prihaja gledat delo slovenskih rok
_l Ono Oto 1-
dom
1rte i.
Bratomorni boji v Španiji napredujejo; rdeče čete posesajo po zadnjih sredstvih:
Plinske bombe so stopile v akcijo
Burgos. 19. avgusti), o. Havlov poročevalec javlja i bojišča v Guadarami, da so vladne fotc v bitki pri San Rafaelu prvič, med špansko državljansko vojno uporabljale plinske bombe. Bombe sicer niso povzročile nacionalističnim četam velike škode, toda značilno je, da so jih prve začele uporabljati čete komunistične milice. Poročevalec sklepa iz tega, da morajo biti pristaši madridske vlade * njo vred v velikih teiskočah, da so se poslužili tega. strašnega, in tako zasovrazenega orožja. To dejstvo je vzbudilo med španskim prebivalstvom, ki ni v vladnem taboru, še večje ogorčenje proti levičarski diktaturi, tako da se je enotnost način nnlističuih vrst. še bolj utrdila.
Isti poročevalec javlja, da je general Molla na vesti o uporabi duši ji vib plinov dal po radiu izjavo, v kateri pravi, da je to dejanje rdečih oddelkov nekaj nemogočega, ker si bo špansko ljudstvo zapomnilo. Dejal je, da imajo tudi nacionalistične čete plinske bombo, toda teh ne bodo nikdar uporabljale proti Špancem.
Kot drugi dokaz za slabost madridske vlade poudarjajo tuji dopisniki dejstvo, da so v Malagi, v Kartngcni in v Barceloni komunisti začeli neusmiljeno pobijati vse svoje nasprotnike, čeprav so se držali mirno in lojalno. Liste teh nasprotnikov so bile sestavljene že prej, toda znak za pobijanje so dali šele zdaj, feer hočejo s splošnim trebljenjem useh profile.vifarpkih ljudi prisiliti na cionalističui oddelki v maščevanje za to strahotno pobijanje odgovorili z enakim morjenjem. Španija se torej bliža, odnosno je že sredi uovih krvavih pokoljev, mirnih ljudi in ujetnikov.
Bilbao, Irun, San Sebastian pod bombami nacionalističnega brodovja
Lizbona, 10. avg. Q< Nacionalistični oddelki so včeraj docela obkrožili veliko industrijsko središče Bilbao. Njihovo topništvo ga je ves dan obstreljevalo, pomagale so mu bojne ladje z morja. Padec tega mesta je treba pričakovati vsak trenutek. Prav tako je obkoljen Irun. Zdi se, da so napredovanje uporniških oddelkov odločiti tujski legionarji, ki so jih z. juga poslali z avtomobili na severno bojišče. Zveza med severom in jugom je zdaj vzpostavljepa, vrši se neoviran avtomobilski promet. Na južni fronti je general Franco včeraj zavzel važno križišče Albare.te, Iz AIrike zdaj neovirano prevažajo čete na polotok.
Kar se tiče San Sebastjana poročajo iz Ilen-daya, da so nacionalistične bojne ladje nieslo ves dan obstreljevale. Ogenj je vzdrževala predvsem velika križarka »Espana«. Več bomb je zadelo sredo mesta in bližino francoskega konzulata. Trdnjava v San Sebastianu je ognju nacionalistične križarke le šibko odgovarjala. Izstrelila je vsega skupaj le kakih deset nabojev. Križarka »Almi-rante Ccrvera« ni streljala, toda zadela jo je granata iz trdnjave, da je morala odpluli v Ferrol v popravilo. Žrtev zaradi bombardiranja v San Sebastjanu ni bilo, samo nekaj ljudi je bilo ranjenih.
Nacionalisti so dali vladnim četam v San Se bastianu včeraj drugi ultimatum, naj se takoj uda-jo, če ne bodo mesto brezobzirno napadli in obstreljevali z morja in iz zraka, kakor so to storili z Badajozom. Pričakujejo, da se bo San Sebastjan danes udal. Vladne čete pa so odgovorile s svojim ultimatom, v katerem so zagrozile, da. bodo vsi ujetniki izgubili življenje, če nacionalisti ne prenehajo streljati na San Šebastian.
