Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
J
Leto XXXVII. - Štev. 23 (1854)
Gorica - četrtek, 6. junija 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Nedeljski referendum Misli o povojnem slovenskem šolstvu
V nedeljo 9. junija bodo vsi italijanski volivci poklicani na volišče. Vendar ne bo šlo za običajne volitve strank, temveč za ljudsko glasovanje ali referendum. Obstaja pa v tem, da se ljudstvo izreče, ali naj se neki zakon razveljavi ali naj ostane. Zato je treba na glasovnici samo prečrtati SI (Da) ali NO (Ne). Kdor prečrta SI (Da), glasuje za to, da se zakon razveljavi, kdor prečrta NO (Ne), glasuje za to, da zakon ostane, naj se torej ne razveljavi.
Do sedaj smo v Italiji imeli dva referenduma, za razporoko in za splav. Šlo je za dve zelo važni zadevi, ki se je o njih izreklo italijansko ljudstvo. V nedeljo pa gre za veliko manj važno zadevo. Treba bo glasovati, ali naj ostane v veljavi zakonski dekret, ki je lani črtal štiri točke draginjske doklade (okrog 27.000 lir), ali pa naj se dekret odpravi.
Zadeva je v bistvu malenkostna, saj tako vsoto delavec zapravi v enem nedeljskem večeru. Zato je treba iskati pravi razlog za referendum drugje in sicer v politiki. Komunistična partija in z njo vred tudi misovci so vedno nasprotovali sporazumu med sindikatoma CISL in UIL, ki sta dogovor z zastopniki delodajalcev o črtanju omenjenih štirih točk draginjske doklade
sprejela. Zato je partija sprožila zadevo referenduma.
Partiji in misovcem ne gre za 27.000 lir, ki bi jih delavci dobili, temveč za njun politični prestiž, za njuno politično uveljavitev zlasti po neuspehu, ki so ga komunisti doživeli na volitvah 12. maja. Vse debate o koristnosti ali škodljivosti nedeljskega referenduma za delavce in gospodarstvo so mlatenje prazne slame: gre za diktat komunistične partije in MSI, ki hočeta vsiliti svojo voljo. Zaradi tega so ostali brezuspešni vsi razgovori, da bi se referendumu izognili. Nedeljski referendum je zato izrazito politične narave.
Na glasovnici bodo volivci dobili natiskano besedilo zakona, spodaj po velik NO in velik SI. Kdor prečrta SI bo glasoval za partijo in za fašiste, tj. daj se zakon razveljavi: kdor prečrta NO, se bo izrekel za to, naj ta zakon ostane kot to stališče zagovarjajo tudi vse demokratične stranke in oba svobodna sindikata CISL in UIL.
Vsak volivec — tudi slovenski človek — naj zato premisli, kaj bo prečrtal, za koga bo glasoval. Prečrtati SI pomeni glasovati za diktature, prečrtati NO pomeni izreči glas za demokracijo.
Pobudniki atentata na papeža pred sodiščem
V Rimu se je v ponedeljek 27. maja pričel proces v zvezi z atentatom na papeža Janeza Pavla II. 13. maja 1981. To ipot pa se ne sodi materialnemu atentatorju Aliju Aggi, ampak domnevnim pobudnikom atentata. Ti naj bi se skrivali v bolgarski tajni službi, ‘ki je ta atentat na svojo roko (ali na namig Moskve) organizirala. Ta bolgarska tajna služba se je poslužila treh članov bolgarskega /poslaništva v Rimu. Dva sta se pravočasno vrnila domov, tretjega, Sergeja Antonova, pa so dale italijanske sodne oblasti aretirati.
Ta Antonov je zaenkrat s Turkom Omer-jem Bagoijem veliki obtoženec tega procesa. Bagci naj bi bil namreč priskrbel Agsi revolver, sam Agga pa nastopa bolj kot priča. A prav svoje vrste. Ze na prvem zaslišanju se je razglasil za ponovno utelešenega Kristusa. Prišel pa je oznanit konec sveta. Ves proces da je v zvezi s tretjo fatimsko skrivnostjo, zato je pozval Vatikan, naj to skrivnost razodene. Dokler se to ne zgodi, ne bo sodnikom odgovarjal na vprašanja.
dal pa je, da vodi prizadevanje turških oblasti, da te pokole prikrijejo ali opravičijo, Armence v vedno večjo nejevoljo, pa tudi fanatizem in sovraštvo.
Zasedanje italijanskih škofov
Od ponedeljka 27. do petka 31. maja je v Rimu zasedala 25. konferenca italijanskih škafov. Predmet razpravljanja so bili nedavno srečanje v Loretu, poučevanje verouka v šolah, pregled katekizmov, ki so sedaj v rabi po italijanskih škofijah, vzdrževanje duhovščine, izredno zasedanje v Rimu v novembru 1985 ob 20-letnici zadnjega koncila, zborovanje evropskih škofov v Rimu od 7. do 11. oktobra 1985 pod naslovom: Sekularizacija, izziv za ervangeli-zacijo današnje Evrope in škofovska sinoda novembra 1987, ki bo razpravljala o poklicu in poslanstvu laikov <v Cerkvi in svetu.
Udeležence letošnjega zasedanja je v četrtek 30. maja obiskal tudi papež in jim govoril, predsednik kardinal Balle-strero pa se mu je zahvalil za očetovsko skrb in pobude, ki so jih italijanski škofje z njegove strani deležni.
Armenci se spominjajo rodomora
Skupnost armenskih vernikov v Avstriji je ob spominu na 70-letnico začetka pokolov armenskega prebivalstva priredila spominsko žalno slovesnost. Opozorila je, da je leta 1915 umrlo nasilne smrti milijon in pol Armencev. Vodja armenske verske skupnosti Astig Asvazadurian pa je kljub bridkim dogodkom v zgodovini obsodil dejanja armenskih teroristov proti turškim diplomatom, kajli sedanji lurški rod ni odgovoren za pretekle zločine. Do-
Ratifikacija konkordata
V Vatikanu so v ponedeljek 3. junija ratificirali novi konkordat, ki je s tem stopil v veljavo. Podpisala sta ga kardinal Casaroli in ministrski predsednik Craxi, navzoč pa je bil tudi Andreotti. Po podpisu je Craxija sprejel tudi papež Janez Pavel II., ki je zaželel, da bi novi konikor-•dat služil slogi in sodelovanju v državi, Cerkev pa z njim učinkovito prispevala k reševanju velikih problemov kot so zaščita življenja in varstvo družine, razvoj kulture, organizacija dela in ustvarjanje novih delovnih mest.
★
■ Na praznik sv. Trojice je papež Janez Pavel II. v baziliki sv. Petra posvetil 70 novih duhovnikov. Največ — 28 jih je iz vrst združenja Opus Dei. Najstarejši od novomašnikov ima 58 let, najmlajši 24. Največ duhovnikov je bilo ob tern posvečenju iz Španije (19), iz Poljske (10), in ZDA (7). Italija je bila zastopana s petimi novomašniki.
■ Komisija za ustavna vprašanja italijanskega senata je določila, naj bi do 30. junija zaključili avdicije (poizvedovanja) v zvezi s pripravo skupnega besedila zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Minister za deželna vprašanja Vizzini bo po končanih avdicijah vladi takoj predložil svoj osnutek zakona. Če se bosta tako komisija kot vlada držali sprejetih sklepov, bi bilo skupno besedilo zakonskega predloga zgodaj jeseni lahko pripravljeno za odobritev najprej v komisiji, nato pa za razpravo v senatu in poslanski zbornici.
■ Italijanski ministrski predsednik Craxi je bil v Moskvi na uradnem obisku. Spremljal ga je zunanji minister Andreotti. V sovjetski prestolnici se je pogovarjal z Gorbačovom, ministrskim predsednikom Tihonovom in zunanjim ministrom Gromi-kom. Craxi je skušal tudi posredovati med velesilama, ki sta glede razoroževalnih pogajanj ponovno v slepi ulici, vendar je Gorbačov dal vedeti, da bo SZ še naprej vztrajala na svojih stališčih. Pred prihodom v Moskvo se je Craxi ustavil za nekaj časa v Varšavi, kjer se je dobri dve uri pogovarjal s poljskim predsednikom Jaruzelskim, na italijanskem poslaništvu so mu pa izročili psmo, ki ga je zanj napisal voditelj »Solidarnosti« Walensa.
Med številnimi obletnicami, ki jih letos obhaja svet, je za nas Slovence v Italiji in vsej nekdanja Primorski pomenljiva obletnica obnove slovenskega šolstva. Po ukinitvi slovenskih šol za časa fašizima so se namreč slovenske šole v nekdanji Primorski uradno obnovile leta 1945. Poudarjam »uradno«, kajti dejansko ipouk slovenščine pravzaprav nikoli ni prenehal.
Tudi v času, ko uradnih slovenskih šol ni bilo, so slovenski duhovniki učili po zakristijah poleg verouka tudi slovensko branje in pisanje. Primorski fantje, ki so služili v italijanski vojski in šli pozneje v partizane, so lahko domov pisali v slovenščini, ker so se je naučili po zakristijah. Pa tudi v družinah so učili otroke s pomočjo učbenikov: Prvi koraki in Kolački, pa Terčeljeva Mati uči otroka moliti. Zakaj na to pozabljamo? Omenjene knjige so prišle v sleherno primorsko družino in so iz njih otroci brali ob pomoči staršev ali starejših bratov in sester.
Pa še eno lučko moram omeniti in to je pouk slovenščine v goriškem malem semenišču. Odkar je nadškof F. B. Sedej to učno ustanovo odprl leta 1925, pa do preselitve v Castellerio pri Vidmu -med vojno, se je vršil reden pouk slovenščine po tri ure tedensko v vsakem razredu. Poleg pouka smo dijaki imeli na voljo še knjižnico za izposojanje knjig. Tu smo se dovolj dobro naučili materinega jezika, da so nekateri po vojni ta jezik poučevali v srednjih šolah in postali celo priznani pisatelji.
Doba fašizma torej le ni bila tako mrka in brezupna kot nekateri danes trdijo; ni bila po zaslugi Cerkve in »zvestobe slovenskega človeka« (A. Rebula).
SAMORASTNIŠKO ŠOLSTVO
Po 8. septembru 1943 je po vsej slovenski Primorski prenehala obstajati sleherna italijanska oblast. V Gorici in Trstu ter po večjih centrih jo je zamenjala nemška, po deželi pa je prevzela oblast OF. Kdor vlada, je dolžan skrbeti tudi za šolanje otrok. V Gorici in Trstu ter večjih središčih je za to skrbela nemška okupacijska oblast. Tako so že Nemci v Gorici in nekaterih drugih krajih odprli slovenske šole.
