Mtwtmrn r goiorini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ■^i>iiCT«acwBCTroiiMUWiiMiBiirawwMiiaii< um1 frvmjmK. ix.**mmmas&d&r< ftv* &9m* ► v - - ~ i innrrnroMrumn—r^iffiyiiniiniwiriiiiiiii—■wm« iwi uk\w« Cena posamezni številki Din 1'50, TRGOVSKI liIST i časopis ca trgovino, Industrijo In obrt. Ifaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, ■eiečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953, LETO XI. ■rt«* h*, •■'hiuhmmmmm Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 13. septembra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 109. I. M.: Katastrofalno pomanjkanje vagonov. Že dva meseca hira gospodarstvo v Sloveniji radi popolnega pomanjkanja praznih vagonov za prevoz blaga. Intervencija za intervencijo, spomenica za spomenico — vse nič ne pomaga. Prometni položa j namesto da bi se zboljšal, se zaostruje od dneva do dneva. Človek, ki se vozi skozi Slovenijo in motri položaj raz vagon-sko okno, misli, da praznujemo velik narodni praznik. Vse postaje so prazne kot izumrle, nikjer nobenega življenja in blagovnega prometa, ki bi moral biti sicer v tej dobi najživah-nejši. Ni ga dneva, da ne bi moral en ali drugi rudnik ustaviti obrata, ker nima kam nakladati premoga, ko obstoja vendar naredba, da se morajo prvenstveno kriti potrebe premogovnikov. Odjemalci pa medtem z nervozno nestrpnostjo čakajo poši-Ijatve premoga, da vzdržijo svoje obrate. Vsaj ni čuda, ko je že samo Trboveljska premogokopna družba z zapadlimi naročili za 25.000 ton v zastoju. Pod takimi prilikami je morala va-gonska kriza najti odjeka na izvozni-škem kongresu, ki je v prvi vrsti poklican, da razpravlja o neprilikah, ki ovirajo in ogrožajo naš izvoz. Mnogo-bjrpjne brzojavne pritožbe in pismene vloge radi pomanjkanja vagonov, so dale generalnemu direktorju državnih železnic ing. B. Gjuričiču povod, da je skušal obrazložiti vzroke današnjega kritičnega stanja prometa. V svojih izvajanjih je.predvsem ugotovil, da je število naročil za vagone v ccli državi porastlo od normalnih 3.000 vagonov dnevno na 8.000 do 8.500 vagonov dnevno. Razpoložljivih 40.000 tovornih voz, ki v normalnem času popolnoma krijejo potrebo tonaže, za sedanjo intenzivno požetveno sezono ne zadošča. Inozemske uprave nam tudi žal baš v izvozni sezoni ne morejo trajno priskočiti na pomoč in vsled tega nastaja v tej dobi redno vsakoletno občutna kriza, katero se skuša ublažiti s tem, da se skrajša nakladalne in razkladalne roke od 24 na 6 ur. V nadaljnem poročilu pa je ing. Gjuričič moral priznati, da je sedanjo krizo poostrilo dejstvo, da se je železniška uprava v svojih dispozicijah zaračunala. Mislila je, da bo pred žetvijo gotova s transportom materijala za drugi tir na progi Novska—Zemun in sicer v glavnem s prevozom pragov, skret-nic in drobnega materijala za pritrjevanje tračnic. Medtem pa se je prevoz tega materijala zelo zavlekel, pritisnila je žetev in transporti pokvarljivega blaga, sliv, žita, ostalega sadja in sladkorne pese, so pričeli mnogo preje, kakor je železniška uprava pričakovala in tudi v večjem obsegu, kakor se je to moglo naprej računati. S forsiranim delom je železniška uprava prišla vendarle tako daleč, da bodo s 15. septembrom končani transporti materijala za gradbo drugega tira. Tedaj se računa, da bo znaten kontingent visokostenskih odprtih vagonov razpoložljiv za civilni tovor. En del teh vagonov se je oslobo-dil že s 1. septembrom. Vse te fatalne konstatacije le dokazujejo to, kar že davno vsi vemo, da obstoja v naši železniški upravi nezdravo forsiranje gradbe ob nepravem' času, ki nam namesto koristi donaša škodo. Vsa obetanja, da se bo situ- acija v drugi polovici meseca septembra poboljšala, ko bodo transporti lahkopokvarljive robe končani, nas ne morejo več prepričati, da bi jim verjeli. Na izvajanja gen. ravnatelja Gjuri-čiča je ugotovil tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič na izvozniškem kongresu, da je porast naročil na področju ljubljanske železniške direkcije mnogo manjši od onega v ostalih pokrajinah, da pa je situacija baš tu že dva meseca trajno kritična ter pokrije železniška uprava komaj 10 odstotkov naročil. Ožigosal je posebno zadnjo naredbo, da postaje preko gotovega števila ne smejo sprejemati od strank nadaljnih vagonskih naročil. S konkretnimi navedbami je ilustriral prilike, ki nastajajo v naši industriji, rudarstvu in v izvozni trgovini vsled katastrofalnega pomanjkanja voz. Omenjal je tudi, da je kriza baš v ljubljanski direkciji dosegla vrhunec ter da je neposredna pomoč nujna. Konstatacije in suhe številke o naši prometni krizi so napravile velik vtis. Tudi zastopniki ministrstev so uvideli, da bo treba nekaj ukreniti. To je čutil tudi g. generalni direktor železnic. Ljubljanski delegati so se vrnili s kongresa z obljubo gen. direktorja, da je poskrbel in odredil odpomoč. In res je dobila ljubljanska cjirekeija nekaj vagonov aviziranih — toda le na papirju. Od aviziranih 'vagonov pa ne pride efektivno v Slovenijo dnevno niti polovica, tako da obratujejo premogovniki samo tedaj, kadar izjemoma dobijo par vagonov za nakladanje. Vse ostale industrije in interesenti pa so prepuščeni usodi. V geogradu prevladuje, kakor nam kažejo dopisi, ki jih imamo v rokah, mnenje, da lesna trgovina in druge industrije lahko že nekoliko potrpijo, ker prvo so slive, potem sladkorna pesa in nato vse drugo — dočim se les po njihovem mišljenju ne bo tako hitro pokvaril, če par mesecev čaka. Žalostno je, da se najde celo ministrstvo, ki ima take nazore o sedanji prometni krizi in potrebah našega izvoza in po vsem, kar se dogaja, še apelira na našo uvidevnost. Pri_ tem pa se dogaja v zadnjem času še nekaj, kar zelo poostruje krizo, namreč, da nam Italijani ne vračajo več praznih naših vagonov, na katerih izvažamo les in druge proizvode v Italijo, marveč, da so začeli v veliki meri izkoriščati te vagone pri povratni vožnji in nakladajo na nje blago, ki je namenjeno v Avstrijo in na Češkoslovaško. Po obstoječih mednarodnih predpisih jim tega ne moremo zabraniti, vendar je vsak vagon, ki gre v severne države, za naš izvoz velika izguba. Končno čujemo, da je na vicinalnih progah po Sremu in Vojvodini mnogo praznih voz, ki jih vsled pomanjkanja lahkih lokomotiv za te proge ne' moremo odpremiti naprej. Z ozirom na vse te kalamitete, ki delajo situacijo brezizgledno, je danes Zbornica za TOI brzojavno opozorila g. predsednika ministrskega sveta na nevzdržno prometno situacijo in ga naprosila, da nujno in energično odredi, da se sedanje dezolatne prilike zboljšajo. VI. gospodarski kongres v Beogradu. V soboto in nedeljo, dne 8. in 9. I. m. se je vršil v Beogradu šesti gospodarski kongres, ki se je bavil z aktuelnimi gospodarskimi vprašanji. Udeležile so se ga poleg vladnih zastopnikov z ministri za finance, za trgovino in industrijo in za šume in rudnike na čelu najvišje osebnosti iz Beograda in posameznih pokrajin. Slovensko gospodarstvo so na kongresu zastopali predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin ml., zbornični član g. 