TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za x/i leta 90 Din, za XA leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 28. julija 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 85.
Pred podpisom trgovinske pogodbe z Nemčijo.
(Nadaljevanje.)
Pri razpravah o tarifnem delu pogodbe se običajno povdarja, da so naše uvozne carine pretirano visoke. Toda v tem oziru je treba konštati-rati dvoje: 1. Višino naših uvoznih carin se ne sme jemati absolutno, fflarveč relativno, to se pravi, od nje Je treba odračunati vse zneske carine) ki jih mora naš producent plačati za uvoz surovin, pomožnih sredstev in polfabrikatov, ki jih potrebuje za izdelavo finalnega produkta. Ako to odračunamo, vidimo, da čista carina, ki nam v tem primeru ostane, v razmerju s carino na potrebščine v naši tarifi ni nikakor pretirana. V ostalem imajo industrijsko visoko razvite države kakor je Češkoslovaška mnogo višje carine na celo vrsto izdelkov, kakor so naše carine.
Za vzgled navajamo tu carino na verige, kjer se naša domača industrija lepo razvija in zasluži vso pažnjo. Dočim imajo Nemci osnovno carino na surovo železo 1 RM, na žico 3 RM in na verige 15 RM, torej petkrat toliko kot na žico, je pri nas razmerje sledeče:
Na surovo železo znaša carina 3 zlate dinarje, na žico 12, a na verige 40 zlatih dinarjev, torej niti ne 3y2 krat toliko kot na žico. Pri tem je treba pomisliti, s kakimi težkočami se bori naša osnovna železarska industrija, za katero carina 12 zl. dinarjev ne predstavlja nikake zadostne zaščite.
Slične primere imamo pri doječi industriji aluminijeve posode, kJer razpolagamo s surovino za izde-lavo aluminija, to je bauksitom, ki ga eksportiramo v velikih količinah celo v Ameriko, imamo nadalje v Mostah kemično tovarno za izdelavo pol-fabrikatov za produkcijo aluminija in in}am° končno finalno industrijo aluminijevih izdelkov. Manjka nam pa tovarna za aluminij, in zato moramo ™*ti aluminijevo pločevino iz ino-
mstva, večinoma preko posrednici ^ri ne, morem° polnovredno vnovči-Hnot P? tako da naša finalna industrija kljub carini le težko vzdrži inozemski dumping.
Važna in zaščite potrebna je po-
♦28 -naše kraie> kier se elektrotehnične instalacije vedno bolj razvi-izolirane prevodne ži-četku	dosti	°a	za-
co svelovShTnn Vzdržati k°nkuren-Halske in Siemen^SuckeTki^fi sedanji uvozni carini neovirano uva žajo v našo državo velikanske množine materijala. Človeka, ki je obiskal ogromne tovarne v Siemens-stadtu pri Berlinu in videl podjetja,
.^Poahijejo okrog 60.000 ljudi, se Polašča skoro malodušnost in bojazen za obstoj naših malih začetkov, ki naj Zdržijo organizirano konkurenco teh kolosov. In vendar zahtevajo držav-nb gospodarski in socijalni oziri od nas imperativno, da vso domačo produkcijo v interesu našega ekonomskega razvoja in politične samostojnosti ščitimo, da se pojača, dovrši in j^zširi, da s pretiranimi koncesijami *ja uvozni carini ne spodrežemo tal . OQiačim podjetjem in ne pridemo v i/e2P°gojno odvisnost od inozemskih dcornov.
N usnjarski industriji je imela odD Cl^. 8iflvni interes na tem, da se rnvo na^e izvozne carine na su-
. °ze, ki zelo otežajo izvoz te su-ovine. Naša država je za surove kože
najglavnejše tržišče v Evropi in tudi vse naše okolišne države se interesi-rajo v veliki meri za naše kože. Malo neskromno pa je, da vse te države obenem zahtevajo znižanje naše uvozne carine na izdelano usnje, ne da bi bili pripravljeni nam dati za to najmanjšo koncesijo.
Posebno poglavje je tvorilo vprašanje dušičnih in sintetičnih gnojil. Tu imamo razvito domačo industrijo, ki je za nas važna iz narodnoobrambnih ozirov, ki predstavlja poleg tega za naš eksport važno panogo. Glede uporabe umetnih gnojil je naše poljedelstvo še zelo zaostalo. Pred letom dni smo potrošili na 1 ha komaj 1 kg, letos pride že 1% kg, dočim potroši Bolgarska 8 kg, Nemčija pa preko 200 kg. Domača podjetja žrtvujejo velike vsote za propagando uporabe gnojil in zato bi bilo nepravilno, da se sedaj, ko se konzum začenja polagoma razvijati, ukine vsaka zaščita domače industrije in se udarno na milost in nemilost inozemskim trustom. V tem oziru se zastopa v naših agrarnih krogih le premnogokrat ozkoprs-na in enostranska stališča. Agrarci, ki reklamirajo za svoje pridelke stoodstotno zaščito, zahtevajo na drugi strani odpravo carine na vse potrebščine, ki jih morajo uvažati. Grešijo in zanašajo se pri tem na svojo številčno premoč in na demagoško razpoloženje, ki se za ta vprašanja ustvarja ob priliki volilnih kampanj in želijo na to bazirati našo carinsko politiko. Mislimo, da morajo baš sedanja trgovska pogajanja, ki jih vodimo s tolikimi napori in v agrarnem oziru s tako relativno malimi uspehi z inozemskimi državami, končno i naše agrarce malo iztrezniti in jih v njih lastnem interesu pravilneje ori-jentirati.	(Konec	prihodnjič.)
ZVIŠANJE OBRESTNE MERE V AVSTRIJI.
Izvršilni odbor generalnega sveta Avstrijske Narodne banke je sklenil 20. t. m. zvišanje obrestne mere od 6 na 7 %. Odbor pripominja, da so vsled velikih zahtev na banko in vsled pomanjkanja denarja hoteli zvišati obrestno mero že v začetku junija; zasebna obrestna mera (je bila takrat skoraj popolnoma na višini bančne mere. Takrat je tudi kljub različnim gospodarskim in političnim razmeram avstrijska obr. mera dosegla isto višino kot nemška. Vendar pa tedaj obrestne mere še niso zvišali z ozirom na industrijsko in obrtno produkcijo, ki sta ravno v onih dneh kazali znake po-življenja. Vsled zadnjih revolucionar-mh dogodkov so se pa razmere na denarnem trgu tako spremenile, da je po-a o zvišanje potrebno, tembolj, ker so
flja a v zadnjem času iz važnih inozemskih trgov poročila o dvigajoči se obrestni men. - Z zvišanjem od 6 na 7 je dosegla obrestna mera stanje od avgusta 1926; 18. jan. 1927 so jo znižali na 6)4 in 5. febr. na 6. Danes imajo obr. mero 7% Italija, Jugoslavija, Baltske države in sedaj Avstrija; Nemčija, Rumunija in Ogrska imajo 6%; Belgija, Danska, Francija, Španija in Češkoslovaška 5%; Anglija 4)4 %; USA in Švedska 4%, Švica 3)4%.
Prav gotovo je pri zvišanju obr. mere vplival tudi namen, da privabijo z mero, ki je za 1% višja kot nemška, inozemski kapital na novo v Avstrijo. Po štrajku so se bali, da se bo kapital obrnil v Nemčijo. Pomisleke, ki so jih navajali
R. 'G.:
Ekskurzije trgovskega naraščaja.
Čim več sveta vidiš in spoznaš, tem širje bo tvoje obzorje in tem lažje boš uporabljal svoje sile in zmožnosti v praktičnem življenju. To veljaj posebno za naš trgovski naraščaj. Ne smemo misliti, da smo s teoretično-praktično izobrazbo, ki jo prejemamo v šoli in v trgovini, storili že vse v svrho izpopolnitve svoje strokovne naobrazbe. O ne! Tu smo še daleč. Doma si gradimo sicer stavbo svojega bodočega poklica na podlagi praktičnega udejstvovanja in študija. Ta stavba pa še. ni popolna in taka, kakršna bi morala biti, ako hočemo, da nam bo enkrat v ponos in korist. Treba bo to stavbo še urediti in ne samo na znotraj, temveč tudi na zunaj, da bo tako pozneje pravi reprezentant našega dela in naše sposobnosti.