Na deželi je ta dolžnost prešla na ohlast OF. Ce so torej ustanovili »partizanske« šole, so samo izvršili svojo dolžnost in nič več.
Toda bili so kraji, ki so bili ozemlje nikogar: podnevi Nemci, ponoči partizani. V takih krajih je velikokrat bil domači župnik, ki je pouk verouka prenesel iz zakristije v kako večjo hišo in tam s pomočjo kakega dekleta ali žene učil tudi druge predmete poleg verouka.
Tako so na osvobojenem ozemlju, na ozemlji nikogar in v večjih centrih proti koncu vojne nastale slovenske šole, ki bi jih lahko skupno nazvali »samorastniške« šole. Nekateri vidijo v teh šolah začetke obnovljenega slovenskega šolstva. Svobodno jim, da se le prav razumemo.
ZAVEZNIŠKO ŠOLSTVO
Vendar imajo letošnje proslave 40-letnice slovenskega šolstva v Italiji za svoj idejni začetek zlom nemške oblasti v deželi in ustanovitev legalnega slovenskega šolstva po zakoniti oblasti.
Toda takoj se pojavi vprašanje: na katero zakonito oblast se sklicujemo? Na Pokrajinski narodni odbor, ki je po 1. maju 1945 za 40 dni prevzel v roke vso oblast v bivši Julijski krajini do Soče in Tržiča ali na vojaško angloameriško oblast, ki je pozneje s svojimi dekreti ustanovila slovenske šole?
Na uradnih akademijah, ki so bile dne 31. maja v Trstu in Gorici, itega vprašanja ni nihče od govornikov načel, je pa bilo prisotno v podzavesti kot je bilo prisotno v realnosti leta 1945 in 1946, Osvobodilni odbori so namreč hoteli obdržati svojo absolutno oblast tudi pod zavezniki in so vsled tega nastali hudi konflikti prav na področju šolstva.
V slavnostnih govorih in pozdravih v Gorici ni bilo slišati nobenih imen mož, ki so leta 1945 slovensko šolstvo obnavljali. In ivendar gre za častivredne može, ki so
danes v veliki večini že odšli v večnost, potem ko so izpolnili svojo dolžnost do naroda. Nihče jih ni omenil. V priložnostnih publikacijah so navedeni le nekateri. In vendar takrat slovensko šolstvo ni zraslo samo od sebe kot gobe jeseni.
V Trstu je bilo drugače. Slavnostni govornik prof. Rebula jim je dal polno priznanje.
Kajti neponarejena zgodovina priča, da se je bil trd boj za slovensko šolstvo pod zavezniško vojaško upravo tako proti znova prebujajočim se nacionalističnim silam s strani italijanskih šolskih upraviteljev kot tudi proti mahinacijam in spletkam Pokrajinskega narodnega odbora, ki je hotel še naprej voditi slovensko šolstvo tudi v coni A.
Bili so hudi časi za obstoj in razvoj slovenskega šolstva pod zavezniško vojaško upravo leta 1945. Moral si biti junak, da si zdržal pred očitki »izdajalca«, če si sprejel vodstvo slovenskih šol. V teh razmerah se je najbolj izpostavil dr. Srečko Baraga, ki je kot glavni svetovalec za slovenske šole pri ZVU v Trstu prevzel nase to odgovornost tudi z nevarnostjo za življenje, saj so ga v Ljubljani obsodili na smrt. V Gorici je dr. Baraga dobil sodelavca v dr. Antonu Kacinu in prof. Hubertu Močniku. Morda bodo ob 50-letnici časi toliko zreli, da bo mogoče ob sličnih proslavah dati čast komur čast.
* * *
Letos se veselimo jubileja slovenskega šolstva, lepo pripravljenih akademij in risarskih razstav naših učencev, pa ‘tudi raznih publikacij, ki so za to priložnost izšle. Da bi vse to ne bilo samo prijeten zven, temveč da bi pomenilo nov zagon v ljubezni in kakovostni rasti vseh slovenskih šol v Italiji.	K.	H.
Kadir aistaiii niMmetčlwekiv nalk
Vsa Italija, Anglija in zahodna Evropa so še vedno pod težkim vtisom neredov, ki so v sredo 29. maja na večer izbruhnili na nogometnem stadionu Heysel v Bruslju pred zaključno nogometno tekmo med tu-rinskih klubom Juventus in angleškim Liverpool za pokal nogometnih prvakov.
Angleški navijači, opremljeni s palicami
Pretres volilnih rezultatov na Goriškem
V Gorici se je na svojem sedežu sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti in obravnavalo rezultate upravnih volitev na Goriškem.
Uvodno poročilo je podal pokrajinski tajnik Marjan Terpin, ki se je zlasti zaustavil ob uspehu SSk v Sovodnjah, osipu glasov v Gorici in izgubi uprave SSk v števerjanu. V debati, ki je sledila, so ivsi člani tajništva poglobljeno preudarili vse probleme in aspekte političnega trenutka Slovenske skupnosti.
V Gorici je SSk izgubila nekaj glasov, vendar je vseeno ohranila dva svoja svetovalca, kar je vendarle pozitivno, zlasti če upoštevamo, da se je celotno slovensko predstavništvo skrčilo, saj je PSI izvolil samo enega Slovenca, PCI pa sploh nobenega. Verjetno je za Slovence na Goriškem to dejstvo od vseh drugih najbolj žalostno. Treba je, da SSk ponovno preveri svoja izhodišča, ker se zdi, da so botrovale osipu ‘glasov SSk v Gorici, poleg seveda odmiranja slovenskega prebivalstva, tudi nekatera nasprotovanja stališčem SSk v splošni politični usmerjenosti.
V Števerjanu je SSk izgubila upravo, ki je prešla v roke socialistov in komunistov. Temu je kriv spor med dosedanjim županom in krajevno SSk, kar je v zadnjih dveh letih praktično paraliziralo krajevno upravljanje. Sekcija SSk v Števerjanu je postavila v bistvu nove kandidate (od prejšnjih je potrdila le tri), vendarle je v zadnjih dneh skupina okoli
dosedanjega župana propagirala, naj se oddajo glasovi za social-komuniste, kar je povzročilo preobrat. Pokrajinsko tajništvo SSk odločno obsoja tako početje, ki je v bistvu naperjeno proti celotni slovenski skupnosti in nujno ruši temelje slovenske stranke.
V Doberdobu je SSk napredovala, čeprav s skromnim uspehom, nasprotno pa je Slovenska skupnost zabeležila zelo dober rezultat v Sovodnjah, kar kaže, da so svetovalci in sekeja SSk tu dobro delali •in si mnogo obetajo od prihodnosti.
Tajništvo SSk meni, da je potreben trezen pregled dela in da je treba točno začrtati programe in načrte za bodočnost. Obenem se zahvaljuje vsem, ki so podprli njeno politiko s tem, da so glasovali za liste SSk in zavrača natolcevanja, podtikanja in nasprotovanja ljudi, ki za SSk ali sploh za slovensko politiko nič ne žrtvujejo in samo čakajo, kako bi kje ‘kaj razdrli in podrli.
SSk se bo nadalje udeležila pogajanj za sestavo večine v Gorici, kjer bo seveda postavila točne zahteve v prid Slovencev; v jeseni bo tudi sklicala redni pokrajinski kongres, potem ko se bodo obnovile sekcije po občinah.
Tajništvo SSk se je s spoštovanjem poklonilo umrlemu dr. Avgustu Sfiligoju, neustrašenemu borcu za pravice Slovencev v Italiji. Primorski Slovenci, tudi tisti, ki se z njim politično niso strinjali, ga bodo ohranili v trajnem spominu.
in mnogi krepko opiti, so vdrli v cono, ki je bila določena za Italijane. Ko so se ti pred Angleži umikali, se je zrušil del tribune dn mnogi so padli v prazno 15 m globoko. Pri tem je bilo ubitih 38 oseb (od njih 31 Italijanov, štirje Belgijci, dva Francoza in en Britanec), 275 pa je ranjenih, nekateri še vedno v agoniji. Vendar tudi italijanski navijači niso bili povsem nedolžni. Belgijska policija jih je pet zaprla. Pri enem iz Turina so našli samokres.
V Angliji se čutijo osramočeni. Vodstvo kluba Liverpool je sklenilo, da do nadaljnjega klub ne bo nastopal izven svoje države, nogometno združenje UEFA pa je prepovedalo vsem angleškim klubom nastopati v prihodnjih tekmovanjih na evropski celini.
Slišati je bilo nebroj obžalovanj, obtožb in zagovorov, a nihče ne gre v jedro problema: današnji nogomet ni več ljudski šport, ampak nekaj, v čemer se prepletajo gospodarski in finančni interesi (spomnimo, da je lani samo klub Napoli plačal za argentinskega igralca Maradono 13 milijard lir). Poleg tega nudi nogometna tekma gledalcem priložnost, da se izživljajo množično in dostikrat proti vsem pravilom dostojnosti in sožitja. Nogomet je postal malik, kot nekdaj fettičanski Moloh, ki žre svoje lastne oboževalce.
■ V Rim je v treh avtobusih pripotovala skupina mater uživalcev mamil iz Neaplja. Prišle so, da nosilce oblasti zainteresirajo za borbo proti razpečevalcem mamil. Matere s svojimi otroki so bile sprejete od predsednice poslanske zbornice Jottijeve in predsednika senata Cos-siga, nato pa še od Pertinija na Kviri-nalu. Povedale so mu nekaj najbolj pretresljivih zgodb iz življenja svojih otrok, toda problem je preveč zapleten, da bi se ga dalo odpraviti samo z odloki. Sodelovati bi morala vsa družba, vse ustanove, zlasti pa družine.
Dr. Avgusti SiiMu v sumil
Pokojni dr. Avgust Sfiligoj si je v življenju sam postavil trajen spomenik: prvi je njegovo delo za slovensko ljudstvo na Primorskem, drugi pa obe njegovi knjigi, ki ju je izdal, in sicer »Slovenska demokratska zveza v Gorici 1947-1969« ter zadnja »Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice«.
V prvi knjigi je orisal nastanek in razvoj Slovenske demokratske zveze (SDZ) na Goriškem, kateri je bil med ustanovitelji in ostal skupaj z dr. A. Kacinom njen voditelj do formiranja Slovenske skupnosti (SSk).
V drugi knjigi pa je opisal svojo žalostno odisejado borca za narodne pravice pod fašizmom, svoje aretacije, procese in ječe: dvakrat ga je sodilo fašistično sodišče, enkrat sodišče demokratične Italije. Vsega skupaj je bil obsojen na 40 let ječe, presedel pa je v raznih ječah osem let, bil eno leto v fconfinaciji ter 20 mesecev pod policjskim nadzorstvom.