'K r e j č i, zbornični tajnik g. Mohorič in tajnik Zveze industrijcev g. inž. Š u k 1 j e. Kongres je otvoril s primernim nagovorom predsednik beograjske trgovske zbornice g. Radojlovič in v svojem nagovoru poudarjal važnost gospodarskih kongresov za dobrobit našega splošnega gospodarstva. Izkušnja kaže, da so se tekom časa uresničile marsikatere zahteve, katere so stavili dosedanji kongresi. Nadalje je čestital osješki zbornici k njeni 75-letnici in predlagal udanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil kongres minister za trgovino in industrijo g. dr. S p a h o, ki je želel kongresu v njegovih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskih prilik največ uspehov. Vlada se zaveda velikih nalog na gospodarskem polju, posebno v današnjih časih se bo radevolje posluževala pri izvrševanju teh nalog sodelovanja gospodarskih krogov. Po govoru dr. Spaha je podal izčrpno poročilo o uspehih dosedanjih kongresov tajnik industrijske zbornice v Beogradu g. Miličevič. Po njegovem poročilu je od 203 zahtev iz resolucij do sedaj osvojenih 132 zahtev ali 66%. Deloma je bilo izpolnjenih 39 zahtev ali 19%, 32 zahtev ali 15% pa je ostalo neupoštevanih. G. poročevalec je nadalje še podrobneje analiziral zahteve gospodarskih kongresov in ugotovil, da prizadevanja uradnih krogov, da se ugodi zahtevam gospodarskih kongresov, kot najvišjega in za to najbolj poklicanega foruma našega celokupnega gospodarstva, v' praksi še niso pokazala rezultatov, kakoršnih bi smeli upravičeno pričakovati. Na to je sledilo poročilo podpredsednika beograjske trgovske zbornice g. Stanojeviča o izvozni trgovini v pretekli izvozni dobi. V svojem poročilu je ugotovil, da je dejanski izvoz v tej dobi zaostal za izvozom, ocenjenim na lanskem kongresu, za 650 milijonov, ker proti pričakovanju nismo izvozili nič pšenice in koruze. V nadaljnih izvajanjih je stavil konkretne predloge, kako je pospeševati izvoz, da bo ustrezal našim dejanskim razmeram in posebno podčrtaval potrebo, da se sestavi gospodarski program ob sodelovanju vseh političnih skupin in gospodarskih krogov, ki naj bi bil obvezen za vse vlade. Potrebno pa je tudi reorganizirati konzularno službo, da bo v polni meri vstrezala potrebam našega gospodarstva. V debati o tem poročilu je tajnik ljubljanske zbornice g. Moli o r i č opozarjal na kritičen položaj izvoza iz Slovenije vsled pomanjkanja vagonov. Ljubljanska direkcija ne more zadovoljiti pri 10% naročil. Vsaki petek mora Trboveljska premogokopna družba ustaviti delo do pondeljka, dočim druga podjetja ne morejo izvažati. Prosi generalno direkcijo, da ublaži to pomanjkanje. V zvezi s to opozoritvijo je generalni direktor Gjuričič pojasnjeval pomanjkanje vagonov in poudarjal, da se železniška uprava z vsemi močmi prizadeva, da se to pomanjkanje odpravi, direktor konzularno-trgov-skega oddelka g. dr. P r e d i č pa je napovedal reorganizacijo konzularne službe, pri kateri se bodo v polni meri upoštevale želje gospodarskih krogov. V zvezi s poročilom o stanju izvozne trgovine je podal tajnik splitske zbornice g. Bujič poročilo o pasivnih krajih in izvozu ter o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se pasivnost zmanj- MEDNARODNA POGAJANJA ZA SPREMEMBO BRZOJAVNIH TARIPOV. V pondeljek se je v Bruslju pričelo zasedanje kongresa Mednarodne brzojavne unije, na katerem so zastopani delegati 65 držav. Kongres je predvsem namenjen razpravam o spremembi brzojavnih tarifo v. Maksimalno število črk pri besedah v šifriranih brzojavkah naj bi se znižalo od 10 na 5, istočasno naj bi se tarife znižale za 30 do 40 odstotkov. Ker bi ta sprememba pomenila poti razitev brzojavnega prometa za code-brzo javke, se Mednarodna trgovska zbornica zavzema za 5Q-odstotno znižanje tarif, tako da bi pri zmanjšanju maksimalnega števila črk na polovico ostali stroški šifriranega brzojavnega prometa nespremenjeni. Istočasno se bo na kongresu razpravljalo tudi o splošnem znižanju tarif za običajne nešifrirane brzojavke. * * * ŽELEZNICA SOLUN—BIT0LJ. Z dekretom grške vlade se izreče auuliranje 80.000 kosov v nemški lasti se nahajajočih obligacij železnice Solun—Ritolj, skupaj z 21 kuponi. Nemška vlada je potom nemškega poslaništva že protestirala proti anuliranju, ker to uničenje ni vsebovano v določbah versailles-ške pogodbe. O odgovoru grške vlade še nismo brali. Ljubljanska borza. Tečaj 12. septembra 1928. Povpra- ševanje Din Ponudba Din DBVIZB: Am.ste.rdam 1 h. gold. . . Berlin 1 M Bruselj 1 belga ...... 