obvesti posrednika g. Williama Perryja. Sledijo podpisi
Rim
Zakon o zaščiti Slovencev do konca leta?
Slovenci v zamejstvu so lahko zadovljni, saj se je v zvezi z “njihovim” zaščitnim zakonom, po dolgoletnih usklajevanjih, obarvanih z odpori, tudi sovraštvom do drugačnih in obstrukcijami, v italijanski zavesti le nekaj premaknilo. Začela se je namreč parlamentarna obravnava zaščitnega predloga za slovensko manjšino, vendar tudi tokrat ni šlo bez ostrih proceduralnih in političnih sporov. Slovenci ne morejo razumeti zakaj se takoj, ko zagovorniki začitnega zakono uspejo priti malo bliže do parlamentarnih vrat v Rimu, začnejo prepletati vprašanja, ki nedvomno sodijo v koš zgodovine. Naprotniki zaščitnega zakona povlečejo na dan kraške fojbe, ezulska vprašanje, lastnino v Istri in še kaj. Sedaj upajo, da bodo v Italiji morda še pred poletnimi počitnicami (v parlamentu se začnejo L avgusta) razčistili proceduralne probleme v zvezi z Masellijevim predlogom zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Poslanska komisija za ustavna vprašanja bo o osnutku zaščitnega zakona, ki gaje pripravil Domenico Maselli, razpravljala ponovno sredi julija, ne ve pa se natančno, ali bodo predlog res uvrstili na dnevni red parlamenta. Upati je, da bodo tudi slovesnkc zamejske politične organizacije v bodoče delovale bolj enotno in bodo izvolile pravega demokratičnega zastopnika slovenske manjšine. V zvezi z obstrukcijo Nacionalnega zavezništva v statutarno pravni komisiji, je ministrica za deželna vprašanja Katia Bellillo pisala pre-| mieru Massimu D’Alemi in ga prosila, naj tudi osebno poseže za premostitev težav, da bi zakon o zaščiti Slovencev končno le lahko nadaljeval svojo parlamentarno pot. Seveda pa mora biti vključen na dnevni red poslanske zbornice. In prav tu se že nekaj časa zatika. Upajo, da bo zakon o zaščiti Slovencev vendarle sprejet še letos.
Neuradni prevod 1. člena Masel-lijevcga osnutka zakona o zaščiti Slovencev, ki ga je objavil Primorski dnevnik;
Republika Italija priznava in ščiti pravice italijanskih državljanov (Slovencev op.u.), slovenskega jezika, kulture in narodnosti, ki pripadajo tozadevni jezikovni manjšini, prisotni v tržaški, goriški in videmski pokrajini na osnovi 2., 3. in 6. člena ustave in na osnovi 3. člena ustavnega zakona številka 1 z dne, 13. 7. 1963 z naslovom “Posebni statut dežele Furlanije-Julijske krajine”.
Država, Dežela Furlanija-Julijska krajina in organi na lokalni ravni sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje italijanskim državljanom-pripadnikom slovenske manjšine -uresničevanje vseh njihovih pravic in svoboščin brez kakršnekoli diskriminacije in ob popolni enakopravnosti.
IZJAVA ZA JAVNOST
Seznanjeni smo, daje Državni zbor danes sprejel zakon, na podlagi katerega bodo v Mestni občini Koper razpisane in izvedene redne volitve župana in članov občinskega sveta.
S to odločitvijo so poslanci pokazali, da želijo razrešiti zaplete v naši občini, saj je to v tem trenutku najbolj realna možna rešitev pred septembrom, ko s izteče rok, določen v odločitvi Ustavnega sodišča.
Volitve lahko tako pričakujemo v drugi polovici septembra.
Županja Irena Fister
Predsednik poljskega Sejma obiskal Piran
V sredo, 30. junija je skupaj s soprogo prišel na obisk v Piran Macieij Pla-zynski, predsednik Sejma (parlamenta) Republike Poljske. V veliki dvorani občinske palače gaje sprejela županja Občine Piran Vojka Štular in mu v nekaj besedah predstavila občino Piran. Visoki gost seje nato vpisal v Zlato knjigo Občine Piran. Sprejema seje udeležila tudi podpredsednica DZ Eda Okretič - Salmič. Gostje so si nato ogledali mesto in njegove znamenitosti; Tartinijev trg. Rožo vetrov in stolnico. Po ogledu mesta so se ustavili na kosilu v Villi Mariji v Portorožu.
Prvi dom za dnevni počitek ostarelih občanov v Piranu
Na izvršnem oddboru DeSUS Piran so izmenjali mnenja o izgradnji doma za starejše občane v piranski občni. Dom naj bi zgradili v Luciji, morda na sedanji lokaciji uprave in skladišč podjetja M-DEGRO, ki se seli v obrtno cono v Luciji. V pritličju Zdravstvenega doma v Piranu pa naj bi že morda do leta 2000 starejši občani dobili svoj dnevni prostor za druženje in počitek.
O tem, da v piranski občini potrebujemo dom za ostarele občane in tudi dom za dnevni počitek in druženje starejših ljudi, ni več nasprotujočih si mnenj, vendar se, tako kot pri mnogih načrtih, rado zatika pri denarju. Kako idejo o novem domu za občane piranske občini vendarle čimprej uresničiti, zlasti tudi, ker je občina izpadla iz prvega kroga državnega programa sofinanciranja takšnih objektov do leta 2005?
Nekoliko bolj zavzeto o programu varstva starejših oseb v občini Piran so govorili tudi na razširjeni seji Izvršnega odbora DeSUS Piran, ki je bila 21. junija na sedežu stranke v Portorožu. Na seji so bili prisotni predsednik Občinske organizacije DeSUS Piran Pavle Godnič, županja Občine Piran Vojka Štular, dr. Božidar Opara, Nives Vogrič s Centra za socialno delo, g. Medvešček z Društva upokojencev, Sebastjan Jeretič, občinski svetnik, Breda Rustja, Ljubo Klanjšček, direktor Doma upokojencev Izola in Drago Žerjal, član DeSUS in podžupan Občine Piran. O problematiki starejših oseb v občini Piran je govoril Dr. Božidar Opara, ki je pripravil tudi obširno gradivo. Poudarjeno je bilo, daje Občina Piran že kandidirala za državna sredstva za izgradnjo oziroma obnovo domov upokojencev, vendar kot rečeno tokrat ni bila izbrana. Za potrebe doma za ostarele je bil izdelan projekt, ki je še vedno aktualen. Osnovno izhodišče projekta je izgradnja doma za starejše občane s 160 ležišči (v Luciji) ter možnost izgradnje ali obnove več manjših domov na drugih mestih v občini Piran. Razmisleka vredna je tudi
zamisel, da bi gradili domove z nekoliko višjim strandardom življenja. Še vedno pa bo lahko določeno število starejših občanov iz piranske občine bivalo v sedanjem domu upokojencev v Izoli. Poleg klasičnih domov za ostarele pa bi bilo potrebno razvijati dnevne centre v katerih bi lahko razvijali različne socialne in družbene programe. Poudarili so tudi, daje potrebno rešiti vprašanje nekdanje ambulante v Portorožu. Preučiti bi bilo treba tudi možnost, da bi za dejavnosti z ostarelimi občani pridobili koncesionarje.
Ljubo Klanjšček je poudaril, daje naval na domove upokojencev v zadnjem času nekoliko popustil in daje zato možno dokaj hiro dobiti prostor v obstoječem domu v Izoli. V vsakem primeru bi do leta 2005, do zaključka prvega nacionalnega programa izgradnje domov, bilo treba najti ustrezno rešitev za občino Piran, morda usposobiti kakšen manjši dom za ostarele. Nastajajo tudi novi pogledi na skrb za starejše občane; državno varstvo, varovanje njihovih stanovanj, ustanavljanje dnevnih centrov, neposredna pomoč in prehrana na domu itd. Klanjšček je hkrati tudi poudaril, da ni realno govorjenje o idiličnih malih domovih. Dom mora imeti odrejeno število oskrbovancev, čc hoče opravljati vse potrebne funkcije. Po njegovem naj ima dom okoli 200 varovancev, saj so tudi vsi normativi prirejeni temu številu. Cene so trenutno oblikovane tako, da varovanec plača polno ceno oskrbe 1800 do 2800 SIT na dan. Zdravstvo plača razne zdravstvene storitve, kijih za potrebe varovancev v domu opravlja srednja ali višja medicinska sestra. Iz občinskega proračuna se zagotavlja razlika za plači-
lo oskrbe za tiste občane, ki nimajo dovolj lastnih prihodkov. Socialno skrbstvo v financiranje ni vključeno. Nives Vogrič je menila, da če že piranske občine ni v nacionalnem programu izgradnje domov do leta 2005, nam preostane edina možnost koncesija pri zasebniku. Ko je to urejeno, država plača koncesionarju zdravstveni del storitev. “V občini Piran bomo sedaj imeli redno zaposlene nagovalke”, je dejala Nives Vogrič, ki prav tako podpira odprtje dnevnih centrov.
Vojka Štular: “ Smo tik pred dogovorom o tem, da v Piranu odpremo prvi dnevni dom v pritličju Zdravstvenega doma. Imenovana bo posebna delovna skupina. Dom naj bi zaživel do leta 2000. V občini Piran so bile družbene dejavnosti premalo “pokrite”. Z novo sistematizacijo se odpira posebni Urad za družbene dejavnosti in pričakovat' je, da bodo nekatere zadeve sedaj rešene hitreje in bodo tako tudi na novo zaživele.” Po razgovoru z zainteresiranimi je županja omenila tudi možnost podelitve koncesije za oskrbo ostarelih občanov.
Na koncu seje IO DeSUS Piran je bil sprejet sklep, da naj bi posebna skupina, ki bi jo imenovala županja, opredelila poglede na problematiko varstva starejših oseb v občini Piran. Pri tem naj bi uporabili strokovno gradivo, ki gaje pripravil dr. Božidar Opara in projekt, ki so ga pripravili ob vlogi za financiranje obnove domov upokojencev na Obali. Prav tako je bilo dogovorjeno, da sc bo pri županji sestala skupina, ki bo skupaj z direktorjem Doma v Izoli Ljubom Klanjščkom, razčistila nekatera odprta vprašanja v zvezi z domom (bivšo ambulanto) v Portorožu.
Bo študija zavrla začetek graditve garaže na Fornačah?
Sedanjim piranskim občinskim svetnikom ne moremo nič očitati, če ponavljajo vprašanja svojih kolegov iz prejšnje generacije. Na klopi hočejo dobiti študijo oziroma analizo vplivov gradnje garažne hiše. Vendar ne katere koli. Tiste na Fornačah, kije sicer že dobila prvi blagoslov. Človek bi pomislil, da po 25 letih burnih razprav, kilogramih papirja kje naj bi stale garažne hiše, kako velike naj bi bile, kako bo s prometom v mestu itd. , zares ni potrebno več nič. Pa ni tako. Garažna hiša v Piranu ne bo zrasla čez noč. Še bo treba razpravljati, iskati rešitve. Nič ni dokončno. “Bistveno se mi zdi, da bi ta občina že enkrat za vselej določila lokacijo kje naj vendarle stoji gražna hiša! Šele potem bi lahko začeli iskati sofinancerje, se gogovarjali o morebitni koncesiji. Dokler pa ni znan teren, lahko kdo spet vse skupaj zminira”, se boji Robert Časar, direktor JP OKOLJE Piran, ki s svojo ekipo hiti s pripravami na gradnjo velike garažne hiše na Fornačah. Manjšo garažno hišo bi, verjetno že kar brez problemov lahko začeli graditi pri pokopališču. Ponovno pa se pojavljajo zahteve po gražni hiši v mestu (pri gasilskem domu). Ali naj to pomeni, daje zadeva z garažami še vedno odprta? Mesto je še naprej natrpano z avtomobili, Pirančani so še naprej tradicionalno nezaupljivi. Le zakaj ne verjamejo, da bo do rešitve vendarle kmalu prišlo in da bo prav ta generacija občinskih svetnic in svetnikov tista pravšnja, ki bo končno zmogla preseči samega sebe - in prižgala la zeleno luč za gradnjo garaže? Roberta Časarja smo pred kratkim ujeli na stoponicah, ko je odhajal k županji Vojki Štular na pogovor. Verjetno zaradi garaže, ali pa ga muči vprašanje kdo bo študijo o vlivu garaže na okolje plačal. Če se že zatika pri majhnih denarcih, kako bo potem z velikim?
Zakona o poslancih niso izglasovali
S privilegiranim poslanskim upokojevanjem se, kot je znano, tudi ni strinjal Državni svet in je izglasoval odložilni veto. Tako so poslanci DZ na svoji seji v četrtek, 8. julija ponovno šli v skušnjavo, da bi sebi in bodočim rodovom poslancev omogočili “ugoden” status. Zakon o poslancih so podprli le štirje poslanci (trije liberalni demokrati (Rudi Moge, Ciril Metod Pungartnik, Jožef Zimšek) in poslanec Nacionalne stranke Rafael Kužnik. Od 69 poslancev, kolikor jih je bilo v dvorani, jih jc bilo 38 proti, vsi drugi pa so se glasovanja vzdržali.
Lep uspeh Piranskega kvarteta saksafonistov
V	okviru mednarodnega koncertnega festivala “Progetto Giulio Viozzi”, ki je bil v sosednjih Miljah in Trstu od maja do oktobra, se je Piranski kvartet saksafonistov udeležil tekmovanja posvečenega skladatelju Giuliu Viozzi. Tekmovanje je bilo v akustični dvorani “Germanskega inštituta” v Trstu, svečani koncert s podelitvijo nagrad pa v stolnici v Miljah, 12. in 13. junija. Letos so tekmovali saksafonisti-solistično in komorne skupine v vseh zasedbah (duo, trio, kvartet).
V	močni konkurenci tekmovalnih skupin iz Slovenije in Italije jc Piranski kvartet saksafonistov v zasedbi: Robert Stanič- sopran saksafon. Matija Grubešič - alt saksafon, Matjaž Ujčič - tenor saksafon in Mitja Žerjal - bariton saksafon, dosegel 88 točk (od 100 možnih) oziroma 3. mesto. Tudi L in 2. nagrada ostalih komornih skupin sta prav tako odšli v Slovenijo.
USTANOVILI PRIMORSKI INŠTITUT ZA NARAVOSLOVNE IN TEHNIČNE VEDE V KOPRU
Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 17. junija sprejela sklep o ustanovitvi raziskovalnega zavoda Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede v Kopru. Ustanoviteljici inštituta sta Republika Slovenija in Primorska znanstvena fundacija. Inštitut želi kar najbolje sodelovati s primorskim gospodarstvom in jc že navezal konkretne stike, sporočata prof.dr. Nonna Mankoč Borštnik in prof.Eda Okretič - Salmič.
Kumulus d.o.o.
