t

:
Brežice
dz 03/09
BIZELJSKI
1963
497.4 Bizeljsko
Leto: I r-f	10.II.1963.
Glasilo bizeljskih društgv, uradov in ustanov.
f) 0099860,1
L-V U-.-t U L-l
Z
o
03
m
S
C0BISS E
Uvodna beseda:
Na Bizeljskem je večkrat kaj novega, vendar tega ne zvemo vsi. Naše vasi so preveč razkropljene, naše naselbine.po gričih preveč narazen druga od druge, da bi mogli zvedeti za vse, kar se dogaja, kar bi sider bilo zanimivo zn vse.
Na pobudo "Turističnega in olepševalnega društva Bizeljsko" smo se odločili, da bomo izdajali svoje lastne glasilo, svoj domači časopis.
Kdo bo izdajatelj? Razen že omenjenega'Turističnega in olepše«*...
valnegn društvo bo sodelovala tudi Lovska družina, -ki je s tem društvom tesno povezana, Kraj* org. Zveze borcev NOV* ZROP, osnovna šola i*t,d., nad vsemi pa bo kot odgovorni izdajatelj lebdela SZDL, kraj, organizacija Bizeljsko, ki bo prepustila prostor v časopisu krajevni pisarni, društvu RK, Gasilskemu društva, DPM, Prosvetnemu društvu, Zdravstveni postaji i*t,d. i.t.d., skratka vsem, ki bodo želeli, da pride v javnost kakršnokoli obvestilo, vabilo i*t,d, Tu-* di Kmetijska zadruga sc bo lahko večkrat okoriščala z novim časopisom, da bo svojim članom objavljala važne sklepe, nove načrte in druge važne novice. Skratka: časopis bo služil kot krajevni informativni list vsem in vsakomur, ki sc zanima za javno življenje na Bizeljskem. Tako upamo, da novost, ki jo uvajamo, ne bo brez uspeha, nego bo koristna marsikomu, ki jo bil doslej slabo ali premalo informiran o vsem, kar se dogaja n^ Bizeljskem*
In še beseda o tehničnem delu. Na mladini je naša bodočnost!
Zato smo^se tudi obrnili na. mladino, in njene voditelje v domači osnovni šoli, da nam pomagajo pri izvedbi naše zamisli. Učenci višjih razredov osnovne šole bodo opravili razmnoževanje, tov. učitelji pa bodo potom šolskih otrok poskrbeli, da bo prišel naš list "Bizeljski glas" v vsako hišo na Bizeljskem.
Prvo številko bomo razdelili brezplačno vsem, za ostale številke pa bomo prosili skromen prispevek za kritje stroškov.
Vsem, ki bo do podprli naše plemenito stremljenje, pa v naprej naša topla zahvala,
Izdajatelji
^rošnjej. Ko prečitate naš domači list, ga dajte še drugim! Časopis je za^vse, zato naj kroži! - "Bizeljski glas" bo izhajal dvakrat mesečno. Izdaja ga "Turistično in olepševalno društvo Bizeljsko". Vsaka številka stane din 10,- / za kritje stroškov/. Poslužujte se ga za objave, obvestila, razglase i.t.d,!
uredniški odbor vodi tov, Kržan Rok, šolski upr. na Bizeljskem, ki zbira tudi objave in drugo gradivo,
BIZELJSKI GRAD
Kdaj je bil zgrajen Bizeljski grad, zgodovinski viri ne poročajo točno. Znano je le, da je bil v X. stoletju ta svet last pil-štanjskega grofa Engelberta in njegove žene Tute, Pilštanjska grofa sta leta 963 postavila tu prvi' stolp, iz katerega se je tekom tisoč let razvil sedanji grad.
. Po smrti sta grofa pilštanjska zapustila vsa svoja posestva na Štajerskem in Kranjskem edini hčerki Emi Pilštanj ski. Ema se je poročila z grofom Viljemom Breze - Seliškim na Koroškem, Leta 1015 je njen mož na potovanju v Rim umrl. Vdova, grofica Ema, je s pesebnim darilnim pismom lota 1043 izročila vsa svoja posestva nadškofiji v Solnogradu, ki je del posestev, med njimi tudi grad Bizeljsko z okolico izročila novoustanovljeni škofiji Krka na Koroškem. Zato so jo leta 1072 proglasili za. svetnico.
Lastniki Bizeljskega, ozemlja (njiv, travnikov, pašnikov, goz£ dov, iskrčenega sveta, vseh voda z ribištvom in lovom) so imeli stalne težave s sosednjimi Ogri (Madžari), ki so upadali v krajino in jo pustošili. Da bi svojo zajemno (- fevdalno) zemljo ubranili pred divjimi roparji, so zgradili ob meji proti Ogrski okoli leta 1000 po novem štetju vrsto novih gradov, ki jih je daj največ pozidati nadškof Konrad II (1106-1147). Tudi Biziljski grad je tedaj v glavnem dobil svojo sedanjo obliko, sosidje pa so mu bili v tem času gradovi Podsreda, Kralj evec (Kunšperk), Podčetrtek, Rogatec, na jugu pa Brežice.