Torej splošne naobrazbe je treba, ki naj intelektualno in strokovno dviga naš trgovski naraščaj. Te pa trgovina in šola sama ne moreta nuditi v polni meri. Taka vzgoja, odnosno izobrazba bi bila preveč enostrana in enolična ter bi ne nudila onega strokovnega znanja in praktičnosti, ki jo poklic zahteva. Zato se moramo po-služiti v to svrho še drugih praktičnih sredstev, ki naj izpopolnijo v trgovini in v šoli pridobljene vrednote in jih izobličijo v neko praktično celoto. Ta sredstva so ekskurzije in poučni izleti. Mislim, da bi bilo odveč govoriti tu obširno o važnosti in o velikem vzgojnem pomenu takih ekskurzij, oziroma izletov.
V Nemčiji so take ekskurzije že davno vpeljane ter splošno razširjene po celi državi. Kajti Nemci so uvideli, da je treba trgovskemu naraščaju nekoliko več vpogleda v svet in v vse ono, kar v njem moderna teh-
nika proizvaja, širi in eksportira. Take ekskurzije prirejajo tudi v inozemstvo, kjer vidijo mogoče podoben razvoj trgovine in industrije, primerjajo isto z domačimi prilikami in tako ustvarijo na podlagi svojega znanja in pridobljenih izkušenj ono bazo v trgovini in industriji, ki je za do~ mače razmere najpraktičnejša in naj-prikladnejša. Omeniti moram pri tej prilikrše to, da se država dobro zaveda velikega pomena takih poučnih izletov in vsled tega te tudi z vsemi svojimi možnostmi podpira.
In pri nas? Pri nas smo še daleč, daleč, navezani sami nase, odvisni od svoje lastne finančne moči in od dobre volje. O državni podpori za take ekskurzije sploh ne moremo govoriti, ker je celo vsakoletna državna podpora za posamezne šole tako majhna, da zadostuje ta komaj za izplačilo enomesečnega honorarja učiteljstvu. Vse drugo pade na ramena našega trgovca.
Iz tega uvidimo, da razumevanje za trgovsko-nadaljevalno šolstvo in za njegov razvoj pri nas še ni dozorelo, merodajni činitelji pa ne upoštevajo velike važnosti povzdige splošne strokovne naobrazbe našega trgovskega naraščaja in njegove individualnosti.
Kakor čujemo in čitamo, pripravljajo sedaj v Beogradu nov pravilnik za to kategorijo šolstva. Radoveden sem na sestavo tega pravilnika in v kakšnem sorazmerju bo z našimi že obstoječimi prilikami. Bojim se namreč, da bo ta pravilnik za nas — korak nazaj! Da se temu izognemo, bo treba podvzeti vse mogoče korake in to čim prej, da ne bo prepozno. Apeliral bi v tem slučaju predvsem na Trgovsko in obrtno zbornico in na Zvezo gremijev, da se energično zavzameta za stvar in zahtevata pravilnik, ako je že izdelan, na vpogled in v korekturo. Sami si moramo poma-
nekateri gospodarski krogi proti zvišanju, je bilo treba nižje oceniti kot pa pomisleke proti dosedanji obrestni meri, ki se trenutno pač ni dala držati. Sicer je pa zvišanje samo začasna odredba in jo bodo takoj spet spremenili, ko bo postal položaj na denarnem trgu spremembi ugoden.
* * *
IZ ZBOROVANJA MEDNARODNE TRGOVSKE KOMORE V KOPENHAGNU. BORBA PROTI OVIRAM V MEDNARODNI TRGOVINI.
Na zborovanju mednarodne trgovske komore v Kopenhagnu so se dločili za več predlogov, ki bodo znatno olajšali mednarodno trgovino. Naj navedemo le nekatere.
Znižanje pretiranih carinskih pristojbin, zlasti v nujnih slučajih. Države naj bi sklenile mednarodne pogodbe, j>o katerih naj bi odpravili potne liste, ki so znatna ovira v mednarodnih odnošajih. Vsi tujci naj bi. bili enakopravni z ozi-°zirom na bivanje, svobodo gibanja, izvajanje državljanskih pravic, obdavčenje itd. Poenostavljenje carinskih predpisov. Uvedba kolikormogoče. liberalne politike v zadevi zabrane ali omejitve importa ali eksporta surovin in to potom pogodb oziroma posebnih ugovo-r°v. Omiljenja v postopanju carinjenja >ad valorem« in predvsem znižanje konzularnih taks. Sklepanje trgovskih po-godib na podlagi najbolj upoštevane dr-žnve (la nation la plus favorisče). Prostost v mednarodnem premikanju kapitala. Kot je iz navedenega razvidno, je načrt dober in je le želeti, da bi ga med-
narodna trgovska zbornica tudi uveljavila.
• • •
TRGOVCEM IN TRGOVSKIM NASTAV-LJENCEM V LJUBLJANSKI OBLASTI.
Odbor trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« opozarja, da poteče rok za prijave v to društvo dne 31. julija t. L Pozneje se bodo sprejemali člani le po odobritvi odbora. Vsi, ki še niso poslali svoje prijavnice, se poživljajo, da jih vpošljejo najkasneje do 31. t. m. Zavaruje se lahko vsak trgovec in nastavlje-nec. Z ozirom na bojazen, da umrje mesečno 20 in še več trgovcev in nastav-ljencev, pripominja odbor, da se računa na celo ljubljansko oblast 3 do 4 smrtne slučaje v šestih mesecih. Ce bi vseh 7000 trgovcev in nastavljencev v ljubljanski oblasti pristopilo solidarno v to društvo, bi znašala posmrtnina 70.000 dinarjev, nasprotno so pa prispevki članov tako minimalni, da jih lahko vsakdo brez težave prenese. Stanovska čast zahteva, da je vsak trgovec in nastav-ljenec član tega društva. — Odbor.
Ljubljanska borza.
Tečaj 27. iullja 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE: Berlin 1 M		13-61	13-64
Curih 100 fr		1093-50	1096-60
Dunaj 1 šiling	 London 1 funt		7-9952	8-0225
	276-80	276-60
Newyork 1 dolar ....	66-70	56-90
Praga 100 kron		168-20	169-—
Trat 100 lir		307-75	309"75
/
gati, ako hočemo navzgor in ako hočemo delati na tem polju v pozitivnem pravcu. Lahko in upravičeno pa trdimo, da vse, kar smo si dosedaj ustvarili, smo si ustvarili z lastno silo in energijo ter z lastnimi sredstvi. Ponosni smo lahko na to! Kajti trgovstvo se danes po veliki večini zaveda resnih časov, ki se v njih nahajamo in toi nam stoje nasproti. Vsled tega gleda s paznim očesom na svoj naraščaj in na njegovo čim popolnejšo strokovno naobrazbo, ki naj bi bila kos bodoči nalogi trgovstva. Gremij, trgovci-šefi in šola so v tem pogledu v zadnjem času mnogo storili in sadovi tega skupnega dela niso izostali. Uspehi so tu, ki so živ dokaz tega smotre-nega dela.
Ljubljanski gremij trgovcev je uvidel potrebo čim popolnejše in čim širše naobrazbe trgovskega naraščaja. V ta namen je z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi podpiral razne ekskurzije in poučne izlete. V minulem šol. letu so se priredili pod vodstvom učiteljstva razni taki izleti v bližnje in oddaljenejše naše kraje. Ti izleti so nudili naši mladini mimogrede že naravni užitek, predvsem pa sta prišla tu v poštev, kar je glavno, vzgojni moment in poglobitev strokovnega znanja. Pri takih izletih spoznava mladina krasoto in dobrine naše domovine, seznani se z raznimi trgovskimi in industrijskimi obrati, vidi produkcijo raznih izdelkov itd. ter si tako izpopolnjuje svoje znanje . in širi svoje obzorje.