Dr.Bogomir Oblak
©ČESMA AMIBULAOtTA
Lucija, Obala 123, (nasproti TPC)
Pregledi oh sredah
od 16.00 do 19.00 ure
Naročanje za pregled: Tel.: 066/ 748 - 931 M.tel. 0609 613 212
Zamišljena poslanka
“Poslanka DeSUS in podpredsednica DZ je s tem, ko je v Državnem zboru v prvem branju glasovala za sprejem zakona, ki bi omogočal poslancem predčasno upokojevanje -za privilegije torej, ravnala v nasprotju s programskimi izhodišči in temeljnimi stališči stranke DeSUS, zato smo ji predlagali naj razmisli o izstopu iz stranke”, je na novinarski konferenci (17.6.) v hotelu ZDUS Delfin v Izoli dejal predsednik DeSUS v odstopu Jože Globačnik. Predsednik pokrajinskega odbora DeSUS Jože Sedmak pa je menil, da bi o tem, ne ravno lahkem političnem vprašanju, morali povedati svoje mnenje tudi predstavniki DeSUS-a iz Kopra, kjer je bila izvoljena poslanka. Na
novinarski konferenci se jc namreč dalo zaznati, da so si mnenja o tem kaj storiti z Okretičevo nekoliko nasprotujoča, oziroma, daje zahteva iz Ljubljane le malce preostra. “DeSUS vztraja pri pokončni drži -tudi za ceno posameznih žrtev, saj se je zoper privilegije poslancev obrnila večina vprašanih Slovencev, je dejal Jože Globačnik. Protestirali so sindikati in upokojenci, Državni svet je izglasoval veto na zakon.... In predvideva “sporni” zakon? Določa, da lahko poslanec, ki mu je prenehal mandat, uveljavi pravico do predčasne upokojitve, če je opravljal mandat polno delovno dobo, dopolnil 58 let starosti (moški) oziroma 53 let (ženska) in najmanj 30 let pokojninske dobe, ter da se poslancu za vsako leto opravljanja poslanske funkcije v polni mandatni dobi prizna znižanje tako določene starosti za eno leto. Mnogi Slovenci so prepričani, da bi morali za vse državljane veljati splošni predpisi o pokojninskem zavarovanju , brez posebnih olajšav. Okretičeva, še do nedavnega ponos DeSUS-a, je javno kritiko svoje stranke očitno dobro razumela - in izstopila. Še naprej ostaja članica in podpredsednica Državnega zbora. Izrazila je željo, da bi tudi še naprej delovala v poslanski skupini DeSUS, sicer pa bov mandatni dobi, ki ji še preostane “služila ljudstvu” kot neodvisna poslanka. Politika je kot plima in oseka. Lahko te dvigne visoko na površje ali spusti globoko v pozabo.
Peter Toš ni več predsednik diplomatske komisije za meje
Vlada Republike Slovenije je na svoji nedavni seji dosedanjega predsednika slovenskega dela mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hr-vaške meje Petra Toša razrešila dolžnosti in na to pomembno mesto imenovala nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Lovra Šturma, sporoča Urad Vlade za informiranje. Peter Toš se jc v zadnjem času kar dvakrat mudil v obmejni piranski občini, prej pa se kljub večkratnim povabilom organizatorjev okroglih miz o mejnih vprašanjih s Hrvaško, ni želel pojaviti na takih razgovorih. V četrtek, 20. maja jc na povabilo županje Vojke Štular le obiskal občinske svetnike Piran in jim predstavil slovenska stališča do tega odprtega vprašanja. V nedeljo
13. junija pa se je ponovno mudil v Piranskem zalivu. Tokrat je spremljal Williama Perryja, bivšega ameriškega obrambnega ministra, ki je prišel na krajši obisk v Slovenijo in si spotoma osebno ogledal Piranski zaliv. William Perry je, kot je znano, prevzel vlogo svetovalca v pogajanjih za mejo na morju in na kopnem, za kar sta ga zaprosili Slovenija in Hrvaška. Razen vljudnostnih besed “kako čudovit je Piranski zaliv”, ni bilo slišati pretiranega optimizma. Bistveno vprašanje, ali bo Slovenija zares lahko dobila celotni Piranski zaliv in prost neškodljiv izhod na odprto morje, torej ostaja še nekaj časa odprto. Zamenjave Petra Toše verjetno ne gre povezovati z njegovimi dosedanjimi pogajalskimi uspehi in transparentnostjo dela mešane diplomatske komisije?
Danilo Daneu, novi predsednik Združenja za turizem in gostinstvo
Predsednik uprave Hotelov Palače d. d. Portorož Danilo Daneu je bil v začetku junija imenovan za predsednika Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Znani gostinski delavec iz Portoroža ima širše poglede na turizem in prepričani smo, da jih bo sedaj veliko laže uresničeval kot mu je to omogočeno v ožjem piranskem občinskem okolju.

Reforma plačilnega sistema
V	BANKI KOPER, d.d. NADALJUJEJO S PRIPRAVAMI NA PREVZEM PLAČILNEGA PROMETA PRAVNIH OSEB OD AGENCIJE ZA PLAČILNI PROMET
V	Banki Koper nadaljujejo z aktivnim delovanjem pri preobrazbi sistema plačilnega prometa v državi. Banka Slovenije je Banko Koper uvrstila med banke, v katerih bo potekalo testiranje izvedbenih faz reforme.
Trenutno so v obdobju pilotskega izvajanja plačilnega prometa z določenimi pravnimi osebami. Svoje tehnološke in organizacijske rešitve testirajo v sodelovanju s podjetji z največjimi obsegi plačilnega prometa in števila transakcij. Na osnovi pridobljenih izkušenj v testnem obdobju bo Banka Slovenije preverila posamezne tehnološke in organizacijske rešitve projekta plačilnega prometa in jih poenotila v okviru slovenskega bančnega sistema.
V	Banki Koper so pripravili tehnološko rešitev za opravljanje plačilnega prometa tudi po elektronski poti. Gospodarske družbe, ki sodelujejo pri testiranju rešitev plačilnega prometa, opravljajo pretežni del plačilnega prometa na elektronski način. Uporabljena tehnologija temelji na internet pristopu, opremljenim z varnostnimi mehanizmi naj višjih standardov.
Zakaj reforma plačilnega prometa ?
Plačilni promet pomeni infrastrukturo gospodarskega in finančnega poslovanja. Sprememba ekonomskega sistema v državi ali z njo povezana preobrazba bančnega sektorja sta se zato odrazili tudi v potrebi po reformi domačega plačilneg sistema, kije bil doslej cetraliziran v specializirani državni ustanovi.
Vse pomembnejše in nujno za globalno učinkovitost gospodarstva je približevanje Evropski uniji. Preobrazba bančništva že poteka v skladu s smernicami Evropske unije. S prenosom plačilnega prometa v banke bomo tudi na tem ključnem področju gospodarskega in finančnega poslovanja vzpostavili tržna načela. Reforma, ki jo vodi Banka Slovenije, bo zato domači plačilni promet prenesla iz Agencije za plačilni promet v poslovne banke in ga obenem prilagodila evropskim standardom. Cilj te reforme je zagotoviti kompatibilnost domačega plačilnega sistema z evropskim modelom in omogočiti preprost prehod na vseevropski sistem. Ob vstopu v Evropsko monetarno unijo bo slovenski plačilni sistem tako združen z enotnim evropskim sistemom.
Z reformo bo plačilni promet prešel v banke, obenem pa se bo odnos med banko in komitentom zelo razširil ter vnesel spremembe na vsa področja poslovnega sodelovanja. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti bo preobrazba domačega plačilneg prometa potekala v večih
izvedbenih fazah in sicer: prenos računov (obvezne rezerve) v Banko Slovenije, prenos računov bank v Banko Slovenije, odpiranje poravnalnih računov poslovnih bank pri Banki Slovenije, uvedba sistema bruto poravnave v realnem času, uvedba sistema plačil malih vrednosti, vključitev APP v medbančni plačilni sistem, banke postopoma prevzamejo plačilni promet pravnih oseb, pilotsko usposabljanje bank, posamezne banke ukinejo račune pri APP, funkcija APP brez komitentov ugasne, zaživi celovit bančni plačilni sistem.
V	Banki Slovenije so predvideli, da naj bi banke prevzele plačilni promet pravnih oseb do leta 2000.
Plačilni promet v Banki Koper V Banki Koper aktivno in uspešno sodelujejo v vseh fazah reforme, pri čemer učinkovito uporabljajo vse doslej pridobljeno znanje, bogato tradicijo pri opravljanju plačilnega prometa s tujino in izkušnje pri plačilih za celoten kartični sistem Activa. Med njihovimi strateškimi cilji je sta-
lno približevanje storitev potrebam trga. Rešitve, ki jih pripravljajo na področju plačilnega prometa, so odraz potreb njihovih sedanjih, pa tudi prihodnjih komitentov.
Novi načini plačevanja Tekoč in urejen plačilni promet zagotavljata dva sodobno tehnološko zasnovana sistama plačil - sistem bruto poravnave v realnem času in sistem plačil malih vrednosti. Razlikujeta se po času (obdobju) izvršitve plačil.
Sistem bruto poravnave v realnem času - za večja in takojšnja plačila
Gre za večja plačila, ki precej vplivajo na likvidnost plačnika ali prejemnika (spodnjo mejo trenutno predstavljajo 3 milijoni tolarjev) in poravnave dolgov, označenih z “nujno”, vsak plačilni nalog v sistemu BPRČ takoj prenese vaša sredstva z računa banke pošiljateljice na račun banke prejemnice. Tudi prilive, posredovane s pomočjo sistema BPRČ bodo na vaš račun prenesli takoj po prejemu oz. takoj, ko jih banka plačnic zajame v sistem BPRČ.
Sistem plačil malih vrednosti -žiro kliring
S pomočjo sistema plačil malih vrednosti bodo za vas opravljali plačila do trenutno največ 3 milijonov tolarjev. Žiro kliring, kot ga imenujejo, je sistem neto poravnave kreditnih (žiro) nalogov.
Banka bo prilive razporedila prejemniku še istega dne popoldne oz. naslednjega delovnega dne, odvisno od medbančne povezave. Sistem namreč deluje tako, da dopoldne zbira plačila in jih nato obdela (nedra oz. multilateralno pobota). Po medbančni poravnavi prilive razporedimo na račune prejemnikov plačil.
Novost: upravljanje s transakcijskim računom
Usposobljenost Banke Koper za opravljanje plačilnega prometa, strokovnost in posebna organiziranost sodelovanja s komitentom vam zagotavljajo, da boste svoje poslovanje lahko opravljali še preprosteje kot doslej. V medsebojno sodelovanje bodo namreč vnesli pomembno novost. Z odprtjem transakcijskega računa v najbližji poslovni enoti Banke Koper boste plačilni promet in vse ostale bančne posle urejali na enem mestu, plačilne transakcije pa boste lahko opravljali v vseh enotah Banke Kope, s pomočjo elektronskega poslovanja ali dnevno-nočnega trezorja.
V okviru sredstev na transakcijskem računu boste lahko plačevali ali dvigovali gotovino, lahko pa boste storili še marsikaj drugega: vnaprej določili datum plačila, določili prioriteto svojih plačil, vezali presežek svojih sredstev, izločili plačilne naloge v čakalno vrsto, premagovali trenutna neravnovesja na transakcijskem računu, rezervirali sredstva in se posvetovali o prostih denarnih sredstvih, uporabili vse ostale plačilne instrumente in storitve Banke Koper.
Novi plačilni instrumenti
Z uvedbo novih plačilnih načinov se bodo spremenili tudi osnovni plačilni instrumenti, ki bodo omogočali plačevanje doma, nekateri pa tudi v tujini. Novi plačilni nalog bo nadomestil virman in prevzel tudi del funkcij današnjih položnic. Novi
nalog bo enak za pravne in fizične osebe. Posebne obrazce in poslovne čeke boste uporabljali za polog in dvig gotovine. V rabi bosta tudi posebna položnica in posebna nakaznica, pa tudi drugi plačilni instrumenti kot so neporedne obremenitve in odobritve, trajniki, avtomatski prenosi med računi, menice, akreditivi in garancije. Načrtujemo še nove instrumente za zavarovanje plačil in druge novosti.
Elektronsko poslovnje i-Net Banka
Če želite hitro, varno in ekonomično poslovati, boste izbrali elektronsko bančno poslovanje Banke Koper. Pripravili so vam tehnološko napreden sistem elektronskega bančnega poslovanja, zasnovan na internet pristopu in opremljen z najboljšimi varnostnimi mehanizmi. Elektronsko bančno poslovanje Banke Koper vam bo omogočalo: zapis posameznih plačilnih nalogov, oddajo paketa plačilnih nalogov, pregled in popravke plačilnih nalogov, vpogled v promet in stanje vašega računa, sprejemanje povratnih informacij, poslovanje z vašo banko 24 ur na dan in vse dni v letu.
Prehod na elektronsko poslovanje bo preprost, še posebej če že sedaj elektronsko poslujete z Agencijo za plačilni promet. V Banki Koper predvidevajo namreč uporabo že obstoječega standarda.

14, skupščina Banke Koper d.d.
Bančni dobiček postaja vse bolj samoumevna kategorija
Delničarji Banke Koper d.d. so se v torek, 29. junija zbrali na 14. redni skupščini v sejni dvorani Banke Koper. Potrdili so letno poročilo o poslovanju Banke Koper d.d. v letu 1998, kakor tudi predlog za delitev dobička, ki je po obdavčitvi znašal 1.055.188.615,58 SIT. Za dividende so namenili 860,776.200,00 SIT, za udeležbo nadzornega sveta 7.750.600,00 SIT, za nagrado uprave 5.013.100,00 SIT. Nerazporejenega dobička je bilo 181.648.715,58 SIT. Bruto dividenda na delnico znaša 1.800,00 SIT. Med zelo pomembne točke so prištevali tudi pripojitev M banke d.d. Banki Koper d.d., kar so na skupščini tudi soglasno sprejeli. Predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok je na skuščini podal obširno poročilo. Govoril je o zaostrenih bančnih kriterijih, spremembah bančne regulative, pojavu združevanja slovenskega bančništva, odpiranja v svet (EU), spreminjanju miselnosti o bankah, katerih vodilo mora biti donosnost in konkurenčnost hkrati, kar pa ni vedno lahko. V Banki Koper so lansko leto prebrodili kar uspešno, precej novega so ponudili tudi v sistemu kartičnega in elektronskega poslovanja. Na področju sanacije portfelja se srečujejo s problemi, ki niso vedno v domeni banke, je dejal Vojko Čok. Njihov največji dolžnik je še vedno koprski Cimos. Skupščina je imenovala tudi novega člana nadzornega sveta banke Koper d.d. To je postal Alojzij Klemenčič, mag. ekonomije iz Ljubljane.
Zanimiva ponudba domače in umetnostne obrti
Podjetje Deseta mreža, PE Koper, Bojan Lipovac, se ukvarja s prodajo izdelkov domače obrti. V Kopru na Župančičevi 26 imajo lično trgovino KAMRA, v kateri prodajajo izbrane izdelke domače in umetnostne obrti; čipke, keramiko in drugo. Bojan Lipovac pa je od Obalnih galerij Piran in Občine Izola prevzel tudi koordinacijo dela in nastopanja izdelovalcev domače in umetnostne obrti na stojnicah na ploščadi ART MARKET (pred GH Palače) v Portorožu in v Izoli. DDV je neusmiljeno zarezal tudi v to obrt. Davčna stopnja ni več 5-odstotna, ki so si jo nekateri izborili, ampak kar 19 %. Občina Izola, županja Breda Pečan in Obalne galerije Piran, Toni Biloslav, so priskočile na pomoč izdelovalcem prav na izviren način ( v obliki nekakšne subvencije); brezplačno so odstopili po eno stojnico na kateri se izmenjujejo ponudniki domače in umetnostne obrti, kar je zelo pohvalno. Več o ponudbi na teh stojnicah v poletni 66.številki.
HIT: NASLEDNIK KRIŽMANA JE BRANKO TOMAŽIČ
Nadzorni svet HIT, d.d. seje 21. junija 1999 sestal na svoji 9. seji. Na prvi seji po letošnji redni skupščini družbe so člani nadzornega sveta najprej pregledali poslovanje družbe v prvih treh mesecih letošnjega leta. Rezultati so dobri. Bruto realizacija podjetja je za 2% večja kot v enakem lanskem obdobju. HIT je posloval z dobičkom in že v prvem četrtletju presegel sorazmerni del načrtovaneg dobička. Družba je v prvih treh mesecih letošnjega leta plačala tudi 5,2% več davkov, kot v enakem lanskem obdobju.
