Učimo se od Čehov! Najpred moramo Slovencem povedati, da — ako pišemo o čehih, stvar tudi nas zadeva. Kakor so namreč naši južni biatje Hivati veliko s tem pridobili, da se je država z Ogerskim kraljeetvom, kamor spada tudi trojedna kraljevina, pogodila, tako bi tudi za nas Slovence vsaj v narodneni oziru brž bolje bilo, ako dosežejo Čehi, za kar si prizadevajo, da namreč država tudi českemu kraljestvu da, kar mu po jzgodovini in zapri8eženih deželnib pravicab gie. Cebi namreč zahtevajo, da so v svojem kraljestvu gospe-dje, ne podvrženi ustavakom v dunajskem državnem zboru, kakor to tudi dežele ogerskega kraljestva niso. Kakor se pa poslanci z Ogerskega zastran s k u pnih državnih zadev v delegacijah s poslanci nasega državnega zbora posvetujejo, tako bi tudi Cebi za skupne zadeve radi pošiljali svojih poslancev, in tu bi zatirane naiodne pravice Slovencev zagovornikov in prijateljev našle, kterih zdaj nemajo. Zatoraj bi zmaga Čehov tudi naša zniaga v narodnem in brez dvoma tudi v gospodarskem oziru bila. Kakor že iz tega vidite, držijo se Cehi — kljubu temu, da jim je skoro vse nasprotno — ediuo pravega ravnila: Kar je naše, je naše, in o svojih staiodavnih, državnih in deželnib pravicab ne pustimo soditi poslancem drugih dežel na Dunaju, ampak hočemo biti sami gospodje v svojem kraljestvu; kar pa vkupni državi gre, hočemo tudi s poslanci vseh drugih dežel v skupnem zboru pretresovati in določevati. Tako govorijo in delajo neustraseni Čehi že od 1. 1860 sem, ko Schmerlingov ustav ni pustil Cehom veljati njih deželnih pravic. Še bolj odločuo so se ustavljali odj. 1867 sem, ko je Beust Magjarom vse dovolil, Čehom pa in nam vsern drugim pokazal vrata pred dižavnim zboiom, češ, da naj vsi skušajo tukaj se puliti z nemškimi liberalnimi ustavaki, kteiim se je že po Schmerlingovi volilni postavi poskrbela umetua večina; a Čehi so rekli: mi ne gremo v t a državni zbor, ker mu ne piisojamo pravice, da bi govoril o stvareh, v kterih imamo le mi pravico govoriti. Ko se je pa po direktnih volitvah umetna večina še celo pomnožila, so postali Cehi še bolj odločni ter pravijo: Ako nismo mogli iti v Schmerlingov in Beustov državni zbor, zamoiemo zdaj še manj, ker ne smemo in ne moremo starodarnih deželuih pravic pomnoženi umetui večini nemških ustavakov na milost J7tdati. Ker torej čehi v državni zbor in zarad enostranske volilne postave tudi v deželni zbor ne giedo, ampak želijo pred vsem sprave z vladarjem, to je: samouprave českemu kraljestvu, zatorej moiajo tolikokrat voliti. Po 2 — 3krat vsako leto jim veleva vlada na volišče zdaj za državni, zdaj za deželui zbor, innarod česki se ne vtrudi, ampak gre in voli vsakokrat tiste poslauce, katere mu nasvetujejo modri vodite1 j i: Polacki, Rieger, Zeitbamer, Klam — Martinic itd., možje, o katerih naiod česki ve, da mu previdno in stanovitno varujejo najvišjo politično dobroto: državno in narodno samostalnost in svobodo. In da narod v teb zadevab sluša in spostuje glas svojih voditeljev, to je nja slava, pa tudi gotovo poroštvo končue zmage! Poslednje volitve v deželui zbor so pa še zarad tega silno važne, ker se je vlada močno zanašala na nml adočehe", to je one česke vetrnjake, ki so, kakor pri nas ,,inladoslovenski" liberalci, hujskati začeli proti previdnim in skušenim voditeljern državnopravne stranke, češ, da dosedaiija politika nič ne velja, ampak je tieba iti v deželni in državni zbor in pri ustavakib, odločnih nasprotnikih, moledovati za pravico! Ceski naiod je pa tem mladočeskim vetinjakom kakor onim, ki so se na nje zanasali, kaj cudno posvetil. Mladočehi so bili postavili v kmečkih skupinab 22 kandidatov po mestih pa 11, vseb skupaj torej 33. Zraagali so pa le v 6 kmečkib okrajih, v mestni sku- pini pa povsod propali! Torej še te tolažbe nemajo, da bi ninteligencija", ki biva po mestih, za mladočesko — izdajalsko politiko bila! Smrtai udarec vetrnjaški pritiklini na Ceskem je pa še posebno to, da nista niladočeska voditelja, dr. Sladkovski