Novi gospodarji so grad imenovali Wiesel ( t.j. opazovalnica, stražarski stolp), pozneje je nastala oblika Wisell, iz te se je polagoma razvila oblika Bizolj, oziroma Bizeljsko. Graščaki so na prazni zemlji okrog gradu naselili svoje oborožene hlapce, ki so bi-všli v grajskih hišah pod gradom. Iz te naselbine je nastala vas, ki je dala celotni pokrajini ime Wisell. to je Bizelj ( ta oblika je še dandanes v rabi posebno onkraj Sotle).
Razen svojih hlapcev, ki so jih uporabljali kot obmejne stražarje , pa so tod naseljevali tudi nemške obrtnike, ki so jih potrebovali za sebe in za svoje uslužbence. Slovenski kmet obrtnikov ni potreboval, kar mu je bilo potrebno za življenje, si je pridelal in izdelal sam. Obrtniki - priseljenci so bili večinoma Nemci. 0 tem še dandanes pričajo nemška imena, ki so ostala ohranjena na Bizeljskem: Zagmajster, Kunst, Šneberger, Rožman, i.t.d.
Raz eri obrtnikov pa so zvabili v naše opustošene k ra. je tudi svoje kmečke podložnike iz nemških pokrajin, ki so jim obljubili, da bodo tu vsaj 25 Jet prosti vseh dajatev ( desetine in tlake). Novi naseljenci so dotedanja - slovenska krajevna imena prevedli v nemščino, ali jim pa dali nemške oblike: Bukovje je postalo Buchdorf, Orešje-Nassdorf, Drenovec je dobil nemško obliko Drenovetz, Vitno. vas je postala Wittnannsdorf, a pristno slovcnkko ime Sušica jc postalo ischitz! fo so bilo nekake prve občine na Bizeljskem, v katerih so zn a sledeča imena naseljencev: Gallob (pozneje Gollob, sedaj Golobi v Bukovju, dalje Pustagg, soda j Pustak v Drenovcu, Groschel, sedaj .ivl Jalj v Vitni vasi in pa Illeasch, sedaj Iljaž v Sušici.
Izseljenci so krčili gozdove in ustvarjali plodno zemljo? da bi imel graščak *imveč koristi od svoje zemljiške posesti, ddaljc
3
OBJAVE:
Turistično in olepševalno društvo:
TOD si je no. sto ji seji določilo odseke, ki bodo v krotkem pričeli uresničevati društveni program= Sedaj poslujejo:
Propagandni in reklamni, ki ga vodi tov. Šekoranja Ivan,
veterinar,
muzejski, ki ga bo vodil tov, Prenelč Franc, urbanistični, ki ga bo vodil tov, Knapič Janko in tiskovni (za krajevno glasilo), ki ga bo vodil tov. Kržan Rok* Prihodnjič bomo poročali o delovnem programu posameznih odsekovj
Ke g 1.1 a S ki š p o rt:
Posamezniki se 'zanimago za kegljaški šport, Ker je ta pportna dejavnost na Bizeljskem že popolnoma zamrla, je pozdraviti zamisel, da sc tudi pri nas osnuje kegljaški odsek, ki mu je treba dati priliko za udejstvovanje, TOD si bo po svojih močeh prizadevalo, da bo želji kegljačev čimprej ustreženo! Dobijo naj sodobno dvostezno kegljišče!
Nedeljska dostava časopisov:
V teku je akcija, da bi dobivali nedeljski številko časopisa M IčLo" ob nedeljah ob lOe45h v gostilni Šekoranja. Časopis bo na Bizeljsko priptljal redni avtobus, razdeljeval ga bo od društva poverjen pooblaščenee0 Znnimanci si ga bodo prevzemali sami, ker ne bo dostavijo n na denove„
Cvetličarstvo:
TOD ima v svojem programu tudi izboljšanje celotnega videza naših a.si, Mn parceli, ki je javna last, bomo to ta namen uredili v začetka šc bolj skromno vrtnarijo, na kateri bomo gojili sadike -okrasnega grmičevja in pripravljali sadike enoletnice. Interesenti si bodo lahko sadike nabavljali v naši vrtnariji, ki bo letbs na šolskem vrtu, pozneje pa v društveni vrtnariji,
Kino ‘Ri %i lisVo pro.dvr j a$_
Dne 10,3.19636 : '‘Nasilje ±±f. trgu" (Jugoslovanski film)
dne'17.3.1963.: "Trijr iz varieteja" (cirkuška 1jubavna zgodba)
Dne 24»3«1963$: "Tomi Stil poje" ( Angleški film o muzikalno nadarjenem mornarju)
Dne 31.361963:	"Bskndrila Normandija-Njemcn" /Sovjet.-francoski
vojni film/
Zdravstven0 posffaja Bizeljske posluje:
Splošna ambulanta: ponedeljek, sredo, petek, soboto 8h do 12*1,
Zobna ambulanta: ponedeljek, sredo, petek, od 8h do 12h,
Ginekološki oddelek: vsak zadnji četrtek v mesecu od. 13" do 15*1.
