K o v i c e pa I>r- Janez Bleiweis. III. 1845. S čestitko, naj bi le vesele novice v novem letu oznanovale Novice, pričele so svoj tretji tečaj. Prvim listom vsakega meseca je Bleiweis na čelo vpisoval napise Vodnikove iz njegove Pratike 1. 1796. Veči spisi njegovi so na pr.: nKako na tirolskih planinah prisadno vime pri kravah (ovčič ali sajovic na vimenu) ozdravljajo. — Za kmetijstvo visoko zasluženi možje. J. Haulik, škof v Zagrebu. — Kaj je storiti, kadar človeka strupena kača piči. V južnoslavijanskih doželah sploh znano zdravilo zoper vgriz strupenib kač. — Kaj je živini po leti nar bolj potreba. — Občinski zbor družtva krajnskiga muzeuma. Spomin na Blejsko jezero. — Metljaji na jetrih. — Mačji rep, kej dobra klaja za živino. — Očiten dokazik, kako koristno je deteljo gipsati. — Razdelitev velike občinske pašnje na Dobravah in pa nov priponioček, šole po deželi napraviti. — Družtva zoper terpinčenje žival. — Živino pozimi bolezni obvarovati". — V manjših opominja na pr. pristopiti k pogorelski družbi ali bratovšnji sv. Florijana, govori o pinji Ferlanovi in o drugih, o doneskih za šolski zaklad po ženinih in nevestab, ljubira kolovratarjem v Žireh o kolovratih českih, o smerti vsled poinanjkanja jedače in pijače pri ljudih in živalih, o družbah treznosti in zmernosti, o družbi zoper terpinčenje žival v Monakovem in v Gorici, o šolah in šolskih bukvah, o napisu na spominku Kopitarjevem; naznanja povčsti iz zvunanjih časopisov, nove knjige, razne kmetijske in rokodelske reči itd. Kako naj se lika slovenščina in množi iiaše slovstvo, izpovedal se je na nPozdravec vsem Slovencom" iz Štajerja (Oujemo, da se naših Štajerskili spisavcov pisanje Vam Krajncom nič prav ne ljubi, ker ni tako, kakor vi govorite, ino to rad dodam, vsej tude Vaši Krajnski spisovi nam Štajercom neso celo po volji . . .) dr. Bleiweis V naslednji opombi: BZ veseljem zamoremo častitiga gosp. pisatelja zagotoviti, de Krajnci dobre bukve in spiske vsakiga slovenskiga narečja prav radi berejo, de jim je rajnki Kretnpl dragi pisavec bil, in de se ne spotikvajo nad tem, ali je kaka dobra reč v enim ali drugim jeziku pisana. Porok tega so nam Novice, ki spiske v raznih narečjih dajajo in zoper ktere se še nikoli nobeden bravec pritožil ni. Bolj pa, ko se boino z pisanjem med seboj znanili, bolj se bomo različnih narečij navadali. Le pero v roke dragi prijatli! in pisajte v maternim jeziku prav veliko koristnih reči za svoje rojake in hvaležni vam bodo oni in njih vnuki. Dokler bomo pa premišljevali, kak<5 de bi mogli pisati, bomo zmiraj zadej ostajali. Ta je ravno žalostna na Slovenskim, de imamo tolikanj pismoukov, pa le malo pisavcov, ki bi pisali koristne reči razniga zapopadka, kterih nam tako zlo pomanjkuje. Kaj ima domovina od tega, če si se v šoli slovenskiga pismenstva naučil, če je pa tvoja pismenost le jalova vednost? le prazen meh brez moke? Taki prazni pismouki so — kakor smo se že prepričali — še le domovini v veliko škodo zato, ker drugim, ki niso tako, kakor oni, pismenstva izučeni, veselje pisanja kalijo, ker vse spiske očitajo, ki po njih glavi niso. De bi jih muri popil, take sovražnike lastne domačije! Še dan današenj velja, kar je slavni Vodnik v letu 1799 govoril, rekoč: »Kadar koli kake krajnske bukve na dan pridojo, ima sledni kaj čcz jezik godernati, enimu je' preveč po hrovaško, drugimu preveč po nemSko in tako naprej; jez pravim: mi moramo krajnske slovenske besede poiskati sem ter tje po deželi raztresene in na to