Nato so se člani nadzornega sveta seznanili s sklepi letošnje redne skupščine družbe. Kot jc znano, je skupščina družbe 25. maja letos sprejela tudi sklep, s katerim se uprava družbe HIT povečuje za dva člana. Na ta način naj bi umirili politične pritiske in vodstvu družbe omogočili, da se bolj posveti poslovodenju.
Zato so člani nadzornega sveta v nadaljevanju seje razpravljali o imenovanju nove uprave družbe. Predsednik uprave HIT-a, Silvan Križman je člane nadzornega sveta obvestil, da odstopa z mesta predsednika uprave družbe. Razlogi za dostop so osebne narave in sprejeti na podlagi tehtnega razmisleka. Čas po spremembah sta-tuta in zadovoljiv razvoj dogodkov glede urejanja pogojev, pod katerimi posluje družba, je po njegovem mnenju pravi trenutek, da se umakne z mesta pred-sedika uprave. V teh dneh sc namreč zaključuje pomembno obdobje podjetja, ki gaje Križman vodil od leta 1996. V tem času se je HIT olastninil, pridobil koncesije za svojo igralniško dejavnost, začel nujno potrebni razvojni ciklus in izvensodno rešil nekdanje lastninske pravde z državo. Tudi zunanji pogoji se, kljub letošnjim črnogledim napovedim,
izboljšujejo. Vojna na Balkanu se končuje, obdvčitev igralništva pa bo v prihodnje, kot kaže, tudi nekoliko bolj razvojno naravnana. Najbolj razveseljivo pa je, da se rezultati kažejo tudi na obisku HIT-ovih igralnic. Križman torej krmilo družbe prepušča v času, ko so ponovno vzpostavljeni pogoji za uspešen razvoj HIT-a.
Križman je članom nadzornega sveta za svojega naslednika predlagal Branka Tomažiča. Nadzorni svet jc Križmanov predlog podprl in dosedanjega direktorja HIT-ovcga igralništva imenoval za predsednika nove HIT-ove uprave. Tomažič jc za člana uprave nadzornemu svetu predlagal dosedanjega predsednika uprave, Silvana Križmana in Nika Trošta, direktorja projektov HIT-a. Mandatarjev predlog je nadzorn svet sprejel in tako seje 21. junija nova HIT-ova uprava konstituirala. Delavskega direktorja bo nadzorni svet imenoval tako, ko bo s strani sveta delavcev HIT-a dobil usklajen predlog. Nadzorni svet se je dosedanjemu predsedniku uprave družbe zahvalil za sodelovanje, novemu pa zaželel uspešno vodenje delniške družbe HIT.
V izolskem Delamarisu bodo praznovali
Osrednja proslava ob 120-letnici družbe oziroma dneva, ko so v Izoli napolnili prvo ribjo konzervo bo v petek, 10. septembra na velikem pomolu Delamarisa.
Izolski Delamaris je pod vodstvom direktorja Vojka Maverja, ki je pred štirimi leti prevzel krmilo podjetja, uspešno prebrodil krizo. Pozitivni rezultati so vplivali tudi na to, da so lahko po dolgem času celo nekaj sredstev namenili za humanitarne namene. Aprila letos so izolski bolnišnici oziroma njenemu skladu za nakup nujnih diagnostičnih naprav podarili milijon tolarjev. Pravijo, da je bi to zanje simbolni začetek praznovanja 120-letnice družbe. Obletnico bodo v Delamarisu zaznamovali še z vrsto drugih dogodkov. Izdali bodo knjigo o zgodovini ribiške industrije in ribištva v Izoli, prenovili celostno grafično podobo izdelkov, odprli novo industrijsko prodajalno, izbrali bodo osnutek spomenika ribištvu. Osrednje praznovanje se bo začelo najprej z obsežno predstavitjijo Delamarisa oziroma njegove ponudbe na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, vrhunec pa bo doseglo v 10. septembra v Izoli. Scenarij proslave (pripravo so zaupali koprski družbi Protokol) je že pripravljen. Udeleženci na proslavi bodo v družabnem delu srečanja lahko poskusili kulinarične posebnosti Istre in Obale s poudarkom na ribjih jedeh. Prireditveni prostor bo zasnovan tako, da bo goste spominjal na dogodke izpred 120 let.
V Izoli podelili priznanja
V okviru praznovanja občinskega praznika so na petkovi slavnostni prireditvi (9.7.) v prostorih hotela Riviera podelili štiri priznanja s plaketo z zlatim grbom občine Izola, razglasili so častnega občana občine, prvič tudi ambasadorje Izole. Turistično društvo je podelilo priznanja za najlepšo ulico, najlepši vrt in najlepši balkon 1999. Slavnostna govornica županja Breda Pečan je v svojem nagovoru številnim prisotnim nanizala nekaj uspehov na gospodarskem in splošnem družbenem področju Izole.
Priznanje s plaketo z zlatim grbom so prejeli:
Franjo Mibna - za ustvarjalno delo v Društvu upokojencev Izola, organiza-
cijo pevskega zbora in na področju humanitarnega delovanja-
Klaudio Ra-dojkovič - za strokovno delovanje v rokometu kot igralec in pedagog pri razvoju mladih športnic in športnikov.
Kulturno umetniško društvo (KUD) Gledališče Steps - za uspešno poglabljanje študija gledališke umetnosti, vzpodbujanje kreativnosti in povezovanje vseh generacij v petnajstletnem ustvarjalnem delovanju.
Območna obrtna zbornica Izola - za uspešno 20-letno organiziranje obrtnikov ter za zasluge pri ustvarjanju razpoznavnosti izolskega malega gospodarstva.
Nagrajenci občine Izola
Prvi ambasadorji občine Izola
Častni občan Občine Izola je Ernest Lupine - za izjemno pozitivno in kreativno delovanje pri vzgoji mladih v športu, kulturnem življenju, še posebej pri vzgoji taborniškega gibanja.
Priznanje Ambasadorji Izole so podelili ansamblu Primorski fantje
- za uspešno predstavljanje in razširjanje kulturne podobe občine Izola kot prijaznega mesta, ki ga izražajo z ubranim glasbenim sporočilom.
Županja Breda Pečan:
“Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo zelo bogato in uspešno. Prav ničesar se nam ni treba sramovati. Gostoljublje smo nudili 1500 športnicam in športnikom na Euro-festu. Bila je cela vrsta prijetnih dogodkov in uric ob glasbi in veselem rajanju, na trgih, ulicah. Praznik občine seveda ni kar tako. Posvečen naj bi bil spominom na dogodke v preteklosti, ki za občino pomenijo nekaj posebnega. Težko je pač najti točen dan za določitev praznika neke občine, še posebej, ko gre za tako staro občino kot je Izola, saj naš prvi mestni statut beleži že večstoletni rojstni dan. To leto Izola praznuje tudi visoko obletnico, ki zasluži našo pozornost; pred 580 leti, 2. oktobra je bila v Izoli ustanovljena prva osnovna šola. Pred 200 leti je bila ustanovljena gimnazija. Vedeželnost in ambicioznost Izolanom nikoli nista bila tuja, je menila Breda Pečan. Vsake toliko postanemo nekoliko zaspani in potrebujemo spodbudo za nov zagon, da vzamemo situacijo v svoje roke. Tako je bilo tudi takrat, ko so mladi fantje iz Izole in njene okolice množično odšli v partizane. Mi pa smo prav ta dan (11. julij) razglasili za občinski praznik. Marsikateremu se mogoče danes zdi izbor datuma dvomljiv. Mogoče bi morali izbrati bolj pacifistično izbran dogodek, pa vendar, pri takih odločitvah nikoli nismo vsi zadovoljni. Važno je, daje bil dogodek v tistem času resnično pomemben, ki se ga naši najstarejši občani, ki so tudi tukaj domačini, še danes spominjajo in simbolizira dejstvo, da smo prebivalci te male občine vedno bili in mislim, da tudi zmeraj bomo svobodoljubni ljudje. Predvsem pa naj bo občinski praznik priložnost, ko še za spoznajne bolj optimistično gremo v bodočnost in poskusimo poiskati razloge zakaj bi se med seboj lahko še bolje razumeli, in ne se prepirali, zakaj medseboj še bolje sodelovati in ne si nasprotovati, zakaj ne bi eden drugega še bolj cenili, se bolj spoštovali in si tudi zaupali, ne pa se grdo gledali. Prav bi bilo, da v preteklosti iščemo zglede, ki nas spodbujajo k strpnosti”, je na slavnostni prireditvi dejala Breda Pečan.
“Po prvih demokratičnih volitvah v občinske svete in za župane smo stopili v drugi mandat delovanja lokalne samouprave, ki pa še vedno nima vloge, ki smo si jo zamislili. Dejansko ni bilo mogoče in ni mogoče ustvariti prave lokalne skupnosti, če zbirokratizirana država ne omogoča da bi le-ta avtonomno in z lastnimi viri oblikovala, ne le tekočo dejavnost ampak zlasti njen razvoj in bodočnost. Visoka ustvarjalnost in visok občutek pripadnosti lokalni skupnosti se razvijeta šele takrat, ko imajo ljudje možnost aktivno sooblikovati razvoj svoje skupnosti ter mu določati hitrost in smer razvoja. Nobena skupnost, ki je odvisna od neke zunanje dobrodelnosti ni sposobna razviti svojih naravnih darov. Prav tako je skupnost obsoje-
Na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “Zlati grb Občine Piran”
razpisuje
Obči »a piraN
Comu me di pikamo
PRIZNANJE OBČINE PIRAN
Občina Piran vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 1999.
Občinski svet podeljuje priznanje:
ZLATI GRB OBČINE PIRAN
-	posameznikom za življensko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena,
-	skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
Predlogi za podelitev priznanja moraja vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika,
-	ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke,
-	obrazložitev pobude,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
Rok za oddajo prijave je 4. september 1999. Priznanja bodo podeljena ob prazniku Občine Piran.
Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisnem roku na naslov: Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “Zlati grb Občine Piran”, Tartinijev trg 2, 6330 Piran.
Predsednica komisije Dr. Milena Oblak-Juh
na na stagnacijo, če nekateri posamezniki zaradi svojih drobnih osebnih interesov zavirajo njen razvoj.
Pogled v preteklo leto nas lahko navdaja z zadovoljstvom; pomagali smo osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom, kjer se je že zaokrožilo prvo šolsko leto in tudi vrtec se je vgnezdil v dobri stavbi z oddelkom najmlajših. Zaključujemo z izgradnjo vodovoda na Baredih, asfaltirali bomo še zadnji del makadamske ceste proti Gažonu, uredili primarno kanalizacijo na Mali Sevi s priključkom na piranski kanalizacijski sistem. Ta dela se zaključujejo. Končani so načrti za kanalizacijski sistem z lokalno čistilno napravo v Kortah, asfaltiranih je nekaj dodatnih kilometrov lokalnih cest na
podeželju, končuje se povezava kole-ktorja na Prešernovi, do kolektorja v Drevoredu 1. maja in tlačnega voda za meteorne vode do turističnega pristanišča, uredili smo Morovo in Dantejevo ulico in v jeseni bomo položili temeljni kamen za novi zdravstveni dom. Zadovoljni smo, da smo uspeli pravočasno pripraviti vse potrebno za pridobitev kredita za gradnjo bloka neprofitmih stanovanj, izdano je tudi že gradbeno dovoljenje in na jesen bomo tudi to investicijo, ki je v Izoli prva taka gradnja po osamosvojitvi, tudi dejansko začeli. Kar lepo število družin, ki že predolgo čakajo, da bi dobile streho nad glavo, bo končno prišlo do doma in ni vrag, da bo to tudi eden o razlogov, ki bo izboljšal našo demografsko situacijo”, je dejala županja Breda Pečan.
Franc Krajnc
^OMATES d.O

Produkcija in trženje programa TV CAPRIS
P.P. 253, 6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 -017 , c-mail: info@domates.si
Ulica 15. maja 10 6000 Koper
SLOVENIJA
Tel.: (066) 480 - 705 Fax: (066) 480 - 710
r	a . t '®'
NAROČAM
1	NAROČILNICA
I Ime in priimek_______________________________
| Točen naslov ________________________________
I Poštna številka ______________________________
| Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT bom po-| ravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa
| (pravne osebe).
I Datum ________________ Podpis _____________________
I Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
| INFORMA Portorož, Liniinjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
■ 'IvT
primorski utp
VIŠJE DIVIDENDE ZA DELNIČARJE ISTRABENZA
Holdinška družba Istrabenz, d.d. je v letu 1998 izpolnila poslovne načrte. Predstavniki delničarjev so na skupščini potrdili predlog uprave in za dividende namenili 34 odstotkov ali 336,7 milijona tolarjev čistega dobička. V razširjeni, desetčlanski nadzorni svet je izvoljen dr. Richard Schenz, predsednik uprave dunajskega OMV-ja.
Holdinška družba Istrabenz, d.d. je v letu 1998 dosegla 983 milijonov čistega dobička in izpolnila zastavljeni cilj. Medtem, ko so si Istrabenzovi delničarji lansko leto razdelili 32 odstotkov čistega dobička (bruto dividenda je znašala 50 tolarjev), bodo letošnje dividende bogatejše. Po sklepu skupščine, ki je potrdila predlog uprave, bo v obliki dividend izplačanih 34 odstotkov čistega dobička iz leta 1998. Istabenzova delnica bo tako lastnikom prinesla 65 tolarjev bruto dividende. Tričlanska uprava in delavci s posebnimi pooblastili so nagrajeni z 19,8 milijona tolarjev, člani nadzornega sveta pa z 18,9 milijona tolarjev.
Skupščina je prav tako potrdila predlog uprave o razširitvi nadzornega sveta z dodatnim, desetim članom. V skladu z deležem dunajskega OMV A.G., ki znaša 25 odstotkov, je novi član nadzornega sveta predstavnik OMV-ja, dr.Richard Schenz, kije generalni direktor OMV. Predsednik dunajske družbe je tako drugi predstavnik Istrabenzovega strateškega “naftnega” partnerja v nadzornem svetu, na funkciji podpredsednika pa
je zamenjal prof. Frnza Eckerta, drugega OMV-jevega predstavnika.
Ugodni poslovni rezultati holdinške družbe Istrabenz, d.d. so posledica razpršene strukture kapitalskih naložb in tudi vse bolj mednarodno usmerjene trgovine z naftnimi derivati v skupini Istrabenz. Zmanjšanje prodaje naftnih derivatov na slovenskem trgu sta namreč ublažila nadaljevanje ugodnih gibanj pri prodaji nenaftnega blaga na bencinskih servisih in predvsem velika rast prodanih količin na hrvaškem trgu. Zal pa ima ugodna rast prodanih količin na Hrvaškem zaradi aktualnih razmer trenutno negativni učinek na vrednotenje naložbe na Hrvaškem. Na vse treh trgih - slovenskem, italijanskem in hrvaškem - so družbe naftnega podholdinga SLOMIN v letu 1998 povečale število dejavnih bencinskih servisov za 16 novih (6 v Sloveniji, 2 na Hrvaškem in 8 v Italiji, od česar so 4 najeti).
Pomembne za poslovne rezltate Istrabenza, d.d. so naložbe v nenaftni dejavnosti, kjer ima Istrabenz angažiranih več kot polovico svojih
kapitalskih naložb. Obseg angažiranih povprečnih sredstev v naftni dejavnosti je namreč v letu 1998 znašal 38 odstotkov, delež doseženih prihodkov iz teh naložb pa je dosegel 25 odstotkov. V nenaftni dejavnosti so bili uspešni vsi projekti, tako v skupini Istrabenz, kot tudi zunaj nje.