Kljub temu mu povojna Slovenija in Jugoslavija nista bili naklonjeni; smatrali sta ga celo za izdajalca in se je v »Slovenskem Primorcu« moral krepko zagovarjati leta 1946. Ni bil ljub povojnemu režimu v Sloveniji in njegovim pristašem v Italiji iz preprostega razloga, ker je bil za politični pluralizem proti totalitarnim režimom brez razlike barve in gesel. Leta 1960 je v goriškem občinskem svetu dejal: »Moja domovina je tam, kjer je svoboda« (A. Scarano).
Niso ga premamila gesla OF, kakor ga niso prestrašili fašistični zapori. Zvest je ostal svojim idealom: slovenstvu in demokraciji do smrti. Kot tak je bil po zadnji vojni v napoto tudi italijanskim šovinističnim politikom, da je o tistem času napisal: »Prepričan sem tudi, da so me italijanske oblasti zaprle (po zadnji vojni), ker sem jim kot voditelj slovenskih demokratov v Italiji na poti. Saj bi Italijani raje videli, da bi bili vsi Slovenci sami komunisti« (Boj Slovencev, str. 185). V takem primeru bi namreč še hitreje potekal proces asimilacije.
Toda o Avgustu Sfiligoju kot politiku in narodnjaku naj več pišejo drugi, tu bi rad poudaril neko drugo njegovo značilnost. Med pogrebno -mašo je -msgr. Franc Močnik, ki je vodil somaševanje, dejal o pokojnem: »Poteza dragega pokojnika je bila tudi njegova zvestoba Bogu. Zadnja leta mi je večkrat kaj zaupal, kalkšno je bilo njegovo življenje in trpljenje, kako mu je bil Bog opora in moč, -kako mu je bila vera v Boga luč, ki mu je svetila v najbolj kritičnih dneh ječe in obsodb. -Pristavil je tudi, kako težko razume človeka, ki vero, ta veliki zaklad, zavrača. Naši predniki svojim potomcem niso zapuščali gradov in veleposestev, ob goreči sveči pa so umirajoči izročali vero in priporočali zaupanje v Boga, ker človeške roke same ne prinašajo pravega miru in sreče.«
V obrambi v »Slovencem Primorcu« je zapisal: »Svojega prepričanja in demokratičnih nazorov ne prodam za nobeno grožnjo.«
Ob zvestobi do naroda in do Boga naj podčrtam še tretjo lepo lastnost pokojne-
ga dr. Sfiligoja in to je njegovo čuteče srce do bližnjega. Doma je bil iz premožne briške družine na Dobrovem, kjer se je rodil 21. oktobra 1904. -Njegov oče je bil župan, a dr. Sfiligoj ni bil nikoli bogat. Že kot študent je v okviru društva Adria pomagal revnim študentom in je ta njegova dejavnost bila eden izmed »protina-rodnih« zločinov, zaradi katerih je -bil obsojen leta 1931 na deset let ječe. Po vojni se je zelo zavzel za begunce in potrebne. Kot advokat jim je rad sestavljal prošnje, zanje posredoval in jim tudi materialno pomagal. V tistih letih je delovalo v Gorici Dobrodelno društvo in dr. Sfiligoj je bil pri društvu blagajnik Več let so se odborniki redno sestajali na seje in pregledovali prošnje prosilcev ter po svojih močeh pomagali. Pri tem delu je dr. Sfiligoju stala ob strani pok. Kati Kerševani. * * *
Pogreb pok. dr. Avgusta Sfiligoja je bil v sredo 29. maja v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Udeležba ljudstva je -bila velika; prišli so tudi goriški župan -dr. A. Scarano in številni občinski svetovalci -ter drugi zastopniki oblasti. Na goriškem pokopališču so se od pokojnika poslovili dr. Branko Agneletto v imenu ustanoviteljev SDZ ter dr. Rafko Dolfar v imenu Slovenske skupnosti. Med mašo so -peli združeni pevci, ki so zapeli- tudi na pokopališču.
Pokojni zapušča ženo Zoro, sina Savota in hčerko Majdo. Njim in ostalim sorodnikom naše sožalje, pokojnemu pa želimo večno plačilo pri Bogu, v katerega je tako iskreno veroval.
K. Humar
* * *
Dragi doktor!
Ko sva si nekaj dni pred Vašim odhodom stisnila roko v pozdrav — in v slovo, ste me prosili: »Pozdravite vse!«
Pozdrav je bil namenjen vsem, ki so Vas poznali, a še posebno somišljenikom in prijateljem, ob podpori katerih ste v dobi jašizma neustrašeno vodili boj za narodni obstoj našega ljudstva, v povojnem času pa se vztrajno prizadevali, da bi slovenski manjšini v mejah italijanske republike bile priznane vse narodne pravice.
Sedaj Vas ni več med nami in z Vami je odšel pomemben del naše preteklosti. Ohranili Vas bomo zato v trajnem in hvaležnem spominu.
Prof. Bratina
OKNO V DANAŠNJI SVET
■ Ob 39-letnici razglasitve italijanske republike je bil v nedeljo 2. junija v Rimu mogočen vojaški mimohod. V njem je sodelovalo 6.000 mož, 135 vojaških vozil, 84 bojnih letal, 11 vojaških godb. V povorki je bilo tudi 97 vojnih zastav. Del povorke so sestavljali tisti, 'ki so se udejstvovali v odporništvu.
■ Poglavar portugalske države general Eanes se je s svojim -spremstvom mudil nekaj d-ni v Jugoslaviji. V Belem dvoru na Dedinj-u v Beogradu so pogovori pokazali, da gospodarsko sodelovanje med državama zaostaja za političnim, čeprav obstajajo možnosti za sodelovanje v kmetj-stvu, -gradnji strojev, elektronski industriji in ladjedelništvu. Drugi dan obiska je predsednik Eanes posvetil Makedoniji. Ogledal si je kovinarski obrat v Skopju in cerkev sv. Spasa (Odrešenika), nato pa odpotoval še v Ohrid.
■ Na parlamentarnih volitvah v Grčiji preteklo nedeljo si je ponovno socialistična stranka PASOK, ki jo vodi Andreas Papandreu, osvojila absolutno večino poslanskih mest, -tj. 161. Druga je bila sredinsko desničarska stranka Nova demokracija (125 sedežev). Nastopili sta tudi dve komunistični partiji: filosovjetska si je zagotovila 13 poslancev, evrokomunistična pa enega.
■ Milka Planinc, predsednica jugoslovanske vlade, je na povabilo predsednika Rea-
JUBILEJNI XX. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 1985
Park Finžgarjevega doma - Opčine Narodna ulica, 89
Petek, 30. avgusta
17.00 predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi;
17.30 40 let slovenskih daljav in bližin, pričevanje mladega Slovenca z onkraj oceana - ugotovitve in perspektive.
Sobota, 31. avgusta
16.00 slovesno odprtje
Predavanje: Slovenija konec XX. stoletja: prehod v novo dialektiko? Slovenski intelektualec s svetovljanskim izkustvom pretresa nova zna-menja na našem duhovnem obzorju.
Nedelja, L septembra
10.30 predavanje: Žar in stiska sodobnega verovanja. Povojni kristjan se vživlja v utrip svetovne i-n slovenske Cerkve.
16.00 predavanje: Duma 1985. Trpkost in zanos današnje slovenske zavesti.
Povolilno razmišljanje
Po vsakem predavanju diskusija.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri -v parku na prostem.
Podelitev nagrad za izvirne radijske igre
V skladu z razpisom natečaja za izvirne radijske igre z dne 23. septembra 1984 sporoča radio Trst A, da je do določenega roka 31. januarja 1985 prispelo 16 del in sicer štiri izvirne radijske igre, devet izvirnih radijskih iger za otroke in dorašča-jočo mladino ter tri izvirne radijske igre v narečju.
Ocenjevalna komisija, ki je bila imenovana v skladu s čl. 7 razpisa in so jo sestavljali prof. Zora Tavčar Rebula, -režiser Jože Babič in zastopniki radia Trst A F,i-liibert Benedetič, Pavle Merku, Nataša -Sosič Fabjan, Sergij Verč in Dorica Žagar Filipčič, je najprej z obžalovanjem ugotovila, da se natečaja ni udeležila večina priznanih slovenskih pisateljev v Italiji. Tri dela — in sicer eno izvirno radijsko igro in dve mladinski igri — je morala komisija izločiti, ker ne odgovarjajo členom 1, 4 ali 5 razpisa. Po poglobljenem pretresu vseh ostalih del se je komisija odločila priznati naslednje nagrade in priporočila za odkup.
V kategoriji izvirnih radijskih iger prejme drugo nagrado Dih ostrih senc Janeza Povšeta. Prva in tretja nagrada -nis-ta podeljeni. Noč po jubileju Jožka Lukeša je priporočena za odkup.
V kategoriji izvirnih ra-dijskih iger za otroke in doraščajočo mladino prejme prvo -nagrado Zgodbica o srečnem darilu Janeza Povšeta, drugo nagrado Pravljica (toda ne popolnoma) Maura -Casellija in Dimitrija Grudna, tretjo nagrado pa Stekleni oreh Miroslave Leban. Kraške mravlje Carla Gorija (Draga Gorupa) so priporočene za odkup.
V kategoriji izvirnih radijskih iger v narečju ni bila podeljena nobena nagrada. Igra Pr zdraunike Marije Petaros Rojc je priporočena -za odkup.
gana obiskala ZDA. Prvi postanek je napravila v Ne\v Yorku, kjer je imela na sedežu Združenih narodov pogovore z generalnim tajnikom Perez de Cuellarjem in skupino finančnih poslovnežev. Naslednji dan pa se je v Washin-gtonu sestala s predsednikom Reaganom, podpredsednikom Bushom, sekretarjem za zunanje za-deme Shultzom ter drugimi visokimi vladnimi funkcionarji.
■ Sovjetska vlada je sprejela ostre ukrepe zoper pretirano uživanje alkohola, vendar prvi dnevi še niso prinesli bistvenih sprememb, saj naj bi bilo število -pijanih oseb, ki so- jih varuhi reda pridržali na ulicah, v tovarnah, šolah in zavodih povsem enako kot pred sprejemom ukrepov. Mnogi partijski voditelji so dejali, da bi morali napraviti red najprej v svojih vrstah.