in dr. Čižek, dobila nadpolovične večine glasov, in bo torajož ja volitev: v Jil emni ci (Starkenbach) dn6v 6. avg. rned grofum Harahom (staroSebom), Čižekom in (ustavakom) Kotter-jem; v Kolinu pa dne 15. julija med Ruml-nom (staročehom) in Sladkovski-jem. Brž ko ne bodo zgubljeni ustavaški glasovi na obeh krajih ravno tako ,,mladima" do zmage pripomogli, kakor so nemškutarji in —nevedneži v Brežicab iiberalnemu dru. Vošnjaku pod roke segli; pa vse to ne bo zbrisalo resnice, da česki narod za mladočeske vetinjake ne mara. — Nasproti onim š e s t erim mladočebom pa stoji 40 voljenih staročehov, v mestni skupini pa dozdaj 42, tako da je vseh staročeskih poslancev voljenih 82! Ogromna večina narodnih volilcev je toraj zopet sijajno pokazala, da niti vlada Čehov upogniti, niti mladočeska pritiklina jib preslepiti ne more, kar je silno častno za narod in utegne tudi — odločilno biti! Kaj bi se naj S1 o v e n c i iz tega učili ? Pred vsem drugim ene reči, ki je v ustavnem življenji neobhodno potrebna. Ta pa je pokoršina (disciplina), da namreč ljudstvo, kakor na Českem posluša glas veljavnih in poštenih domoljubov, in posebno ob volitvah ne odstopi od mož, katere so nasvetovali pošteni domoljubi. Med poštene, vsega zaupanja vredne domoljube pa štejerao le one, ki se drže gesla: ,,Vse za vero, dom, cesarjai" Eno brez druzega ne sme in tudi ne more biti, sicer nastanejo neštevilne zmesnjave, kakor jib imamo zdaj, ko so nemški in slovenski liberalci vrh vseh drugih nudlog v državi še vpibali razpor med dižavo in kat. cerkvijo, ker so ,,vero" zbrisali iz slovenkega programa. Ker so pa s tem med nemške liberalce pobegnili, so si tudi za domačo reč roke zvezali, kajti, ce hočejo prijateljstvo z nemškimi liberalci ohraniti, jih ne smejo z narodnimi tirjatvami nadlegovati, sicer se prijateljstvo brž razdere. Zatorej smo doživeli v državnem zboru za vse Slovence sramotno prikazen, da so nemški liberalci dru. Razlagu ploskali in Bpravo" klicali, ko je pri pretresovanji ^verskih" postav liberalne pesmice krožil in govoril, kakor ne more nobeden pravi katoliuan govoriti, da so pa liberalni ploskalci brž utibnoli, ko je isti dr. Razlag nekatere skromne narodne želje razkrivati začel. Ves svet tudi ve, da so liberalni slov. poslanci, nehoteč nvere" iraeti v programu, tudi federalistično stranko zapustili in nSlovenijo" na klin obesili, čes, da manjse skupine — po dr. Razlagovih becedab — samovlasti (avtonomije) ne strpijo! — Domoljubuega sočutja do ,,cesarja", do vladarske rodovine, nočemo vavno odrekati onim, ki so ,,vero" iz slovenskega programa zbrisali; cudno se nam pa zdeva, zakaj da list, ki je glasilo liberalnih Slovencev ter sovraštvo proti kat. cerkvi razodeva da ne more bolj, postavne kralje na Francoskem in Španskem zasmehuje in psuje, republiko pa v zvezde kuje. Toraj eno brez druzega ae moremo biti, in pravi slovenski domnljub je, ki stoji pod zastavo: nVsezavero, doru, cesarja!" In ker ima ter mora tudi imeti stianka svoje glasilo ali časopis, po kterem svoje misli in namene razodeva, morate vi, pošteni kuietje, te liste brati, da ostanete v duševni zvezi s6 svojimi prijatelji in vodniki. V ta uamen služi posebno štajerskim Slovencem naš nGosj'odar", kranjskim rNovice", goriskim in tržaškim posebno nGlasu, vsem je pa sploh namenjeu ,,Slovenec", ki od lanske jeseni v Ljubljani izbaja. Vsi ti listi drže se istib načel kakor česki iu nemški federalisti, in le v zvezi s temi zamoremo sčasoma Sloveuci to doseči, da nas v narodnem oziru niti nemškutar niti labon, v verskem in cerkvenem pa brezverska srojat dušila ne bo. Sami seveda nič ne zamoremo, ker nam je nemškutarstvo in brezverski liberalizem mesta in ,,gospodo" večidel povse okužil. Če bi pa ljudstvo, v kterem je še vera in postenost doma, zvesto se držalo poštenih voditeljev, kakor se jih drži česki narod, ter ne bi poslusalo liberalnih zvijačnikov, bi se zmaga pravične stvari močno pospešila. Slovenci! berite to in dobro preudarite!