Vajenci tretjih razredov so se udeležili v minulem šolskem letu ekskurzije na Sušak, ki je trajala 3 dni. Med potjo so si ogledali našo Dolenjsko ter del Hrvatskega, med drugim tudi znamenitosti mesta Karlovca. Pogled na morje je napravil nanje ko-losalen utis, kajti 90% od navzočih še ni imelo prilike, videti našega morja.
Ta prvi pogled na morje jim ostane gotovo v neizbrisnem spominu. Ko pa so ugledali pred seboj kolosalne tovorne in potniške ladje, se niso mogli načuditi tem velikanskim /umotvorom. Ogledali so si tudi tovorjenje in iztovorjenje, notranjost potniške in tovorne ladje ter celotno pristanišče. S Trsata, kjer so si ogledali istočasno stari frankopanski grad, pa so imeli krasen pogled na morje, Sušak, Reko in vso okolico. Zadnji dan pa so napravili izlet po morju v Kra-ljevico, kjer so si ogledali morsko kopališče, oziroma letovišče.
Druga skupina je posetila Zagreb, kjer so se seznanili s historijo mesta in hrvatskega naroda, si ogledali mesto, važnejše trgovske obrate in njihove izložbe. Povsod so bili prav gostoljubno sprejeti.
Tretja skupina je šla v Hrastnik, da se seznani s produkcijo stekla, ostali letniki pa so napravili daljše .in krajše poučne izlete, kakor v Bohinj, v Kamniško Bistrico, na Kum itd. Koncem leta pa smo si ogledali še obratovanje in provizvajanje ka-vine primesi v Kolinski tovarni.
Taki in enaki poučni izleti in ekskurzije so za naš trgovski naraščaj neobhodno potrebni in želeti bi le bilo, da bi se po možnosti prirejali večkrat na leto, če ne z vsemi, pa vsaj s tretjimi razredi.
Žrtve, ki so s tem v zvezi, so nasproti velikim uspehom takih izletov tako malenkostne, da gremo lahko mirno preko njih, z nado, da posvetimo v bodoče še več pozornosti takim ekskurzijam in izletom.
AMHRIKANCI OMEJUJEJO UPORABO KAVČUKA.
Amerikanci niso baš majbolj obzirni v svojem monopoliziranju surovin, vendar so močno občutljivi, če se kdo proti njim podobno obnaša. Tako ne morejo odpustiti Angležem njihovega postopanja s kavčukom. 'Da protestirajo, so sklenili, kolikormogoče omejiti uporabo kavčuka in so dosegli naravnost nepričakovane uspehe. V letu 1926 se je n. pr. uporaba kavčuka zmanjšala za celih
22.000	ton, dasi je produkcija avtomobilov v isti doibi narastla za 10% z ozirom na leto 1925.
Milivoje M. Savič:
Ali res potrebujemo inozemskega kapitala in tujcev?*
V svrho izkoriščanja naših sirovin in zaposlitve domačih delavcev, ki so se že izselili in se še izseljujejo v inozemstvo, moramo hitro ustvarjati lastno industrijo.
Da bi mogli ustvariti industrijo, so mnogi mnenja, da potrebujemo tujega kapitala za industrijo in tujih ljudi. Tega mnenja so v prvi vrsti naši sodržavljani v novoosvobojenih krajih, dočim Srbijanci samo pogojno smatrajo za potrebno, da si poiščemo za gotove posle, katerih ne razumemo, tujce in tuji kapital, a ne kot gospodarje, ampak kot pomočnike.
Mi smo v novoosvobojenih krajih našli tujce kot posestnike, poslovodje in uradnike tovarn.
Nastaja vprašanje: ali so nam ti res potrebni in ali jih ni treba na kak način zamenjati z domačini? V Srbiji smo prišli tekom svojega gospodarskega življenja do prepričanja, da smo za vse posle, katere smo razumeli, tudi dobili potreben kapital. Vse ono, kar smo posebno hoteli, pa čeprav nismo izpočetka razumeli, smo v Srbiji ustvarili, na primer: klavnice v Beogradu, srbsko brodarsko družbo, užičko tkalnico, izvozno banko. Kaj vse smo ustvarili po skupnem prizadevanju celega naroda ali posameznih krajev!
Da se naučimo voditi posle z razumevanjem, moramo v ta namen vzgajati naše ljudi. Ali to je treba ne samo hoteti, ampak tudi izvesti. Naše ljudi moramo teoretično in praktično izšolati.
Razlika med nami in tujci je glede kapitala ta, da so tujci mnogo previdnejši in bojazljivejši pri plasiranju kapitala kakor mi, dočim mi več ri-skiramo in delamo na srečo, a oni računijo. Da pridejo tujci na svoj račun, zaposlujejo strokovnjake, ki poznajo posle in ves razvoj, vsled česar se nam zdi, da več riskirajo nego mi.
Naš kapital še ni zbran v bankah, ampak je še v nakitnih cekinih in v nogavicah, loncih, sodih in sličnih predmetih skrit. Pri nas oni, ki imajo kapital, ne poznajo sami novih poslov, da bi mogli sami osnovati tovarne, pa se jih tudi ne upajo osnavljati. V njihovih krogih ni ljudi, ki bi take posle poznali. Prizadevajmo se, da se naš narodni kapital zbere v bankah in vzgojimo ljudi, da naši kapitalisti pridejo v stik z onimi, ki naj si pridobe zaupanje kapitalistov in imeli bodemo ljudi in kapital. Za sedaj nastaja vprašanje, katere posle razumemo in katerih še ne poznamo. Mi imamo tujce v poslih, katere poznamo in katerih ne poznamo, a ponujajo se in iščejo tujci za ene kot za druge posle.
Največji del tujcev je zaposlen v naši lesni, mlinski, tekstilni in rudarski industriji.
Dočim je lesna in mlinska industrija v Srbiji in v Sloveniji v naših rokah, je v Bosni, v Hrvatski^ in v Slavoniji v rokah tujcev. Izkušnje v Srbiji in v Sloveniji nam dokazujejo, da nam za te stroke tujci niso potrebni. Ker so šume državne in občinske, torej v naših rokah, nam je treba samo hoteti in šumska industrija bo očiščena tujcev.
Mlinske industrije v Vojvodini, ki so v krizi, je treba s pomočjo naših poljedelskih zadrug prevzeti, in sicer one, katere so nam pri sedanjih prilikah potrebne. Njihove lastnike je treba s primernimi sredstvi prisiliti, da se odločijo za prodajo. To je dosegljivo edino, ako hočemo, da ostanemo gospodarji v lastni državi. Tovarne alkohola bi se moglo dobiti iz nenarodnih rok s tem, da se jim odvzame pravico poslovanja, katero so jim podelili naši neprijatelji.
V tekstilni industriji je treba intenzivno šolati naše ljudi, ali v inozemstvu ali z vzgojo gojencev v naših podjetjih v Srbiji in sicer z otvarja-
* Po Narodni Odbrani tor. 14 od 16. julija 1987.
njem dnevnih in večernih šol za delavce in trgovske nameščence. Treba navesti primer praktičnega šolanja v Leskovcu, kjer so iz firme Ilič, Teo-karevič in Petrovič izšli gospodarji in poslovodje, tovarn v Beogradu, Gr-delici, Paračinu, Leskovcu in Karlovcu. Vzgled Leskovca dokazuje, da se lahko najde in zasluži kapital, samo ako poznamo kak posel. V tekstilni industriji je sedaj velik naval tujcev. To je treba polagoma preprečevati, dočim ne pridejo naši ljudje in se navadijo tega posla.
Stremeti moramo za tem, da se obstoječa tuja tekstilna podjetja čim-preje nacionalizirajo, kar bi bila velika naloga Narodne banke in ostalih domačih bank.