“Istrabenzova vpetost v mednarodne gospodarske tokove se je v letu 1998 prek naftnega podholdinga SLOMIN še povečala. Jedro investicijskih in razvojnih aktivnosti bo Istrabenz, d.d. tudi v prihodnje usmerjal v naftne projekte, zlasti na Hrvaškem, aktivni pa smo tudi v Bosni. Še vedno pa bo vsa naša pozornost namenjena sodelovanju v zanimivih projektih v nenaftni dejavnosti v Sloveniji, saj z njimi skrbimo za uravnoteženost in primemo donosnost portfelja naših kapitalskih naložb, kar je jasno razvidno iz poslovnih rezultatov, doseženih v letu 1998”, je Istrabenzove usmeritve pojasnil Janko Ko-smina, predsednik uprave.
Načrtovana višina investicij v skupini Istrabenz v letu 1999 je 9 milijard SIT.
Načrtovana višina investicij v družbah z naftno dejavnostjo -Skupina SLOMIN - v letu 1999 je 7,2 milijarde SIT.
Delež čistega dobička nemenjen za izplačilo dividend v letu 1998 32%, v letu 1999 34%.
Delež bruto dividence v letu
1998	je znašal 50 SIT, v letu
1999	65 SIT.
1_______________________________
CASINO PORTOROŽ, d.d, PRED NOVIMI IZZIVI
V ponedeljek, 6.7.1999 je minister za finance Mitja Gaspari podpisal pogodbo, s katero je družba za prirejanje iger na srečo Casino Portorož, d.d. pridobila koncesiji za igralnici v Portorožu in Lipici.
“Za nas to pomeni predvsem to, da končno lahko začnemo izvajati načrtovane širitve in izboljšave naših zmogljivosti”, je na današnjem srečanju z novinarji povedal predsednik uprave družbe Aldo Babič.
Prvi projekt, ki sc bo sedaj pričel izvajati, je ureditev dodatnih prostorov v igralnici v Lipici. Prenova hotelskega dela v lipiškem Maestosu je že zaključena. S pridobitvijo koncesije pa so sedaj odpravljeni tudi zakonski zadržki za vlaganje v tamkajšnjo igralnico. Idejni projekti so bili pripravljeni že med čakanjem na koncesijo, sedaj pa bodo lahko naročeni tudi izvedbeni načrti. Naložba naj bi bila zaključena do konca leta. Igralnica bo v času izvajanja del normalno poslovala, saj je projekt zastavljen tako, da dela ne bodo motila gostov.
Sicer imajo v družbi Casino Portorož še več razvojnih zamisli, med drugim pridobitev še kakšne koncesije za igralnico in tudi katero od t.i. “malih koncesij” za igralne salone. Poslovne
usmeritve družbe so bile med drugim potrjeni na skupščini delniške družbe pred tednom dni. Skupščina je tudi potrdila poslovno poročilo družbe za minulo leto.
V letošnjem letu družba Casino Portorož glede na turizmu nenaklonjene okoliščine dosega relativno dobre rezultate. Obisk v letošnjem prvem polletju v obeh igralnicah dosega 95 odstotkov lanskega. Seveda pa s temi rezultati uprava še ni zadovoljna. Dobro se zaveda novih izzivov, ki jih prinašajo razvoj igralniške dejavnosti v svetu in pa tudi obeti nove konkurence ob naši zahodni meji. Da bo naše igralništvo lahko kos tem izzivom, bo morala tudi država pokazati razumevanje za razvojne potrebe igralniške dejavnosti pri nas.
IZJAVA ZA JAVNOST
ZAVRNITEV PREDLOGA ZA RAZDELITEV MESTNE OBČINE KOPER NA OBČINO KOPER IN NA OBČINO DEKANI
Ob zavrnitvi predloga za delitev Mestne občine Koper na občino Koper in na občino Dekani lahko izrazim zadovoljstvo nad takim izidom glasovanja. Menim, daje večina poslancev razumela, da je bila predlagana rešitev zgolj slab politični kompromis, ki seje oblikoval v vladi. Ker ne prinaša prave rešitve, ga je zavrnila že Komisija Državnega zbora za lokalno samoupravo. Zavrnjena je rešitev, ki ne zadovoljuje nikogar in ki bi najbolj prizadela ravno prebivalce tega, demografsko najbolj ogroženega območja v slovenski Is-
tri. Znano je, da so izračuni Ministrstva za finance pokazali, da bi prihodki te občine komaj pokrivali tekoče obveznosti, za razvoj pa ne.
S tem so poslanci dokazali tudi, da upoštevajo želje in zahteve občank in občanov, ki so predlog za delitev enovite Mestne občine Koper na referendumu že dvakrat zavrnili.
Županja Irena Fister
SE O MESTNI OBČINI KOPER
Poročilo Odbora za notranjo politiko in pravosodje k predlogu zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper - hitri postopek
Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko in pravosodje je na svoji 32. izredni seji, 19.5.1999 obravnaval predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper - hitri postopek, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslancev (Aurelio Juri).
Odbor je bil ob tem seznanjen z mnenjem Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in mnenjem Komisije za lokalno samoupravo, ki je predlog zakona obravnavala kot zainteresirano delovno telo.
Uvodoma je predstavnik predlagatelja navzoče seznanil z bistvenimi razlogi ter cilji predloženega zakonskega akta. Ustavno sodišče RS je namreč na podlagi ustavnih odločb (št. U-I-301/98, pt. U-i-403/98) preprečilo izvedbo lokalnih volitev dne 22.11.1998 v mestni občini Koper ter s tem poseglo v ustavno pravico državljanov do volitev organov lokalnih skupnosti in na ustavno sporen način tudi v zakonodajne pristojnosti državnega zbora. Predlagatelji predlagajo sprejetje predloga zakona po hitrem postopku zato, ker doslej niso bili uspešni poskusi, da bi se s spremembo 3. točke izreka odločbe ustavnega sodišča (št. U-I-301/ 98) omogočila tudi v mestni občini Koper izvedba lokalnih volitev. Zato je treba ob spoštovanju temeljne vsebine navedene odločbe, z ustreznim dejanjem zakonodajnega organa omogočiti, da se presežejo pravne nejasnosti, ki izvirajo iz nedorečenosti in spornosti 3. točke izreka ustavne odločbe. V ta namen se tudi predlaga zakonsko podaljšanje mandata sedanjim občinskim organom le za čas, ki je nujno potreben za zakonito izvedbo rednih volitev tudi v koprski občini in ne za
nedoločen čas, vse do ustanovitve novih občin. Namen zakona je torej v tem, da ob spoštovanju bistvene vsebine 1. in 2. točke izreka ustavne odločbe (št. U-I-301/98), zakonodajalec po eni strani določi le drugačen način izvršitve te odločbe, po drugi strani pa se s tem zagotovi spoštovanje ustavne pravice državljanov do periodičnih volitev v rednih, z zakonom določenih intervalih, torej pravice, ki ni le ustavne pravica, ampak je določena tudi z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic oz. z njenimi dodatnimi protokoli. Ker je zakon šele sedaj v proceduri, bo treba vnesti tudi ustrezno spremembo glede roka v 1. členu predloga zakona, to je 30.6.1999 in sicer naj bi bil sedaj ta rok 30.9.1999.
V nadaljevanju je predstavnica sekretariata izpostavila bistvena opozorila, ki izhajajo iz mnenja sekretariata. Tako le-ta med drugim opozarja, da predvideva Ustava RS omejevanje človekovih pravic in svoboščin, ki zajemajo tudi volilno pravico, le v primerih, kijih odloča ustava, v 16. členu ustave pa so določene okoliščine, ki so lahko temelj za izjemno začasno razveljavitev ali omejitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sicer vojno in izredno stanje, pri čemer so postavljeni tudi za te primere dodatni pogoji za njihovo izvajanje. Po mnenju sekretariata v danih okoliščinah, glede na določbe Ustave RS, ni mogoče podaljševati mandatov in s tem omejevati volilne pravice kot človekove pravice, določene v 43. členu ustave. Ne glede na dejstvo, da skuša predlog zakona določiti način izvršitve že omenjene odločbe ustavnega sodišča, sekretariat meni, da državni zbor za tak zakon nima ustavne podlage, temveč je v ob-
dobju v odločbi ustavnega sodišča postavljenega roka enega leta, upoštevajoč pri tem načelo pravne države in v tem okviru obvezne narave odločb ustavnega sodišča, državni zbor prioritetno poklican čim hitreje v vsebinskem smislu izvršiti odločbo ustavnega sodišča. Ob tem je bilo poudarjeno, da velja pozorno proučiti tudi konkretne pripombe, ki so razvidne iz mnenja sekretariata k posameznim zakonskim določbam.
Komisija za lokalno samoupravo, ki je predlog zakona obravnavala kot zainteresirano delovno telo, je odboru posredovala mnenje in sklep, ki gaje sprejela ob obravnavi tega akta in s katerim predlaga odbom kot matičnemu delovnemu telesu, da podpre sprejem predloga zakona. O tem je navzoče tudi ustno na kratko seznanil predsednik komisije.
Vlada sicer ni posredovala pisnega mnenja k obravnavanemu predlogu zakona, pač pa je predstavnik Službe Vlade RS za lokalno samoupravo opozoril, daje na dnevnem redu 14. seje državnega zbora, vladni predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območjih (prva obravnava), kar je posredno na nek način tudi možno razumeti kot odgovor vlade na predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper.
V polemični splošni razpravi so bili izraženi tehtni pomisleki in dane sugestije po eni strani v smeri podpore predlogu zakona, po drugi strani pa so bili izraženi argumenti, na podlagi katerih predloga zakona v besedilu, kot je predložen, ni možno podpreti.
Del razpravljalcevje menil, daje predlog zakona na nek način odraz prizadevanj v smeri oviranja normalnega zakonskega postopka za ustanovitev občin na podlagi odločbe ustavnega sodišča, kar je razvidno tudi iz mnenja sekretariata. S takim načinom reševanja tega vprašanja se skuša vzbuditi vtis oz. težnje tako pred domačo kot tudi pred tujo javnostjo, da gre na območju mestne občine Koper za izredne razmere. Pri tem ne gre tudi prezreti vprašljivosti vsebine v posameznih zakonskih rešitvah, še zlasti v 3. členu, po katerem naj bi stroške kandidacijskega in volilnega postopka za volitve 22.11.1998 v mestni občini Koper nosil proračun RS, čeprav je bilo že vnaprej na podlagi ustavne odločbe povsem jasno, da se v tej občini ne bodo izvedle lokalne volitve. Istočasno je treba imeti pred očmi tudi vprašanje, ali bi bilo morebitno sprejetje predloženega zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Člani odbora, ki so nasprotovali zakonu, kot je predložen, so menili, da je zakon nepotreben, saj nima nikakršne podlage v nobeni določbi in bi bilo za rešitev sedanje situacije v mestni občini Koper smotrneje in ustrezneje pospešiti obravnavno in sprejemanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.
samem primeru neke lokalne skupnosti, ki ni državna institucija. Nedvomno pa velja ugotovitev, da teritorialne spremembe v mestni občini Koper ne bodo izvedene v kratkem času, zato je treba omogočiti, da se v tej občini izvolijo novi organi za prehodno obdobje. Pomislekom in tehtnim pripombam, ki jih navaja sekretariat v svojem mnenju v zvezi s spornim vprašanjem podaljšanja mandata pa bi se bilo možno v predloženem zakonu izogniti s tem, da se v amandmajski obliki izpustijo oz. črtajo iz vsebine in naslova zakona, določbe o podaljšanju mandata.
Po končani splošni razpravi o predlogu zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper, je odbor za notranjo politiko in pravosodje na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, mnenja komisije za lokalno samoupravo ter stališč in pripomb, izraženih v razpravi na seji odbora glasoval o sklepu: Predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper (hitri postopek) je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo in ga ni podprl (5 za, 8 proti).
Drugi del razpravljalcev pa je menil drugače oz. seje načelno zavzel za rešitve, kot jih ponuja predloženi zakonski akt. Pri tem je pomembno vprašanje varovanja ugleda in pristojnosti državnega zbora tako, kot jih ustava določa. Ob tem pa je treba vedeti, da obstaja bistvena razlika med podaljšanjem mandata državnemu zboru in podaljšanjem mandata skupščinam občin ter podaljšanjem mandata v enem
Odbor za notranjo politiko in pravosodje torej ni podprl predloga zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper (hitri postopek).
Predsednica Darja Lavtižar Bebler
Julij 1999
primorski uVp
stran
7
ANKETA MED TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTINCI O DAVKU NA DODANO VREDNOST
Prvega julija je bil v Sloveniji uveden davek na dodano vrednost. Zaradi nasprotujočih si informacij o domnevnih spremembah cen, ki zadevajo navadnega potrošnika, smo se v uredništvu Primorskega utripa odločili izvesti anketo med različnimi trgovci, obrtniki in gostinci na obali. Sogovornikom smo postavili sledeča vprašanja:
1.	S 1. julijem 1999je bil uveden davek na dodano vrednost (DDV). Ste bili dovolj dobro in pravočasno seznanjeni glede novosti ?
2.	Se je zaradi uvedbe DDV v vaši trgovini oziroma vašem lokalu kaj podražilo - pocenilo ?
Naštejte nekaj artiklov, pri katerih je prišlo do spremembe cene.
Ali ste cene povišali sami ali dobavitelji ?
3.	Ali menite, da se bo življenje potrošnikov zaradi uvedbe DDV nekoliko podražilo ?
Sogovorniki so nam odgovarjali takole:
Trafika “Šile” Šišič:
Piran, Sonja
“O novostih glede davka na dodano vrednost smo bili v redu seznanjeni, informiranje je potekalo v redu. Zaradi uvedbe DDV se cene pri nas zaenkrat še niso spremenile, saj še nismo nabavljali; seveda pa pričakujemo višje cene s strani dobavitelje^ kar bo vplivalo tudi na naše cene. Življenje potrošnikov se bo zaradi DDV gotovo nekoliko podražilo.”
Trgovina z oblačili in opremo za navtiko “Sca air way” Piran, Matija Malavašič:
“Glede novosti smo bili pravočasno in v redu obveščeni s strani našega knjigovodskega servisa. Cene smo zaenkrat pustili nespremenjene, povišale pa se bodo, ko bomo nabavljali novo blago od dobaviteljev po višjih cenah, zato se bodo tudi cene pri nas dvignile za približno 6-9 odstotkov. Življenje se bo seveda malo podražilo, v bistvu seje že.”
Zlatarna - filigran “Lctica” Piran, g. Letica
“Za računovodske zadeve je sicer zadolžena žena, povem pa lahko, da seje material (zlato, srebro, kamni,... op.p.) pocenil, na drugi strani pa so se podražile storitve, tako daje prišlo do nekekšne kompenzacije. Cene so tako ostale enake kot pred uvedbo davka na dodano vrednost. Tudi promet ostaja nespremenjen. Življenje na splošno pa se bo prav gotovo malce podražilo.”
Ortopedsko čevljarstvo Južnič Ivan s.p. Izola, Ivan Južnič:
“Ker imamo malo dohodka - smo že starejši in manj aktivni od mlajših generacij, nismo davčni zavezanci. Na splošno je opaziti malo višje cene, pretiranih podražitev pa do sedaj še ni bilo.”
Turistična agencija “Laguna” Izola
“Glede novosti smo bili kar dobro informirani, turističnim delavcem je so neznanko predstavljale le cene, saj si ob slabši sezoni ne bi mogli privoščiti še višjih cen. Pri nas se cene niso spremenile, tudi večje agencije svojih storitev niso podražile. Cene turističnih storitev so se zaradi slabše sezone celo nekoliko znižale, predvsem za potovanja v Dalmacijo in Turčijo, za kar pa ni kriv DDV, temveč kriza na Balkanu. Življenje potrošnika se po mojem mnenju ni kaj dosti podražilo, res pa je tudi, da nimam pravega občutka, saj nimam časa slediti temu.”