vižo skup nabrati čisto slovenšino«. — Dobrih slovenskih gramatik nani ne inaDjka, ki nas učijo, kako imamo pisati. Dokler pa ne bomo od raznih reči pisali in veliko veliko pisali, nam bo zmiraj slovenskih besed manjkalo ia to pomanjkanje je nar veči zaderžek slovenskiga slovstva. Upamo pa, de se bodo verli domorodci zmiraj bolj pisanja poprijeli v prid in čast svoje domovine! V Novi cah jiin je pot odperta, od raznih reči pisati: kdor nam kaj koristniga v natis pošlje, naj bo prosti kmet in rokodelec ali pa žlahten gospod, z veseljem bodemo vse sprijeli, ne gledavši na pisavca, ampak na to, kar je pisal". — 0 novem pravopisu kaže vrednik: MMi nobeniga k pisanju v novim pravopisu ne silimo in dajemo vsak spisek v Novice tako, kakor ga prejmemo". — Persiljena opomba str. 32 pravi: nKer smo se že večkrat prepričali, de nekteri še ne vedo, kaj de je narnen kmetijskih in rokodelskih Novic, jih hočemo tega prijazno podučiti, kar pa z tem nar gotovši doseči misliino, če jim pervi oglas c. k. kmetijske družbe pred oči postavimo, kteiiga je ona po prijetim c. k. vikširu dovoljenju iz Dunaja, v nemškim jeziku nied občinstvo dala . . . Prosimo, naj ta oglas posebno tisti dobro in na tanjko preberejo, ki do zdej še niso vedili, de morejo spiski naših Novic razniga zapopadka itd. biti". — V opombi str. 36 prosi vredništvo, naj vsak razodene mu svoje pravo iine, in naj nihče ne zaraeri, če njegovega sostavka ni dalo še v natis, ,,ker se zmiraj po redu ravnamo, v kterim sostavke dobivamo. Več pa, ko ima vredništvo zaloge, bolje jc. Z serčno radostjo moremo reči, de se je med Slovenci v ti reči novo, veselo življenje zbudilo". — nLe iz tega nameiia darao pričijoči sostavek (Ne korun ampak krompir) v natis, de 7ias g. pisatelj ne bo enostranosti dolžil. Prijazno razjasnjenje je prav, strastno prepiranje nam je pa grozno zoperno, zatorej se ga vedno ogibamo in prepira željne spiske na vso moč zatirauno . .. Kaj pa je prav ? Tega ni v stanu vsak presoditi, 8icer bi kolobocija prava slovenšina bila. Vsak pameten Slovenec mora sam želeti, de se v bukvah saj čista slovenšina perhrani — te besede rajnciga gosp. škofa Ravnikarja so bile in bodo vodilo vredništva Novic". — Posebej o pesništvu pa se je izpovedal dr. Blenveis 1. 44 v spisku: Na eni strani sinešua, na drugi resnična, ki se glasi kakole: nNekiga ktneta je sinek prašal: ,,Oče! povejte mi vunder enkrat, kaj neki so verzi, v kterih pevci svoje pesnii pišejo; celo leto si že glavo ubijam, pa ne morem nikakor praviga zvediti". Oče, ki tega sam ni vedil, mu odgovori: aVerzi so verstice, ki zaporedama sledijo, na popirji nikoli od eniga kraja do druziga ne sežejo, in večidel na sredi na naglama prenehajo; dostikrat je clo ena versta veliko krajši od druge, če je pevcu nategama besedi zmanjkalo". —• Pri marsikterim pevcu zares verzi niso nič druziga, kot gole versticein dostikrat je ena krajši od druge samo zato, ker so mu besede pošlje; od praviga pevskiga duha ni duha ne sluha. Pevec (pesmenik) mora rojen biti, pravi star pregovor; današnji dan pa že vsak pesme dela, in se ubija, de mu pot po čelu stoji. — Iz starih pripovedk je znano, de je nekdej krilati konj na svetu bil, ki so ga Pegaza imenovali, in kteriga so le pesmeniki jezdarili. Od tistih časov še dan današnji Pegaza jezdariti toliko pomeni, kakor pesmi zlagati. Imenitni Pegaz pa je le prave pesmenike nosil, vse druge derhali ni na sebi terpel, ter jo je na tla potlačil. Tacih pevčkov, ktere Pegaz jezdari, namesto de