Vladne čete se branijo
Hendave, 10. avg. o. Kakor je mogoče opaziti s francoskega ozemlja, se vladne čete kljub silovitim napadom nacionalistov branijo z zagrizeno ogorčenostjo. Pri obrambi jim predvsem dobro služijo oklopni avtomobili, s katerimi so dobro založeni. Njihovo vojskovanje je pa omejeno izključno samo na obrambo in njso ves včerajšnji dan tvegali nobenega napada tako. da tudi vlada ne poroča o nobenih uspehih. Od Balearov, za ka-
tere so se vršili hudi boji je v vladnih rokah samo olok ibica, kjer so se utaborili komunisti. Vse drugod pa je prebivalstvo na strani nacionalistov.
Sevilski radio poroča, da so nacionalisti zavzeli važno letalsko središče San Renito, kjer so zaplenili ogromno , količino lelalskega materija!«. Kar je bi' - letal na letališču sc jim je posrečilo pobegniti.
Frc ~*ki piloti povsod
Pariz, 1'9. avg. o. >Tjp .Tour«, gt»*ilo francoskih desničarjev, piše o zadnjem obisku predsednika francoske glavno delavske zveze Joult*uxa v Španiji. Kljub temu. da so zatrjevali, da jc ,Touhaux šel v Španijo čisto privatno kot opazovalec, vendar
ni femn tako. Na poii v sp- :n ga je spremljal ravnatelj francoske letalske /he Air France, Serrc. Ta še je v Madridu in v Barceloni razgo-varjal z vladnimi zastopniki glede tega, kako bi Francija najlažje poslala v Španijo čimveč civilnih pilotov in civilnih letal. Dogovorili so se vse potrebno glede morebitnega prevoza članov španske vlade v Francijo. Poročevalec tega lista pravi, da je videl v Španiji povsod francoske pilote preoblečene v unifornlrt španskih lastnikov. Številne zaplembe francoskih civilnih letal v Španiji niso nič drugega, kakor pretveza, s katero zakrivata španska in francoska vlada dobavo letal. To se naj-
I boljše vidi iz dejstva, da so francoskega konzula v Aljcaote, ki je protestiral proti t-oleinbi, takoj odpoklicali * njegovega mesta.
Najnovejše iz Španije
SeviJia. 19. »vffusto. AA. Havas poroča: General Quiepo d« Liano je izjavil po radiju, da je ugotovljeno, da to bombe, ki jih uporabljajo vladne čete, angleškega izvora. Dalje je po radiju povedal, da angleško društvo »Telegraphic Union*, ki je lastnik telegrafskega kabla med Španijo in Kanarskimi otoki ne dopušča telegrafskih in telefonskih pogovorov generalu Francu, ker ga smatra za upornika. Na koncu svoje izjave jc general rekel, da prosi Boga, da bi dal nacionalnim silam v Španiji možnost, da nekoč dostojno odgovore na to početje.
»Til Socialista« piše, da ec je v Bilbau ustanovil odbor za obrambo Biskaje. V ta tabor so stopile vse levičarske stranke.
Hcnday, 19. avgusta. AA. Posebni T la vasov dopisnik poroča: Streljanje na fronti jvi TfJ«« j* trajalo vse dopoldne. S francoske strani se je lahko zelo dobro opazoval razvoj borbe. Fronta obeh nasprotnikov je v razdalji 200 m. Strelski jarki m> izkopani za hišami Iruna. Posebno med karlisti vlada veliko navdušenje. Njihove bojne vrste sc spoznajo po tem, da nosijo njihovi vojščaki rdeče čepice. Ob 18 je prišel vladni oklopni vlak, ki je le počasi napredoval, ker jc bila nevarnost, da je proga že porušena. Uporniki so začeli živahno streljati na oklopni vlak. vendar pa streli niso povzročili nobene škode. Nekaj strelov je padlo na francosko ozemlje. Oklopni vlak sc jc ustavil kakih 100 m pred strelskimi jarki upornikov, nato pa se je vrnil v Irun.