“Pizzeria restaurant Riva” Portorož, Srečko Jagrinec:
“Naša restavracija spada pod okrilje Hotelov Morje, zato smo se morali držati navodil uprave. Po novem je hrana obdavčena z 8 odstotki, pijača pa z 19 odstotki. Kljub temu se cene niso spremenile.
Edino spremembo predstavljajo drugačni računi, ki jih prejmejo gostje.
Dobavitelji niso dvignili cen; pivo, mleko ter Radenska so se celo pocenili. V našem lokalu imamo v letošnji sezoni celo 20 - 25 odstotni dvig realizacije, kar tudi pove, da se cene niso povišale. Mislim, da se življenje ni podražilo, cene so bolj ali manj ostale enake - nekaj se je podražilo, nekaj pocenilo, tako da se vse kompenzira.”
Mercator - Degro, PE Market Lucija 7, namestnica poslovod-je:
“Razlike v cenah so minimalne, cene
spreminjamo postopoma, tako kot jih spreminjajo naši dobavitelji. Hrana se je podražila za 3 odstotke, alkoholne pijače pa so se celo pocenile. Z novostmi smo bili v Mercator - Dcgroju dobro seznanjeni, morebitne pomanjkljivosti pa odpravljamo sproti. Ljudje se glede sprememb cen sploh ne zanimajo, najbrž zato, ker je bilo o tem že veliko govora v vseh medijih.”
Jestvina, Market 74 Lucija (Obala 120), namestnica poslovodje:
“O spremembah, kijih prinaša ta davek smo bili v redu seznanjeni. Cene hrane so se s 5 odstotkov povišale na 8 odstotkov. Cene so povišali že v našem skladišču, tako da mi nimamo vpliva na oblikovanje cen. Življenje seje morda malenkostno podražilo, kar pa ne vpliva na to, da bi ljudje manj kupovali.”
Promet z nepremičninami “Artes” Lucija (TPC), Nina Petkovšek, dipl. ing. arh.:
“O novostih glede davka na dodano vrednost smo bili dobro seznanjeni s strani našega računovodstva, informiranje s strani davčne uprave pa je bilo slabo, če odštejem nekaj bro-šuric, v katerih ni bilo dovolj informacij. DDV ne vpliva na samo ceno nepremičnin, vpliva pa na našo provizijo, kije obdavčena z 19 odstotno davčno stopnjo za storitve. Življenjski stroški se po mojem mnenju niso bistveno povišali,
KIPAR JANEZ LENASSI
Janez Lenassi je najpomembnješi slovenski simpozijski kipar in uveljavljen predstavnik abstraktnega kiparstva. V zelo skladnem kiparskem razvoju je ustvaril obsežen in raznolik opus.
Leta 1959 se je udeležil prvega evropskega simpozija v St. Margarethenu v Avstriji. Tedaj izklesani kip stoji danes v Donau-parku na Dunaju. Že čez dve leti je z Jakobom Savinskem organiziral prvi slovenski kiparski simpozij na Seči pri Portorožu, imenovan Forma viva, kjer so kiparji obdelovali kamen. Lenassi-ja so tedaj osvojili kamen, izbrano naravno okolje in mednarodna kiparska druščina.
V naslednjih desetletjih je vložil ustvarjalni napor likovne domišljije, kiparskega znanja in organizacijskih sposobnosti v delo, ki gaje vodilo iz Slovenije po Evropi, od oddaljenih kamnolomov v živahna mesta, od Združenih držav Amerike do Japonske, od istrskega Labina do Negovske puščave na Sinaju. Postal je poznavalec različnih kamnov, iz katerih je izvabljal vedno nove oblike, mersko ubrane z izbranim okoljem, sposobne dialoga s človekom, arhitekturo in naravo.
Drugo veliko skupino Lenassijevega kiparstva predstavljajo spomeniki, za katere je moral odkriti —poleg proporcionalnih in ambientalnih rešitev - še vsebinsko sugestivne oblike, da odmeva v abstraktni plastiki spomin na določene osebe in dogodke. Krilate konice na spomeniku letalcu Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), napeti ukrivljeni stebri na spomeniku prekomorskim brigadam v Ilirski Bistrici (1965), signalna kontrukcija spomenika železničarjem na Vogarju (1962) ali komemorativna sestava neenakih kvadrov na spomeniku NOB v Ormožu (1973) so zgovorni z obliko in enakovredno z materialom, v katerem je kiparska ideja utelešena. Kamni ostajajo njegovo najmočnejše izrazno sredstvo in primarni pobudnik njegove kiparske domišljije. Od tod njegovo zbližanje z Istro in mediteranski značaj njegove umetnosti. Iz tega prostora in te kulture izvirajo Le-nassijeve fontane, postavljene v naravno okolje ali interier.
Za svoje delo je prejel več nagrad. Bogata kiparska zbirka razkriva vso
globino kiparjeve simpatije do različnih trših kamnov in marmorjev ter vse neutrudno iskanje novih oblik, v katerih bi brez nasilja prišle do izraza njihove najboljše lastnosti in najsubtilnejše kiparjeve zamisli. Te so razvidne iz oblike in dodatno pojasnjene z naslovom kipa: Val (1971), Rojstvo orkana (1971), Veter (1974), Ravnotežje (1973), Soočenje (1975), Trajnosti (1981), Misel (1979), Preplet (1987) ali preprosto Kamen. S čistostjo svojih oblik in spoštovanjem do kamna se najboljša dela približujejo daljnovzhodnemu razumevanju narave in umetnosti, ki sta namenjeni meditaciji, spoštljivemu približevanju in nepolaščanju.
počakati pa je potrebno še nekaj časa, da bomo lahko dobili realno sliko o ■vplivu DDV na povprečnega potrošnika.”
Izvedba ankete in foto: Aljaž Mam
Diego Dalla Palma v Metropolo
V ponedeljek, 28. junija je Ksenija Benedetti, vodja protokola Metropol Group, na novinarski konferenci v Metropol Business Centru predstavila svetovno priznanega strokovnjaka in mojstra na področju estetike zunanjega videza Diega Dalla Palmo. Ko je pred leti predstavil projekt Makeupstudio, so se zanj začeli zanimati tudi zunaj sosednje Italije. V svoj laboratorij je pritegnil številne zvezde mednarodne estrade, ki prisegajo na njegov dar. Diego Dalla Palma že vrsto let sodeluje tudi s priznaimi revijami kot so Cosmopolitan, Moda, Donna Modema, Novella 2000 ter je tudi nepogrešljiv svetovalec pri mnogih nacionalnih televizijskih oddajah. Izdal je šest knjig o make-up tehnikah in nekaj videokaset. Zadnja štiri leta pa sodeluje z Wclla Italia s seminarji, kjer iz leta v leto dokazuje, da njegovo znanje sega prek meja ličil. Predava tudi o tako imenovanem globalnem zunanjem videzu - total look. Konec junija jc imel seminar za tuje udeleženec tudi v prostorih Grand hotela Metropol.
\ ^


rhn^XTYTl^
: ' I
A
UKRADEL TRI ŽENSKE TORBICE
Neznani storilec je v noči na 13.6. prerezal platno na stojnici, postavljeni na ploščadi na Obali v Portorožu. Iz njene notranjosti je ukradel tri ženske torbice in več moških usnjenih pasov. Lastnika je oškodoval s tem dejanjem za približno 50.000 SIT.
V	FlESI VLOMIL V HOTELSKO SOBO
Zvečer 21.6. je neznanec vlomil v hotelsko sobo hotela Barbara v Fiesi. Skozi balkonska vrata je prišel v sobo in na škodo dveh Slovenjgradčanov ukradel dva prenosna telefona, uro in denarnico z dokumenti ter denarjem. Skupno ju je oškodoval za 210.000 SIT.
POLICISTI IZSLEDILI UKRADENO VOZILO
V	sredo, 23.6. so policisti v Pacugu nekaj pred 12. uro izsledili ukradeno vozilo Renault Clio, registrske številke LJ L4-75V. Prijeli pa so tudi 18-letnega Ljubljančana P.Z. in 19-letnega Pirančana N.D., ki sta utemeljeno osumljena te tatvine. Slednji je namreč vozil ukradeno vozilo, ki je že bilo vrnjeno lastniku. Oba mladeniča sta bila pridržana in odpeljana k preiskovalnemu sodniku.
VLOMIL V STAVBO MEDICINE DELA
V	času od 24.6.1999 od 15. ure do 10.30 ure dne 26.6.1999 je do sedaj neznani storilec s kamni razbil steklo okna na medicini dela v Kopru. Skozi nastalo odprtino je splezal v notranjost in pregledal eno izmed pisarn. Vzel ni nič. Povzročil pa je za 10.000 SIZ škode.
MOST UE BIL PRENIZEK
Dne 24.6. ob 14.25 seje na štiripasovnici pri Bertokih pripetila lažja prometna nesreča, ko je 59-letni K.R. iz Kopra s tovornim vozilom z dvigalom na kasonu zapel v vodovodne cevi, ki so speljane pod nadvozom. Te so se odtrgale z nosilcev inobvise-la približno meter in pol nad voziščem, zaradi česar je bil popolnoma onemogočen promet v obe smeri. Zaradi velike gostote prometa je bil urejen obvoz po stari magistralni cesti med Bivjem in Koprom. Kljub temu pa so nekateri stali v kolonah tudi po 3 ure. V zastoju je moral posredovati tudi policijski helikopter. Potnica v čakajočem avtomobilu je namreč potrebovala nujno zdravniško pomoč, vendar reševalno vozilo do nje ni moglo pripeljati. Posadka helikopterja, kije opravljala nadzor cestnega prometa, je pristala v bližini in potnico odpeljala v izolsko bolnišnico. Delavci Rižanskega vodovoda in Cestnega podjetja Koper so štiripasovnico za promet usposobili ob 16.20, še kakšno uro pa je trajalo, da je stekel promet po stranskih cestah med Pobegi, dekani, Šmarjami in Koprom, kjer so tudi nastali daljši zastoji.
PRETEPLA LJUBLJANČANA
Dne 26.6.1999 zjutraj so v Piranu policisti pridržali do iztreznitve 19-letnega Ljubljančana in 21-letnega Kranjčana, ki sta v toaletnih prostorih enega izmed portoroških lokalov pretepla 21-letnega Ljubljančana, ki je iskal prvo pomoč v izolski bolnišnici. Zadobil je lažje telesne poškodbe. Zoper kršitelja je bila podana ovadba pristojnemu državnemu tožilcu.
KOPALCI NAJ BODO BOLJ PREVIDNI
V	soboto, 26.6. nekaj po 9. uri dopoldan je neznani storilec v Fiesi na plaži pred hotelom Fiesa pri sanitarijah plaže izkoristil krajšo odsotnost oškodovanca in njegove družine iz Kranja ter iz zaprtega cekarja vzel opasno torbico, v kateri je bila kreditna kartica Activa, čekovni blanke-ti, osebni dokumenti in nekaj goto-
vine. Neprevidni lastnik je oškodovan za 15.000 SIT.
PRILASTIL Sl JE DVA KOŠA
Na parkirišču dijaškega doma na Sončni poti v Portorožu si je neznanec 26.6. protipravno prilastil kovinska košarkarska koša, ki sta bila vgrajena na teleskopske palice in sta bila tam odložena. Materialna škoda znaša 100.000 SIT, kolikor je oškodovana osnovna šola iz Maribora.
o večjem številu vlomov v zaledju Izole in Pirana. Tako so policisti tudi 3.7. obravnavali tri vlome v vikend hiše na Šentjanah nad Piranom in Liminjanu, kjer se storilec z vlomi ni bistveno koristil. Tega bo upamo konec, saj so piranski policisti prijeli 32-letnega hrvaškega državljana iz Čakovca, ki je utemeljeno osumljen večine teh vlomov. Kriminalisti so ga pridržali do izročitve preiskovalnemu sodniku.
POSKUSIL VLOMITI V LEKARNO
Malo pred tretjo uro zjutraj dne 26.6. je neznanec poskušal vlomiti v lekarno na Tartinijevem trgu v Piranu. Ko je skozi vrata vlomil v notranjost, se je sprožil alarm, ki je vlomilca prestrašil tako, daje ta zbežal. Ali je sploh kaj odnesel, bo znano, ko bodo uslužbenci opravili inventuro.
VLOMIL V RAČUNALNIŠKO UČILNICO
Neznanec je v preteklih dneh vlomil v računalniško učilnico Srednje šole v Sežani. V učilnici je odprl ohišja na treh računalnikih in iz njih pobral diske in razne druge sestavne dele. Šolo je oškodoval za okrog 200.000 SIT.
SEZONA ZA ZMIKAVTE
Kot lahko opazite, se z vsakim začetkom turistične sezone precej povečajo tatvine raznih predmetov, še posebej denarnic na plažah. Večkrat smo že opozorili na samozaščitne varnostne ukrepe kot so: stalno nadzorujte svoje osebne predmete, imejte pri sebi le manjše količine denarja, ne imejte vrednejših predmetov na vidnih mestih in podobno. Kljub temu imamo primere, v katerih kopalci tega ne upoštevajo. Tako je v ponedeljek, 28.6. dopoldan ostala neprijetno presenečena 57-letna avstrijska turistka, ki seje sončila na plaži Punta v Piranu. Neznanec je izkoristil njeno nepazljivost in ji ukradel torbo, v kateri je imela dve denarnici z denarjem in plačilnimi karticami, fotoaparat, nakit, očala in uro. Oškodoval jo je kar za 300.000 SIT.
IZ AVTOMOBILA UKRADEL ŽENSKO TORBICO
Dne 30.6.199 med 19.25 in 19.30 uro je pri koprskem pokopališču neznanec pristopil k osebnemu avtomobilu Seat-Ibiza koprske registracije in s keramičnim delom avtomobilske svečke razbil steklo sprednjih desnih vrat vozila. Z roko je segel skozi razbito okensko odprtino in s sprednjega sovoznikovega sedeža ukradel žensko torbico.
NEPRIDIPRAVI V TOMOSU
Nekaj po 23. uri so v četrtek, 1.7. za zadaj neznani mladeniči preplezali kovinsko ograjo servisne delavnice Tomos v Kopru ter vstopili pod nadstrešek pred zidano delavnico. Tu se je nahajala večja količina KZM. Z orodjem, ki so ga prinesli s seboj, so začeli demontirati različne dele motorjev in okrasne plastike. Pri dejanju jih je presenetil varnostnik, zaradi česar so s kraja dejanja zbežali. Kaj in koliko so odnesli zaenkrat še ni ugotovljeno.
VLOMILCI NE ODNEHAJO
V zadnjem času smo večkrat poročali
UKRADEL PLOVILO
Koprski policisti obravnavajo tatvino ribiške barske reg.št. IZ-1018, last 29-letnega Koprčana. V času od 1.7.1999 od 17.00 ure pa do 9.00 ure dne 2.7.1999 je neznani storilec iz madrača nasproti hotela Triglav ukradel navedeno plovilo, dolžine 5.46 m, temno rdeče barve. Skupna vrednost barke z opremo na njej znaša okoli 1.300.000 SIT.
NAJPREJ UKRADEL KLJUČE.....
Na OKC je poklicala 21-letna Jeseničanka in prijavila, da ji je nekdo v soboto, 3.7. popoldan ukradel ključe stanovanja na Tomšičevi ulici v Kopru. Na kraju pa so policisti ugotovili, da je neznanec najprej ukradel ključe, nato pa z njimi prišel v stanovanje, kjer je oškodovanki ukradel nekaj nakita in jo oškodoval za 100.000 SIT.