Slovenski novomašniki
Koprska škofija bo imela letos 2 novo-mašnika, ljubljanska 7, mariborska pa 6. Frančiškani bodo imeli 2 novomašnika, kapucini 1, jezuiti 1, lazaristi 1 in salezijanci 4. (Trije salezijanci so prejeli maš-niško posvečenje na Rakovniku že 25. maja.) Posvečenje novomašnikov bo na praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija, v stolnicah v Ljubljani in Mariboru ob 9. uri, v stolnici v Kopru pa ob 16. uri.
Volilni izidi zadnjih občinskih volitev na Goriškem so pokazali, da so bili slovenski kandidati, ki so nastopili na listah večinskih strank samo vaba za te stranke.
Tako vzbuja resne dvome dejstvo, da PCI, čeprav je izgubila na -glasovih in enega svetovalca v goriški občini, -kljub svojemu mogočnemu propagandnemu aparatu ni bila zmožna izvoliti enega od devetih kandidiranih Slovencev. Zdi se, da je izgubo enega svetovalca prevalila na slovensko predstavništvo.
»Primorski dnevnik« 8. maja letos pove, da je na listi PCI glavni slovenski -kandidat Stanislav Mali-goj (št. 25), ki bo gotovo izvoljen. Isti časopis 7. maja, ko priobči razgovor s tem kandidatom, v začetku pogovora zapiše: »Kot glavnega -slovenskega kandidata v goriški občinski svet predstavlja komunistična partija Stanislava Maligoja, 49-letnega delavca, doma iz Podgore.« Pa se je potem zgodilo, da je omenjeni kandidat izšel šele kot drugi neizvoljeni. Partija bi morala v primeru, da bo poslala Slovenca v občinski svet, dva druga kandidata pozvati k odstopu. -Pa se bo to zgodilo?
Skoraj nekaj podobnega beležimo v kr-minski občini, kjer je na listi DC kandidirala kot neodvisna Vanda Gradnik, iz vrst SSk. Če bo hotela DC ustreči Slovencem, bi morali zaradi tega odstopiti štirje drugi italijanski kandidati.
Sprašujem se, če se ne bi nekaj podobnega kot sta gornja primera zgodilo tudi slovenskim kandidatom na listi PSI, če ne bi bil eden od kandidatov Marko Wal-tritsch, ki je znana osebnost ne samo v slovenskem manjšinskem prostoru, ampak tudi pri večinskem okolju. Verjetno je prejel preferenčne glasove z obeh strani.
Preidimo sedaj na SSk, stranko, ki se predstavlja povsod enako z znakom Lipove vejice! Resnici na ljubo moramo zapisati, da se -SSk to pot na Goriškem ni
tako odrezala kot bi bilo želeti. Izjemi sta Sovodnje z veliki-m porastom -glasov in Doberdob, kjer je stranka porasla za nekaj glasov.
Zato pa so volitve v goriški občini pomenile za SSk razočaranje. Če pomislimo, -da :se je pred volitvami celo govorilo o tretjem možnem svetovalcu, kje je iskati vzroke za ta osip glasov? Nekaj v odmiranju slovenskega prebivalstva, nekaj v nekaterih nasprotstvih stališčem SSk v splošni -politični usmerjenosti, pri čemer je botrovala tudi afera v Števerja-nu. Kot znano, je sedaj tudi ta občina prešla v levičarske roke, potem ko sta jo SDZ in nato SSk upravljali od leta 1951.
Za mene je bil v zvezi z izgubo te briške občine do sedaj najbolj pogumen povedati resnico neki »volilec iz Sovodenj«, ki je v Katoliškem glasu 30. maja letos v rubriki »Bralci pišejo« pod naslovom »Ideologiji je treba ostati zvest« zapisal: »Zase sem prepričan, da noben komunist (beri levičar), četudi se v svoji stranki spre z -vodstvom, ne bo oddal glasu npr. DC ali MSI.« To so besede, ki popolnoma držijo, kajti človek mora biti v družbi -dosleden, posebno če v njej nekaj pomeni.
Ko imam pred očmi števerjansko krizo na občinski ravni, mi misli nehote uhajajo na krizo, ki je v decembru 1978 zajela občinsko upravo v Sovodnjah. Tu so prizadeti možje pokazali, kaj jim pomeni doslednost v privrženosti neki ideologij-i. Ostali so ji kljub vsemu zvesti. In v tem bi jih morali Števerjanci v letošnji občinski krizi posnemati! Tako pa je na žalost prevladala nedoslednost -do samih sebe, predali so se nerazsodnemu ravnanju in posledice so sedaj tu: nastala je po mnenju mnogih nepopravljiva škoda za edino slovensko stranko v Italiji. Upam se trditi, da bo ta dogodek ostal v zgodovini goriških Slovencev odet v črnino.
Remo Devetak
f župnik France Srebrnič
Škofje Treh Benečij o Medjugorju
Škofje Treh Benečij italijanske cerkvene pokrajine, ki leži Jugoslaviji najbliže, ugotavljajo, da -se veča v njihovih škofijah število romanj v Medjugorje (mostarska škofija).
Že lani so jugoslovanski škofje pozvali svoje vernike k preudarnosti in -mi smo po svojih škofijskih glasilih in tednikih ta opozorila ponatisnili. Kljub temu -pa so romanja v Medjugorje v porastu in prihaja do raznih gibanj in manifestacij v prilog teh dozdevnih prikazovanj.
češčenje Matere božje je sicer dragocena dobrina Cerkve, a želimo, da se izraža in goji na načine, ki jih je Cerkev na-značila ter -priporoča. Ostati mora prosta vsakega vplivanja s strani čustvenih ljudi in teženj po iskanju izrednih pojavov.
Da torej škofje Treh Benečij zaščitijo pristno marijansko pobožnost, odsvetujejo svojim škofijskim duhovnikom in redovnikom vsako dejavnost, ki bi se nanašala na Medjugorje, predvsem organizacijo romanj ali osebno udeležbo na njih. Obenem izražajo imenovani -škofje upanje, da bodo njih verniki to vabilo sprejeli in pokazali zadržanost, ki jo zahtevajo take vrste dogajanja.
Cerkev na Nizozemskem
Nizozemska šteje 14.310.000 prebivalcev. Katoličanov je 5.581.000, tj. približno 39 % vsega prebivalstva. Škofij je sedem, vseh škofov pa je -kar 30, seveda imajo večino upravlja 2.533 škofijskih duhovnikov. Re-upravlja 2.533 škofijski hduhovnikov. Redovnih duhovnikov je 4.050, redovnih bratov 2.990, redovnic pa 21.515.
V soboto 25. maja je v šem-petrski bolnišnici sklenil svoje zemeljsko potovanje g. France Srebrnič, župnik v Renčah. Doma iz Medane v Goriških Brdih, kjer je zagledal luč sveta med prvo svetovno vojno 29. januarja 1916, je 13-leten stopil v gori-ško malo semenišče. Po maturi na škofijski gimnaziji in po štirih letih bogoslovnih študijev je postal duhovnik v Gorici 3. junija 1943.
Kot novomašnik je odšel za kaplana v Branik (tedanji Rihemberk). Kaj kmalu pa je po smrti župnika g. Štrancarja postal župnijski upravitelj obširne rihember-ške fare in sicer v usodnih vojnih in povojnih letih.
Leta 1968 ga je koprski škof preselil za župnika v Renče, kjer je ostal do smrti. V Rihemberku so mu bile zaupane nekaj let v soupravo tudi Brje in Šmarje. Iz Renč pa je soupravljal nekaj časa Gradišče, zlasti pa precej let Bukovico.
Po značaju zelo blag, razmišljujoč -in bolj redkobeseden, pa tudi iznajdljiv, je znal dobiti pot do srca ljudi, zlasti otrok, mladine in starejših. Lahko upravičeno obrnemo nanj besede preroka Izaija o skrivnostnem božjem služabniku: »Ne bo vpil, ne bo hrupa delal, ne bo dal slišati svojega glasu po ulicah. A nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne pogasil: po resnici bo pravico oznanjal...« (1-z 42, 2-3).
Kot tudi drugi primorski d-uhovniki je bil med vojno svojim ljudem oče in pri-prošnjik pri vseh tedanjih oblastnikih in vojaških poveljstvih. Ob požigu Rihember-■ka v februarku 1944 in nasilni preselitvi dela župljanov v Nemčijo, je g. France ostal z delom župnijskega občestva, ki so ga Nemci pust-ili doma, zlasti v naselju Preserje, Sv. Katarini in Vrhu. Na Vrhu je dobil zasilno stanovanje. Podružna cerkev sv. Katarine je tedaj postala župnijsko središče. Veliko je pomagal ljudem, ko so se vrnili v požgane domove.
Rad je pomagal potrebnim. Tudi malo semenišče v Vipavi je bilo deležno njegove plemenite poozrnosti. Ljudem je znal tako približati potrebe te ustanove, da je prav iz Rihemberka prihajalo v vipavsko semenišče največ »dobrot«.
Tudi z zidarskimi in drugimi obnovitvenimi podvigi se je g. France spoprijel, da bi župnijsko središče čimbolj odgovarjalo potrebam našega časa. Naj omenim le prizadevanja, trud in lastna sredstva, ki jih je pokojni g. France vložil v gradnjo novega župnišča v Bukovici, za obnovo renškega zvonika i-n za nabavo novih renških zvonov, za preureditev in ogrevanje starega in obširnega renškega župnišča.
Zavratna bolezen se je pojavila okrog božiča. Da se počuti slabo, se je potožil sestri Zalki, ki mu je bila skozi vsa duhovniška leta zvesta pomočnica. Škofa je zaprosil, da bi mogel stopiti v pokoj, -ki bi ga rad preživljal -v rojstni vasi. Velikonočna opravila je s precejšnjo muko izvedel. V soboto 4. maja je zadnjič maševal v župnijski cerkvi. 6. maja je šel v šempetrsko bolnišnico, a mu zdravniška veda ni mogla veliko pomagati. Umrl je v soboto 25. maja popoldne.
Pogrebna liturgija je bila v sredo 29. ■maja, najprej v župnijski cerkvi v Renčah, nato pa še v Medani. Pogrebno bogoslužje je vodil v Renčah koprski škof Jenko, somaševalo je okrog sto duhovnikov ob udeležbi prave množice ljudi. Prisoten je bil pri pogrebu tudi bivši apostolski nuncij v Nemčiji nadškof Del Mestri. Peli so združeni pevski zbori iz Renč, Bukovice in Branika pod vodstvom komenskega kaplana Andreja Vovka.
Od pokojnika sta se poslovila z izbranimi besedami g. dornberški dekan Stanko Vrtovec ter v imenu župnijske skupnosti neko renško dekle.