bi oni Pegaza jezdarili, (sie reiten nicbt, sie werden nur geritten), tacih pevčkov je dan današnji cela truma. Ni bolj zoperniga na svetu, ko slaba pesem — naj tedaj opusti peti, kterimu pesem ni dana! Sej je tudi ravno tako lepo in častno brez verstic kaj dobriga pisati: vsi nc moremo prepevati, pa tudi treba ni! Naj nam pravi pesmeniki prepevajo in s svojimi pesmami serca razveseljujejo: radi jih bomo poslušali. Vsak drugi pa, ki ni zato rojen, nej pesništvu slavo da, de ne bodo od njega rekli: nTa tudi vprega Pegaza v galejo". IV. 1846. nNovo leto se je za Novice prav veselo začelo, nobeno leto ni toliko deležnikov vnovič pristopilo, kakor letos" — tako se ponaša vredništvo v četrtem tečaju, in pohvalivši pisatelje za lnnogotere dopise koj v začetku pravi: rČe nam bodo dragi prijatli iz raznih krajev slovenskih dežela poredama za Novice kaj pošiljali, bodo one irae slovenskiga časopisa čedalje bolj zaslužile in od dne do dne svoj namen bolj spolnovale: podučenje v kmetijstvu in rokodelstvu, omikanje slovenskiga jezika in naroda". V ta namen je spisal Bleiweis sam na pr.: nDobler, sloveči umetalnik. Gotovi pomočki zoper rosenje v posteljo pri otrocih na prošnjo nekiga učitelja. — Svarilo kmetam, ki tobak pijejo. Opoinin, kdaj korun saditi. čuden, pa poterjen pomoček, de svinja mlade prasce sesati pusti. — Kmetovavci na noge — nad gosence in kebre! Živinsko zdravništvo. Stavljenje koz ali osepenc je velika dobrota. — Vbod vampa, kadar živino napenja. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. Korun je zacel na Kranjskim po več krajih gnjiti. Kervomočnost ali kervoscanje. •— Popis perve sadne razstave v Ljubljani. Alojzjeviše. Tomaž Jugovic, mizar v Stari Loki na Gorenskim. — Dober svet gospodarjem in gospodinjam zavoljo klobas. Baron Klesheim pesnik. Mehkiinu lesu ličnost likaniga terdiga dati. Ali se sinejo ptuji rokodelci viši ceniti, kakor domači?" — V manjših spisih in oznanilih kaže nam na pr.: BSlovenca (Ravnikarja) tudi Francozje časte; o Pircu misijonarju in njegovim pisanji: de bi imele Novice v rokah vsaciga dobriga Slovenca biti. Pelin vsacimu kašlju nikakor ne služi in samolastno ozdravljanje je nevarna reč. S serčnini veseljem pozdravimo Drobtince — naših Novic ljubo sestrico. Gospodarjem in gospodinjam, naj nikar ne pripustijo navadniga neumniga ribanja, ki je od ene strani nepotrebno in le lenobi dekel služi, od druge strani pa hišam silno škodljivo. Lena dekla misli, de naj ji voda in povodinj stori, kar sama z žaganjem in ribanjem noče storiti. — 0 slabim zraku v majhnih kočah z veliko družino. Podobar, kteri se ne uči, ostane mojsterskaza. Kje si slovenski umetnik, de izdeluješ iz lepiga kamna ali pripravniga lesa z umetalnim dletam Andreje in Herbarte Turjaške, Valvazorje, Dolinarje, Vodnike, Kopitarje in sto druzih? — Od koruna in njegove gnjilobe; od napiedovanja v rokodelstvu. Eden druziga mora bezati (čevljar čevljarja, pek peka itd.), potlej gre vsaka reč naprej. — Prošnja do rodoljubov za slovenske imena krajev po Koroškim in Štajarskim. — 0 novim pravopisu, o Novicah in njih orlu, o dokladah, de le kar v Novicah in od vredništva na svitlo danih dokladah stoji, za to daja vredništvo odgovor itd." — Knjižica 3. pa, ktero je spisal dr. J. Bleiweis posebej, je flMiloserčnost do žival", na svitlo dala c. k. kmetijska družba, v polah deležnikam Novic 1. 184G brez vsiga plačila. 