IZKORISTIL KRAJŠO ODSOTNOST PRODAJALCA
V Kopm na Pristaniški ulici je v trgovini s suho robo neznani storilec izkoristil krajšo odsotnost prodajalca ter odšel do pisarne v prvem nadstropju. Iz odklenjenega predala pisalne mize je ukradel denar in nekaj čekovnih blan-ketov ter tako oškodoval oškodovanca iz Ribnice za do sedaj še neugotovljeno vsoto.
UKRADEL CCRSKC KOLO
V	noči na ponedeljek, 5.7. je neznanec iz veže stanovanjske hiše v Piranu ukradel gorsko kolo znamke Rog temno vijolične barve. Lastnika je oškodoval za okrog 30.000 SIT.
VLOMIL V KIOSK
V	Portorožu je nekdo vlomil v prodajni kiosk na plaži pri Grand hotelu Metropol. Iz hladilnikov si je nabral več pločevink različnih pijač ter nekaj sladoledov, povzročil pa je za okrog 20.000 SIT škode.
VLOMIL V POČITNIŠKI DOM
Piranski policisti obravnavajo vlom v počitniški dom Valkarton v Fiesi, kamor je neznani storilec vlomil skozi balkonska vrata. Iz notranjosti je ukradel športno torbo in manjši nahrbtnik. S tem dejanjem je oškodoval turista iz Rakeka za okoli 10.000 SIT.
VLOMILCI NE ODNEHAJO
V zadnjem času smo večkrat poročali o večjem številu vlomov v zaledju Izole in Pirana. Tako smo tudi 3.7. obravnavali tri vlome v vikend hiše na Šentjanah nad Piranom in Liminjanu, kjer se storilec z vlomi ni bistveno okoristil. Tega bo upamo konec, saj so piranski policisti prijeli 32-letnega hrvaškega državljana iz Čakovca, ki je utemeljeno osumljen večine teh vlomov. Kriminalisti so ga pridržali do izročitve preiskovalnemu sodniku.
ITRSTELJ 67 KANAL
tel.: (065) 36-256 - fax: (065) 32-325
ITelcvizila Primorka /o štiri leta med nami
Turisti se pri nas lahko počutijo varno
Počitnice se lahko spremenijo tudi v neprijetna doživetja, včasih tudi v tragedijo, zlasti na cestah. Da bo naša piranska občina vama turistična destinacija pa moramo, poleg varnostnih organov, policije, zasebnih varnostnikov, poskrbeti tudi sami. Velikkrat pa zaradi svoje naivnosti ali celo malomarnosti, nastavljamo priložnost nepridipravom. O tem kako dnevno uresničevati varnost turistov, kar mora biti sestavni del turistične ponudbe, kako to delo uspešno koordinirati, so se pogovarjali županja Občine Piran Vojka Štular, Andrej Furlan, vodja Policijske postaje Piran in Slavko Gerželj, načelnik Inšpektorata Policijske uprave Koper s predstavniki hotelskih, gostinskih turističnih in trgovskih podjetij 1. julija v kongresni dvorani Hotela Slovenija v Portorožu. “Prav je, da se o varnosti vedno govori, ta sistem pa je treba tudi nenehno dograjevati”, je menila Vojka Štular, ki je v skladu s statutom Občine Piran ustanovila akcijsko skupino za spremljanje varnosti na področju turizma. Slavko Gerželj je ocenil, daje splošna varnostna situacija dobra in da se policisti na turistično sezono ustrezno pripravijo. Del teh priprav je tudi pogovor s turističnimi delavci. Resje, da imajo obmejni organi, veliko več dela kot prej. Andrej Furlan je poudaril, da s turisti prihajajo tudi ljudje, ki imajo drugačne namene. Portorož je pač destinacija tudi za drobne zmikavte. Kradejo po plažah, v avtokampih, vdirajo v osamljene vikende, v stanovanjske enote ter tudi v hotelske sobe. Včasih se jim ni treba niti veliko truditi, saj ponekod najdejo na stežaj odprta okna, priprte šipe avtomobilov, tako daje o neki visoki samozaščiti res težko govoriti. Navedel je vrsto problemov, od nerazsvetljenih ulic, do tega, da Slovenci še vedno radi spravljamo denar kar doma. Čeki, gotovina, kartice, denarnice, mobiteli so najljubši plen malih tatičev. Sicer pa policija varnostno situacijo obvladuje, je dejal. To pa je tudi najvažnejše.
SPETTACOLO IN PIAZZA - PRIREDITEV NA TRGU
Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” iz Pirana je na dan državnosti, v petek 25.6. organizirala kulturno prireditev na Tartinijevem trgu v Piranu, ki so jo simbolično poimenovali “Spettacolo in piazza” oziroma po slovensko “Prireditev na trgu”, na kateri so poleg domačih nastopili tudi plesalci in plesalke iz sosednje Benečije julijske krajine ter hrvaških Buj.
V uvodnem delu prireditve je navzoče pozdravila županja občine Piran, Vojka Štular.
Sledil je kultumo-zabavni program, kjer so nastopili Plesna šola Club diamante Furlanije julijske krajine, Skupina Mambo iz Buj, kotalkarji Športnega dmštva Piran (zanj so nastopili Maxi Cerar, Andreja Ručman, Matej Drašček) ter Ko-talkarski klub Renče. Zanimiv preplet klasičnih in modernih plesnih in kotalkar-skih točk je popestril dogajanje ter pritegnil pozornost tudi najmlajših.
Fulvia Zudič, predstavnica Skupnosti Italijanov je dejala, daje celotno prireditev organizirala Skupnost Italijanov ob pobudi Plinia Tomasina iz Športnega društva Piran. Nad celotno organizacijo sta bdela predsednik Skupnosti Italijanov Boris Bertoni ter Boris Palakovič, ki je skrbel za tehnično plat organizacije. Organizator se zahvaljuje vsem nastopajočim, ki za svoj nastop niso prejeli nikakršnega plačila, saj je bila celotna prireditev izpeljana le z obilo dobre volje zagnancev. Prireditev je torej uspela; domačini so bili zadovoljni ob upanju, da se v Piran končno vrača kulturno življenje.
Aljaž Mam
KLUB
MINI
IZOLA
Na pobudo otrok, ki so se odločili, da bodo letos “glavni v Izoli”, je v izolskem Simonovem zalivu zraslo pravo mestece v malem, ki so ga poimenovali Mini Izola. Otvoritev ter predstavitev delovanja otroškega kluba je bila v nedeljo, 4.7. na plaži v Simonovem zalivu, točneje v Mini Izoli.
Sama ideja za projekt Mini Izola je nastala, ko je izolska občina namenila turistični promociji dodatnih 8 milijonov SIT. Pri organizaciji so sodelovali še novo ustanovljeni Turistični center Izola ter sponzorji. Za izvedbo tovrstnega projekta so se odločili zaradi dejstva, da v Izoli počitnikujejo predvsem družine z majhnimi otroki, ki zahtevajo turistično ponudbo z več aktivnostmi za najmlajše. Koncept Mini Izole se v glavnem naslanja na delo animatork, katerih glavna naloga je druženje otrok ter vodenje skupinskih iger. V ta namen je bil izveden tečaj pod vodstvom prekaljene animatorke Irene Dolinšek, v katerem je sodelovalo 7 deklet, bodočih animatork v Mini Izoli. Prostorje zasnovan kot mestece z osrednjim dogajanjem na trgu, “hiše” pa predstavljajo različne ustanove; od banke, pošte, do trgovine in galerije. Po besedah direktorja Simonovega zaliva, g. Ivana Renerja, bo Mini Izola predvidoma odprta do konca avgusta, po potrebi pa bodo delovanje Mini kluba podaljšali še v september. Otvoritve seje udeležila tudi izolska županja, ga. Breda Pečan, ki je otrokom zaželela obilo zabave pri igri.Stroški postavitve in delovanja Mini Izole znašajo okoli 6.500.000 SIT. Mestece v malem za otroke v Izoli je pohvale vredna poteza, po kateri bi se lahko zgledovali tudi ostali turistični delavci na obali.
Aljaž Mam
Kako ravnati z gradbenimi odpadki?
Po dogovoru županje Mestne občine Koper Irene Fister z županjama Bredo Pečan in Vojko Štular ter direktorjem družbe Finali d.o.o. Portorož Emilom Grižonom bo v petek, 16. julija s pričetkom ob 9.00 uri na nezazidanem stavbnem zemljišču v Kopru (ob Ankaranski cesti) predstavitev ravnanja z gradbenimi odpadki z novo tehnologijo. Nobena lokalna skupnost namreč ne razpolaga s primernim odlagališčem takega materiala in mnogi, ki kaj gradijo ali podirajo ne vedo kam z njim. Iniciativo, kako ta problem rešiti je dalo podjetje Finali, ki je že nabavilo sodobno tehnološko opremo in naprave za sortiranje in predelavo vseh vrst odpadkov v materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v gradbeništvu in drugod. V občini Koper tečejo resne priprave za ureditev matičnega prostora za lociranje obrata s tako tehnologijo, kamor bo treba take odpadke tudi oddajati v nadaljnjo predelavo.
Julij 1999
stran
9
primorski urp


Pred nedavnim je Atletski klub Koper v mestu organizral državno prvenstvo v atletiki za veterane in mednarodni atletski miting. V prijetnem vzdušju je nastopilo več kot 150 atletov in atletinj v skoraj 300 nastopih. Nastopil je tudi Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran in osvojil kar dve medalji.
Atleti so prišli iz vseh krajev in atletskih klubov Slovenije, Hrvaške in Italije. Organizatorji so ob zaključku prvenstva pripravili posebno tekmovanje tudi v hitri hoji na 3000 m za vse kategorije. V Kopru je prvič nastopil tudi italijanski reprezentant v hitri hoji, zamejski Slovenec Fabio Ruzzier, aktualni svetovni prvak v hitri hoji med veterani do 45 let, tako na 5 km kot na 10 km razdalji. Fabio Ruzzier je na 3000 m z rezultatom 12.53,4, postavil nov svetovni rekord. Njegov prejšnji najboljši rezultat je bil 13.20,2. “Zadovoljen sem, ker sem svetovni rekord postavil v Slovenije”, je deljal. “Zahvaljujem se Atletskemu klubu Koper, ki me je na tekmovanje povabil”. Kot odličen rezultat mitinga velja omeniti tudi met krogle Mira Vodovnika iz Slovenske Bistrice, ki je kroglo sunil 17,94 m daleč, izven konkurence pa je nastopil tudi olimpijec-paraplegik Franjo Izlakar, ki je kroglo sunil 10,44 m daleč, disk pa 36,75 m.
Atleti in atletinje veterani, člani Atletskega kluba Koper, se po tokratnem državnem prvenstvu lahko pohvalijo kar s 47 osvojenimi medaljami v različnih atletskih disciplinah in kategorijah. Spodbudni so tudi rezultati Zdenka Vozliča, ki je osvojil kar dve medalji. Zmaga! je v metu kopja in skoku v daljino. Tudi nastopi najstarejše veteranke Mire Puhar, osvojene medalje Silve Hočevar. Fan-tastičan zmaga Asima Kaltaka na 10 kilometrski razdalji, kjer je premagal vedno neugodne štajerske tekmece. Omenimo naj tudi osvojene medalje Stanislava Fidela v kategoriji 45 let, odlične teke na srednjih progah Borisa Stepančiča in vsestranskega športnika Boruta Slapernika. Mitja Butul tudi na tokratnem veteranskem tekmovanju ni ostal brez medalj v skoku v daljino in metu kopja. Dušan Vučko pa je kljub manjši poškodbi dobil medaljo v skoku v daljino. Jože Jurman je dosegel medaljo v metu kopja in krogle. V metu kopja je bronasto medaljo dosegel tudi Aleš Murko. V suvanju krogle je medaljo osvojil Vojko Živec. V metu kladiva je Mauro Piciga dosegel drugo mesto, druga jc bila Irena Pečar v teku na 100 m. Tatjana Butul pa je bila najboljša v metu kopja. Miro Trontelj si je pritekel kar dve medalji. Štefica Piciga je zmagala v skoku v višino v svoji kategoriji, Renato Furlanič pa v metu diska v kategoriji nad 60 let. Seveda pa rezultati niso vse. Pomembno je tudi druženje , tudi v veteranski sekciji Atletskega kluba Koper, ki je tokrat poželo velik uspeh.
Mitja Butul
Sl>OETNI DROBU
Spet članski nogomet pri obzidju Kot se je že nekaj časa napovedovalo, so v Nogometnem klubu Portorož - Piran po resnem pogovoru z nogometaši ustanovili člansko ekipo. Po lanskem izstopu iz druge lige, bo ekipa prisiljena nastopati v najnižji, to je primorski ligi. Kot nam je povedal podpredsednik kluba Lucijan Pero-ša, bo v ekipi 18-20 nogometašev starih do 25 let, igranje pa bo temeljilo - tako so se dogovorili - na ljubiteljski ravni. Na ustanovnem zboru sc o podrobnostih še niso pogovarjali, tako bo tudi trener prvega moštva znan šele v prihodnjih dneh. Novoustanovljeni članski ekipi v Primorskemu utripu želimo čim več zadetkov v nasprotnikovi mreži!
Tone Medved novi trener piranskih
Piranske ljubitelje rokometne igre bo razveselilo, daje rokometni klub M-Degro Piran po sporazumnem odhodu Vojka Lazarja hitro razrešil vprašanje trenerja. Novi trener je Tone Medved iz Celja. Izhaja iz znane Goršičeve trenerske rokometne šole, doslej pa je trenerske izkušnje nabiral v FIrastniku in Sevnici. Predsednik upravnega odbora kluba Franc Bergant nam je povedal, da bo Medved poleg članic treniral tudi kadetinje, kar pomeni, da z njim v klubu računajo dolgoročno. Zdaj si lahko piranske rokometašice v miru privoščijo krajše počitnice. S pripravami bodo začele 1.avgusta. Do takrat naj bi v upravi uredili vse pogodbe z igralkami ter se dogovorili o morebitnih okrepitvah. Dobrodošla bi jim bila zunanja igralka. Po vsej verjetnosti bodo prav vsem igralkam podaljšali pogodbo, izjema je Tanja Rašič, za katero je že nekaj časa znano, da bo odšla iz kluba.
Bcljavski z dvema točkama naskoka Konec prejšnjega meseca je v Portorožu potekal 13.Vidmarjev memorial, eden najmočnejših letošnjih šahovskih turnirjev na svetu. Zasluženo je zmagal Aleksandr Bel-javski, Ukrajinec s slovenskim državljanstvom, ki je najbližje zasledovalce pustil za seboj kar za dve točki. Turnir bo šel v zgodovino kot eden najbolj borbenih. Kar 16 partij (od 30) se je končalo z odločenim izidom.
Končni vrstni red: Bejjavski 7,5, Kožul, Zvjagincev 5,5, Štohl, Aroni-an 5, Pavasovič 1,5.
Bizjak do tretjega kroga na Ilniverziadi
Lucijski teniški igralec Andrej Bizjak je uspešno nastopil na teniškem turnirju na letošnji Univerziadi v španski Palmi de Mallorci. 20-letni študent ekonomije je v prvem krogu ugnal Britanca Osterbridea, v drugem Ukrajinca Varmolo, v tretjem pa
izgubil s poznejšim dobitnikom bronaste medalje Saoudijem (Francija). O moči turnirja govori podatek, da je prvi nosilec Spanec Portas 80.igralec na ATP lestvici. Na največjem študentskem športnem zboru na svetu so bili v slovenski ekspediciji tudi jadralci in plavalci z obale, žal ob zaključku redakcije še nismo imeli njihovih končnih rezultatov.
Uspešen reprezentančni nastop
Bajičeve
Na mladinskem atletskem troboju Bavarska-Avstrija-Slovenija v Muenchnu je v teku na 3000 metrov nastopila tudi nadarjena tekačica Športnega društva Piran Svetlana Bajič in prepričljivo zmagala. To je bila ena od dvanajstih posamičnih zmag slovenskih reprezentantov. Ekipno je zmagala Bavarska pred Slovenijo in Avstrijo. Daje pred Svetlano še velika atletska prihodnost, je nadarjena tekačica dokazala konec junija na državnem prvenstvu v Ravnah na Koroškem. V teku na 2000 metrov je s konkurenco dobesedno “pometla”. Drugouvrščeno Janjo Cenčič iz Kranja jc pustila za seboj za nič manj kot 100 metrov. Svetlanin uspeh na šampionatu je dopolnila Pirančanka Veronika Koren, ki jc osvojila tretje mesto med pionirkami.
Piranski hitrostni rolkarji potrdili
svojo moc
Konec junija je bilo v italijanskem Lig-nanu Sabbiadoru mednarodno tekmovanje za pokal Alpe Jadran v hitrostnem kotalkanju-rolkanju. V skupnem seštevku so zmagali slovenski tekmovalci pred Benečijo in Furlanijo julijsko krajino. V dresu s slovenskim državnim grbom jc zelo uspešno nastopilo osem Pirančanov. Najvidnejše uvrstitve so dosegli Timotej Plahuta, ki je zmagal v starostni kategoriji 1986-87, Aljaž Struna, bilje drugi v kategoriji 1990-91 in Miha Rehberger, ki je bil drugi med člani.
Žlak dvakrat tretji na državnem prvenstvu
Strelec piranskega IX.korpusa Boštjan Žlak seje imenitno odrezal na pravkar minulem državnem prvenstvu z malokalibrskim orožjem. Tako v disciplini 60 leže, kot 3x40 je osvojil tretje mesto. Obakrat je zmagal sloviti Debevec pred Hreščakom. “Zelo sem zadovoljen z rezultati. Tembolj zato, ker sem malokalibrski program začel trenirati šele sredi te sezone. Verjamem, da bom v letu,dveh priprav sposoben dosegati vrhunske rezultate. Pričakovanja so velika,” je za Primorski utrip povedal Žlak, ki se pripravlja pod budnim očesom znanega portoroškega strelskega strokovnjaka Zora Oražma. Na državnem prvenstvu je v mladinski konkurenci uspešno nastopil tudi Zorov sin Robert, ki je osvojil 6.mesto v disciplini 60 leže in peto v disciplini 3x40.
Andrej Žnidarčič
Piranski veslači na reprezentančnih pripravah
Najboljša piranska veslača mladinca Patrik Fonda in Simon Ganza se pripravljata na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo avgusta v Bolgariji. Uspeh na regati v Mcdulinu.
Veslaški klub Piran je v nedeljo, 4. 7. na regati v Mcdulinu osvojil lovoriko kot najboljši tuji klub, skupno pa so piranski veslači osvojili drugo mesto med ekipami. Nastopilo je osem hrvaških in slovenskih klubov. Med mladinci sta bila Tim Joras in Andrej Bolčič druga v dvojnem dvojcu. Mlajši mladinec Matej Rodcla je v skifu osvojil zlato medaljo, dvojni četverec mlajših mladincev jc bil tretji, Matjaž Skončnik in Aleksander Kovač pa sta bila v dvojnem dvojcu četrta. Med mlajšimi mladinkami je bila Anja Fonda druga v skifu, Aliče Lu-šina pa četrta. Skupaj sta v dvojnem dvojcu zasedli četrto mesto. Mlajši mladinki Tina Skrabar in Špela Sel-
jak sta bili tretji. Starejša pionirja Jernej Seljak in Janoš Hace sta zmagala v dvojnem dvojcu. V enojcu je Nejc Stanič osvojil srebrno medaljo, Jan Bogatič je bil četrti.
Med pionirji sta bila Andrej Pistotnik in Edvard Fatorič druga. Četverec pionirjev v sestavi Manuel Dessardo, Danilo Vrčon, Jaka Vadn-jal in Dejan Zubin je osvojil tretje mesto, dvojni dvojec pa drugo. Lovoriko so osvojili tudi člani; v enojcu je bil Kristijan Grizančič drugi, Tomas Lušina četrti, pri članicah jc Lea Sorgo zasedla tretje mesto. Najboljša piranska veslača mladinca Patrik Fonda in Simon Ganza sta trenutno na reprezentančnih pripravah. Za slovensko mladinsko
reprezentanco sta veslala na regati v Celovcu, kjer je Fonda v enojcu s prednostjo več kot 9 sekund premočno zmagal. Fonda bo Avgusta na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bolgariji veslal v reprezentančnem kombiniranem četvercu, kjer bo branil bronasto medaljo z lanskoletnega svetovnega prvenstva. Simon Ganza se še bori za mesto v reprezentančnem dvojnem dvojcu. V Celovcu pa je v dvojnem dvojcu veslal skupaj z izolanom Žlogarjem in osvojil tretje mesto.
V ponedeljek je bila tudi seja IO Veslaške zveze Slovenije na Bledu, kjer so med drugim govorili tudi o pripravah na svetovno prvenstvo ter o možnosti pridobitve novega sponzorja.
; ; t:
n-
ni K.5
Naš sogovornik Zdenko Vozlič jc rojen športnik. V mladosti, ki jo je preživel v domačem Preboldu in Celju seje aktivno ukvarjal z atletiko, rokometom. Pred nastopom funkcije direktorja Športnega centra Piran je četrt stoletja delal na pomembnih delovnih mestih v industriji (Droga, Ti-mav). Ob delu ni pozabil na šport, še danes je športno aktiven. Znanje kot smučarski in teniški strokovnjak in funkcionar. Tako se zdi delovno mesto, ki ga opravlja zdaj, kjer je na eni strani potrebna zaljubljenost v šport, na drugi pa izkušnje pri vodenju podjetja, ukrojeno po njegovi meri.
-Kateri športni objekti v občini so opredeljeni kot javni. Nekateri predlagajo, da bi zunanja igrišča lahko upravljali klubi.
"Naše osnovne naloge so upravljanje s športnimi objekti občinskega pomena, vzdrževanje objektov, investicijsko vzdrževanje in načrtovanje novih investicij.Javni športni objekti v občini so telovadnica, nogometni stadion in zunanja igrišča v Piranu, področje doma vodnih športov na Bemardinu (Pirat) ter športna dvorana in zunanja igrišča v Luciji. Predlog, da bi z zunanjimi igrišči upravljali klubi, se mi ne zdi posrečen. Na zunanjih igriščih že dolgo opažamo slab odnos do lastnine. Mladina, tista, ki ni vključena v klube, je prepuščena sama sebi, dela škodo, kjer more, razgraja ob vseh urah, tudi ponoči. Pritožbe o vandalizmih in kršenju javnega reda in miru se kar vrstijo. Ze center, kot profesionalna služba, zaradi slabe kadrovske zasedenosti problematike ne obvladuje v celoti. Klubom bi bilo še težje. Vsi dobro vemo, kako je v večini klubov. Delo sloni na enem, dveh, največ treh ljudeh. Če ti odnehajo, sistem razpade. Sicer pa klubi, razen hokeja, ne uporabljajo zunanjih igrišč. Na površinah, kjer se goji samo ena panoga (denimo tenis, balinanje) je klub kot upravljalcc možna opcija. Kjer je več panog, jc najbolje, da je upravljalcc nevtralen."
-V zadnjem času je bito nekaj pripomb na (pre)drage najemnine lucijske športne dvorane, s katero upravlja vaš center.
"Osnovni namen javnih športnih objektov v občini Piran je, da se v njih v času med 8,00 in 15,45 odvijajo šolski športni programi, od te ure dalje pa klubski programi. Če za temi programi želi kdo najeti objekt, je to takoimenovani tržni program. Pokriti objekti so praviloma zasedeni od 8,00 do 23,00. Ob sobotah in nedeljah dopoldne so razni klubski programi, popoldne pa so največkrat tekme, ker za treniranje ni bil izkazan interes. Če pa jc zanimanje, se dvorana in telovadnica odpreta tudi za novo leto ali ob počitnicah. Naši klubi so za najem objektov in strokovni
i
Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran:
“Delam z veseljem za šport!”
Javni športni objckti.Najeninina. Klubska suverenost.Načrtovanje novih športnih objektov.
kader sofinancirani s strani občine. Plačajo le najem dvorane po izven-nacionalnih kriterijih in za tekme članskih ekip. Si-cer pa smo najem leta 1996 znižali s 27.000 tolarjev na 18.000 tolarjev in ta cena velja še danes.”
-Očitki nekaterih, da Športni center ne pomaga posameznim klubom, ko so ti v težavah, torej ne letijo na pravi naslov. "Zakon o športu je predvidel športni zavod, medtem ko klubi podležejo zakonu o društvih. Zakon o športu društva obravnava samo načelno. Društva so pravne osebe. Mi z njimi sodelujemo, nimamo pa pravice posegati v njihovo delovanje. Pa naj jim gre dobro ali slabo. Priznam, to jc nerešen problem celotne družbe. V današnjem tržnem sistemu bodo pretresi v klubih vsakodnevna stvar, krivca za slabo stanje pa ne bi smeli iskati zunaj svojih okvirov."
Že predolgo se v piranski občini govori o večjih investicijah na področju športa. Je kaj pozitivnih obetov glede doma vodnih športov, olimpijskega bazena, atletskega stadiona?
"Dom vodnih športov naj bi nastal na območju, ki ga ima v rabi Jadralni klub Pirat na Bemardinu. V njem bi našli mesto jadralci, veslači, trnkarji in potapljači. Zavzemam se za olimpijski bazen na portoroški plaži.V bazenu bi razvijali plavanje, vaterpolo, umetnostno plavanje in skoke v vodo s trimetrske in metrske deske. Zakaj na plaži? Plavanje se trenira zjutraj in zvečer, podnevi bi bili v njem turisti, pozimi pa občani in šole. Glede atletskega stadiona je še najmanj prostorskih ovir. Občina je sprejela prostorski akt, ki omogoča izgradnjo stadiona na področju kart-ing steze v Luciji. Atletika ima v Sloveniji veliko uradno podporo. Fakulteta za šport je kot temeljne športe pri nas postavila atletiko, gimnastiko in plavanje. Stadion bi bil hkrati dodatna turistična ponudba za priprave in tekmovanja. Ne nazadnje, skoraj pri vseh športnih zvrsteh je potrebno znati teči, skočiti ali metati."
Zadnje čase je ponovno slišati, da se bo piransko pokopališče širilo na območje nogometnega stadiona. "Temu ostro nasprotujemo, saj so to edine zelene športne površine v Piranu. Če razširijo pokopališče, čeravno samo za deset metrov, jc konec s stadionom. Onemogočen bi bil dostop s tovornjaki, ki dovažajo material za vzdrževanje. Možnosti za pokopališče jc veliko: Seča, Vinjolc, začasna rešitev bi bilo tudi področje v Arzah na drugi strani današnjega pokopališča. Mojc mnenje je, daje pokopališče treba zasnovati fazno in skupaj s cerkvijo."
-Kaj bi rekli za konec?
"Delam z veseljem za šport, morda več kot terja službena dolžnost. V športu človek sreča toliko nasmejanih in zadovoljnih mladih obrazov, ne samo ob zmagah, da enostavno želiš da bi bilo takih še več. Za seje občinskega sveta jeseni bomo pripravili podrobno poročilu o stanju športa v občini, o klubski dejavnosti, objektih in načrtih. V športu v glavnem vemo, kaj hočemo. Če nas bo razumela sfera, ki ima denar, in pa ona, ki odloča, se športu pišejo lepši časi."
Pogovor in slika: Andrej Žnidarčič
Istrski pejsaži Marina Mahniča
V torek, 6. julija so v Krkinem zdravilišču v Strunjanu odprli razstavo slikarja Marina Mahniča iz Seče. Razstava bo na ogled do začetka avgusta.
Marino Mahnič, likovni ustvarjalec iz Seče je imel prvo samostojno razstavo že leta 1969 v Portorožu in kljub mnogostranski, ne le likovni dejavnosti, v zadnjih desetih letih ni pogosto predstavljal slik in skulptur v javnosti. Tako so tudi razstavljene slike v hotelu v Zdravilišču Strunjan iz cikla Istrski pejsaži, vsaj večina njih, prvič celostno dane na ogled javnosti. Tudi zato se jih splača ogledati.
Marina Mahniča je v likovnem snovanju že v osnovni šoli v Piranu spodbujal slikar Viktor Birsa. Po končani srednji šoli za oblikovanje je nadaljeval študij na ljubljanski Pedagoški akademiji pri profesorjih Lakoviču, Pengovu, Didku in drugih. Po zaključnem šolanju seje zaposlil kot oblikovalec, nekaj časa je poučeval likovni pouk, sedaj pa ima status samostojnega umetnika. Svoja delaje predstavil na več samostojnih in številnih skupinskih razstavah, tudi v tujini. Ustvarja v slikarstvu, risbi, grafiki, tudi v kiparstvu in oblikovanju.
Tako se poleg slikanja še vedno ukvarja z oblikovanjem - tudi celostnih projektov kot je na primer njegov projekt Piranski klican Njegov celoten opus se v vsebinskem in motivnem smislu navezuje na okolje, kjer seje avtor rodil in živi, kakor tudi na splošno aktualno problematiko odnosov človek-narava.
Že bežen pogled na razstavljena dela v vodni tehniki - kot jo avtor imenuje, nas preseneti s precejšnjo drugačnostjo. Ob izredni natančni tehnični izvedbi celote in detajlov, kije sicer določljiva za druge slikarske tehnike, zlasti za olja, so tudi konkretni motivi takoj prepoznavni. Upodobljeni so izseki istrskih mest, tudi vasi, seveda s hotenega avtorjevega gledišča, brez patetično melanholičnih aplikacij ali atmosferskih poudarkov. Avtor namreč marsikdaj zavestno izbira am-biente s sodobnimi arhitekturnimi ali urbanimi posegi (pogled na bernardinski mandrač, na izolsko rivo, piranski Tartinijev trg...) in jih realizira v slikarskem mediju, kakršni so. Torej jih dokumentira brez olepšav in tudi brez čustveno doživetega odnosa, vendar s posoebnim čutom za plemenitosti preteklosti. Mahničevo slikarstvo, zlasti tokratni predstavljeni ciklus, je tako zelo angažirano in hoteno v nameri, v likovnem mediju realizirati kritičen in konkreten vpogled v žlahtne in harmonične ostaline preteklosti istrskega podeželja in urbanih mestnih celot ter zdajšnje, kar agresivne posege. Avtor torej na svoj način beleži sedanji trenutek, ki bo kmalu postal zgodovina za generacije tretjega tisočletja.
Nives Marvin
Na predvečer Dneva državnosti	^
PROSLAVA V KRIZNEM HODNIKU
Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, Občina Piran in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Piran so v Križnem hodniku v Piranu 24. junija na predvečer Dneva državnosti organizirali osrednjo občinsko proslavo v počastitev dneva državnosti. Prisotne je pozdravila županja občine Piran Vojka Štu-lar, nato pa so nastopili piranski kvartet saksafonov; Robert Stanič- sopran saksafon, Matija Grubešič - alt sak-safon, Matjaž Ujčič - tenor saksafon in Mitja Žerjal - bariton saksafon, plesna skupina Metulj - solistka Nataša Pogačar in gledališka skupina GIB Piran z recitalom pesmi piranske pesnice Ludvike Kalan. Nastopile so: Romana Furlan, Živa Oštir, Ana Papež, Urška Prinčič in Tanja Tul.
stojnost glasovalo 95 odstotkov Slovencev.