13-5375 22-82 13-5675 7-9114 9-9237 1097-10 8*0335 276-56 67-02 22229 Budimpešta 1 pengS . . Curih 100 fr 1094-10 8-0036 275-7,(» 56-82 Dunaj 1 Šiling London 1 funt Newyork 1 dolar Parii 100 fr Praga 100 kron Tret 100 Ur 168-27 296-60 169-07 298-66 Hmelj. Hmeljski trg. (Poročilo sekcije hmelj-skih trgovcev v Celju.) Celje, 12. septembra. V okolici Polzele in Braslovč je kupčija še vedno mirna. Nakupovalci zahtevajo le prvovrstni hmelj, za katerega plačujejo 35 do 39 Din. Srednje in slabše blago ponujajo producenti. V vranskem in šenitpeterskem okolišu je razpoloženje v kupčiji nespremenjeno. Lanski hmelj lepe zelene barve se plačuje po 26 do 30 Din, letošnji prvovrstni pa po 35 do 38 Din. Boljše partije so dosegle tudi 40 Din. Nakupovalcev je zelo mnogo, producenti vsiljujejo slabše blago. V gornji Savinjski dolini je položaj nespremenjen. Štev. 109. iHimmMwiiuiuw4auK! ša. Posebno naglasa, naj se izvedejo dela za povečanje produkcije, kakor melioracije, boljša izbira semena, delitev občinskih zemljišč, pripravnih za obdelovanje itd. Na to je podal referat o živinoreji g. Popovič, tajnik izvozniškega ndruženja v Beogradu. V svojem poročilu je prišel do zaključka, da se živinoreja in ž njo vred tudi izvoz ne razvija v taki meri, kakor bi bilo pričakovati. Vlada bi se morala prizadevati, da se povzdigne naša živinoreja. O gospodarskem svetu je poročal g. dr. B e 1 j a n iz Osjeka in se v svojem poročilu zavzel za čimprejšnje konstituiranje v tem smislu, da bi zbornice pod zaščito gospodarskega sveta postale povsem neodvisne predstavnice gospodarskih in socijalnih interesov svojega področja. Po tem poročilu se je kongres prekinil in nadaljeval naslednji dan. V nadaljevanju kongresa naslednjega dne je predstavnik sarajevske zbornice g. K a j o n , kateremu se je pridružil tudi podpredsednik osješke zbornice g. Eisner, podal deklaracijo gospodarskih krogov Bosne in Hercegovine in v ostrih besedah kritiko-val sistematsko zapostavljanje gospodarskih interesov Bosne in Hercegovine. Odgovarjal mu je predsednik kongresa g. Ra doji o vic, ki je pomirjevalno vplival in naglašal potrebo složnega nastopa, da more gospodarstvo izpolniti svoje naloge na-pram državi in sebi. Na to so sledila poročila o socijal-ni zakonodaji in o zaščiti domače podjetnosti.' G. dr. Stojadi novic i je v svojem poročilu o socijalni zakonodaji ugotovil, da se naša gospodarska politika napram socijalni politiki vsekakor zapostavlja. Skrajni čas je že, da se začne naša socijalna politika enkrat vendar že ozirati tudi na interese gospodarstva, ne pa samo na interese delavstva. V poročilu o zaščiti domače industrije je g. dr. Popovič dokazal potrebo, da se pospeševanje domače industrije posta- vi na novo, sigurno podlago in v ta namen uveljavi poseben zakon. V zvezi s tem poročilom je guverner Narodne banke g. B a j 1 o n i navajal težave domače mlinske industrije, koji preti pogin, ako ji ne dojde pravočasno pomoč. V debati o poročilu je inšpektor ministrstva trgovine in industrije g. dr. Lazarevič navajal, da je naša industrijska politika nesigurna, ker imamo skoz in skoz agrarni parlament, ki za industrijo nima mnogo razumevanja. Poleg tega naši konzumenti le preradi dajejo prednost tujim izdelkom tako, da se morajo naši produkti večkrat deklarirati za tuje, da jih je mogoče prodati. Na to je sledilo poročilo tajnika Zveze industrijcev v Ljubljani g. ing. Š u k 1 j e j a o oblastnih samoupravah in njihovem budžetiranju in finansiranju. O tem poročilu priobčimo na drugem mestu poseben članek. Končno je sledilo poročilo o oceni izvoza v bodoči izvozni dobi. Izvoz se ceni na 6984 milijonov Din. Po tem poročilu so se prečitale in sprejele resolucije, katere priobčimo v prihodnji številki, na kar je predsednik g. Radojlovič zaključil kongres. RAZSTAVE IN SEJMI. Razstava sodobne kulture v Brnu (ČSR). Posetniki razstave sodobne kulture v Brnu se opozarjajo, da je Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu z odlokom z dne 15. avgusta t. L, štev. 61.646 dovolila 50% popust pri povratku iz omenjene razstave v dobi do 21. septembra 1928 za vse vlake, razen S. O. E. Na češkoslovaških železnicah velja za posetnike popust 33% za potovanje v Brno in nazaj. Solunski velesejem. Mednarodni semenj v Solunu se vrši letos od 30. septembra do 15. oktobra t. 1. in ne kakor je bilo doslej rečeno od 16. do 30. septembra t. 1., ker se je morala prireditev iz tehničnih razlog odložiti na 15 dni. Gospodarstvo Rumunije. Poročilo iz Bukarešte pravi po zagotovitvah dobro poučenih krogov, da izkazuje državno gospodarstvo v prvih sedmih letošnjih mesecih primanjkljaj 8520 milijonov lejev. To dejstvo je naravnost strahotno in ga je na prvi pogled tudi težko razumeti. Vladni krogi navajajo kot vzrok zanikrno plačevanje davkov in da je treba to bolj energično vzeti v roke. A gospodarski krogi vidijo vzrok v raznih »panamah«, to je gospodarskih polomih, poneverbah, korupciji itd. Imeli so petrolejsko panamo, ki je stala Ru-munijo pet milijard lejev. In če vzamemo še druge zraven, ki so pravkar prišle na dan, dobimo skupni znesek, ki odgovarja primanjkljaju. Samo najhujši boj proti sicer vsegamogoč-ni korupciji more rešiti Rumunijo pred finančnim polomom. Če bo šlo tako dalje, kot je doslej, je bankrot neizogiben. Zasebnemu gospodarstvu se ne godi dosti bolje kot državi. Sedaj se že ve, da letošnja letina ni bila dobra. 81. avgusta je sklenil ministrski svet, da bo potom sindikata bank in trgovcev importiral južnoameriško koruzo. Koruza je v Rumuniji glavna hrana prebivalstva, a suša je letošnji pridelek v veliki meri uničila. Smo že pisali o tem. Mislili so, da bi pripravili kmete do pšenične hrane namesto koruzne, a ta misel se praktično ne da izvesti. Prvič je znano, kako težko je kmeta pregovoriti na spremembo; drugič pa moramo vedeti, da je bilo v Rumuniji današnjega obsega pred vojsko obdelane s pšenico 4,200.000 hektarjev zemlje, sedaj je pa s pešnico posejanih samo 3,200.00 hektarjev. Vrhutega se je pa še relativni pridelek skrčil in je padel od 16 hi na 12 hi na hektar, povprečno. Zelo se je pomnožilo število kon-kurzev, še bolj pa njih obseg. Tekstilna družba »Postavul« je šla v kon-kurz s pasivi nad 300 milijonov lejev in je to največi dosedanji konkurz v Rumuniji.- Sploh zaznamuje tekstilna panoga največje insolvence in se nahaja v izrecni krizi. Umetno negovana in po previsoki zaščitni carini razvajena ni znala ta industrija prenesti prodajne krize, nastale vsled Zmanjšane kupne moči prebivalstva. Gospodarski krogi poudarjajo, naj bi se na zgledu mlade rumunsKe tekstilne industrije učile vse dežele, ki so bile v zmoti, da že samo visoka zaščitna carina zadostuje za uspešnost domače industrije. Še na eno točko v temni skupni sliki opozarjajo: Rumunske državne železnice so zelo pasivne. V vladnih krogih hočejo omiliti to zlo deloma z omejitvijo avtobusnega in tovorno-avtomobilnega prometa. Ravno tako, kakor tudi mislijo, da bodo brzo se dvigajoče cene žita mogli znižati z drakoničnimi odredbami proti žitnim trgovcem. S samimi administrativnimi odredbami se ne da dosti napraviti. Treba je iti zlu do dna, a Rumu-nija nima ljudi, ki bi mogli to storiti. V zadnjem času beremo zopet zelo veliko o pogajanjih med Rumunijo in Nemčijo in neprestano tudi o stabilizacijskem posojilu. Spričo gori navedenih težkoč v rumunskem narodnem gospodarstvu bo pa gotovo treba še čakati. ZANIMIVA FINANČNA USTANOVITEV V LONDONU. Ustanovili so v Londonu skupino šestih novih finančnih družb. Pečale se bodo s finančnimi kupčijami v Nemčiji, Švici, Avstriji, Ogrski, Češkoslovaški, Franciji, Španiji in v skandinavskih državah. V Londonu mislijo, da gre za podružnice nedavno ustanovljene Belgian Finance Company. Eden od ustanoviteljev novih družb je upravni svetnik B. F. Cie. Vsako družbo so opremili samo s 100 funti glavnice. Belgian Finance Co so ustanovili sredi letošnjega julija v Londonu kot finančno investicijsko družbo za doma in za inozemstvo. Delniška glavnica 500.000 funtov. Smo že pisali o tem. + Dr. Karol Šavnik. Dne 11. t. m. je po daljši bolezni umrl ravnatel j podružnice poštne hranilnice v Ljubljani g. dr. Karol Šavnik. Rodom iz Kranja se je po dovršenih študijah posvetil finančni upravni službi, zbog svoje izredne nadarjenosti pa je bil kmalu poklican v službovanje v dunajsko finančno ministrstvo. Tu se je v kratkem času tako poglobil v teorijo finančne vede, da je veljal za enega prvih strokovnjakov v teoretičnih finančnih vprašanjih. Po preobratu se je vrnil v Ljubljano in postal po uki-njenju poverjeništva za finance delegat ministra financ v Ljubljani. V letu 1927. je bil odpoklican z mesta delegata in imenovan za načelnika v ministrstvu financ in bil v tej lastnosti že po par mesecih imenovan za ravnatelja podružnice poštne hranilnice v Ljubljani. Bil je komaj v 54. letu starosti. Truplo pokojnikovo so prepeljali v Kranj, kjer je bilo v torek popoldne položeno k večnemu počitku v domačo zemljo. Naj počiva v miru. Industrija. Avstrijska sladkorna industrija. Pridelek sladkorne pese v Avstriji bo po mnenju strokovnih krogov letos dober in tudi sladkorna vsebina v pesi se je dvignila. Nasproti lanski kampanji ra-čunijo z 10-odstotnim poviškom pridelka. Pri tem je pa v istem razmerju narasel najbrž tudi konsum in bo mogla kriti domača produkcija tako kot lani ca 65% domače potrebe. Poraba sladkorja raste vsled dvigajoče se produkcije sadnih sokov in vsled večjega eksporta slaščic in čokolade. Nekateri krogi prihajajo z načrtom zvišanja carine na sladkor, da bi imeli pridelovalci pese večjo pobudo za razširjenje s peso obdelane zemlje. A taka carina, tudi če bi jo avstrijski parlament sklenil, bi mogla stopiti v veljavo šele v trgovski pogodbi s Češkoslovaško, kar bi pa pač prav težko šlo. Četrtletna seja mednarodne zveze valjane žice se bo vršila v tekočem mesecu. Posvetovali se bodo o pristopu srednjeevropske skupine . Seznamek strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi. Ministrstvo za trgovino in industrijo je objavilo t. septembra 1926 po točki 4 občih opazk k XV. delu predloga zakona o obči carinski tarifi seznamek strojev in strojnih delov, ki se iz zgoraj omenjene točke 4 izdelujejo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V »Službenih Novinah« z dne 30. avgusta 1928, št. 200 je objavljena izpopolnitev nekaterih točk tega seznama, obenem pa tudi pripomba ministrstva: Če se uvažajo stroji in strojni deli, našteti v teni seznamku in v prejšnjem seznam-ku, razzglašenem pod I. br. 1826, kot specijalne vrste, ki se ne izdelujejo v državi, izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo v vsakem poedinem primeru posebna potrdila, potrebna za brezcarinski uvoz. Po izpopolnjenem seznamu izdelujejo se (po tarifnih številkah v predlogu zakona o obči carinski tarifi): Tz tar. št. 646. Parni kotli, tudi z opremo: Iz 1. Za parne stroje do 18 atmosfer pritiska z ogrevno površino do 500 m'-' in s površino rešetke do 20 m-. Grobe in fine armature za parne kotle, tz 3. Cilindrični rebrasti ekonomizerji in pregrejevalci pare. Iz tar. št. 647. Plinski generatorji za plinske motorje s premerom generatorja do 1000 .mm. Iz tar. št. 648. Lom oko ti ve za tire do 0-76 metra širine- t Zalogovniki (tenderji) za vse vrste tirov. Iz tar. št. 651. Iz 2. Vodne turbine: F ranči-sove turbine za vse vodne padce s kolesom od 200 do 1800 mm zunanjega premera, z navpično in vodoravno osjo, enostavne, dvojne in spiralne. Peltonove turbine za vodni padec nad 20 in, s kolesom od 120 do 1500 nim zunanjega premera. Turbine patent >Banki«. Vsa železna oprema za turbine vseh vrst. Iz tar. št. 653. Kmetijski stroji: Iz 2. Sejalnice za koruzo do 4 vrste. •Sejalnice za sladkorno peso do 4 vrste. Stroji za kopanje. Iz tar. št. 654. Stroji, s katerimi se obdelujejo: Iz 1. Les in rezbarske snovi: Polni jarmenik (Vollgatter), normalnega tipa, za debla s premerom 400. Vodoravni jarmenik, normalnega tipa, za debla is premerom 650, 800, 950, in 1200 mm. Beneški jarmenik! vseh velikosti z avtomatičnim dovajanjem debel in brez njega. Težke prečne žage, normalnega tipa (schvvere Baumstammquersage), s premerom 500, 750, 1000 mm. Lahke prečne žage, normalnega tira (leichte Baumstammquersage), s premerom 500, 750, 1000 mm. Nihalna žaga (Pendelsiige), normalnega Upa, s premerom žage 500 do 800 mm, z zgornjim, spodnjim in kotnim pogonom. Žage za obrobljanje z vozičkom na valjih (Besaumkreiissage mit Schiebetisch), normalnega tipa, s premerom žage 500 do 600 mm. _ Krožne žage z železnim stojalom, normalnega tipa, s premerom' žage 400 do 800 mm. Krožne žage z napravo za vrtanje podolgastih lukenj (Kreissage mit Langlochbohr-vorrichtung), normalnega tipa, s premerom žage 400 do 700 mm. Naprava za luknje 250 X 150 X 30 mm. Krožne žage z lesenim stojalom, normalnega tipa, s premerom žage 400 do 700 mm. Mizarske krožne žage, normalnega tipa, s premerom žage 300 do 600 mm. Žaga za obrobljanje z železnim stojalom, normalnega tipa, s premerom žage 600 do 700 mm. Krožna žaga za letve in paralelno obrob-Ijanje, normalnega tipa, s premerom žage 600 do 700 .mm, z največ 7 listi in največjo debelino letev 100 mm. Žaga za rezanje na mero (Abkiirzsage), normalnega tipa, s premerom žage 600 do 700 mm. Ista konstrukcija z mizo, iz profiliranega železa z eno in dvema krožnima žagama. Vretena za krožne žage, normalnega tipa, za premer žag od 3aubenzylindersage). 'Stroj za spehovanje dog, širokih do 120 milimetrov in dolgih do 1100 mm (Dauben-fiigesage) Dvojni stroj za skrajševanje, poševno obrezovanje in utorjanje dog, širokih do 120 mm in dolgih 11(X) mm (doppelte Daubenab-kiirz-, Abschrag- und Krdsemaschine) Stroj za izrezovanje dna s premerom do 650 mm (Bcdenrundschneddemaschine) Iz 2. Kovine, kamenje'in druge snovi: Stenski vrtalni stroj z dosežajem do 500 milimetrov. Stoječi vrtalni stroj z ono hržimo, z dosežajem do 500 m, za vrtanje lukenj do 18 mm premera Ln 95 mm globine. Stoječi vrtalni stroj z dvema brzinama, za ■vrtanje lukenj do 25 in do 30 mm premera in do 160 mm globine. Stoječi vrtalni stroj z dvema ibrzinama in premično mizo, za vrtanje lukenj do 35 mm premera in do 160 mm globine. ■Brzotekoči stoječi vrtalni stroj s stebrom za jermenski pogon, za vrtanje lukenj do 23 mm premera in do 155 mm globine. 'Stružnica z vodilnim vretenom (Leitspin-deldrehbank). Razdalja med konicama 2800 milimetrov, višina konic 230/375 mm. Stroj za brušenje kamenja. Iz tar. št. 658. Imenovani stroji in njih deli: Iz 1. Mlinarski: Enostavni in dvojni prenosni mlini, dvigala (Auiziige) za mline, stroji za mešanje moke, stroji za čiščenje moke. Iz 3. Strojarski: Valjčnica za usnje (Leder-w a lzm aschin e). Drobtinice čre,sla z lesenim stojalom (Loh-brecher mit Holzgestall). iDrobil n ice čresi a z železnim stojalom (Lohbrecher mit Eisengestell). Sodi za strojenje z avtomatičnim pogonom in brez njega (Gerbfasser mit automatische m Antrieb und olrne automataschen Antrieb). Sodi za gnetenje z avtomatičnim pogonom in brez njega (Walkfasser mit aulumati- schem Antrieb und ohne automatisohen Antrieb). Mlini zn Čreslo (Lohmiihlen). Sita za čreslo (Loihsiebe). Iz 5. Keramični: Vsi stroji za izdelovanje zidne in strešne opeke. Iz 11. Za drugo industrijo: Kompletne stiskalnice za klobuke iz klobučine in slame. Stroji za parjenje tobaka: Pookov stroj za paralelno rezanje tobaka (tobačni pariinik »Pock«). *.j Stroj za avtomatično tehtanje in vklada-nje tobaka. Bobni za sortiranje rudniških proizvodov. Deti strojev: transmisije, nastavni obroči, spojke, ležaji, stenski okviri, podnožne plošče, konzole vseh vret in dimenzij. Kolesa za jermen. Lesena kolesa za 'transmisije. Zamašnjaki, rezkana zobata kolesa, jeklena, polžasta in zobata kolesa za verige vseh vrst in dimenzij: ■Cevi iz litega železa do 500 mm v prerezu. Vse vrste in dimenzije rezervoarjev za vodo, olje, nafto, petrolej itd. Kotli in aparati za izdelovanje alkohola. Vsi deli strojev iz litega železa, jekla in brona, raizen specialnih delov, ki jih izdelujejo specialne tvornice. (Za te specialne dele strojev izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo [V. oddelek] potrdila, potrebna za brezcarinski uvoz.) 660. Sesaljke (brizgalnice), injektorji, in industrijski ventilatorji: 3. Injektorji, razen onih za lokomotive. 4. Industrijski ventilatorji vseh vrat in dimenzij. 062. Stroji: Transporterji za prenos vsakovrstne tvarine. Krožni transporterji. Stroji za bagranje suhe zemlje, vseh tipov. Elevatorji. Prenosnice. Okretnice. Poljske kovačnice. Škarje za prikrojevanje (Zurichtsohere) furnirjev, širokih do 1(X)0 mm. Škarje za oblikovanje (Formatschere) furnirjev, širokih 500 do 1000 mm. Stroj za brušenje lupilnih rezil, normalnega tipa, za debelino rezil do 1400 mm. Avtomatični .stroj za brušenje rezil, dolgih 600, 700, 800 in 1000 mm. Stroj za brušenje rezil za oblanje, dolgih 400, 500, 600 in 700 mm. Stroj za ostrenje žag s premerom do največ 800 min. Stroj za ostrenje, žag, z .lesenim stojalom, v premeru največ 800 mm. Stroj za krivljenje plešem. 'Stroj za rezanje plešem. Iz tar. št. 663. Dinamski stroji, alternatoi ji in elektromotorji vseh vrst do vštetih 50 IIP, razen elektromotorjev za tramvaje, specialnih dinamskih strojev za razsvetljevanje železniških voz in ‘specialnih dinamskih strojev za zvarjanje. Iz tar. št. 664. Transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji in elektrode: Iz 1. Transformatorji do vštetih 500 kilo-vvattamperov sile in 10.000 voltov napetosti. 681. Ladje: iz 1. Rečni parniki do 600 registrskih ton nosilnosti. 2. Ostale ladje. Št. 682. Vlačilne ladje, tanki in pontoni vsih dimenzij. Iz ministrstva za trgovino in industrijo . v Beogradu, Evropska kovinska industrija in ameriška konkurenca. Mednarodna zveza jekla bi mogla pri svoji sedanji organizaciji komaj konkurirati proti eventualnemu razširjenju severoameriške jeklene industrije na trgih, kjer prodajajo sedaj njeni producenti. Manjka predvsem vsako skupno nastopanje v vprašanju cen, v prodajnih in plačilnih pogojih in manjka tudi skupni prodajni urad. Samo z izgradbo v tej meri bi se lahko napravile posamezne kontinentalne zveze, ki bi bile tudi pripravno sredstvo za skupno postopanje vseh producentov, ki pripadajo jekleni zvezi. Ustanovitev teh posameznih zvez je že dolgo nameravana, a do ustanovitve še ni prišlo; Nemci so bili sicer za to, a belgijske jeklarne so bile proti. Ameriška jeklena industrija se pripravlja sedaj za eksport; osnovala je lastno zvezo za izvoz jekla in hoče pregovoriti tudi angleško železno industrijo, da ji pristopi. Kontinentalna jeklena zveza bi imela tedaj blok ameriške in angleške jeklene industrije proti sebi, ki bi postal kontinentalni zvezi nevaren zlasti v časih konjunkturnega nazadovanja. Ni izključeno, da mislita anglosaški industriji s pomočjo dum-pinga na osvojitev novih eksportnih trgov. Dumping obstoji v tem, da doma drago prodajam, zato da lahko nastavim za eksport nizke cene. Morebiti bodo imele naznanila ameriške jeklene industrije glede nameravanega razširjenja inozemske prodaje in pa slejkoprej v Angliji obstoječa mržnja proti priključitvi h kontinentalni zvezi to posledico, da se bo s tvorbo omejenih posameznih zvez sedaj bolj energično pričelo. Je še dosti težkoč, zlasti v Belgiji in Franciji, iker je tam le malo nacionalnih organizacij in bodo potrebna zato številna posamezna pogajanja. Na pristop Anglije h kontinentalni zvezi v krogih kontinentalne jeklene industrije sedaj ne računi jo več. Večji nabavni stroški anglosaške industrije danes skoraj ne pridejo več v poštev, posebno še, ker se zlasti kovinska industrija v bojih za nove prodajne trge ne ustraši izgub. Ker je anglosaška prodaja povečini domača, se tem laže lahko nastavijo bojne eksportne cene. Trgovina. Sprememba trgovine r Št. Vidu pri Ptuju. Trgovino Davorina Tombaha v Št. Vidft pri Ptuju je kupil gospod Ivan Kaše, trgovec v Podlehniku pri Ptuju. Konferenca srednjeevropskih produktnih borz. Sestale se bodo 28. t. m. v Brnu na Moravskem na posvetovanje. V seji bodo razpravljali o korakih, ki so jih napravile posamezne borze pri svojih vladah glede pristopa in ratifikacije mednarodne ženevske pogodbe. Dalje bodo razpravljali o labsko-donavskem kontraktu, o trgovini z ječmenom za va-renje pri železniškem transportu itd. Premog. Na Angleškem so s 1. septembrom zvišali ceno premoga za domačo porabo za 1 šiling pri toni in so producenti obenem naznanili, da se bo cena v oktobru najbrž zopet povišala. Na Nemškem se bodo zopet posvetovali o zvišanju cen za rjavi premog. Že zvišanje blagovnih tarif na železnicah bo to zahtevalo, čeprav je državno razsodišče izjavilo, naj se kurivo vsled tega nikar ne podraži. Z zvišanjem blagovne tarife se podražijo tudi razne surovine in pomožne snovi rudarstva. V poljski Šleziji so nedavno sklenili zvišati mezde za 4, 6 in 9%. Ker so na Poljskem domače premogovne cene visoke, je za kritje višjih mezd računiti s podraže-njem eksportuega premoga, vsaj za nekatere vrste. V Češkoslovaški se pripravlja konflikt z ostrovskimi rudarji, kojih zahteve so lastniki rudnikov odklonili. Denarstvo. Redukcija hranilnih obresti na Ogrskem. Bančni krogi na Ogrskem niso zadovoljni z obrestno mero pri hranilnih vlogah, ki znaša 4% oziroma 6%. Zlasti jim je na poti dejstvo, da je 70 odstotkov vseh hranilnih vlog vezanih in da morajo plačati zato banke višjo obrestno mero 6%. Ta obrestna mera ni v soglasju z možnostmi placiranja bančnega denarja in jo hočejo zato sedaj znižati. PO SVETU. V Vojvodini so nabrali v juliju in avgustu za 20% več davkov kot lani, čeprav sta dohodninski in prometni davek ‘letos manjša. Naredbe se sedaj strožje izvajajo. Packard Motor Co, koje predsednik se nahaja v svrho vpeljave novega mo-deal sedaj v Evropi, je v prvi letošnji polovici imela za 65% večji eksport kot lani. Avtomobili Packard so v Ameriki najbolj na glasu kot prvovrstni. Ivan Hribar: 120 Moji spomini. Bilo je to takrat, ko je v občinskem svetu med ostalem mislil, da je primerno porabiti tudi mojo ustanovitev »Ljubljanske kreditne banke« za to, da mi iz-podnese županski stol. Vendar so pa ti glasovi proti banki bili osamljeni in pri dr. Tavčarju tem ne-pojmljivejši, ker je bil mojo ponudbo za vstop v upravni svet »Ljubljanske kreditne banke« brez pomisleka sprejel in je tudi potem napadu ostal še v upravi tega po njegovem mnenju neželjenega denarnega zavoda. Splošno je vladalo umevanje za naloge banke. Med prvimi, ki so 'brezpogojno odobrili ustanovitev, je bil veletržec Fran Kollmann, katerega sem tudi voliti dal v upravni svet in ki je do smrti ostal banki zvest, podpirajoč jo z izdatnimi denarnimi vlogami. Danes se seveda ne najde nikogar, ki bi ne bil prepričan o koristi banke in o njeni veliki važnosti za naše narodno gospodarstvo. Popolnoma pa se bode ta važnost izpoznala po par desetletjih, kajti »Ljubljanska kreditna banka« ima danes v sebi vse pogoje za to, da postane finančna velesila. 12./III. 1913. 39. Dalmatinsko parobrodarstvo. Pasažirska zveza Dalmaeije s Trstom bila je pastrka »Avstrijskega Lloyda«. Ko sem se v prvič leta 1877. peljal v Dalmacijo, potreboval sem šest dni vožnje do Kotorja, kamor dandanes brzi parniki prihajajo v 24 urah. Da-si se je po časnikih veliko razpravljalo o zapuščenosti Dalmacije in o slabih nje zvezah z državo, vendar je »Avstrijski Lloyd« ostal gluh za vse pritožbe. Nekoliko boljše uredile so se prometne razmere z Dalmacijo še-le od takrat, ko se je po inicijativi in krepki energiji ogrske vlade ustanovila na Reki »Ogrsko-hrvatska parobrodarska družba«. Le-ta je postavila v službo nekaj dobrih osebnih parnikov in je uvela tudi brzo paroplovbo. Z ozirom na te razmere izgubil je kmalu Trst skoro ves osobni promet z Dalmacijo, kajti kdor je hotel tjekaj potovati, peljal se je zaradi udobnosti vožnje in prihranka časa skozi Reko. Vse te razmere proučeval sem na večkratnih svojih potovanjih v Dalmacijo in prišel sem do prepričanja, da bi za Avstrijo zelo potrebno bilo ustvariti v Trstu posebno veliko parobrodno družbo, popolnoma neodvisno od »Lloyda« in sicer parobrodarsko družbo samo za Jadransko morje. Ko je »Ljubljanska kreditna banka« otvorila v Splitu svojo podružnico, izkristalizoval se je ta načrt v meni do konkretnih oblik. V Dalmaciji poslovalo je pet malih parobrodarskih družb, ki so oskrbljevale osobni in tovorni promet med pristanišči dalmatinske obale. Te družbe so bile: »Societa Zaratinac v Zadru, Pio Negri & Co. v Šibeniku, Serafino Topič na Visu, Fratelli Rismondo v Makarski in »Ragusea« v Dubrovniku. Zastopnike le-teh sklical sem leta 1902. v Split na posvetovanje. V tem posvetovanju obrazložil sem jim svoj načrt, po katerem naj bi se njihova mala parobrodarska podjetništva združila v veliko družbo, katera naj bi prevzela tudi brzoplovbo. Po mojem načrtu imela bi bila družba zahtevati od vlade vso tisto subvencijo, katero je dotlej plačevala za oskrbljevanje osobnega prometa in za prevažanje pošte posameznim podjetjem in pa »Avstrijskemu Lloydu«. Dalmatinski parobrodarji sprejeli so moj načrt radostno, rekoč, da z njegovo uresničitvijo prihaja nova doba za avstrijsko obrežno parobrodarstvo. Po pisanem dogovoru pooblastili so me soglasno, da začnem z vlado v tem smislu pogajanja. — Iz Splita odpeljal sem se na to takoj k predsedniku pomorske vlade v Trstu pl. Ebnerju. Kar strmel je, ko sem mu pokazal zapisnik o posvetovanju v Splitu. Opomnil je, da si je že vlada sama prizadevala spraviti dalmatinske parobrodarje pod en klobuk, a da so se vsa njena prizadevanja razbila ob njihovi trmi. »Vi znate delati čudeže!