0 bukvicah teh govori str. 56 in str. 80, da jih je le 100 iztisov odveč in se dobivajo a 10 kr. pri Blazniku: nOd vsih strani slišimo veliko hvalo teh bukvic. Bog daj, de bi jih vsak otrok, pa tudi odrašeni Ijudje po Slovenskim prav pridno brali in si tu dane poduke globoko v serce vtisnili!" Znovim pravopisom je pričel dr. Bleiweis četrti tečaj, češ, s tem stopimo v kolo z drugimi Slovani, da oni naše, mi pa njih bukve labko beremo: nZdej ta, zdej uni pravopis, Novicam ličnost jemlje in bravce moti. Rodoljubni Slovenci niso svojoglavni, ampak si v občnokoristnih rečeh radi roke podajo. Z radostjo in ponosam zamoremo reči, de so vsi slavni slovenski pisatelji tudi pisatelji Novic, in de nar bolj sloveči raed njimi so jeli sploh pisati v občnim (Gajevim) pravopisu". — nRes! poslednji čas je bil de so Novice na dan prišle, sicer bi nam bili mestniki in pa tisti kmetje, ki se veliko ž njimi pečajo, vso slovenšino pokazili. Novice, ktere se krog in krog zmirej bolj razširjujejo, so sedej živa bramba zoper to pačenje in mešanje slovenskiga jezika itd". — BCe na koncu leta sami sebe vprašamo, ali snio skozi leto častitljivim deležnikara storjene obljube spolnili, zamoremo z dobro vestjo reči, de smo se dan na dan in na vso moč prizadevali, de bi Novice svoj namen dosegle. — Rekli bi, zvesto de smo naraembo dosegle tečaja. — Tode služabnici molk, sodba spodobi se Vam! — Zahvalivši se za skazano podporo ter priporočivši za v prihodnje pisateljem, obljubivši v naslednjem tečaju prilogo BKemijo Vertovčevo" pa lično podobo Pija IX. v 1. 48, poslavlja se vredništvo v 1. 52, češ, kakor nove naročila kažejo, bode število prejemnikov Novic prihodnje leto še veče. „Vidi se, de se je zopet nova ljubezin do miliga materniga jezika vžgala. Veseliga serca tedaj vzamemo slovo od dragih bravcov z besedami Vodnikovinii: Veselo se kaže nov letašnji dan, —¦ Nam serce ne laže ne letas no lan". — Kaka je bila tedaj Bleiweisova slovenščina, naj pričuje njegovih v 1. 41 danih Dvanajst (še sedaj) zlatih svetov hišnim gospodarjam: 1. BHočeš dobro živino imeti, pridno ji strezi: kar si ji storil, ti bo obilno povernila, in ne ona od tebe, ampnk le ti od nje boš dobiček imel. Živina je kmetovavca nar veči bogastvo. 2. Kdor svojo njivo zanemari, nje vrednost na pol zmanjša. 3. Ljubiš svoje otroke, pridno obdeluj svoje polje. 4. Pri ženitvi glej pred vsim na dobro gospodinjo; 8 tako boš vesel živel, tvoje preraoženje bo rastlo od dne do dne, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Ce nisi vedno doma, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. če se gospodar potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obeh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne veš, ali si boš zamogel vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blago gre gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestf gnoja, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lepim redi zgodi, in vse nasvojim raesti stojf. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gre pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kako delo opravljajo; skerbi za gnoj in polje dobro gnoji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnoji, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri oči: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubi, kakor v enim tednu pridobi. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristjane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad moli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večer sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo".