502
Književnost.
Utiškega. Cezar neposrednje nastopa prav malo. Pokazati nam je hotel pesnik, kako silno požrtvovalna, nesebična in brezobzirna celo za najsvetejša krvna čuvstva more oziroma mora biti ljubezen do svobodne domovine. In nositelja te ideje sta v tej drami ravno Bruto, ki zabode lastnega očeta, češ ker je „tiran", in Porcija, junaška žena, ki je pripravljena za svobodo domovine dati vse. Ideja sama ne moremo reči, da ne bi bila velika in plemenita. Ali ogreti nas njen nositelj Bruto ne more tako, kakor je to hotel in nameraval doseči pesnik Tresič. Vse zaman: Naše simpatije so še zmirom na strani Cezarjevi ! Te simpatije se ne moremo otresti, če nam pesnik v še tako lepi luči kaže Bruta, a Cezarja slika kot tirana. Bruta lahko občudujemo, a s Cezarjem sočuvstvujemo; zanj smo se pač že od mladosti navajeni ogrevati in zavzemati. In tega navdušenja za Cezarja nam ne more pa ne more ohladiti niti plemeniti Bruto niti junaška in krepostna Porcija. Kdo bi se ohladil za Cezarja, če ga sliši govoriti Brutu:
„A1 čuj za dobro Rima sto ja kanim: Ja moram satrt kliku oligarka, Uspostavit jednakost; u krv puka, Što posve se izrodio, novu Uciepit klicu, sva gradjanska prava Podieliv svima provincijam Rima, Svud naselbine i uljudbu rimsku Po svietu dižuč! Tako narod neče Lijenošču na obču smutnju biti.
Obuzdati ču pače rasipnike, Lihvarstvo zatrt, tu rak-ranu puka, I zlata moč, da časti budu dane Po zasluzi, a ne po krvi i zlatu.
Presušiti cu močvare, a rieke Otvorit ladjam; sagraditi luke U svakom moru i na okeanu; Prosvietlit puk i poljedjelstvo diči; A Rim če biti čudo, kakvo nisu Ni pjesnici u masti zamislili ..."
Cezar je bil pač velikan, s katerim se moreta v svetovni zgodovini meriti samo papež Inocencij III. in Napoleon I. — Odtod naše sočuvstvovanje z njegovo žalostno smrtjo. Priznati pa moramo Tresiču, da nam je lepo vodilno idejo svoje drame pokazal res lepo in veličastno, kolikor je le moglo njegovo spretno pero, in kolikor mu je dopuščala zgodovinska resnica. Spretno in verno po zgodovini je narisal tudi vse druge osebe v drami. V nji vidimo živo in zanimivo opisano vse takratno rimsko življenje: vidimo brez-idealnost plebejcev, lahkomiselnost in lasciv-nost  plemenite   mladeži   in   ostanek,   seveda
samo mal ostanek stare rimske poštenosti in možatosti . . . Drama ima trajno vrednost. Pesniku odkrito čestitamo.              Dr. M. P.
v
Ccška književnost.
Julske Alpy. Českeho pruvodce po alp-skych zemich slovanskych čast druha. Vydal Česky odbor „Slovenskeho alpskeho družstva. S puvodni mapou, 2 panoramaty, 3 diagramy a planem mesta Lublane. Nakladem vlastnim. — Tiskem „Politiky" v Praze. V komisi knih-kupectvi Fr. Rivnače v Praze. 1901. — Čehi so zasnovali poseben češki odbor „Sloven-skega planinskega društva", kateri deluje jako marljivo. L. 1900. je bil že izdal „Voditelja" skozi Savinjske planine, kateri je našel med hribolazci obče priznanje. Tu imamo pa „Vodi-telja" po Julskih planinah. Spisali so ga po lastnih izkušnjah gg. prof. Ant. Dvorak, dr. Bohuslav Franta, prof. dr. Karel Chodounsky, inženir O. Laxa, L. Mareš, dr. Stanislav Prachensky in dr. Vladislav Ružička s pomočjo več slovenskih članov našega planinskega društva.
Knjižica je spisana po načinu Baedeckerjevih knjižic. Za naše planine je sedaj najboljši „Voditelj", kar jih imamo. Spisana je seveda v prvi vrsti za Čehe. Zato popisuje vso pot od Prage do Ljubljane; seveda govori o mestih na kratko. Za splošnim geografskim, geološkim, botaničnim in zoološkim opisom Julskih planin slede posamezne partije: Trbiž z okolico, Pontebba, Chiusaforte, Rezjuta, Predel, soška dolina in savska dolina do Ljubljane. Turistu bo posebno dobro služil priloženi zemljevid, ki obsega celo planinsko skupino z natančno zaznamovanimi višinami.
Češki odbor „Slov. plan. duštva" obljubuje, da izda še slične „ Voditelje" po Karavankah, po Karnskih in Dinarskih planinah in po slovenskem obrežju Adriatskega morja.        M.
Slovanske Starožitnosti. Dil I. Puvod a počatky naroda slovanskeho. Svazek I. Zdpsal dr. LuborNiederle. Praha, Brusik i Kohout. 1902. Str. XV in 205. 80. - Niederle nadaljuje Safafikovo delo. Obširno govori o izvoru slovanskem. Pri tem se opira posebno tudi na antropološke momente, katerih važnost tako poudarjajo novejši učenjaki, n. pr. Virchow i. dr. Posebno iz oblik lobanj hočejo dokazati, kje so v gotovem času bivali Slovani in kje Nemci. No navadi imenujejo Slovane „kratkoglave" v primeri z Nemci, ker so slovanske glave baje bolj široke od nemških. Na pokopališčih prejšnjih stoletij preiskujejo potem lobanje in