rm s+ ° i n ob i avl j a :
Cepljenje psov bo 110 marca ob s51 v veterinarski postaji za tiste lastnike, ki stanujejo v gornjem u. 1 n okoliša, isti dan ob 13k pa za lastnike, ki stanujejo v spodnjem d« lu okoliša ( kot vsako 16to) na posestvu "Rdeča zvezda" v Stari vasi.
- Krp. ^ °vnr- Tl i s?-rnn o~b ri a v 1 j a:	- 4 -
V	nedeljo dne 10/3-1963 bo v zadružnem ob pol devetih dopoldan, zbor občanov, ki ga sklicuje predsednik občinskega ljudskega odbora Brc-žice o Na zboru bomo obravnavali proračun občino in pa družbeni plan e občine za leto 1965. Ker gre za važne stvari, ki se tičejo tudi Bizeljskega, prosimo, da se vsi volivci polnoštevilno zbora udeleže.
Rok za prijavo sečnje drevja v sezoni 1965/1964 poteče 10, marca, a je še podaljšan do 15. marca 1965. Vsi posestniki naj prineso s seboj posestne liste. Prijave sprejema krajevni urad Bizeljsko ob uradnih dneh«
OBVESTILA :
"Dan Zena" - 8* marec, bomo proslavili na Bizeljskem v nedeljo,
10; r.rrca 1965 ob 15*1 (5*1) popoldan v Zadružnem donus Na sporedu je med drugim tudi kratek kulturni program. Iskreno vabljene vse žene, posebno pa mamice naših malčkov!
OPOZORILO!
Zgodovinsko gradivo v gradu Bizeljsko bomo še dalje objavljali v naslednjih številkah. Priporočamo vsem čitatelj en, da teh številk ne uničujejo, nego hranijo za šolsko mladino, da bo poučena o zgodovini svojega kraja.
V	načrtu imamo še objavo zgodovine Bizeljskega, vinogradništva, zlasti
, ko je trtna uš uničila celotno pokrajino, zgodovino zadružništva in drugih zanimivosti. Vse, ki bi mogli in hoteli tudi sani kaj napisa oi za naš list, vabimo k sodelovanju!
Vabimo pa tudi vsd, ki imajo za izboljšanje našega lista kakšne predloge, da nam jih sporočijo, skušali bono ustreči vsem!
Prva - skromna številka - je poskus, kako bo naša zamisel uspela. Njeno uresničenje je s hvalevrednim razumevrnjen- med drugim podpri tudi tov, predsednik OLLO Šepetave Milan, ki smo mu dolžni toplo zahvalo/
BizeJ. j sk i gr a d v na ci a jl ti e v an j c J
Ostanek no. ’-n^ega zadružnega kmetovanja, ki so ga bili naši domači prebivalci že vajuni iz staroslovanske dobe, je bila še v fevdalni dobi, ko so graščaki posedovali to zemljo, skupna paša in izkoriščanje gozda. Vsaka vaška skupnost (srenja) je imela svojega načelnika (rihterja/, slovenski župaha iz staroslovanske dobe).
Ta je sprva dobil od graščaka po dve kmetiji kot dedno posestvo. Oproščen je bil tudi vseh davkov in tlake, Nr Bizeljskem je bilo $ županov, kolikor je še sedaj kat as talnih obx-? ^, Župani so bili iz vnoi Orešje, Bukovje, Gornja Čašica, 5».. .	. .,c, Bazovica, Stara vas,
in Vitna vas3 Vasi, ki tvorijo i, zen naštetih sedanji okoliš Bizelj-so bile vključeno v svoje občine( na primer Gregu? ^a—Stara vas). ... ~ v^vi so imeli v svojih rokah združeno vso. politično - upr ..v no, vojaško ir sodno oblast, skrbeli sc pa tudi za versko življenje svojih podložniku 1 vero so širili germanski duh in nemški ješfeik.
Najboljše lege n,. Bizeljskih gričih so zasadili z vinsko trto. Delovna sila je bila poceni, kmetu-tlačanu so lahko po rn.ili volji nalagali delovna bremena. 1rva sto]otja po uvedbi graščinske oblasti 30 strnjene vasi štele po 10 do 12 kmetij (na primer Stara vas).
(nadaljevanje v naslednji štev.)