« vzkliknil je ter je izjavil, da je misel ustanoviti veliko parobrodarsko družbo mesto dosedanjih malih, in izključitev »Avstrijskega Lloyda« od parobrodarstva v Dalmaciji, popolnoma v smislu nje- govih intencij ter da hoče to namero pri centralni vladi podpirati iz vseh svojih sil. Prosil sem ga nato še, poročati o stvari na Dunaj, kar je tudi obljubil. Par dni nato peljal sem se sam na Dunaj in oglasil sem se pri takratnem trgovskem ministru v o n C a 11 u. Tudi le-ta — o stvari že poučen — je sprejel projekt z velikim veseljem; odkazal me je pa na referenta o parobrodarstvu, dvornega svetnika D e 1 -lesa. Le-ta — po rodu Slovenec — izrekel je, da ga zlasti veseli, da se je misel reformacije parobrodarstva v Jadranskem morju sprožila od ’ slovenske strani. Povedal mi je, da ima poročilo o stvari že od pomorske vlade v Trstu in izjavil je, da bo urelničitev projekta odkritosrčno in z vso močjo podpiral. Tudi je izjavil, da je odločno za to, da se »Lloyd« umakne iz Dalmaoije, češ, da mora naloga »Lloydova« biti, skrbeti predvsem za daljno plovbo. Dodal je še, da domača obrežna plovba ne spada v eno družbo z daljno plovbo, katera ima vendar vso drugačno nalogo. ; Ako se Lloyd« — tako je dejal Delles — »reši skrbi za Dalmacijo, lahko mu bo, da za našo prekomorsko trgovino veliko stori. Po drugi strani pa se bo nova, kapitalsko krepka družba, mogla samostalno dobro razvijati ter postati sčasoma tako močna, da ovlada celo Jadransko morje.« Prosil sem ga, naj po predsedniku Ebnerju vpliva na »Avstrijski Lloyd«, da se ne bo proti vil novemu projektu. Rad je to obljubil. Glede na to njegovo obljubo, peljal sem se nekoliko dni kasneje k »Avstrijskemu Lloydu« v Trst. Tamkaj me je sprejel predsednik B ec h er. Prijazno sicer, vendar pa tako, da sem takoj izprevidel, da mu moj projekt ni všeč. Izjavil je, ko sem se poslavljal, da se »Avstrijski Lloyd< — ako bo vlada hotela — seveda ne bo protivil mojemu projektu, češ, saj nas ima vlada itak v rokah, ker nam plačuje subvencijo. Sedaj se je začela trnjeva pot za uresničenje mojega projekta. Treba je bilo nešteto posvetovanj in intervencij v ministrstvu na Dunaju in pri pomorski vladi v Trstu. Obenem pa se je pokazalo, kako »Avstrijski Lloyd« razumeva svojo obljubo, da se ne bo protivil novi uredbi, ako bo vlada za njo. (Dalje prihodnjii.1 T'TISKOVIN ZA TROOVCS, OBRT-^ MUCE* INDUSTGIKE IN URADE, r LASTNA KNMOOVEZNtCA. Ustanovljeno 1852. TEOD. KORN LJUBLJANA POUANSTA CESTA ST. 8 (prejo Henrik Korn) Krovec, stavbni galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. CENTRALNA KURJAVA Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konzerve in litografiranlh ambalaž. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana. Velika koncentracija v berlinskem prometu se pripravlja. Veleberlinska cestna železnica, podzemska železnica in omnibusna družba se hočejo spojiti v delniško družbo z glavnico 400 milijonov mark; s tem bi se berlinsko prome-tovanje racionaliziralo in bi se prihranilo letno 5 milijonov mark na davkih. Povišanje blagovnih železniških tarif v Nemčiji bo znašalo okoli 10% in bo stopilo v veljavo najbrž 1. oktobra. Zvišanje tarif v osebnem prometu se bo izvedlo nekoliko pozneje. Dohodkov bo, kot smo že poročali, 250 milijonov mark več. Poljska industrija cementa zaznamuje že dalj časa prav ugodno konjunkturo. Tovarne, ki so imele prej prav malo dela, svojo produkcijo neprestano zvišujejo. Harrimanovo mangansko koncesijo v Ciaturi (Kavkazija), ki jo je vsled ne-rentabilnosti ameriška skupina opustila, so spremenili v sovjetski trust. Har-riman bo dobil od sovjetske vlade v 15-letnih obrokih 3,450.000 dolarjev. Državno zavarovalnico proti požarom bodo ustanovili na Ogrskem. Razume se, da bo zveza zavarovalnih družb proti nameravani ustanovitvi takoj protestirala. Zunanja trgovina Češkoslovaške v avgustu se je zaključila z velikim aktivom 464 milijonov Kč (lani 3 milj. Kč pasiv). S tem je aktivnost od januarja naprej samo še za 180 milijonov manjša kot je bila lani v odnosnih osmih mesecih. Jugoslavija je prodala v avgustu Češkoslovaški za 37-2 milj. Kč blaga, kupila je pa tam za 110-4 milj.; naša bilanca je torej visoko pasivna. Cene železa na Nemškem rastejo še kar naprej; prejšnji teden so narasle za 2 do 3 šil. pri toni. Petrolejske družbe Anglo American Oil Co, Royal Shell, Anglo Persian in National Benzol Co se pogajajo v Parizu glede stabilizacije cen za bencin. Črnega premoga so nakopali na Francoskem v juliju 4,254.000 ton, koksa so pa napravili 370.000 ton, za 125.000 ton več kot je znašala mesečna povprečnost leta 1913. Bombaževe tkalnice na Nemškem beležijo za avgust nadaljno padanje prodaje in naročil. Kupci z ozirom na kolebanje cen malo kupujejo. Tudi plovbne tarife hočejo na Nemškem dvigniti, in sicer s 1. oktobrom, tako kot blagovne železniške. tembra t. 1. pa glede dobave 500 komadov termelitne opeke. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede natiska raznih tiskovin. — Pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica Direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1800 m cevi za parno kurjavo. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 18. septembra t. 1. pri Tntendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1928 do 31. marca 1929. — Dne 29. septembra t. 1. pri Kg. redarstvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave plaščev, bluzn in samokresov za policijsko stražo. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 22. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave kvasa. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) TRŽNA POROČILA. MARIBORSKI l'RG, DNE 7. SEPTEMBRA 1928. Trg je bil le srednje založen, toda dobro obiskan. Bilo je 23 slaninarjev, 25 s' krompirjem, čebulo in kuitnareami in 15 s sadjem naloženih voz na trgu. Cene so bile pri sla-ninarjih in domačih mesarjih 'kakor pretečeni teden. Perutnine in domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 15 do 35, kokošem 40—50, gosem in racam 50 do 80, domačim zajcem 10—30, grlicam 35 do 40, kanarčkom 50—100 za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju Din 1-20 do 2, paradižnikom 0—8, čebuli 2-50—3, česnu 8—10, hrenu 5—8, maslu 40—55, siru 30 do 80 Din za kg, solati glavnati in endiviji 0-25 do 2, zeljnatim glavam 1—3, ohrovtu 1—2, karfiolu 2—8, kurnarcam 0-20—2, kolerabi 1-25—1-50 za komad, mleku 2—2-50, smetani 10—14 za liter, olivnemu o lij u 22—26, bučnemu olju 18—22 za liter. Sadju: jabolkam 3 do 6, slivam 4—6, posušenim 9—12, breskvam 