V rudarski industriji se nam sedaj še potrebni tujci, ker nimamo niti dovolj strokovnjakov, niti država ne preiskuje svoje zemlje. Ako bi imeli dovolj strokovnjakov in bi država dajala preiskovati rudišča vsaj za nekaj desetin milijonov dinarjev na leto, bi nam tudi v tej stroki tujci ne bi bili potrebni. Ako zmorejo velika angleška rudarska podjetja, da mečejo v »fond perdu« milijone za preiskovanje zemlje, bi zmogli tudi mi par desetin, milijonov, da preiščemo zemljo in se prepričamo, kar nam je Bog dal. Ko to doženemo, nam bo lahko najti kapital in osnovati katerokoli rudarsko industrijo. Za ostalo industrijo velja: šolati naše ljudi in polagoma moramo pričeti prevzemati od tujcev in osnavljati našo domačo industrijo.
Za vso industrijo državne obrambe ne potrebujemo tujcev. V tem oziru moramo postopati kakor Poljaki in za račun države osnujemo vse tovarne, potrebne za izdelovanje streliva ,in eksplozivnih snovi. To bi nam bilo tem lažje, ker bi mogli vse stroje naročiti na račun reparacij. Poljska država je osnovala taka podjetja po izkušnjah, katere je pridobila v vojni s sovjeti. Podjetja je izročila svojim državljanom, da jih eksploatirajo, sama pa je ostala pri njih družabnik. Obstoječe tovarne za državno bram-bo; ki se nahajajo na meji, Je treba
odkupiti in preseliti.
Mi potrebujemo tujce in tuj kapital kot pomočnike, a ne kot gospodarje, ker mi hočemo biti sami v svoji državi gospodarji. Nam je potreben izposojen tuji kapital za naše banke in naša podjetja. Mi rabimo tehnične specialiste, a le redko tudi trgovske. Potrebujemo bratov Čehov, ako hočejo priti k nam in se uživijo pri nas, in sicer v Srbiji in Črni gori. To velja z izjemami tudi za druge nam naklonjene tujce, ki žele, da se pri nas vživijo in dele z nami dobro in slabo.
Vsem tujcem, ki prihajajo k nam kot tovarnarji, smemo to dovoljevati samo, ako vzamejo v družbo domače ljudi.
OGRSKA BANČNA PODRUŽNICA NA REKI.
Na iemelju pogodbe, sklenjene med Italijo in Ogrsko V zadevi ogrskega prostega pristanišča na Reki, je podelila italijanska vlada onim ogrskim bankam, ki so imele pred vojsko podružnice na Reki, pravico, da jih zopet ustanovijo — te podružnice je Italija po vojski nacionalizirala. S tem dobijo svoje podružnice nazaj Ogrska Splošna kreditna banka, britansko - ogrska banka in Ogrska Eskomplna in Menična banka. Eskomplna banka bo dobila tudi javna skladišča na Reki zopet v zakup.
* • *
STABILIZACIJA VALUTE V MEHIKI.
»Trgovski list< je prinesel par člankov o trgovini z Mehiko. Po infonmaci-jah trgovskega oddelka v Washmgtonu namerava mehikanski zakladni urad pripraviti fond 5 milijonov pesov, da stabilizira mehikansko valuto. Načrt je ta, da bodo vzeli iz prometa razmerni znesek srebrnih novcev, jih bodo pretopili v srebrne palice in bodo le-te zamenjali za kovinsko zlato. Finančno reformo bodo izvedli v zvezi z Mehikansko banko.
Rudarstvo v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
II. DEL.
Obratne in delavske razmero pri rudarstvu.
I. Prostorna razsežnost rudarstva.
a) P r o s t o s 1 e d i.
V začetku leta 1926 je obstojalo v Sloveniji 11.320 prostosledov; nanovo je bilo priglašenih tekom leta 1300, izbrisanih pa 2161. Ostalo je torej koncem leta 10.461 prostosledov. Od teh je bilo v posesti države 3396, ostalih 7065 v posesti 143 zasebnih prostosledcev, tako da odpade povprečno na enega izmed njih 49.40 prostosledov.
Glede rudosledbe odpade od vseh 10.461 prostosledov na: rujavi premog	. . .	8509 ali	81.92%
črni premog ....	125	ali	1.20%
aluminijevo rudo	.	.	334	ali	3.19%
železno rudo ....	411	ali	3.93%
svinčeno rudo .	.	.	271	ali	2.60%
cinkovo rudo .	.	.	242	ali	2.32%
antimonovo rudo	.	.	168	ali	1.60%
manganovo rudo	.	.	157	ali	l.’50%
bakreno rudo	...	73	ali	0.69%
žvepleno rudo	...	56	ali	0.53%
živosrebrno rudo	.	.	49	ali	0.47%
grafitovo rudo	...	6	ali	0.05%
iRazen tega je bilo 6 (—3) i. s. 6 (—3) a 8 km5 izsledenih prostorov, i. s. mineralnih olj, zemskih plinov in ostalih vrst bitumen v srezu Ptuj.
Rndosledna dela za lanskimi niso zaostajala ter so imela zadovoljne uspehe.
V davčnem okraju Litija se je odkrila svinčena in cinkova ruda, v davčnem okraju Ljutomer pa premogovni sloj. V splošnem pa so bili doseženi le delni uspehi.
Nanovo se je podelilo v poTočilnem letu 24 dvojnih rudniških mer na rujavi premog.
b) Rudniška polja. Začetkom leta 1926 je obstojalo v Sloveniji 766 enojnih jamskih mer, 473 dvojnih jamskih mer, 77 osredkov in 8 nadnevnih mer; tekom leta je prirastlo vsled nove podelitve 24 dvojnih jamskih mer, odpadlo pa je vsled izbrisa 1 enojna jamska in 1 nadnevna mera. BUd je ■torej koncem leta 765 enojnih, 497 dvojnih jamskih mer, 77 osredkov in 7 nadnevnih mer.
Površina vseh rudniških mer je znašala začetkom leta 1926 7905.03 ha, prirastlo je 216.56 ha, odpadlo 10.38 ha, tako da je ostalo koncem leta 8111.21 ha. Od teh je bilo v posesti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 814.65 ha in 7296.56 ha v posesti 63 zasebnih rudniških posestnikov, tako da odpade na enega izmed njih 115.82 ha.
Od državnih rudniških mer jih odpade na rudnike za cink . .	27.10	ha
rudnike za rujavi premog .	787.55	ha
Od zasebnih pa na: rudnike za živo srebro .	36.09	ha
rudnike za baker ....	54.14	ha
rudnike za	železo	.	.	.	281.62	ha
rudnike za svinec .... 1078.69 ha rudnike za cink . • • •	18 04 ha
rudnike za	antimon	.	•	•	162.41	ha
•rudnike za žveplo ....	90.23	ha
rudnike za	mangan	.	.	.	63.16	ha
rudnike za grafit ....	18.14	ha
rudnike za	aluminij	.	.	.	126.22	ha
rudnike za rujavi premog . 5331.83 ha rudnike za črni premog .	36.00	ha
II. Merovine in prostoslednine.
Na merovinah je bilo predpisanih za leto 1926 17.904 Din (+400 Din), in sicer za državne rudnike 1806 Din’ z& zasebne 16.098 Din; na proBtosledm-nah državi 27.168 THn aasebirukom 60.908 Din, skupaj 88.076 Din (—3.942 dinarjev); na »nerovinah in prostosled-riinah torej skupaj 105.980 Din (— 3.542
dinarjev).
Tekom leta 1926 je, vplačala na merovinah država 1.806 Din, zasebni rudniški posestniki 17.446j50 Din, skupaj 19.252.50 Din (+ 4.419.50 Din); na pro-stosledninah država 27.619.50 Din, za" sebni prostosledci 68.464.44 Din, skupaj 96.083.94 Din (—4.231.06 Din). Na vseh rudarskih pristojbinah je biio vplačanih 115.336.44 Din (+ 188.44 Din).
III. Najvažnejše naprave pri montanskih obratih.
A. Pri premogovnikih.
Železnic je bilo 108.748 m v jami in 150.758 m na dnevu, od teh 9.023 m normalnotirnih. Od jamskih železnic je
bilo 98.851 m enotirnih, 9.165 m dvotirnih in 732 m večtirnih; od nadnevnih 133.133 in enotirnih, 12.572 m dvotirnih in 5.033 m večtirnih. Razen tega je bilo žičnovrvnih tirnic v jami 3.123 m in na dnevu 7.402 m. Skupna dolžina vseh železnic je znašala torej 270.031 m.
Od jamskih železnic je bilo 3.308 m s( Parostrojnim, 1.603 m z električnim. ^2.390 m z bencinskim pogonom, 6.868 metrov konjskih železnic, 77.702 m za rudniške hunte z ročnim pogonom.
Od nadnevnih železnic odpade na železnice s parostrojnim obratom 72.662 metrov, 3.722 m z električnim pogonom, 6-010 m z bencinskim pogonom, 7.388 m ■na konjske železnice in 68.378 m na železnice za rudniške hunte z ročnim pogonom.
Za prevažanje je služilo 120 lokomotiv s 6.797 HP, in sicer 77 parnih lokomotiv s 6.230 HP in 43 bencinskih lokomotiv s 567 HP ter 3 avtomobili s 120 HP; nadalje 72 konj v jami in 41 na dnevu.
Strojev za izvažanje je bilo razen pred navedenih lokomotiv še 33 stalnih parnih strojev z 1.691 HP, 41 stalnih električnih strojev s 1.172 HP, 1 stroj na stisnjeni zrak z 10 HP, 1 stalni bencinski stroj s 6 HP in ročni vitelj.
Za odvodovanje je služilo 60 strojev z 2.435 HP, od tega 7 parnih z 264 HP in 53 električnih z 2.171 HP.
Odvodovalnih štolnov je bilo 8 s skupno dolžino 10.580 m.
Za zračenje je obstojalo 37 zračnih šahtov v skupni navpični globini 2.223 metrov s prerezom od 1.1 m2 do 10.8 m2 in 20 zračnih štolnov v skupni dolžini 10.883 m s prerezom od 1.5 m2 do 4.4 m2.
Za zračenje ise je dalje uporabljalo ventilatorjey različnega sistema s skupno kapaciteto 19.042 m3 na minuto, od teh 3 izven obrata. Za pogon teh ventilatorjev je služilo 39 električnih motorjev s 457.7' HP, 2 parna stroja s 88 HP, od teh 1 z 12 HP v rezervi in 1 bencinski z 8 HP.
Za proizvajanje stisnjenega zraka je obstojalo 14 kompresorjev, ki jih je gnalo 14 električnih motorjev s 1.348 HP. Stisnjeni zrak se je rabil za pogon raznih naprav, zlasti vrtalnih in zase-kovalnih strojev.
Generatorjev je bilo 14, in to 12 jat ■vr 1 ni ter 2 za istosmemi tok. Za njih ,služil° 13 parnih strojev s 3.08o HP, 4 vodne turbine s 13.600 HP
1 lokoniobil z 10 HP. Generatorji so oddajali tok deloma tudi za razsvetljavo.
Za proizvajanje pare za parne stroje je bilo v kurilnicah 73 parnih kotlov s 7-788.6 m2 in 11 lokoniobil s 308.19 m2 krilne ploskve.
Separacijskih priprav je bilo:
® valjčnih parov, 5 drobilnikov, 36 ^ sadnih strojev, 4 stresalni splavniki, h . ^Paraci jskih rešet, 8 separacijskih . • I?ov’ Prebiralnih trakov, 2 pre-0e ®>®e, 25 prenosnih pasov, 9 P osnih polžev, 30 paternostrov, 13
rukov, 7 presejalnih priprav, 8 od-sadnih skrinj. Dvigal je bilo: 2 parni, 4 električnih in 1 vodno.
Za pogon teh priprav sta služila 2 str°ja z 42 HP, 35 električnih s 100 *HpS HP in 1 vodna turbina
V druge svrhe rudniškega obrata ie
bilo 188 električnih motorjev s 5 c^ HP 14 parnih strojev s 521 HP, 2 bencinska z 22 HP, od teh 1 s 16 HP izven obrata, 1 za stisnjeni zrak s 70 HP ter 2 vodni uapravi s 9 HP.
Končno je bilo v rabi 173 vrtalnih kladiv z 876 HP, 10 zasekovalnih stro-
609 HP34 irt 84 vrtalnih strojev s f 9 ie Vse je gnal stisnjeni zrak, fflobili s 434 HP z električnim pogonom ln 4 giobila z 280 HP s paro-frojnim pogonom. (Dal|ie prihodnjič.)
pariz, svetovni trg za kožuhovino.
predstavniki krznarjev sovjetske Ru-Dričeli v Parizu pogajanja z ve-noviii *rQnc°skimi trgovci, da bi ustavi^ v9!?Vn» trg za prodajo kožuho-nudbe vT®rizu; Stavili so stvarne poletju te *Večiemu francoskemu pod-
vane QVrs^> da stopi v upravo zasno Ustvnrii^ii'?30'^- Namen Rusije je, hovinn • ?r'zu svetovni trg za kožu-cp 1 IT pr.ite9niti amerikanske trgov-vain ^ ,n Leipzig si jako prizade-■ da bi se vsi načrti izjalovili.
KARTEL MLINOV NA NEMŠKEM.
V Badenu so privedla pogajanja o mlinskem kartelu iza vso 'Nemčijo do ugodnega zaključka; kartel bo obsegal po kapaciteti najmanj 65% vseh nemških pšeničnih mlinov. Imenoval se bo Deutsche Muhlvereinigung A. G. Tudi so načelno sklenili ustanovitev mlinske banke. Udeležba na kartelu je proraču-njena po kapaciteti posameznih mlinov, ki znaša dnevno 1500, 1700, 1800, 3500, 8000, ilO.OOO, 12.000, 13.300 in 15.000 vreč. *
KEVNES o dawesovem načrtu.
Znani ameriški narodni ekonom I. M. Keynes je spregovoril o nemškem re-paracijskem vprašanju. Doslej S" nemška plačila nemški proračun le razmeroma malo obremenila, sedaj pa prihaja čas, ko bo moralo plačevati nemško državno gospodarstvo zneske, ki jih bo težko spravilo skupaj, Nemško državno gospodarstvo nudi zelo re.-yi.-o sliko in se je njegov položaj bolj posiabšal kot poboljšal. V računskem iet.i 1926/27 je bilo po približni cenitvi 850 milijonov mark več izdatkov kot dohodkov, letošnje leto obeta približno isti primanjkljaj. Če bodo hoteli kriti stroške računskega leta 1928/29, bi bilo potrebno zelo drastično sredstvo. Če hoče plačati Nemčija letno anuiteito 1928/29 drugače kot z inozemskim posojilom, bi morala svoj uvozni prebitek v znesku 1.2 milijarde mark spremeniti v izvozni prebitek do 2.4 milijard mark, torej bi se moral nemški eksport dvigniti za 36 odstotkov; z ozirom na surovine, ki jih je treba uvoziti, celo za 40 do 50%. Upoštevajoč dejstvo, da obstoji več kot tretjina nemšikega izvoza iz premoga, železa, jekla in tekstilij — s kemičnimi izdelki in proizvodi celo več kot polovica — nastane vprašanje, če bi bil tak dvig konkurentom Nemčije po volji. — Keynes zaključuje:	Dawesov	načrt se
bo po načrtu zrušil. S tem vprašanjem bi se morala diplomacija sedaj temeljito baviti.
ANGLEŠKI EKSPORTNI KREDITI.
Prekomorski trgovski angleški urad naznanja, da daje v svrho pospeševanja angleškega eksporta v tekmovanju z drugimi industrijskimi državami na razpolago 26 milj. funtov za kreditna jamstva. Pri dolgoročnih kreditih, iki jih dajejo angleški eksporterji svojim inozemskim kupcem, jamči angleška vlada 70% morebitne zgube na zahtevi in prepusti samo 25 odstotni riziko angleškemu eksporterju oziroma kreditnemu zavarovanju, ki ga je eksporter sklenil. Izključene od jamstva so kupčije z flu-sijo in one dobave za Indijo, Ceylon, Malajski polotok, Kitajsko in Japonsko, ki gredo že po navadi na šestmesečne kredite. Dobavljeno blago naj bo kolikor le mogoče angleški produkt. Indu-strijci poudarjajo, da je angleška vlada v svrho pospeševanja eksporta začela posnemati znake inštitucije, ki so jih z velikim uspehom ustanovili v Nemčiji, Franciji in Italiji.
Trgovina.
Zunanja trgovina USA. Department o! Commerce priobčuje številke za import in eksport v zunanji junijski trgovini in ugotavlja popolno ravnovesje; vsak zna-® 386 milijonov dolarjev; (lani import jOT, eksport 338 milj. dol.). Trgovska
la aktfvrfJVega letoSQiega polletja je bi-a aktivna m sicer ^ 240,760.000 dolarji’	Je	priž,°	v USA 14,610.000
dol. zlata, vera ga je glo pa 1840.000
do Ves zlati import prvega letošnjega polletja je znašal 101,370.000 dol. eksport pa 29,870.000 dol. Torej se’zlate zaloge še zmeraj kopičijo.
Zunanja trgovina Francije ■ postaja zmeraj bolj pasivna; samo prvi trije letošnji meseci so pokazali majhno aktivnost. Izvoz prvega letošnjega. polletja je znašal 24.810 milijonov frankov, uvoz pa 27.120 milijonov, tako da znaša pasivnost 2310 milj. frankov. V primeri z drugim polletjem lanskega leta je nara-
irLekaport “ 1-3% po vrednosti in za 0% p° teži; import pa za 8% po vrednosti m za 11% ,po teži. Junijeva pasivno* znaša 140H milj. frankov.
Angleška trgovska bilanca. Kakor francoska, kaže tudi angleška trgovska
bilanca prirastek importa in nazadovanje eksporta. V prvem letošnjem polletju je znašal import 617,367.000 funtov, za 14,711.000 funtov več kot v istih mesecih lanskega leta; eksport je pa znašal 362,431.000 funtov, za 4,127.000 funtov manj kot v isti dobi lanskega leta. Absolutne številke nam kažejo velikansko razliko med importom in eks-portom; eksport ni dosegel niti treh petin importa.
Velike zgube rumunskih eksporlerjev jajc. Vsled visokega lejevega tečaja, drage voznine in visokih eksporinih taks je eksport jajc iz Rumunije popolnoma zastal. Svojčas napovedano znižanje eksporinih taks je napotilo dve angleški tvrdki, da sta skupaj z rumunskimi tvrdkami nakupili velike množine jajc za eksport. Ker se pa eksporlne takse niso znižale, so jajca eksportirali z veliko zamudo, so jih spravili potem sicer v hladilnice, a se je blago vsled vročine vseeno pokvarilo. Angleške tvrdke so zgubile 30.000 funtov, zgube rumunskih eksporlerjev gredo na milijone lejev.
Industrija.
Dražba tovarne špirita. Dne 17. avgusta t. 1. ob 9. uri predpoldne se vrši v tovarni Špirita v Subotici dražba kom pletne instalacije tvornice in rafinerije špirita s kapaciteto od 100 hi špirita. Vsi stroji so proizvod tvrdke svetovnega renomeja Novak & Jahn v Pragi in so popolnoma novi. Izklicna cena kompletne instalacije je 1,000.000 dinarjev. Ako se za kompletno instalicajo ne najde kupca za minimalno ceno od 1,000.000 dinarjev, se vrši istega dne ustmena dražba poedinih aparatov in strojev. Dražba za kompletno instalacijo je ustmena in pismena, detaljna dražba je pa samo ustmena. Detaljne spiske in dražbene pogoje dostavlja tovarna na željo brezplačno. Instalacija in plani se morejo do dražbe vsak dan pregledati v tvornici v Subotici.
Angleški finančniki se zanimajo za češkoslovaško industrijo. Nekatere skupine angleških denarnikov so poslale v češkoslovaško republiko svoje izvedence, da proučujejo na mestu gospodarske prilike. Zanimajo se zlasti za papirno in tekstilno industrijo in za zdravišča. Vendar s svojimi ponudbami, da vloiže kapital, doslej niso dosegli velikih uspehov, ker so stavili kot osnovni pogoj, uporabo surovin angleškega izvora.
Francoski koncern žarnic. Eno naj-večjih evropskih podjetij za izdelovanje žarnic je francoski koncern »Mazda«, ki je v ozkih stikih z ameriškimi koncerni in je kot vsi drugi veliki obrati član kartela za razdelitev prodaje (»Phobus« d. d. v Ženevi). V zadnjem času se je razširil koncern tudi na češkoslovaško, upoštevajoč ugodne knp-čijske zaključke dosedanjega generalnega zastopnika. V Avstriji pa ne gce tako hilro, ker je avstrijska industrija žarnic sedaj opremljena z najmodernejšimi stroji in je vsaki konkurenci kos.
Označba inozemskih tekstilij na Anr gleškem. Stalni odbor v angleškem trgovskem ministrstvu se je pečal s prošnjo^ tekstilne industrije, da je spričo močne inozemske konkurence, zlasti češkoslovaške, absolutno potrebno, da nosijo v interesu trgovine in odjemalcev vsi ti izdelki v trgovini razločno označbo svojega izvora, torej, kje so napravljeni. Sklenili so, da bodo izročili to prošnjo trgovskemu ministru v nadaljno postopanje.
Nori Fordov avto bo prišel po poročilih iz Newyorka v šestih tednih na trg. Poročajo, da je novi tip tako izboljšan, da bo morda mogoče prekositi z njim najnevarnejšega tekmeca, avto Chevrolet. Novi Ford bo za več kot za 200 dolarjev cenejši kot Chevrolet, prekosil ga bo po dolžini, širini in globini. Samo za reklamo bo šla torej polovica vsote našega Blairovega posojila.
Denarstvo.
. Za lastnike 2 lA% državne rente zft ▼ojno Škodo. Ministrstvo financ, generalna direkcija državnih dolgov, objavlja, da je pravilnik, ki urejuje Izdajo obveznic loterijske državne rente za vojno škodo v komadih po 5.000 in 10.000 dinarjev nominalne vrednosti radS zamene že izdanih obveznic v komadih po
1.000	Din nominalne vrednosti objavljen v Službenih Novinah št. 119/XXXII.
od 30. maja t. 1. Interesente radi zamene opozarjamo na ta pravilnik.
Dogovor o turških dolgovih perfekten.
V dobro poučenih londonskih gospodarskih krogih se sliši, da je dogovor glede odplačevanja turških dolgov postal perfekten. Pred junijem 1928 ne bodo plačali Turki nikakšnih obresti, vendar se bodo do tedaj iz različnih carinskih dohodkov vršila odplačevanja francoskim in angleškim bankam, ki zagotavljajo zopetni pričetek obrestovanja v naprej določenem roku. Tudi obrestova-nje nemških obveznosti je zagotovljeno. Turčija je z novo pogodbo obremenjena z dvema milijonoma turških funtov na leto, kar pomeni končno odplačilo vseh še visečih starih dolgov v preteku 25 let. Namignili so pa tudi že turški vladi, da ji bo dalo inozemstvo nove kapi-talije, da se zagotovi izvršitev novega dogovora. Tako bo tudi to staro vprašanje vendarle enkrat srečno uravnano.
Promet.
Nova tehnična izpopolnitev nemških vlakov. Na progah Berlin-Munih in Berlin—'Frankfurt so uvedli telefon. Že nekaj mesecev potniki na omenjenih progah lahko telefonirajo med vožnjo povsod, kamor bi jim bilo mogoče telefonirati iz katerekoli poštne postaje v republiki. Telefon deluje s pomočjo brezžične postaje. Na strehah voza je antena, po kateri upostavijo zvezo z eno izmed treh brezžičnih postaj ob progi, ki nato skrbe za nadaljni stik. Kabine imajo dvoje prostorov. Slišiš jasno in glasno in je tudi naplačilo na običajno telefonsko pristojbino minimalno.
Iz naših organizacij.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 2. avgusta t. I. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet o zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse člane, da poteče rok za vložitev pri-dobninskih izjav za dvoletje 1928/1929 dne 31. julija t. 1. Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja. Kdor ne vloži izjave pravočasno, se inu občna pridobnina odriieri na podlagi uradnih' podatkov. Navedbe v napovedi se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1926 do 30. junija 1927. — Načelstvo.
•
Naročnikom in prijateljem našega lista.
Za >Trgovski list«, odnosno upravi ništvo lista so roki, ko zapade naročnina v plačilo, najbolj kritični, človek bi mislil, da bodo vsaj zavedni trgovci ob zapadlosti naročnine ne samo plačali svoj dolg, ampak, da bodo obenem z naročnino prigla&irše kakega novega naročnika. Niti enega, niti drugega. čakajo ha opomin in ob opomniti odpovejo list. Če človek gleda odpovedi, odnosno imena onih, ki odpovejo, bi jih najraje objavil. Po večini 80 to premožnejši, ki ne smatrajo za potrebno, da bi list sploh čitali, češ, saj so jim dovolj dnevniki; ^Taki ljudje-«© potem v najnavadpejših stvareh zate-i kAjo za informacije k stanovskim Organizacijam, advokatom itd. in to tudi v zadevah, o kojih je naš list že davno obširno razpravljal. Mar niso trud, stroški, zamuda časa in slednjič tudi blamaža, kojo večkrat doživijo, ko se informirajo o zadevah, o kojih smo toliko pisali, Vredni toliko, da bi raje čitali Trgovski list? Dobre prijatelje lista in trgovstva prosimo, naj nam pomagajo pri težkem delu * za skupoe interese. V vsakem stanu gledajo na nezavedne s preziranjem in pomilovanjem; pri nas se ^tanoyskega ponosa pa niti ne pozna. Dokler se ne bo vsak trgovec zavedal, da je član ene in iste družine in da je iskati prospeh te družine samo v enotnem, skupnem nastopu, ki je mogoč samo potom stanovskega glasila, ne bo zboljšanja razmer, ne bo rešitve!
Zaloga »ve*© pražene kave« mletih dliav In radnlnske vode
*te». tat loUdna	«*nHc«
Švicarski praznik. Dne 1. avgusta bo kmetijski šoli na urad švicarskega konzulata v Zagrebu	spodinjski šoli v
a v materljalu in v konstrukciji se:
Petelin? a ^jajf i
roli in kolesa JDPt
UUBUANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2552
TRG.-IND.^tjO^
0 0
SE PRIPOROČA jfZA TISK VSAKOVRSTNIH^ rTIf KOVIN ZA TRGOVCE, OBRT-^ NIKE, INOUSTRIJCE IN URAOE p* LASTNA KNJIGOVEZNICA.
RAZNO.
Koncentracija v ameriški avtomobilni
industriji. Združili sta se ameriški avtomobilni podjetji Packard Motor Car in Hudson Motor Co., kakor pravijo najnovejša poročila. Skupna aktiva znašajo 110 milj. dolarjev. S tem je napravljen zopet velik korak naprej v koncentraciji ameriške srednje avtomo-bilne industrije. Morala je pričeti s koncentracijo, da se laže ubrani konkurence velikih podjetij, n. pr. Forda in General Motors.
Izvedba sklepov svetovne gospodarske konference. Končano je izredno zasedanje gospodarskega odbora Zveze narodov, ki se je pečal z gornjim vprašanjem. Meritorna dela za izvedbo ženevskih sklepov so bila pridržana sicer gospodarskim organizacijam Zveze narodov, ki jih bodo v jeseni na novo napravili, vendar so pa začeli s pomembnimi pripravljalnimi deli; na primer povpraševanje pri posameznih vladah, zlasti glede pogodbenih vprašanj carine in trgovine, dalje poenotenje carinske tarife, vprašanje postopanja z inozemci na trgovskopolitičnem polju itd.
Kavčuk. Ameriška gospodarska politika gre za tem, da vpliva na oblikovanje cen tudi pri tistih surovinah, ki jih doma ne prideluje. Upira se onim lastnikom surovin, ki hočejo doseči zanje primerno ceno. Kjer domnevajo mono-polska stremljenja, tam pričnejo Ameri-kanci z odkritim bojem. Kar smatrajo pri bombažu, bakru itd. — v tem so napreč prvi na svetu — za dovoljeno, to se jim zdi pri kavčuku, kavi in kaliju zločin. V tej smeri leži tudi odpor ameriške automobilne industrije proti Stevensonovemu načrtu za podporo cen surovega kavčuka in pa stremljenje, da bi dobila produkcijo in cene kavčuka pod svojo kontrolo. Tako smo brali, da je nakupila ameriška autoindustrija pod vodstvom Forda obsežne areale v afriški republiki Liberia, da napravi na njih kavčukove plantaže ter se na ta način osvobodi britanskega in holandskega kolonialnega kavčuka. Namero plantaž v Liberiji so menda zaenkrat opustili. A brž nato smo brali, da je nakupil Ford v svrho izdelovanja lastnih pnevmatik obširne gumijeve plantaže v Boliviji, v bližini glavnega mesta La Paz. In tako dalje. Amerikanci se čutijo gospodarje sveta in pravijo: Česar ti ne smeš, to je meni samoobsebi dovoljeno.
Švicarski
radi državnega praznika švicarske konfederacije in oficijelnega sprejema ob priliki tega praznika zaprt.
Italijanski generalni konzul v Zagrebu. Ministrstvu inostranih del v Beogradu je sporočila italijanska vlada, da je imenovala g. Ubalda Rokira za italijanskega generalnega konzula (ne honorarnega konzula, kakor smo to pomotoma poročali v zadnjem listu) v Zagrebu. Novemu generalnemu konzulu je podelila naša vlada eksekvaturo.
Češkoslovaški sir. Produkcija češkoslovaškega sira neprestano raste. Leta 1920 so ga napravili 393 vagonov, sedanja letna produkcija se suče okoli 600 vagonov. Tudi eksport se dviga od leta do leta; 1. 1922 je znašal 102 vagona, 1. 1923 118 vagonov, 1. 1924 246, 1. 1925 365 in 1. 1926 351 vagonov. Majhno lansko nazadovanje je posledica zvišane carine na Nemškem. Uvoz je pa od leta 1923 naprej precej nespremenjen; takrat je znašal 92 vagonov, lani 89 vagonov.
Boljši pridelek v Ameriki. Po poročilu vlade v USA na mednarodni poljedelski zavod v Rimu z 12. t. m. cenijo pšenični pridelek v USA na 232,152.000 met. stotov. To bi pomenilo 2 Yi % več kot lansko leto in 6% več kot znaša povprečnost. Tudi pridelek rži, ječmena, ovsa in krompirja bo večji kot lani:
15.698.000 meterskih stotov, 52,906.000,
195.807.000 in 106,959.000. Pičel bo pa — za ameriške razmere — pridelek koruze (577,619.000 met. stotov) in tobaka (4,985.000). Tudi pridelek sladkorne pese bo z 62,233.000 met. st. zaostal za lanskim. — Pridelek v Kanadi se je v preteklem mesecu nekoliko zboljšal, vendar bo pa zaostala pšenica z 88 milj.
500.000 met. stota daleč za lanskim pridelkom, ki je znašal 111,534.000 met. stotov, in za povprečnim v izmeri 101 milj. 794.000 met. stotov. Tudi pridelek ječmena z 19,340.000 met. stota in lanenega semena z 1,351.000 met. st. zaostaja za lanskim, pač pa odgovarja prva cenitev ovsa 60,108.000 met. stotov približno lanskemu pridelku.