Washington, 19. avgusta. AA. Reular: Zaradi položaja t Španiji j predsednik Roosevelt sklenil, da ne bo potoval pre'jaleč od \Vashingtona na agitacijska potovanja.
Rabat, 19. avg. A A. Havas: CartaRisna in San Havier sta šc zmeraj v rokah upornikov.
Lisabona, 19. avg. AA. Havas: Zanikajo se vse vesti, ki govore o tem, da je bil pripravljen atentat na predsednika republike Carmono. Te vesti so brez vsake podlage.
Lisabona, 19. avg. AA. Kadiopostaja Vila Garcia poroča, da so včerai vladne čete zopet bombardirale Cordobo. Pri Malagi sla dve lovski letali sestrelili neko vladno letalo. Družina grofa Isidoa-ja je bila ustreljena na Glavnem trgu, takoj nato pa so prav tam ustrelili ie večje število duhovnikov in redovnic.
Konec republike Andore
Pariz, 19, avg. Današnji »Echo 'Je Pariš* prinaša sledečo vest iz Totitousa: &kof Gitar in oba regenta sta zapustila ozemlje republike Andore. Škof pravi, da hoče preprečiti, da bi bila njegova navzočnost vzrok za napad anarhistov iz Španijo.
Gobavci stavkajo
Tokio. 19. avgrista. V Okaiami so gobavci stopili v lakotno stavko. Notranji minister misli, da so se gobavci pobunili zaradi sovjetske propagande. Policija jih strogo nadzira, ker se boji, da ne bi zbežali.
Drobne
Atene, 19. avg. m. 7, odlokom Brek* vlade «o v vsej Grčiji določili dvg dneva na teden, oh katerih ne bo nihče smel prodajati mesa. Ta dva dneva sta sreda in petek. Ta sklep je grška vlada sprejela zaradi varčevanja.
Atene, 19. avg. m. Novoimenovani načelnik glavnega generalštaba general Papsgos je včeraj sprejel svoje posle.
Montreal, 19. avg. A A. (Havas) V neki tukajšnji trgovini je nastala eksplozija, ki je izzvala požar. Pri gašenju je bilo ubitih 6 požarnikov, 28 pa ranjenih.
Carigrad, 13. avg, A A. Tuka j ponovno krožijo vrsti, da bi Nj. Vel. kralj Edvard V1IT. lahko obiskal kakšno turško pristanišče. Največ se omenja Smirna.
Dunaj, 10. avg. A A. (DNB) Danes dopoldne se je na vožnji iz Varšave pripeljal na Dunaj načelnik francoskega generalnega štaha general Gameljn. Takoj po prihodu je odšel na Iraucosko poslaništvo.	.	.
Radio poroča iz vojskujočih se taborov
Vlada:
Hcnday, 19. avgusta. (Havas.) Vladne čete so ukrenile vse potrebno, da izjalovijo morebitni napad upornikov na irun. Snoči so vladne čele razstrelile z dinamitom več mostov na cesti med Pam-pcluno in Irunom. Danfes opoldne je v tem odseku fronte	in na	morju	vladalo zatišje. Izvedelo	sc je,
da so	vojne	ladje,	ki so sc pridružile upornikom
pri prihodu v bližino F'ontarabijc, obstreljevale ribiške ladje v luki. Večina teh ladij se je zatekla v francosko pristanišče Saint Jean de Luz.
La Coruua, 19.	avg. Semkaj so prispele	nepotrjene	vesti,	da sc	je posadka v Cartageni	uprla
proti uporniškim poveljnikom. Poveljnik mesta je moral pobegnili v San Julijan.
V Madridu - aretacije
Madrid, 19. avg. Danes so policija in prostovoljci izvršili hišno preiskavo v stanovanju bivšega prosvetnega ministra Calleja. Baje so oaSli v ministrovem stanovanju nakita za 2 milijona peset. Nagli so tudi sliko kralja Alfonza XIII. in znak kljukastega križa. Nakit so spravSi v špansko narodno banko.
Hišno preiskavo so izvršili tudi v stanovanju grofa Redesna, voditelja španskih tradicionalistov, Baje so tamkaj našli tudi nekaj orožja.
Aretirali so Rafaela Mart.ine.za, ki sr j* posebno odlikoval pri zatrtju oktoberske vstaje 1. 1934. Tudi glavnega tajnika Katoliške akcije so aretirali.
Pariz, 19. avg. AA. (Havas.) S španske meje poročajo: Po podatkih iz vladnega tabora so uporniške križarke »Espana*, »Almirante«, »Servera« in »Canarias« izstrelile včeraj popoldne samo 120 nabojev na San Sebastijan in okolico.
Usoda 1500 talcev v skladišču streliva
Pariz, IS. avgusta. AA. Današnji »Fcbo de Pariš* piše o strašni usodi 1.500 talcev, ki so jih pristaši vlade zaprli v municijsko skladišče v Fonta-rabiji pri San Sebastijanu. Med temi talci je 800 žena in otrok iz najboljših madridskih krogov. Državljanska vojna jih je zajela na letovišču t severni Španiji, Če bi nacijonalisti zmagali, potem bodo španski levičarji v zadnjem trenotku vse tc talce pobHi. če bi nacijonalisti bombardirali mesto, bi gotovo zadeli tudi skladišče municijc, ki bo z vsemi 1.500 osebami zletelo v zrak.
Havasov posebni dopisnik jc včerai na fronti pri Guadarami prisostvoval uporabljanju granat s solznimi plini oi strani vladnega topništva. Pristojni poveljniki so poudarjali, da se bodo ti plini uporabljali samo v obrambne svrhe.
Poveljnik pristanišča v San Sebastijanu je zaprosil tuje ladje, da naj ostanejo v luki, da ne hi prišle v nevarni pas. Letalo, ki jc vferaj bombardiralo francosko ozemlje, je pripadalo upornikom.
Nacionalisti;
Upor sc širi po vsej državi. Tu živi meti drugimi j udi 5500 Nemcev. Čele polkovnik« Castella-na so zavzele Santo AmeRo, kjer so se vladne čtc srdi+o upirale, a so naposled morale odnehati. Čele polkovniku Oastellana prodirajo dalje in »o po ogorčenem odporu sovražnik/) zavzele San Benito in Ana^terio. Neko vladno letalo jc strmoglavilo v Malagi in se razbilo. Polkovnik Landfi ic v Me udi sestavil novo kolono.
Neka ugledna osebnost iz okolicc vrhovnega poveljnika uporniških čet generala Franca je izjavila Havasovemu poročevalcu, do govore vesli iz'Španije o tem. da ie položaj upornikov ugoden Lahko zapišete, je izjavila ta oseba, da bo Malaga padla ie pred tednom dni in da komunisti ne bodo ušli iz mreže, ki sc zarlrguje okrog njih. No vseh drugih frontah so uspehi upornikov sijajni.
Nacionalistični glavni stan se seli
Burgos, 19. avgusta. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča, do. mislijo uporniki v kratkem prenesti začasno vlado in glavni stan uporniške vojske severno od Valladolida.
Včerai popoldne sr ir pripeli«! v VnJladobd general Mola. m pregledal no!k bliske legne, ki ir prispel iz Maroku preteklo noč in se ir iz južne Spaniie pripeljal z vlakom čez Merido. Mesto je priredilo generalu in četam navdušene ovacije. Tujska legijo bo takoi krenila na severno bojišče. V kratkem ie pričakovati še več polkov ie legije. Drevi se general Mola vrne v Burgos.
Rdeči miličniki prodajo orožje
Pariz, 18. avgusta. AA. Današnji »Echo de Pariš« objavlja vesti, ki jih daje tajna kratkovalovna radiopostaja v Madridu. Ena izmed teh vesti trdii, da med vladnimi dobrovoJici pada disciplina. Godi se. da dobrovoljci po ulicah prodajajo svoje orožje. Tako ac plačuje za avtomatski revolver 100 pezef, zn puško 250 pez.et. V neki drugi vesti se pravi, da so ob streljaniu generala Fonjula in polkovnika Oumiana pripeliali iz ječ vse politične jetnike, da bi gledali usmrtitev svojih bivših voditeljev.
Havasov posebni dopisnik pri štabu generala Molle poroča: Uradno se potrjuje, d« so uporniški oddelki ■ zavzeli po hudi lx>r bi Andoaf, ki je 14 km od San Sebastijana. Vladne čete so z močnimi napadi hotele zavzeti Almodebar, da bi tako pretrgale zvezo med Unesco in Saragoso. Napadi so bili odbiti m so vladne čete pustile na bojišču 60 mrtvih- Vladni oddelek ?>500 mož ic napadel Belhite, napad pa je. bil odbil.
Burgos, Ifi. avgusta. AA. Baje bo general Ca-bdJiellas v nnerw španske naoijonalne junte poslal francoski vladi ftoto z oslrim protestom proti prenosu zlatega zaklada španske narodne banke na Francosko.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle
Od leve na desno: župan Erjavec pozdravlja knera ob prihodu v St.	Vid, učenka Hladnitfora	ftro*a Jenom	»»pok »ni	kti»«-ni>m»<<tniV-	Ur	T	nrn«inr-.
P"	\	•••:• * 'm'! «	■) P M v	i /c ,.i;i • i f, r	i«,» i>:t i
S Uit. 188
U £|ublioiU, n uedo, 19. anglistu 1936
Angleški kralj v Dubrovniku
Dubrovnik, 18. avgusta.
Včeraj točno ob 9.20 zvečer jc prišel angleški kralj s svojim spremstvom v Dubrovnik. No vrhi hotela »Imperial« je bila za kralja in njegovo spremstvo pripravljena posebna dolga miza. Ko je kralj prišel na vrt, so vsi gostje vstali in so zopet sedli, ko jc sedel kralj. Nato je bila kralju in spremstvu servirana večerja, in sicer: paradižnikova juha, morski raki, pečene pišike z raznimi prikuhami, kompot, sladoled in čnna kava. Kralj je pil pri večerji samo domača vina. Ves čas ie bil kralj zelo dobro razpoložen. Posebno pa ie bil dobre volje, ko so zaplesali narodno kolo. Pri tem plesu ie sodelovalo 40 oseb, oblečenih v nai-lepših narodnih nošah. Razumljivo je, da je kralj v takem razpoloženju ostal v hotelu »Imperial« dali časa. Zapustil ga je šele okoli pol 1. ponoči. Ogledal si je zlasti divno iluminacijo Dubrovnika in pristanišča.
Včeraj je priletel v Dubrovnik tudi aviion št. 281, ki je prinesel kralju pošto.
Predvčerajšnjim sc je angleški kralj blizu Lokruna. Ob 5.45 popoldne se je z motornim čolnom odpeljal v dubrovniško mestno pristanišče. Skozi grajska vrata je šel na trg Kralja Tomislava. Stopil je v katedralo ki si tam s sprem-
stvom ogledal starinske znamenitosti. Potem si je ogledal tudi šc orijcntalski bazar Huseina Adžia-sanoviča. Kralj Edvaird je stopil v bazar in prosil, naj mu pokažejo razne starinske predmete in ročne izdelke. Spraševal je tudi o načinu izdeJa-ve. Tu sc jc zadržal okrog 20 minut. Nakupil ic precej stvari z narodnimi motivi, ravno tako tudi njegovo spremstvo.
Pni odhodu iz trgovine ie lastnik bazarja visokega gosta prosil, naj se vpiše v posebno knjigo, v kateri so vpisani najodličnejši ljudje iz tega sveta, ki so tedaj obiskali Dubrovnik in ta bazar.
Kralj je takoj vzel pero in vpisal v knjigo: Eduard R. !. 18. 8. 1936. Nato je kralj, burno pozdravljen, nadaljeval sprehod proti frančiškanski cerkvi. Tudi tukaj je vstopil v cerkev in si je ogledal zlasti slike na zidovju. Kralj je ostal na ulicah do poznega večera in je bil izredno dobro razpoložen. Ril je oblečen v modre platnene hlače, v svetlo plavo srajco s svetlimi rokavi, čez roko pa je nosil suknjič. Angleškemu konzulu je kralj izjavil, da pozna Dubrovnik, kakor svoje rodno mesto, m sicer iz knjig. Dasi je pričakoval vse najboljše, pa ie bil z osebnim obiskom v Dubrovniku vendarle iznenaden.