14—16, hruškam 4—8, orehom 36 do 40 za kg, limonam 1—3 za komad. Cvetlicam 0-25—5, z lonci vred 10—50 Din za komad. Lesena in lončena roba se je prodajala po navadi 0-50—100 Din za komad, brezove metle 2—5, lesene grablje 6—8, vile , 8, cepci in držala za kose, sekire itd. 9—10 Din. Seno in slama na mariborskem trgu. V •sredo 5. t. m. je bilo 16 voz sena, 4 voze otave in 6 voz islame, v petek 7. t. m pa 9 voz sena, 1 voz otave in 3 voze slame na trgu. Cene so bile senu 90—140, otavi 110 do 120, slami 45—100 za 100 kg, slami tudi 1-75—2 Din za oteip. RAZNO. V industriji bombaževih predilnic se vršijo pogajanja med češkoslovaškimi, nemškimi, belgijskimi in francoskimi 1 predilnicami glede ustanovitve kartela. Reremo, da bo kartel v najkrajšem času ustanovljen. Ogrske predilnice zasledujejo snovanje z največjo pozornostjo in premišljujejo, kako bi h kartelu pristopile. Evropska zveza za. rejo kožuharjev. V Zurichu so ustanovili unijo evropskih zvez za rejo kožuharjev. Delegacije zastopanih zvez so se izrekle za pristop brez vseh pridržkov. Za pravni sedež unije so določili Švico. Unija obsega zaenkrat štiri nemške zveze in po eno zvezo v Franciji, Italiji, Holandski, Belgiji, Češkoslovaški, Avstriji, Estonski, Latviji, Finski in Švici. Norveška je sporočila, da ne vstopi v novo zvezo. V svrho poživljenja budimpeške bor- j ze bodo pričeli ogrski denarni zavodi, S zlasti velebanke, z velepotezno inozem- j sko propagando. Hkrati bodo razvili tu- ) di propagando doma. Angleški sindikat za obnovo Kitajske. : I)aily Express« poroča, da se je ustanovil velik sindikat s skupno glavnico več kot 15 milijonov funtov, ki ima namen obnovo onih kitajskih pokrajin, ki jih je svetovna vojska opustošila. Sindikatu pripada več angleških plovbnih družb in tekstilnih tvrdk. Drug sindikat, ki ga podpira velika angleška tvrdka strojnih tovarn, se pogaja s kitajskimi nacionalisti, da bo gradila ceste in železnice v kitajskih provincah Če-Kiang in Kiang-su. Kitajske nacionaliste imenujemo ono skupino, ki je pričela v Kantonu boj proti terorističnemu severu; kmalu je zasedla velevažno mesto Hankov ob križišču reke Jang-tse in železnice, ki vodi iz Pekinga v Kanton. Nato je prišlo na vrsto največje kitajsko trgovsko pristanišče Šang-haj, letos pa še Peking. Tako je vsa Kitajska združena. Amerika jo je prva priznala, Kel-log je pisal kitajski vladi, da je prišlo •prijateljstvo Zedinjenih držav za Kitajsko že v pregovor. Priznanje Kitajske od strani Amerike je naperjeno seveda v prvi vrsti proti Angliji in Japonski, ki imata tam vse polno interesov. Amerika se je odpovedala tudi takozvanim >neenakim pogodbam«, sklenjenim na temelju neenakopravnosti. Rusija in Nemčija sta se bili odpovedali tem pogodbam že prej. Da svoj ugled varujejo in da zaščitijo svoje politične in gospodarske interese proti ameriški eks- panziji, morajo Angleži seveda zelo hiteti, in s tega vidika je treba gledati na goraj omenjeni sindikat in kar mu bo še sledilo. Anglija in Amerika se v zadnjem času ne gledata preveč prijazno; primerjaj Kellogov pakt. •Borza dela v Mariboru. Od 2. do 8. septembra t. 1. je dela iskalo 100 moških in 62 ženskih, skupaj 162 oseb. Službenih mest je bilo 161 prostih, delo je dobilo 73 oseb, 22 jih je odpotovalo, 24 pa odpadlo. (M 1. januarja do 8. septembra pa je dela iskalo 5702 osebi, 3085 službenih mest je bilo profilih, 2037 oseb je dobilo delo, 1383 jih je odpotovalo, 2239 pa odpadlo. Borza dela v Mariboru. Pri tej borzi dobijo delo 12 hlapcev, 10 viničarjev, 4 majarji, 8 mizarjev, 4 sodarji, 4 čevljarji, 1 stavbeni ključavničar, 1 bakrokotlar, 1 mlinar, 4 gozdni delavci, 1 pek, 2 slaščičarja, 1 tesar, 30 kamnosekov za izdelovanje granitnih kock, več vajencev (.pekovske, medičarske, mizarske, steklobrusarske in kotlarske obrti) kakor tudi 8 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 10 kuharic, 12 služkinj, 3 sobarice, 1 hotelska kuharica, 10 šivilj za perilo, 1 kuharica k tinanoi, 1 kuharica k orožnikom, 1 frizerka, 2 šteparici za gornje dele čevljev, 2 plačilni natakarici, 1 servirka za kavarno, 2 šiviljski vajenki, 2 pleterski vajenki. Borza dela v Mariboru išče nujno slaščičarja za izdelovanje bonbonov (dobra in stalna služba) — išče pa tudi mojstra za Bašel-stroje. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg mizarskega kleja in 1500 kg steklarskega kleja ter glede dobave 4000 škatljic vžigalic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg portland-cementa. — Delavnica Direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. in 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave ele-mentnih cevi. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. L ponudbe glede dobave 300 kg svinca, 250 kg cinka, 230 kg cina za spajanje medenih drogov, 350 kilogramov kositra, 1750 kg bakra v drogih in 700 kg ležiščne volne; do 19. septembra t. 1. glede dobave žice in pločevine, bakrenih cevi, stenja, masti za menjala, kostnega olja, kolomaza, vazelina, pil, svedrov, krožnih žag in dlet; do 20. septembra t. 1. glede dobave 150 kilogramov mazilnega mila; do 22. sep- Kreditni zavod za trgovino in UubUana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Bržola uk« t Kredit Ljubljena m m Telefon itev.: 2040, 2457, 2540; interurban : 2700, 2000 Peterson International Banking Code Obrestovani« vlog, nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroCIla, • predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila s tu- In Inozemstvo, safedepositi Itd. nmwiBi««MM»™MiiMSBamaaBasaasT iiin ■■■■■■ .i-.m industrijo poslopju) § san: 2700. 2000 8 L. MikUŠ, Ljubljana Mestni trg 15 OEŽNIKI! DEŽNIKI! VELETRGOVINA A. ŠARABON v Ljubljani ] priporota j Špecerijsko Ulago | raznovrstno Iganjo, moko in defelae pridelke. - Raznovrstno RUDNINSKO VODO j Lastna praSaraa za kavo In mHn sa diieve s otaktrKnim obratom. ! Ceniki L na razpolago! J Malinovec | sajamčeno pristne, izborne kakovosti, : izdelan samo lz pravili gorskih malin, • kakor tudi neoslajen MALINOV SOK : (Succus), prodaja v vsaki množini po 1 - • zmernih cenah tvornlca „AXKO" : družba m o. se. LJUBLJANA, KollaseJ. Trgovci in industrijci TRGOVSKI — LIST! — t se priporoča ta iM iistnlni ukuia • GRNoao&n uoca as - tel. »s,