Zadnja postaja pogrebnega bogoslužja je -bila rojstna Medana. Tudi tu se je zbrala množica ljudi iz Medane, pa tudi iz Renč, Branika, Bukovice in Brij. Evharistično slavje je vodil novi koprski škof pomočnik Metod Pirih v somaševanju kakih 20 duhovnikov. S prisrčnimi besedami se je novi škof spomnil pokojnika in mu izrazil hvaležnost vsega vernega občestva. Ravno tako prisrčen je bil spomin predstavnika rihemberške župnije in prelata Andreja Simčiča.
Ob zvonjenju istih medanskih zvonov, ki so mu pred 42 leti peli ob novi maši, so škof, duhovniki in ljudstvo pokojnika spremili na medansko božjo njivo in ga položili v bližino župnika g. Milaniča, -ki -ga je bil poslal v semenišče, prijatelja g. Bruna Pulca, pa tudi pesnikov Ludvika Zorzuta in Alojza Gradnika.	O.	S.
Mademiia slomskih
Slovenske šole v Italiji so proslavile 40-letnico svojega obstoja z raznimi pobudami tako na Goriškem kot na Tržaškem. V Gorici je bila slavnostna akademija v Avditoriju v petek 31. maja. Dopoldne so se .zbrali dijaki višjih in srednjih šol, zvečer pa starši, profesorji in oblasti.
Pri akademiji so sodelovali dijaki višjih srednjih šol in otroci osnovnih šol. Osrednja točka je bil recital pesmi Srečka Kosovela pod skupnim naslovom: Preproste besede. Kosovelovo besedilo, ki so ga dijaki izvajali deloma tudi v italijanskem prevodu, je popestrilo petje dijakinj učiteljišča in otroških vrtnaric. Pesmi so bile povečini uglasbene na Kosovelovo besedilo, saj so komponisti uglasbili veliko njegovih besedil. Režija recitala je bila delo Emila Aberška, petje so pa dijakinje naštudirale pod vodstvom prof. Franke Žgavec.
O recitalu in petju ise moramo le pohvalno izraziti: režija je nastop popestrila z raznimi domislicami in režijskimi prijemi, da je tričetrturni nastop potekal brezhibno, živo, prijetno. Zelo dobro so se recitatorji ujemali s pevskim zborom. Ta slednji je gledalce presenetil s svojini dovršenim izvajanjem tudi nekaterih nelahkih pesmi. Skratka, recital je vsestransko uspel in smo bili z njim zadovoljni. Škoda, da so ga .izvajali za občinstvo le v petek zvečer, saj zasluži, da bi si ga ogledali ne samo nadvse številni gledalci v petek, temveč tudi drugi, ki v petčk niso mogli priti.
Pred recitalom so bili govori in pozdravi. O teh se ne moremo tako pohvalno izraziti. Slavnostni govor je prebral prof. Jožko Šavli. Govor je bil zasnovan in izpeljan tako, da je zadovoljil povprečnega, ne pa kritičnega poslušalca, ki je pričakoval kaj več zgodovinskih dejstev iz preteklosti naših šol.
Sledili so pozdravi oblasti in gostov. Prvi je pozdravil goriški župan dr. A. Sca-rano. Z njemu lastno prikupnostjo je prinesel pozdrave goriške -mestne uprave in ponovno obljubil, da se bo zavzel za to, da slovenske šole dobijo stalno in ustrezno središče. Spomnil se je tudi na »umili preti sloveni«, ki so v preteklosti bili med važnimi pobudniki slovenskih šol. Vsi drugi nastopajoči so na to »pozabili«.
Za županom Scaranom so pozdravili še novi šolski skrbnik, predsednik province prof. Cumpeta, zastopnik republiškega ko-miteta za šolstvo v Sloveniji, dr. M. Lavrenčič, župan v Doberdobu, ki je pozdravil v imenu županov slovenskih občin. Potrdil je med drugim, da se v Doberdobu pripravlja nova šola za dijake enotne srednje šole kraškega področja. Damjan Paulin je pozdravil v imenu SSO, prof. Nada -Pertot je prinesla pozdrave tržaških šolnikov', dr. Minko Primožič pa je spregovoril v imenu SKGZ. škoda, da je njegov pozdrav bil najmanj uglajen, saj je najbrž pozabil, da ne govori na partizanskem mitingu.
Za to priložnost so srednje šole izdale Izvestje za leta 1975/85. V Izvestju so vsi potrebni podatki o slovanskih srednjih šolah za imenovano desetletje. Osnovne šole pa so prišle na originalno zamisel in so pripravile knjigo, ki so jo napisali otroci sami. »Pogled v naš svet« je namreč knjiga, ki v fotokopiji prinaša spise otrok iz vseh slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Sestavki so napisani v prozi in neikateri tudi v poeziji. Otroci v njih izražajo svoje misli in doživetja podobno kot jih poznamo iz pisem v Pastirčku.
Obe publikaciji, tako Izvestje kakor Pogled v naš svet, imata tudd primerne zgodovinske uvode.
Kot dopolnilo akademiji in publikacijam je bila v prostorih Avditorija razstava risb otrok in dijakov.
Z GORIŠKEGA
Kulturni dogodki v Doberdobu
Meseca maja smo imeli v naši župnijski dvorani zelo živo kulturno glasbeno dejavnost. Na pobudo društva Hrast so bili v taku desetih dni kar trije koncerti.
V četrtek 9. maja so tri dijakinje naše glasbene šole Marta Ferietič, Lucija Lavrenčič in Mariagrazia Radetič (jameljska glasbena šola) izvedle klavirski koncert, ki ije bil razdeljen na dva dela. V prvem smo prisluhnili dvem Bachovim suitam. Sledila so dela baročnih skla-dataljav kot so Lulli, Scarlatti, Cimarosa ter romantikov Liszta in Schuberta. Za zaključek pa smo poslušali še nekaj impresionistične glasbe znanega francoskega skladatelja C. Debussyja. Večer je ob številnem občinstvu dobro uspel.
V sredo 15. maja pa smo imeli zanimiv vokalni koncert. Nastopili sta dve mladi
operni pevki: Lorella Grion in Manuela Marussi. Obe sta doma iz Koprivnega, študirali pa sta na goriški glasbeni šoli. Z odličnim uspehom sta diplomirali leta 1983 na videmskem konservatoriju. Pri klavirju ju je spremljal prof. Hilarij Lavrenčič, ki je že več let korepetitor za solo petje. V pnvem delu smo poslušali romantične pesmi tj. nemške »Lieder«, ki so jih skladatelji uglasbili za glas in klavir na besedila tedanjih pesnikov. Drugi del se je pričel z opernimi arijami iz romantične dobe skldateljev Donizettija, Mascag-nija, Offenbacha, Menottija in Bet-tinellija. Za zaključek in v popestritev bogatega programa smo prisluhnili še duetu v beneškem narečju skladatelja Wolf-Ferrarija, ki nam prikazuje v modernejšem slogu beneško komedijo.
Tretji vokalni koncert je bil na sporedu v soboto 18. maja. Na povabilo tržiškega moškega zbora »E. Grion« je v naši župnijski dvorani nastopil mešani zbor »Valentin -Kokalj« z Visokega pri Kranju. Slo je za prijateljsko izmenjavo med tržiškim zborom in pa med zborom z Visokega. Glavni nastop je seveda imel zbor iz Slovenije, v pozdrav pa sta zapela še moški zbor Grion ter domači mešani zbor Hrast.
S temi koncerti je naše društvo Hrast v glavnem zaključilo letošnje kulturno delovanje. Na programu imamo sicer še nastop gojencev glasbene šole. Upamo pa, da se bo prihodnja kulturna sezona -tako bogato začela, kot se je letošnja zaključila. - P. M.
Prijetno romanje Slovencev z Laškega na Koroško
ženski pevski zbor z Laškega je priredil v nedeljo 26. maja tradicionalno spomladansko romanje za prijatelje in člane zbora. Tokrat so se podali na Koroško, kjer so si ogledali Vrbsko jezero in so se ustavili v slovenskem kulturnem domu So-dalitas v Tinjah. Tu so bili lepo sprejeti in imeli v hišni kapeli sv. mašo, ki jo je daroval dr. O. Simčič. Med bogoslužjem je pel ženski zbor, na orgle pa je spremljala ga. Ema Stanič.
Po kosilu je bilo srečanje z vodstvom in seznanjanje bogatega kulturnega delovanja tega dvojezičnega katoliškega doma, ki ga vodi msgr. Jože Kopeinig. Tu potekajo tudi razna srečanja z mladino, vzgojna in teološka predavanja, predzakonski tečaji, poklicni tečaji za čebelarje in kmetovalce, mladim slovenskim koroškim umetnikom pa se nudi prostor za razstave.
Po srečanju si je skupina ogledala cerkev Gospe Svete, najpomembnejši kraj iz slovenske preteklosti ter h -koncu tipično celovško zanimivost »Minimundus«. - K. M.
Čestitke
Cerkveni zbor od Si'. Ivana v Trstu in zbor »Marij Kogoj« od islotam čestitata Mari in Borisu Joganu ob rojstvu sinčka. Obenem želita malemu Borutu mnogo sreče i' življenju.
Bralci pišejo
Dve pripombi k neki proslavi
V petek 31. maja smo proslavljali važen mejnik v zgodovini goričkega mesta: štirideset let obnovitve slovenskih državnih šol.
V teh štiridesetih letih je šlo skozi nje na stotine in stotine naših ljudi tako ali drugače mislečih; zato menim, da je to bila proslava vseh nas in prav zato se mi vrinjajo nekateri pomisleki.
Prav, da so si organizatorji zamislili to proslavo kot počastitev spomina, čeprav z enoletno zamudo, 80. obletnice rojstva velikega sina našega Krasa, ki je tako naš po mislih in po srcu, po željah in stremljenju, kot je naša šola, katero smo proslavljali. A Srečko Kosovel je, po mojem mnenju, predvsem pesnik najglobljega čustvovanja, čistih idealov, tudi socialnih, kot so pravičnost in bratstvo med ljudmi, a ne pesnik revolucije in borbe, upora in nasilja, zato me je nemalo motila podoba, ki je izšla iz režiserjeve interpretacije, čeprav na visoki umetniški ravni.
Še drug pomislek, ki se mi je vrinil ob poslušanju uradnega govornika, ki ni bil prav nič reprezentativen, ne po izbiri in ne po nastopu. Govor, ki naj bi proslavljal štiridesetletnico življenja naše za narodni obstoj najpomembnejše ustanove, bi ne smel biti, po mojem mnenju, priložnost za sindikalni govor, ki spada na strokovna zborovanja.
Ob koncu pa pohvala vsem tistim dijakom, ki so se, rekel bi skoraj prek svojih zmogljivosti, potrudili in dosegli tako visoko stopnjo dovršenega podajanja govorjene in pete besede.	Udeleženec
Proslava 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Trstu
Vsako leto smo vajeni, da se na naših šolah vrše zaključne šolske prireditve ob koncu leta. Toda letos je bil ta trenutek zaradi 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji še posebno svečan.
V -peteik 31. maja je bila v Trstu proslava, na kateri so sodelovale vse slovenske šole od vrtcev do višjih srednjih -šol. Ves spored je prenašala radijska postaja Trst A izven svojega programa, saj se je proslava začela ob 20. uri, ko postaja redno več ne deluje.
Bil je res ganljiv trenutek, ko si videl naj mlaj še iz otroških vrtcev, ki so nestrpno čakali na svoj nastop, potem pa vse večje, ki so z velikim pogumom in ponosno izvajali svoje točke. Petkova proslava je bila namenjena predvsem povabljencem, med katerimi smo opazili tržaškega škofa, prefektovega predstavnika dr. Mazzurca, deželnega šolskega skrbnika dr. De Rosa, italijanske in slovenske šolske ravnatelje, politične .in kulturne predstavnike, starše, prijatelje naših šol, bivše učence, ki so danes že v javnem življenju na vidnih mestih.
Spored je bil obsežen. Najprej so bili pozdravi šolskega nadzornika prof. E. Košute, deželnega šolskega skrbnika prof. De Rose, predstavnika iz matične domovine, ravnatelja slovenske gimnazije iz Celovca dr. Vospernika in brzojavni pozdravi zadržanih gostov.
Sledil je slavnostni govor prof. Al. Rebule, ki je poudaril pomembno vlogo slovenske šole v naši zamejski zgodovini zadnjih 40 let. Sledile so programske točke od najmlajših pa do nastopa dijakov višjih srednjih šol. Morda je bil ves program malce preobširen, vendar ob 40. obletnici moramo znati prenesti tudi kaj takega.
Po končanem sporedu so se gostje zadržali v prijetnem razgovoru do pozne ure. V prostorih pred dvorano pa so prireditelji organizirali zanimivo slikarsko razstavo, ki je pritegnila pozornost in je vredna ogleda. V nedeljo 2. junija popoldne so vso prireditev ponovili in ždi velik uspeh.
Mačkolje
Številna udeležba na Prazniku češenj.
Ugodno vreme, bogat kulturno zabavni program in že utrjena tradicija so tudi letos pripomogli k uspešnemu poteku in zaključku Praznika češenj v Mačkoljah, ki ga vsako leto v tem času prireja istoimensko domače prosvetno društvo. Že prvi dan, v soboto zvečer, je po zatrjevanju samih organizatorjev prišlo nenavadno veliko število mladine, ki se je še povečalo po končani tekmi Jadran-Stefanel.
Osrednji dal praznika in programa je, kot običajno, -potekel v nedeljo poopldne ob prav tako številni udeležbi. V prvem delu so nastopili domači otroški in dekliški pevski zbor Slovenski šopek in mladinski glasbeni ansambel Tuaregi iz Postojne. V drugem delu programa pa so nastopili gostje iz Bohinja in sicer ženski zbor, glasbeni ansambel ter folklorna skupina.
Prireditelji so se na letošnjem Prazniku češenj s priložnostnim nagovorom, ki ga je imel prof. Lojze Tul, spomnili tudi 40-letnice osvoboditve in konca druge svetovne vojne. Toda 'tudi po 40 letih, je dejal govornik, moramo Slovenci v Italiji na žalost ugotoviti, da se ni vprašanje pravičnega zaščitnega zakona še prav nič bistveno premaknilo naprej in je zato potrebno, črpajoč moči iz korenin lastne preteklosti, nadaljevati ta boj za zaščito, sožitje in enakopravnost.
Boljunec
Letošnje leto je mednarodno Leto glasbe, zato je Glasbena šola, ki deluje v Bo-ljuncu pod okriljem Mladinskega doma skušala letos še bolj razširiti in popestriti svojo dejavnost. V tem je tudi precej uspela, saj se je število njenih gojencev skoro podvojilo, prihajali pa so iz najrazličnejših krajev dolinske občine, šolo sta vestno in požrtvovalno vodila mlada glasbenika Tatjana Stefančič in Giorgio Gustinčič.
V četrtak 30. maja pa je Glasbena šola zaključila svoje šolsko leto z lepo pripravljeno izvedbo svojih gojencev. Na prireditvi, ki je bila v polno zasedeni dvorani Mladinskega doma v Boljuncu se je zvrstilo 18 mladih. Vsak je izvedel na svoje glasbilo krajšo skladbo ali vajo in tako pokazal nekaj svojih pridobljenih spretnosti. Nato je ocenjevalna komisija razdelila priznanja in spričevala o -predhod-
no opravljenem zaključnem izpitu.
Posebni gost večera pa je bil MPZ »Zvonček« z Repenta-bra, ki je pod vodstvom svojega požrtvovalnega župnika Toneta Be-denčiča ubrano zapel vrsto pesmi. Nekatere od teh je zbor podal ob spremljavi za to prirejenega orkestra. Občinstvo je sprejelo zbor z burnim ploskanjem in navdušeno sledilo izvajanju mladih pevcev in godcev.
Organizatorji glasbenega večera pa so poskrbeli tudi za zahtevnejše poslušalce, saj sta s svojim nastopom zaključila program pianistka Tatjana Blokar in harmonikar Maurizio Marchesich. Oba priznana in dobro poznana glasbenika, -ki sta spretno in dovršeno podala vsak po dve skladbi, sta vsak na svoj način prispevala, da je večer dobro uspel in da je Mladinski dom dostojno prispeval svoj delež k mednarodnemu letu glasbe.
Po prireditvi so se mladi glasbeniki in glasbeniki še nekaj časa zadržali v prostorih Mladinskega doma in tako utrjevali svoja medsebojna spoznanja ter si v sproščenem razgovoru izmenjali misli in izkustva.
S tem je Mladinski dom Boljunec zaključil le del načrta za tekočo sezono. Pred nami je namreč še mesec junij, v katerem je treba izvesta še nekaj načrtovanih pobud. Med temi -je izlet na av-Strijsko Koroško z ogledom Celovca, Gospe Svete in Gosposvetskega polja. Dne 24. junija pa obhaja župnija Boljunec god svojega farnega patrona. Na ta praznik se tudi Mladinski dom pripravlja. Kot zaključek sezone pa je v načrtu obisk obnovljenega Marijinega svetišča na Višarjah. - A. S.
Orgelski koncert v Bazovici
V -bazovški cerkvi je prvemu koncertu Tržaškega okteta po kratkem času sledil 1. junija še drugi koncert. Levji delež je to pot imel mladi tržaški orglar Andrej Pegan, program pa je dopolnil agilni cerkveni mešani zbor od Novega sv. Antona iz Trsta.
V -prvem delu je orglar izvajal skladbe iz 17. in 18. stoletja skladateljev Pachel-bela, Frescobaldija, Cabanillesa in Ano-nimusa. Po vmesnem nastopu pevskega zbora pa je v zadnjem delu zaključil s skladbami Couperina, Vivaldija, J. S. Bacha in Ikončno sodobnega Furgerija. Mladi umetnik je pri -izvedbah pokazal veliko ritmično gotovost in še posebno veliko iznajdljivost v registraciji. Čeprav imajo bazovske orgle le en manuail, je orglar znal iz njih izvabiti kar pestro paleto registrov, ki so mestoma spominjali na barv-bogastvo simfoničnega orkestra. Posebej je vredno omeniti Anonimusa »Batalla fa-mossa« zaradi velike, skoroda virtuozne razgibanosti. Izreden vtis je naredil tudi Couperinov Reeitativ zaradi 'bogate registracije in prav tako ritmično sproščeni Allegro iz Furgerijeve Sonate za orgle. Z Andrejem Peganom nam je dozorel orglar, ‘ki bo nedvomno obogatil naše glasbeno življenje.
Koncert je uspešno popestril mešani zbor od Novega sv. Antona iz Trsta, ki je ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča zapel vrsto slovenskih nabožnih pesmi. Zastopani so bili skladatelji Zafošnik, Mav, Kimovec, Schubert-Grbec, Marica Zupančič, Anton Tera, Sattner in Vrabec. Pri Mavovi »Kjer resnična je ljubezen« se je še posebej uveljavil moški zbor a ca-pella. Omenim še lepo dinamično diferenciacijo -pri Zafošnikovi »Dnevno zvonjenje«, občuteno podano Antona Tevža »Oh kje od tod« ter veličastno Mavovo »Oznanjenje«. Pri tej skladbi je zbor dal od sebe celo več, kakor hi zaradi njegove ma-loštevilnosti pričakovali. Treba je priznati, da je imel dirigent pri določitvi programa kar srečno roko.
Tako za orglarja Andreja Pegana kakor za zbor Novega sv. Antona in njegovega dirigenta Edija Raceta pomeni ta koncert lep uspeh. Le škoda, da je koncertu prisostvovalo sramotno maloštevilno poslušalstvo. - V. Vrabec
Nabrežina
Ob letošnji birmi, ki bo to nedeljo 9. junija in jo bo prejelo 23 mladincev, želimo nanizati glavne dogodke iz župnijskega življenja našega občestva v tem letu.
27. januarja je bila revija božičnih in drugih -pesmi z nastopom OPZ Vesela pomlad z Opčin ter govor dr. M. Šaha o sv. Metodu in cerkveni edinosti. Podeljene so bile tudi nagrade za naj-lapše jaslice.
10. februarja je bil srečolov v korist katoliškega tislka.
Slavolok pred farno cerkvijo v Nabrežini ob birmi leta 1977. Slika naj nas spomni na letošnjo 9. junija
17. februarja se je vršilo pustno srečanje volčičev in veveric v župnijski dvorani.
17. marca je bil ob 300-letnici rojstva S. Bacha v župnijski cerkvi orgelski koncert v izvedbi prof. H. Berganta ter recitacije V. Prašnika.
19. marca je bila vsakoletna posebna maša za delavce v kamnolomih, združena z veselo družabnostjo.
24. marca Dan staršev z zborno deklamacijo ter z -diapozitivi pod geslom »En lep smehljaj in Bog vam srečo daj!«
V marcu je bilo izročenih na pristojno mesto 200 podpisov za nujno popravilo zunanjosti cerkve s strani občinske uprave.
Imeli smo razstavo velikonočnih pirhov in temu sledeče nagrade.
Srečanje dveh bogoslovcev in -dveh redovnic z našo mladino v aprilu v Letu duhovnih poklicev.
Mirko Pertot daroval župniji veliko Marijino sliko.
24. maja koncert Marijinih pesmi v izvedbi mešanega zbora iz Gorice »Lojze Bratuž« in govor dr. K. Humarja. Odlična izvedba in izreden -duhovni užitek!
Od 26. -maja do 10. junija je odprta v župnijski dvorani misijonska razstava raznih izdelkov iz Azije.
26. maja prvo sv. obhajilo, žal samo štirih otrok.
2. junija Dan ostarelih in bolnih z mašo in družabnostjo v župnijski dvorani.
Počitniško srečanje šolske mladine vsako sredo pri maši, čemur sledijo igre in tekmovalni nastopi.
Glavni praznik pa še pride. To je praznovanje sv. Roka v nedeljo 18. avgusta s slovesno procesijo z Najsvetejšim ter z večerno loterijo za župnijske potrebe. Upamo, da bo slovesnost združena z blagoslovitvijo dn odprtjem nove župnijske dvorane. Že sedaj vas vabimo: pridite!
Opčine
Koncert ob zaključku šmarnic. Med pobude,, ki jih ima mešani pevski zbor župnije sv. Jerneja na Opčinah na skrbi, spada tudi koncert ob zaključku -šmarnic. Letos so ga skupaj z domačo župnijo priredili v četrtek, 30. maja. Po šimarnični pobožnosti so nastopili trije zbori: dekliška skupina MPZ Vesela pomlad, ki jo vodi Franc Pohajač, dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, ki ga vodi Ljuba Smotlak in mešani pevski zbor »Sv. Jernej«, ki ga vodi Franc Pohajač.
Prva je bila dekliška skupina zbora Vesela pomlad. Z velikim občutkom za mero in oblikovanje stavka so podale Palestri-novo »Deposuit potentes«, »O magnum pie-tatis« Monteverdija in »Ave Maria« Jakoba Arcadelta. Sledila je črnska duhovna pesem, za -zaključek pa so zapele Lojzeta Mava »Mehko čez hrib in plan«.
Sledil je nastop dekliškega zbora Slovenski šopek. -Mačkolja-nke so zapele štiri pesmi: neznanega avtorja »Stotisoč pozdravov«, Grbčevo »Jezusu pušeljc« in dve Gač-nikovi ob spremljavi kitar.
Po njihovem nastopu je prisotnim spregovoril prof. Maks Šah. Njegove besede so nudile priložnost, zamisliti se ob mnogih vprašanjih, ki spremljajo človeško življenje.
»Delček velikega bogastva slovenskih Marijinih pesmi,« kot je napovedala Anka Peterlin, ki je povezovala koncert, pa je posredoval openski cerkveni zbor s sodelovanjem sopranistke Ljubice Berce-Košu-ta. -Podal je -pesmi: Tomčevo »Oj, sončni maj«, Sattnerjevo »S cvetlicami -te venča-mo«, Mavovo «Mati moja, venec pletem« in še istega skladatelja »Dajte mi zlatih strun«. Posebno zadnja pesem je doživela pri občinstvu velik uspeh, tudi zaradi čudovitega solo petja sopranistke Ljubice Berce. Koncert Marijinih pesmi ob slovesnem zaključku šmarnic na Opčinah so s pesmijo »Marija skoz življenje« sklenili vsi prisotni.
Lep uspeh šolskega zbora srednje šole »Ivan Trinko«
V nedeljo 2. junija je bila v parku Vile Manin (Codroipo) zanimiva prireditev, na kateri so nastopili šolski zbori nekaterih srednjih šol dežele Furlanije-Julijske krajine. Natečaj je hvalevredna pobuda srednje šole Bianohi iz Codroipa, s katero si je zastavila kot cilj zfouditi v doraščajoči mladini zanimanje in ljubezen do zborovskega petja in narodne pesmi, zato je povabila na tekmovanje vse srednje šole naše dežele. Tako vabilo so poslali tudi slovenski srednji šoli »Ivan Trinko« iz Gorice, ki ga je sprejela z veseljem in navdušenjem.
Zbor je pod vodstvom prof. Stanka Je-ricija naštudiral tri slovenske pesmi: Svatbo Karla Pahorja, Ta tičica poje v priredbi Stanka Jericija in Snežinke, ki jo je za to priložnost uglasbil sam dirigent na besedilo Zore Saksidove. Pesem je bila prvič triglasno izvedena v javnosti. Zbor je ubrano in čustveno podal vse tri pesmi, zlasti pa zadnjo in je žel veliko odobravanja od številnega občinstva, ki ga je nagradilo iz dolgim aplavzom. Tudi žirija, katero je sestavljalo sedem glasbenih strokovnjakov, od univerzitetnega profesorja do opernega pevca in komponista, poleg treh staršev, je dodelila pevskemu zboru šole Ivan Trinko prvo nagrado z najvišjimi možnimi točkami.
Po razglasitvi prvih treh uvrščenih na tekmovanju je zbor zapel, na povabilo organizatorjev, med splošnim navdušenjem, še četrto pesem Vigred.
Ob tej priložnosti naj gre vsa pohvala prizadevnim dijakom in predvsem dirigentu prof. Stanku Jericiju, ki so v okviru normalnega šolskega urnika znali doseči tako visoko stopnjo dovršenosti, da jim je bilo dodeljeno najvišje .priznanje na deželni ravni za yes trud in navdušenje, ki so ga bili vlažili v pripravo na nastop. - r
Umrl je Ivan (Nini) Makuc
Obstali smo, ko se je v nedeljo 2. junija naglo razširila žalostna vest, da je nenadoma umrl Ivan Makuc, poznan z imenom Nini. Vest, da je naenkrat zmanjkalo tako krepkega in priljubljenega moža, se je zdela neverjetna. Komaj nekaj dni prej je bil dopolnil šele 44 let. Preminil je na svojem domu v ul. Vicolo del Tron-co, kjer si je bil, kot več drugih slovenskih družin, pred leti zgradil prijetno domačijo. Bil je delaven in podjeten prevoznik. Kot dobre očetove besede, bo družina pogrešala tudi njegovih pridnih rok, saj poleg žene zapušča tri mladoletne otroke, sina in dve hčerki.
S poštenim delom in družabnim značajem si je bil pridobil veliko prijateljev. To še posebno med pevci, saj je bil zvest in dober član moškega zbora »Mirko Fi-lej«, pri katerem bodo pevci pogrešali tu-in njegovo šaljivost, s katero je poživljal družibo.
Kako je bil priljubljen, je dokazala velika udeležba na pogrebu. Pogrebno mašo pri Sv. Ivanu je daroval g. Cvetko Žbogar; somaševala sta tudi škofov vikar dr. O. Simčič in župnik cerkve Pija X. p. Natade. Pred mrtvaško kapelo v bolnišnici, med mašo in na pokopališču je pel zbor »M. Filej«. Ob odprtem grobu sta mu v slovo spregovorila Viljem Nanut v imenu Slovenskega gospodarskega združenja in Viktor Prašnik v imenu zbora »M. Filej«.
Zbor izreka težko preizkušeni družini občuteno sožalje in ji želi božje tolažbe ter zagotavlja, da bo dragega pokojnega Ninija ohranil v častnem in lepem spominu. Sožalju se pridružujejo tudi člani mešanega zbora Rupa-Peč.
Uspel »Praznik špargljev« v Štandrežu
V nedeljo 2. junija se je v Štandrežu zaključil Praznik špargljev, ki se je začel zadnjo soboto maja in se nadaljeval še zadnjo nedeljo v maju ter prvo soboto in nedeljo v juniju.
Kulturni del praznovanja je bil pester in zanimiv. V nedeljo 26. maja je nastopila godba na pihala Salonit iz Anhovega, štandreški mladinski pevski zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai pa je prijetno zapel nekaj narodnih. Člani domače dramske skupine so za to priložnost naštudirali veseloigro v enem delu »Jutranji maček«. Delo je napisal Marjan Marinc, režirala pa ga je Mira Štrukelj. Vedra vsebina in lepo podana igra je pri številnih poslušalcih vzbudila veliko dobre volje.
V nedeljo 2. junija sta lepo vreme in bogati program privabila na prireditveni
prostor veliko domačinov pa tudi .iz raznih drugih krajev, ki so najprej sledili kulturnemu programu in se nato še zavrteli ob zvokih raznih glasbil.
Najprej so nastopili naj mlajši z vajo ritmične telovadbe,, nato pa so sledile tri točke, katere so oblikovale razne skupine deklet, 'ki obiskujejo tečaj ritmične telovadbe v Štandrežu. Vse točke so dekleta podala izredno ljubko in dovršeno. Za to gre zasluga prof. Nataši Sirk, iti že več let vodi skupino. Tako nastopi so kot nalašč za prireditve na prostem in predstavljajo tudi prijetno novost.
Isti dan so stopili na oder, nekateri prvič, tudi člani mladinsikega dramskega odseka PD Štandrež in se predstavili z vedro igro »Kolo ljubezni«, ki jo je napisal Branislav Nušič, priredila in režirala pa Mira Štrukelj. Mladi igralci so svoje vloge podali zelo izrazito in z velikim navdušenjem. Poznala se je vešča roka režiserke. Na Prazniku špargljev je tbilo tudi nagrajevanje slikarskega ex tempore za vrtce, osnovne in nižje srednje šole. Prva dva uvrščena iz vsake skupine sta prejela pokale, ki so jih darovale razne ustanove in podjetja.
Vse štiri večere praznovanja je bila tudi prosta zabava in na voljo so bili odlični domači šparglji, žlahtna kapljica in razne dobrote na žaru. Organizatorjem PD štandrež je uspelo poskrbeti za razne okuse in zahteve, tako da je Praznik špargljev potekel v prijetnem vzdušju.
Sovodnje
Poimenovanje ulice po padlih karabinjerjih v Petovljah. 31. maja je minilo 13 let, ko so v atentatu pri Petovljah (med Sovodnjami in Zdravščino) izgubili življenje trije karabinjerji. Zanimivo je, da uboj še vedno ni pojasnjen in da je sodstvo v prvem procesu obsodilo nedolžne. Danes je splošno mnenje, da je bil atentat delo skrajnih desničarjev.
Ob 13. obletnici tega žalostnega dogodka je bila 31. maja letos pred spomenikom ob pokrajinski cesti slovesnost s polaganjem vencev. Poleg najvišjih vojaških oblasti in častne čete karabinjerjev so se svečanosti udeležili goriški prefekt Pieran-geli, goriški kvestor Pensato, predsednik goriške pokrajine Cumpeta, župani iz Sovodenj, Gradišča in Zagraja ter svojci in sorodniki žrtev.
Kmalu za to slovesnostjo je bila v neposredni bližini železniške postaje Rubije krajša svečanost ob poimenovanju ulice po karabinjerjih. Napis 'je dvojezičen: Via Carabinieri caduti di Peteano - ul. Padlih karabinjerjev v Petovljah. 31.5.1972. Ob odkritju dvojezične table je spregovoril v obeh jezikih sovodenjski župan Vid Primožič in pri tem opozoril, da so storilci in tisti, ki so tako ali drugače za atentat odgovorni, še zmeraj neodkriti in neikazno-vani. Zato bi bilo potrebno celotno zadevo znova preučiti.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
OBVESTILA
Uprava Katoliške knjigarne obvešča vse dijake srednjih šol v Gorici, da se na njenem sedežu, Travnik 25, sprejemajo naročila za učbenike za novo šolsko 'leto. Obenem svetuje vsem, ki bi radi učbenike pravočasno dobili, naj jih naročijo najkasneje do sobote 13. julija 1985. Kdor se bo javil po tem datumu, ne bo mogel računati, da bo knjige dobil pred začetkom pouka.
Za romanje v Lurd, ki ga prireja Uni-talsi, se je vpisovanje pričelo s 1. junijem. Za slovensko skupino vpisuje do 31. julija dr. Fr. Močnik v Gorici. Lahko se prijavite tudi potom svojih dušnih pastirjev.
Ob 1100-letnici Metodove smrti in v okviru mednarodnega kulturnega soočenja o odločilnem izoblikovanju enotnosti Evrope bo prof. Jurij Eldarov, docent na papeški univerzi Seraphicum v Rimu predaval o genialnosti in .kulturnem udejstvovanju sv. Cirila in Metoda. Srečanje bo v petek 14. junija ob 18. uri v mali dvorani, Semeniška 7, Gorica. Pripravil ga je Zavod za družbeno in versko zgodovino - Gorica.
Maša za edinost bo v Gorici v Zavodu sv. Družine v ponedeljek 10. junija ob 16. uri. Vabi ACM.
XIV. planinsko srečanje zamejskih planinskih društev s Planinskim društvom iz Slovenije bo v nedeljo 9. junija v Sovod -njah. Uradni del programa se bo začel ob 11. uri s pozdravnim govorom in nastopom moškega pevskega zbora KD Skala iz Ga-tbrij. Popoldne je na sporedu vesela družabnost.
Doberdob. Javni nastop glasbene šole bo v župnijski dvorani v Doberdobu v torek 11. junija ob 20.30. Gojenci bodo nastopili na klavirju in igrali na harmoniko, kitaro in orff instrumente.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu je v ponedeljek 10. junija ob 20.30 na sporedu zadnji večer sezone. Govoril bo prof. Fr. Bučar o »Stiskah in precepih današnjega človeka«.
V župnijski cerkvi v Rojanu bo v ponedeljek 10. junija ob 18. uri sv. maša za žrtve zadnje vojne.
Vsakoletno romanje mladih na Brezje bo v noči med petkom 14. in soboto 15. junija. Geslo peš romanja v Letu mladih se glasi: Skupaj na pot. Somaševanje na Brezjah bo vodil koprski pomožni škof Metod Pirih, ki bo z mladimi romal peš iz Ljubljane.
XVII. romanje invalidov in bolnikov na Brezje bo v soboto 22. junija. Ob 10.30 bo romarska maša na trgu pred cerkvijo. Somaševanje bo vodil škof Metod Pirih.
Slovenska proslava Metodovega leta bo združena s slavjem 850-letnice cistercijanske opatije Stična. V nedeljo 7. julija ob 16. uri bo v Stični glavna slovesnost s somaševanjem slovenskih in nekaterih drugih škofov ter opatov in duhovnikov. Od 15. do 16. ure pa bo mladina pripravila informativni in molitveni program o pomenu sv. Metoda in o poslanstvu Stične v zgodovini in vernosti slovenskega naroda.
V župnijski dvorani »A. Gregorčič« v ŠTANDREŽU
bo v četrtek 13. junija ob 20.30
JAVNI NASTOP GOJENCEV
štandreške glasbene šole. Sodeluje tudi cerkveni mladinski zbor.
DAROVI Za Katoliški glas: družina Kostnapfel, Sv. Križ v hvaležen spomin na dr. Avgusta Sfiligoja 50.000.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Fani in Ramigij Koršič v spomin na dr. Avgusta Sfiligoja 50.000; v isti namen Tatjana in Jožko Gerdol 50.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N., Trst 20.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: mecenski dar rojaka gospodarstvenika, .ki je odboru zelo dobro znan, a noče biti imenovan 10.000.000; Makuc Franc in Andrej v spomin bratov Toneta, Lojzeta, Mirkota in Milčeta 100.000; družina Kogoj v spomin dr. A. Sfiligoja 100.000 lir.
V spomin dr. Avgusta Sfiligoja: družina Lojk za Zavod sv. Družine in za Katoliški glas po 20.000; Slavko Bratina v spomin istega za Zavod sv. Družine 50.000 lir.
Za duhovnijo sv. Ivana v Gorici: Rozina Colja, Pevma 24.000 lir.
V dobrodelne namene: sorodniki Bavdaž namesto cvetja na grob Fani Kuželj vd. Theuerschuh 100.000 lir.
Za krvodajalce v Sovodnjah: Marija, Marij in Avgust Gerdol v počastitev spomina dr. Mirota Corsi 100.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor v Štandrežu: Venko, Poldo, Anica in Marička namesto cvetja na grob Pavle Antonič 50.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: ob prvem sv. obhajilu 50.000; N. N., Zgonik 10.000; G. J. 10.000; Anica Abram, Trst namesto cvetja na grob župnika Franca Srebrniča 100.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: družina Pra-šelj, Domjo 50.000 lir.
Za ACM v Trstu: dr. Drago Štoka, Trst 10.000; Mary C., Trst 10.000 lir.
Za tržaške skavte: G. in A. Pisani namesto cvetja na grob Franje Theuerschuh 70.000; družina Buzečan v počastitev iste
20.000	lir.
Za slov. Vinc. konf. v Trstu: Giuliana D’Ambrosio Komauli v spomin na drago Pavlo Čehovin vd. Levak 30.000 lir.
Za kapelo pri Domju: N. N., Rojan 50.000; Karlo Furlan, Trst 10.000; Pepina Gerolavich, Trst 10.000; Dario Prašelj, Trst ob 35-letnici poroke staršev 100.000 in ob 45-iletnici smrti očeta 100.000; N. N., Trst 20.000; I. L., Tr9t v spomin pok. Marije Fakin 10.000; 1. L., Trst v spomin pok. Antona Pigiona 40.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Bet, Ric-manje v spomin na pok. starše Semenič 50.000; N. N., Ricmanje 100.000 lir.
Za Sveto goro: Marija Jelušič 200.000 .lir.
Za lačne po svetu: ob sklepu šmarnic v Rojanu 300.000; Nicoletta in Dino ob poroki 100.000; N. N., Rupa 5.000; N. N., Gabrje 7.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
t Radio Trst/I
Spored od 9. do 15. junija 1985 Nedeija: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Strica moramo rešiti«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon.
15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nadiški zvon. 10.10 A. Borodin: Knez Igor (prolog in 1. dej.). 11.35 Beležka. 12.00 Smer: slovenske gore. 14.20 Primorska poje. 14.10 Otroški 'kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!« 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz svetovnega pripovedništva.
17.10 Kogojevi dnevi 1984 v Kult. domu v Trstu. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10.10 A. Borodin: Knez Igor (2. dej.). 11.30 Beležka. 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Raziskovalno delo: Dolina ’84. 17.10 Kogojevi dnevi ’84 v Kult. domu v Trstu. 18.00 S. Vuga: »Silvestrovo črepinj«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Gospodarska problematika.
10.10 A. Borodin: Knez Igor (3. in 4. dej.).
11.30	Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Primorska poje. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Kocka na kocko. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 P. Merku: Otroške pesmi.
18.00 Iz sence večnosti.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Naša pesem 1984.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Tostran in onstran sonca. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz svetovnega pripo-
Podgora - Gorica, 30. maja 1985
vedništva. 17.10 Nabožna glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Pianist M. Gon v Kult. domu v Trstu. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 Otroški kotiček: Zanimivosti iz živalskega sveta.
16.00	Človek v sodobnem svetu. 17.00 Letošnje 3. meddeželno tekmovanje mladih violinistov v Fari pri Gorici. 18.00 K. Gantar: »Nič ni silno tako kot človek«.
Procesije sv. R. Telesa ne bo
Zavoljo referenduma v nedeljo 9. junija so v Italiji odpovedane vse procesije sv. Rešnjega Telesa. V Gorici bo v nedeljo 9. junija maša v cerkvi Srca Jezusovega za vse mestne župnije ob 19. uri. Med mašo bo tudi slovensko petje in berila. Slovenski verniki naj se zberejo v prvih klopeh na levi strani cerkve.
■
Popravek
V poročilu o zadnjem srečanju bolnikov v Bazovici 19. maja je dopisnica F. V. nekatere stvari napačno prikazala. Tega srečanja — letos je bilo sedmo zapovrstjo — ni organizirala župnijska skupnost v Bazovici, temveč ga je kot vedno pripravila Duhovska zveza ob sodelovanju bazovske Župnije. Ta pa je prirediteljem dala na voljo cerkev in Slomškov dom ter pripravila prigrizek, nabavljen v trgovini in pekarni, ki ga pa je plačala Duhovska zveza. Toliko v pojasnilo in da ne bo nesporazumov.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja ob izgubi našega dragega
dr. Avgusta Sfiligoja
se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast.
Zena Zora, sin Savo in hči Majda z družinama
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad sočustvovanjem ob smrti drage mame
Franje Kuželj vd. Theuerschuh
se vsem iskreno zahvaljujejo, še posebno g. župniku Tonetu Bedenčiču za ganljiv obred, cerkvenim pevkam, prijaznim sovaščanom in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter dr. Floridanu in požrtvovalnemu osebju bolnišnice Santorio
hčerke z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Pavle Gomišček vd. Antonič
se iskreno zahvaljujemo g. župniku msgr. Žoržu, cerkvenima zboroma iz Štandreža in Podgore, moškima zboroma »Mirko Filej« in »Oton Župančič«, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Sinova Natko in Ivan z družinama
vas Hotel
;gy|OviTAl/iA. 63 461154 PAL GO I
34170 GORIZIA - GORICA (iTALY) -TELEF. (0481) 82166/ 7 /8 - TELE)