Agrarna reforma bo likvidirana leta 1937
Ljubljana, 19. avgusta.
Včeraj se je mudil v Ljubljani kmetijski minister g. Svetozar Stankovič. Prispel je iz Zagreba preko Varaždina v spremstvu načelnika oddelka za agrarno reformo in agrarno-pravno politiko dr. Josipa Sokoloviča, načelnika oddelka za agrarno politiko Vlada Vojnoviča in šefa kabineta Branka Glumača.
O svojem obisku Ljubljani je dal novinarjem sledečo izjavo;
»V Ljubljano sem prispel, da dokončno uredimo likvidacijo agranc. reforme. Hočem pospešiti tempo te likvidacije. ?.e poprej sem obiskal Pe-trovgrad, Novi Sad, Vukovar, Osijek, Zagreb, Varaždin in sedaii sem v Ljubljani. V vseh teh mestih imamo komisije za likvidacijo agTarne reforme. Danes dopoldne sem imel inšpekcijo tukajšnje komisije. Ugotovili smo načrt dela za likvidacijo agrarne reforme nn področju tukajšnje komisije, t i. za Slovenijo Po tem načrtu bo agrarna reforma v Sloveniji likvidirana do konca leta 1937.
Glede načina, kako naj se .igramo reforma likvidira, me vodi načelo, nai se izvede likvidacija popolnoma po določilih zakonov o agrarni reformi iz leta 1931 odnosno 1933. Zakon ne bo nikjer kršen in po krivici ne bo nihče oškodovan.«
Kmetijska poskusna In kontrolna postaja
Ne posebrvo vprašanje, kaj bo s kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, je minister odgo-voril:
Posebno sem se zanimal za tukajšnjo Kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, ki sem jo
obiskal in pregledal njeno delo. Zagotovljen je proračun 500.000 Din iz državnh sredstev, banovina je prispevala 100.000 Din, mestna občina pa ie dala zemljišče. Danes je bMa prav licitacija za zgradbo poslopja te postaje v surovem stanju, žal pa licitacija ni uspela, ker ie bilo premalo ponudnikov. Da omogočimo čim prejšnjo zgradnjo te postaje, sem poskrbel za pospešeni rok nove licitacije, ki bo čez 10 dni, tako, da dobimo poslopje že letos vsaj v surovem stanju. Nadalmje stroške za poslovanje te prenovljene postaje bomo prihodnja leta redno vnašala v državni proračun.«
Žrebčarno Ponovite prevzame država
Popoldne se je minister Stankovič z banom dr. Natlačenom in obema načelnikoma odpeljal na banovinsko žrebčarno v Ponoviče. Tam si je do podrobnosti ogledal ves ustroj in naprave ter se zadTŽal v P ono vic ah precej dolgo.
Med bansko upravo in ministrstvom trajajo že dalje časa pogajanja, da bi žrebčarno prevzela država. Ob priliki včerajšnjega obiska v Ponovičah je minister Stankovič v načelu pristal na to, do prevzame žrebčarno država, da pa bo točnei-ši dogovor o prevzemu sklenila z bansko upravo posebna komisija, ki jo bo določilo ministrstvo.
Proti večeru sta se minister in ban s spremstvom odpeljala zopet v Ljubljano. Minister je prenočil v hotelu Union, danes pa si bo verjetno ogledal še nekatere druge ustanove, ki spadajo pod resor kmetijskega ministrstva. Tako bo verjetno obiskal mlekarsko šolo v Škofji Loki.
Nepošten posredovalec sluib pri KID
obsojen
Ljubljana, 19. avgusta.
Pred malim kazenskim senatom so se včeraj vrstile različne obravnave. Splošne simpatije je užival neki zagrebški šofer, ki je s prav dobrim uspehom napravil izpit za 4 nižje gimnazijske razrede, pa je bil nevedoma zapleten v znano škofjeloško afero o bencinu, cementu itd. Sodniki so ga na podlagi dokaznega postopanja oprostili. Na vrsto so nato prišli razni drugi delikti. Širšo javnost bo pač zanimala obravnava, ki je razkrila, kako se nekateri spretni v varanju brezposelnih, ko jim oblju-bujejo lepe službe pri KID na Jesenicah. 2e pred meseci je bil pred malim kazenskim senatom nekdo obsojen zaradi goljufije, ko je izrabljal gmotni položaj nekaterih brezposelnih, ker so želeli priti v službo kot navadni delavci pri KID na Jesenicah.
Sedaj je bil nov tak slučaj.
Za preskrbo službe nad 7000 Din
Pred mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s.
•r Fran Kovač, je stopil kovaški pomočnik, 29 letni Janez Iskra. Državni tožilec dr. Julij Fellaher ga je obtožil zločina prevare obrtoma, ker je izvabil osmim brezposelnim lepe zneske, skupaj 7410 din ixxt pretvezo, da jim v tovarnah KID na Jesenicah preskrbi službo. Več mesecev jih je vlekel, nagla-šujoč da potrebuje denar za »mazanje« nekega uradnika KID, ki je merodajen pri sprejemu v službo. Lepo jim je govoril, da v naših časih ne gre nobena stvar brez protekcije in da je treba povsod ljudi podkupovati. Nekemu revežu J« zvabil kar 2000, drugemu 1600 m ostalim od 250—1000 din.
Vsi so bili doma v bohinjskem kotu in so bili od obtoženca večkrat, celo brzojavno pozvani na Jesenice na nadaljna pogajanja in konference. I ie-meteni obtoženec ni nič storil, povedal je le, da je že posredoval pri Narodni strokovni zvezi in da ima take zveze, ki bodo naposled vendarle pripomogle da dobe službo. Reveži so čakali in ko so kot bc]. žrlvovai za napad kvaliteto, pozneje pa uvideli, da jih je mož lepo osleparil, so ga ovadili ( n. ngSe, najb0|jsega nadaljevanja in j« sprejel po-na nasvet domačega županstva okrožnemu sodiscu i nU(Jeni rem;s. Lešnik iz Maribora se je sinoči sre-v Ljubljani, odkoder se je potem uvedla kazenska . 4jJ s Kindijem y daminem gambitu je že takoj ;■ preiskava proti Janezu Iskri zaradi zločina po ci. zajetku igre spravil nasprotnika v težave, partiji 334 in 337 k. z.
Državni tožilec dr. Julij Fellaher je zahteval strogo kazen, ker se prav pri KID ponavljajo taki slučaju prevare. Obtoženec je vršil prevare po načrtu in obrtoma.	.
Branilec ex-oIfo dr. Ivan Stanovnik je v daljšem govoru skušal sodnike prepričati, da obtoženec ni vršil prevar obrtoma in da ni imel pravega namena koga spraviti v zmoto. Na KID prihajajo prošnje iz vseh krajev za sprejem v službo. KID je edino podjetje, ki more še zaposliti naše delavstvo. Ljudje pa bi se morali obračati na člane upravnega sveta, kakor na Westena. dr. Dinka Puca in Avgusta Praprotnika Vedeti bi morali, da navaden kovaški pomočnik ne more toliko vplivati pri KID, da bi mogel lahko preskrbeti službe brezposelnim. Na Jesenice se ne obračajo samo brezposelni na Gorenjskem, marveč tudi mnogi iz Notranjske in drugih krajev. Naposled je v vsakem primeru predlagal milostno soabo obtoženca.
Za 8 oseb - 8 mesecev
Po daljšem posvetovanju je senatni predsednik objavil sodbo, s katero je bil Janez Iskra obsojen zaradi zločina po čl. 334 in 337 k. z. na 8 mesecev strogega zaj>ora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Sodišče se je postavilo na stališče, da je obtoženec prevare vršil obrtoma in da 90 tnu ljudje nekoliko lahkomiselno zaupali. Obtoženec je kazen sprejel.