Toda že naslednji dan po uzakonitvi Temeljne ustavne listine (25. 6. 1991) in po razglasitvi suverene slovenske države, so se v noči s 26. na 27. junij 1991 enote JLA iz vojašnic napotile proti mejnim prehodom, da bi Slovenijo odrezale od sveta in preprečile njeno neodvisnost. Začela se je deset-dnevna vojna za Slovenijo, ki je terjala tudi žrtve. Na strani JLA je padlo 39 in bilo ranjenih 139 vojakov, slovenske oborožene sile (teritorialna obramba in policija) pa so imele 8 mrtvih in 89 ranjenih, ubitih pa je bilo tudi 13 civilistov.
Slavnostna govornica Vojka Štular je čestitala ob prazniku ter vsem Pi-rančankam in Pirančanom zaželele vse lepo ob praznovanju Dneva državnosti. Spomnila je na nekatere pomembne dogodke v naši novejši zgodovini. Dejala je, da se morda 25. junij, dan državnosti, še ni povsem utrdil v naši zavesti, kajti zgodovinarji pravijo, da je za tako spoznanje potrebno mnogo desetletij. Slovenija je leta 1989 uzakonila večstrankarski sistem, naslednje leto (1990) pa so bile izvedene prve večstrankarske volitve.
Dan državnosti, 25. junij, obeležuje tisti dan leta 1991, ko je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno
ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. To je bil zelo pomemben mejnik v naši zgodovini, je dejala Vojka Štular. Začeli smo demokratični razvoj, ki resnično temelji na človekovih pravicah.
Spomnimo se 23. decembra 1990 (zdaj državni praznik Dan samostojnosti), ko je na referendumo od 93,2 odstotka udeleženih upravičencev za samo-
25. oktobra 1991 je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA, 22. maja 1992 pa je naša država postala polnopravna članica Združenih narodov.
Radio I ai iisi Rioano
066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
y.l02.8MHZ-24y
V	galeriji Nleduza 2 - le najboljše
V	piranski galeriji Meduza 2 so v začetku julija odprli prodajno razstavo izdelkov domače in umetnostne obrti. Zaradi DDV prizadeta domača in umetnostna obrt?
Uvedba davka na dodano vrednost bo najverjetneje izničila prizadevanja Obrtne zbornice Slovenije, oziroma njene strokovne komisije za oceno izdelkov domače in umetnostne obrti. Za izdelke, ki jim je interdisciplinarna strokovna komisija pri OZ Slovenije dodelila pozitivno mnenje, so izdelovalci doslej plačevali le 5-od-stotni prometni davek, z uvedbo DDV pa sodijo ti izdelki v enotno 19-odstotno davčno stopnjo.
Le komu se bo sedaj sploh še splačalo hoditi v Ljubljano in nositi svoje izdelke v oceno, smo lahko slišali na otvoritvi prodajne razstave izbranih izdelkov domače in umetnostne obrti, ki so jo odprli v petek 2. julija v galeriji Meduza 2 v Piranu. Razstavo (odprta bo do konca septembra) je organiziral Zavod Rustika iz Ljubljane
skupaj z Obalnimi galerijami Piran. Janko Mlakar, predsednik Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije je povedal, daje Obrtna zbornica Slovenije sistem ocenjevanja gradila vrsto let in je bil tudi v tujini priznan kot izjemno uspešen. Vsi ocenjeni izdelki na prodajnih policah so namreč označeni z ustrezno nalepko (nekakšnim certifikatom kakovosti) in to jih tudi ločuje od kiča, kupcu pa daje zagotovilo, da je kupil res kakovosten izdelek domače obrti. Ne glede na trenutne nejasnosti (še vedno namreč upajo na znižano stopnjo vsaj 8 %), bodo domačini in turisti v galeriji Meduza 2 na Cankarjevem nabrežju v Piranu, lahko kupovali le izbrane kakovostne izdelke domače in umetnostne obrti s posebno nalepko.
■ w
primorski uTr'p
V Sv. Petru so praznovali
Na letošnjem tridnevnem vaškem praznovanju v Sv. Petru (od 2. do 4. julija) so odlično povezali kulturne nastope in preprosto zabavo. Pravi kulturni dan je bil v soboto, 3. julija, ko je dr. Zmaga Kumer pred Tonino hišo, ob bogatem kulturnem programu, predstavila knjigo “Šupeter je na lepa vas”, avtorice Rožanc Špeh.
Županja Občine Piran Vojka Štular čestita Rožani Špeh in ji izroča šopek cvetja
Snežiča Krajnc, izdelovalka eksluzivne keramike podarja darilni komplet Bebi Gaspari iz Vi’. Petra.
Praznovanje seje začelo že v petek popoldne s športnim in kulturnim programom. Na igrišču pri osnovni šoli je bila promocija karting športa, ob 19. uri seje začel nogometni turnir, ob 20.30 sta nastopila mešani pevski zbor Sv. Peter in pevska skupina Temne note iz Pomjana. Kulturni program se je nadaljeval z glasbeno igro v dveh dejanjih Obleka naredi človeka. Nastopila sta
Ljubljana, natisnila pa Tiskarna Opti-ma Ljubljana. Knjigo je opremila Tjaša Štempihar Krajnik, fotografije je prispeval Marijan Smerke. Izid knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
K podobi slovenskega naroda spadajo tudi ljudske pesmi Slovenske Istre, saj so last preprostih ljudi, polne besed domačega narečja in izražajo ve-
dramska skupina KD Slovenec in mešani pevski zbor Slovenec -Slavec iz Boršta pri Trstu.
V	soboto dopoldne je bilo nadaljevanje turnirja v malem nogometi, popoldne ob 18. uri pa seje začel bogat kulturni program pri Tonini hiši pod naslovom “V senci od murve sedet in en glažek dobre volje spit”, ki se ga je udeležila tudi županja občine Piran Vojka Štular. To je bil še poseben in slovesen dan. Sv. Peter je namreč bogatejši še za eno pridobitev - knjigo “Šupeter je na lepa vas” - avtorice Rožanc Špeh.
V	knjigi na 288 straneh najdemo ljudske pesmi iz Slovenske Istre, ki jih je skrbno zbrala avtorica Rožana Špeh. Knjigo je predstavila dr. Zmaga Kumer z Glasbeno-narodo-pisnega inštituta ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane. Knjiga je v redni prodaji in jo je mogoče kupiti za 5.600,00 SIT. Založila jo je Založba Kres
selje do življenja, čeprav je bilo velikokrat trdo, je v uvodu knjige zapisala avtorica. Zbiranje ljudskih pesmi ni lahko delo, prinaša pa veselje zaradi stikov z dobrimi ljudmi in zadoščenje, daje to prispevek h kulturi naroda. Kilometre dolge poti je treba narediti in obiskati nešteto hiš, da še najdeš pevce in pevke, ki še znajo peti oziroma se še spominjajo nekdanjih ljudskih pesmi, ki sojih domačini peli ob različnih priložnostih. To kar se nam zdi poglavitno in občudovanja vredno je skrb posameznikov v vasi, da s svojo največkrat prostovoljno dejavnostjo pripomorejo k ohranjanju tradicije in h kultunem življenju v Sv. Petru. Ena od teh oseb je nedvomno tudi Rožana Špeh - “simbol v naši občini Piran in ena tistih, ki zbira narodno blago”, je v pozdraven nagovoru dejala županja Vojka Štular ter ji ob tej priložnosti izročila šopek cvetja. Avtorici seje v imenu koprske Škofije zahvalil tudi
generalni vikar Renato Podberšič. Pa še ena zanimivost; na proslavi so zaželeli dobrodošlico tudi novim priseljencem v Sv. Petru, kar je lepa gesta in redkost.
Rožana Špeh se je na koncu prireditve toplo zahvalila številnim obiskovalcem, sodelavcem in kulturnim skupinam, zlasti tudi dr. Zmagi Kumer.
V	kulturnem programu ob predstavitvi knjige pri Tonini hiši so nastopili mladi iz narodopisnega krožka OŠ Sečovlje, bivši člani narodopisnega krožka - skupina Škurša, ženska pevska skupina Šavrinke, moška pevska skupina Kantadori, moški pevski zbor Pergula in folklorna skupina Šaltin.
Ženske iz Sv Petra so spekle pecivo, moški pa so prinesli iz kleti dobro domačo kapljico. Za odlično organizacijo proslave pri Tonini hiši je poskrbel domačin Vili Špeh. Le korak proč pri Kulturnem domu se je ob 21.00 uri začela zabava s plesom (Faraoni), organiziarli pa so tudi bogat srečelov.
Velika tombola
V	nedeljo, 4.7. ob 11.00 uri je bila v cerkvi Sv. Petra (zaščitnik vasi) Sveta maša. Po maši je bila procesija vaškega patrona Svetega Petra. Ob 17.30 je bila finalna nogometna tekma, ob 19.00 uri pa seje začela težko pričakovana velika tombola. Tudi letos je prišlo veliko ljudi,saj so prodali kar 800 vstopnic, ki so bile po 200 tolarjev. Tombolska karta je veljala 500 tolarjev. Glavni dobitki so bili Skuter (Trgoavto Koper), kravica (Kras Sežana - Klavnica Sečovlje), kamnita miza (Kamnoseštvo Čeligo), kosilnica in zlat nakit. Skuter je dobila Franka Andrejašič, roj. Bažec, iz Črnega Kala, sicer domačinka. Kravico ali telico je zadela sestra Romana Bažca, ki živi v Kanadi. Telice niso odpeljali v kanado, ampak kar k njenemu bratu v Dragonjo. Kamnito mizo si bo odpeljala Gra-ziela Tončič iz Strunjana. Dobitkov ali darilnih kompletov je bilo kar veliko; tako na tomboli kot tudi na srečelovu. Semenarna Vanja je podarila 250-litrski nerjaveči sod, Mesnica Gradina iz Lucije je podarila pršut. Ugotoviti je bilo treba le koliko tehta pršut.
Darilo Snežiče Krajnc
Organizatorji so poskrbeli še za eno presenečenje. Tudi letos so namreč na koncu žrebali vstopnice. Lani je Primorski utrip podaril zlati prstan, letos pa je srečnega dobitnika čakal komplet ekskluzivnih izdelkov iz keramike, ki jih izdeluje Snežiča
Avtorica Rožana Špeh daje avtogram kupcu knjige Janezu Lenassiju
Krajnc iz Lucije. Svoj razstavni prostor (Atelje) ima na Obali 125 v Luciji. Izžrebana je bila vstopnica, ki jo je kupila Beba Gaspari doma iz Sv. Petra.
Dobro “štimungo” na tomboli so ves večer in do zgodnjih jutranjih ur držali člani ansambla Mambo Kings. Na koncu so bil zadovoljni vsi - organizatorji - Odbor za pripravo vaškega praznika, predsednica Ksenija Špeh ter seveda številni obiskovalci.
Avtorica knjige Rožana Špeh
Rožana Špeh je bila rojena 9.4. 1952 v Svetem Petru. Po osnovni šoli v Sečovljah in maturi na gimnaziji v Piranu leta 1971 je študirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani - smer slovenski jezik in zgodovina. Diplomirala je leta 1976. Od leta 1988 do 1992 je obiskovala Orglarsko šolo pri Teološki fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 poučuje slovenski jezik na osemletki v Sečovljah (svetovalka za slovenski jezik), od leta 1992 je tudi organistka in zborovodkinja v Strunjanu. Leta 1976 je pripravila z domačini javni nastop istrskih pesmi, 1984 ustanovila in vodila pevsko skupino Šavrinke, leta 1990 moško skupino Pergula. Leta 1999 je pripravila 32 oddaj za Radio Trst A z zvočnimi posnetki iz ljudskega izročila vasi v Slovenski Istri. Rožana Špeh je v tem mandatu tudi občinska svetnica.
Po tomboli so nekateri veselo zaplesali
ADRIA
^COMPUTER Srn
VELIKI TRG 11, IZOLA
tel.: 066/600-660
od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00
KER ŽELITE NAJ...!
A
% 'r*
POC osebni ličil uablihi z Intel l\>itiiinn 'k:// jimcesuiji
RAČUNALNIKI ŽE OD 89.990,00 SIT DALJE
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
. ur
primorski u¥p
Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127
Tel.: 066/772-516, GSM: 041/615-943 ali 041/649-673
Urnik: vsak dan od 8.00 do 14.00 , nedelja zaprto
-	PROMET Z NEPREMIČNINAMI - VZDRŽEVALNA DELA NA
-	RENT-A-CAR	STANOVANJSKIH IN
-	ORGANIZACIJSKE STORITVE	DRUGIH OBJEKTIH
Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127
RESTAURANT MARINO IN MONI BAR
Lucija, Obala 116, tel.: 066/772-147 ali GSM 041/615-943, 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8.00 do 24.00, torek zaprto
V: V
DOBRO JIM JE
Muce pri Grand hotelu Emona prijazno hranijo gostje in ni čudno, da se tam kar ^ r a d e [| zadržujejo in čakajo mrnup-s na slastni zal o gaj.
Tradicija
nepozabnih
doživetij
Gkvirvo P or for o ž
Casino Portorož, 6320 Portorož • Portorose, Obala 75 a, Tel: 066 746 081, Fax: 066 746 393
Obala 114, Lucija Tek:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
^MEDIA SER VICI/
Storitve za tisk in medije Tel. & telefax: 066/770-185 \tel.: 066/773-602____J
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski urp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vfesovič s.p.
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož
Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 120 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
V javnem podjetju OKOLJE Piran si že nekaj časa prizadevajo za posodobitev že dokaj iztrošenega tovrstnega voznega parka. V okviru že lani potrjenega plana na občini so junija uspeli nabaviti nov nakladalnik, ki lahko prepelje zabojnike v velikosti 5 ali 7 kubičnih metrov. Za kamion-nakladalnik (na sliki) so odšteli 12,5 milijona SIT. Kot nam je povedal Bruno Stanič, vodja sektorja javnih služb, je bila na podlagi javnega razpisa, kot najugodnejši ponudnik izbrana firma Tamček. Bruna Staniča smo vprašali tudi kako se odvijajo zadeve v zvezi z zabojniki za odvoz kosovnega pohištva pri kurilnici v Luciji. Povedal nam je, da so na predlog županje zabojnike postavili nazaj skoraj na isto mesto in bodo tam tudi ostali vse dokler ne najdejo ustrezne trajne rešitve. Pravi tudi, da največ odpadkov zmečejo v zabojnike obrtniki, ki adaptirajo razne hiše in stanovanja. Veliko ljudi dovaža odpadke v lucijske zabojnike celo z malijskih hribov. Na kateri lokaciji bodo v bodoče stali zabojniki? Vse kaže, da so že našli ustrezno mesto in to v obrtni coni v Luciji. Bruno Stanič ocenjuje, daje kosovnih, pa tudi siceršnjih, odpadkov iz leta v leto več, zato bodo potrebne bolj pogoste akcije odvoza kosovnih odpadkov, morda 2 do 3 krat letno.
Takojšnja odobritev!
ZA PRIJETNE IN PESTRE
počitnice!
Imetnikom tekočega računa namreč še isti dan odobrimo posojilo do 100.000 SIT, brez čakanja in samo na podlagi osebnega dokumenta. Doba odplačevanja je 6 mesecev.
Koper
posojila
Nova metla boljše pometa
V portoroškem Casinoju je prišlo do kadrovskih sprememb na ključnem operativnem mestu v igralnici. Vodjo igralnice Riccarda Ernestinija je zamenjal Aleksander Štolfa. Nova metla zares boljše pometa, vendar ponavadi ne pozna svojega terena.
Okolje kupilo nov nakladalec za zabojnike
Nova lokacija za zabojnike