Vrtnarski tečaj na Grmu. V dneh 25., 26. in 27. avgusta t. 1. se namerava prirediti na kmetijski šoli na Grmu tečaj s teoretičnim in praktičnim poukom o vrtnarstvu in zlasti o cvetlicah ter konzerviranju povrtnine. Udeleže se ga lahko moški in ženske ter še posebej opozarjamo na ta tečaj tudi učiteljice in učitelje, ki se zanimajo za vrtnarstvo. Prenočišče se bo preskrbelo deloma na Grmu, deloma na go-Smihelu. Po možnosti
se bo nekoliko prispevalo tudi za prehrano tečajnikov. Obenem se bo oib tej priliki tečajnikom brezplačno razdelilo nekaj boljšega semenja in sadik. Ker število udeležencev ne more biti neomejeno, naj se interesenti za ta tečaj čimpreje prijavijo z dopisnico na ravnateljstvo spec. živinorejsko - poljedelske šole na Grmu v Novem mestu. Ako bi se tečaj radi katerihkoli ovir ne mogel vršiti ob določenih dneh, se bo to pravočasno objavilo v dnevnih časopisih.
Gospodarske vesti. Večina angleških velikih in srednjih bank bo izplačala polletno dividendo nespremenjeno, tako Barclays 14%, Lloyds I6V2 % > Midlands 18, National Provincial 18, Westminster 20%. — V juniju so naročili Rusi v Češkoslovaški za 12 milijonov Kč blaga, zlasti stroje, železo, celulozo in svinčnike. — Na predlog nemške industrije porcelana so se začela pogajanja s čsl. porcelansko industrijo o skupnem prodajnem kartelu. Izgledi menda niso dobri, diference so prevelike. — v prvem letošnjem četrtletju je kupila Jugoslavija v Češkoslovaški za 4 milj Kč železa, v maju za 4, v juniju Ka 5. — Avstrijska narodna banka je zvišala obrestno mero od 6 na 7%. Glej članek. — Tvrdka Krupp se pogaja za dobavo strojnih delov iz litega železa za Balkan. Naročila bi znašala 40 milj. mark. V Essenu železo predelujoče tovarne bi imele s tem za pol leta dela. — Holandski državni dohodki v prvem letošnjem polletju so znašali 258.4 milj. hol. goldinarjev in so prekosili proračunjene dohodke za 22'A milj. gold. Previšek uvoza v prvem polletju je znašal 330.6 milj. goldinarjev. — S pšenico je obdelanih v Kanadi letos 21,350.000 acrov, za 7% manj kot lani. — Zunanja trgovina Švice se razvija trajno v dvigajoči se črti. Tekstilna industrija potrebuje zelo veliko surovin, eksport se je pa poživil zlasti v bombaževih in svilenih izdelkih, v strojni in kemični industriji ter v industriji živil. — Mesec junij izkazuje v nemški trgovski bilanci pasivnost 449 milijonov mark, v maju jih je bilo 340. Skupna pasivnost v letošnjem letu izkazuje že 1260 milijonov mark. — Rumuni iz revizij carinske tarife kar ven ne
pridejo, flednj pripravljajo *opet n-ovoif
tikajočo se surovin, polfabrikatov in fab-rikatov. V vseh postavkah kaže nova tarifa padajočo tendenco. — Profesor Totomianz, prof. Miiller in narodni ekonom Charles Gide pripravljajo izdajo velikega mednarodnega dela o zadružništvu. Povabili so k sodelovanju celo vrsto strokovnjakov iz raznih držav. —
Dvig marke v Newyorku si razlagajo s; trajnim velikim denarnim odtokom v Nemčijo ter s posojilom 30 milj. dolarjev, ki ga je dobila Nemška rentna banka. Sedaj se pogajajo v Newyorku o na-daljnih nemških posojilih, ki bi imela-za posledico zopetni odtok denarja v Nemčijo. — Za 17. oktober je sklicana mednarodna diplomatska konferenca v Ženevo, ki naj izdela konvencijo o odpravi izvoznih in uvoznih prepovedi v vseh državah. Tajništvo Zveze narodov i je naprosilo vse udeležene vlade, naj,' do konca avgusta imenujejo svoje delegate. — Francoski trgovski minister je-dobil od parlamenta pooblastilo, da izvede v svrho sklepanja trgovskih pogodb nekatere spremembe v carinski tarifi/ Različni znaki kažejo, da hočejo carino zvišati. — Iz Pariza poročajo o prizadevanju, da bi zopet vpeljali bruseljsko sladkorno konvencijo iz leta 1903. Zlasti delata na to Holandija in Belgija, z ozirom na sedanji nevzdržen položaj, ki postaja še bolj zamotan vsled nadpro-dukcije trstnega sladkorja v tropskih deželah. Splošno bi tako konvencijo zelo pozdravili, ker se je po mirovnem skJ®' pu v Versaillesu število dežel v Evropi, ki proizvajajo sladkor, bistveno pomnožilo. — Preteklo leto je bilo za tekstilno industrijo v Lodžu leto visoke ko- j njunkture; tako pravi letna bilanca. Posamezna podjetja so imela 2 do 5 mi- j lijonov zlatov dobička. — Po zadnjih statistikah znaša letna produkcija mleka v Češkoslovaški 4 milijarde litrov, ki predstavljajo vrednost 4800 milj. Kč, če-vzamemo za 1 1 povprečno ceno 1.20 Kč. V mestih in industrijskih krajih je prišlo letnih 120 litrov direktnega kon suma na osebo, pri poljedelskem in deželnem prebivalstvu pa 150 litrov. Če vza~| memo, da obstoji čsl. prebivalstvo na 55% iz nepoljedelcev, 45% pa direktno iz v poljedelstvu zaposlenih oseb, znaša njih letni konsum 1.825,295.000 1 svežega mleka. Ostali previšek se predela v sir in surovo maslo.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. julija 1927 se je pripeljalo 135 svinj in 3 kor.e; cene bo bi- ’
le sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov,, stari, komad 120 do 140 Din, 7 do 9 * tednov 150 do 200, 3 do 4 mesece 360 do 420, 5 do 7 mesecev 450 do 480, 8 do 10 mesecev 550 do 650, 1 leto 1000 do 1100 Din. 1 kg žive teže 9.50 do 11, mrtve 15 do 17.50 Din. Prodalo se je 95 svinj.
Najbolji
šivalni stroji in Gritzner, Adler, in Phdnix.
NajtepSa oprem®, pouk w vezenju brezplačen.
Nizke cen« »udi na obrolna plačil«.
■ S.iUISaMa ob vodi blizu Preler-
LlUDliana novega spomenika.
Pozori Znižano cene! Pozori
za izdelovanje krtač, kateremu bi poveril izdelo-valnico krtač, opremljeno s stroji in materijalom.
Stanovanje na razpolago.
DIDKIk DlTUVIi
industr., Niš.
Velika Izbita dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških voilčkov, nadomestnih delov In pneomallke, po zelo inuanl cent. Posebni oddelki la popra«), emajliranje In pontklanje dvokoles, otroiklh votlčkov, šivalnih strojev Itd. Prodaj« na obrok«. Ceniki franko.
.Tribuna' P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozilikov. LJUBLJANA. Karlovška c. 4-
Trgovci oglašajte v TRGOVSKEM LISTU
Veletrgovina |
v Ljubljani
prtporoCa
Špecerijsko
blaso
raznovrstno Zganja, moko Mi delelne pridelke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praiama *a kavo In mlin sa dliave * električnim obratom. Ceniki na razpolago l
Telefon 2S78	m	Telefon	2878
TOM*RNA itija
1 ^	Ustanovljena	I.	1886	^
Jernei Jeleni!, Ljubljana
Stara pot 1 (poleg LeonifCa)
SSS^dSKl »Majaronlkov" JCKVE
ter prvovrsten kis za vlaganje soiivja.
Otroške malic®, viifce v raztiih
barvah, kopalne HlaSe, fflor-nogavlce za ženske in moike, kravate, žepne robce, ovratnike, manietne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče milo kupite najceneje pri
Josip Petelinčku
Ljubljana, ob vodi MMImamovega spomenika.
Ha veNfcoi
IVAN.