Sah v Zemunu
Belgrad, 19. avg. m. Sinoči so igrali v Zemunu IV. kolo finalnega šahovskega turnirja za državno
grvenstvo. Prva je bila končana partija Jurišič : ayer. Bayer je kot beli v kolejevem sistemu ze veliko boljše stal, a je slabo nadaljeval, izgubil tri pešce kar zaporedoma in nazadnje partijo. Partija Preinfalk : Poljakov je bila remi*. Preinfalk je
Maribor
Oprostilna razsodba. Kakor ie »Slovenski dom« poročal, sc je včeraj pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal Aleksander Perš iz Sulincev v Prekmurju. Obložen je bil, da je lami meseca oktobra v Mariboru svojega bodočega lasta Franca Korošca pahnil v Dravo, kjer ic utonil. Senatu jc predsedoval vss. Zemljič, prisedniki so bili dr. Lešnik, Lanrt, dr. Kotnik in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal državni ložilcc Sever. Zasliševanje Perša je trajalo skoraj dve uri, pri katerem ie Perš opisoval, kakšno je bilo razmerje med njim in pokojnim Korošcem, kr da ga ie imel rad. Obtoženec je tajil vsako krivdo in sc pri zatrjevanju svoje nedolžnosti večkrat zjokal. Ves čas zasliševanja prič je bil silno razburjen, zlasti kadar je kaka priča kaj neugodnega izpovedala. Ob pol dveh popoldne je predsednik senata g. Zemljič razglasil sodbo, po kateri je bil Perš zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Za uradnico se je izdajala. Pri pletilji Mariji Volh v Trubarjevi ulici se je pred par dnevi, 11. t. m. zglasila neka mlajša ženska, ki si je nadela ime Nada Kunstelj iz Škofje Loke. Volhovo je prosila za stanovanjc in hrano ter ji obljubila, da ji bo vse plačala v nekaj dnevih, ko dobi v neki mariborski tovairni sJužbo uradnice. Prevejana sleparka si je znala pridobiti zaupanje lahkoverne gospodinje, katerii je že drugi dan bivanja pri njej izvabila 50 Din, češ, da jih rabi za kolke za neko prošnjo. Se istega dne si je pri njej izposodilo plašč in dežnik, nakar ie odšla in se do danes še ni vrnila. Mlado pustolovko zasleduje mariborska policija.
Drž. trgovska akademija. Popravni izpiti na tem zavodu se bodo vršili od 26. do 29. avgusta. Završni izpit v septembrskem roku bo pričel 4. septembra, dopolnilni in privatni izpiti pa pričnejo 26. avgusta. Vpisovanje v I. razred bo 1., 2. in 3. septembra od osmih do dvanajstih dopoldne. Dijaki in dijakinje, ki žele vstopiti v 1. razred, nai se najkasneje do 30. avgusta javijo pri ravnateljstvu.
Fantka pošiljal krasi, lakob K., najemnik pri posestnici Ani Pirih v Kamniški grabi, je v zadnjih dneh na izviren način svoji gospodinji odnesel za cel sod vina. Skozi kletno okno je pošiljal nekega fantka v klet, kjer je v čutarico natakal vina, kar je tolikokrat ponovil, da je iztočil ves sod. K. je ukradeno vino deloma popil, deloma razprodal. Posestnica Pirihova ima 800 Din škode.
Če gluhonemi kolesari. Na križišču Tržaške in Ptujske ceste se ie včeraj dogodila nenavadna nesreča, ki se je zgodila zgolj zato, ker je bil kolesar gluh. Šofer Henrik Cerar je hotel na Tržaški cesta prehiteti Franca Punčuha, slikarja iz Hanč,
Otrok - žrtev neprevidnega voznika
Celje, 18. avgusta. Danes dopoldne ob 10. uri se ie zgodila na Zgornji Hudinji strašna nesreča, ki jo je zakrivil nepreviden voznik in katere žrtev je postala 18 mesecev stara Ljudmila &rencc, hčerka posestnika Ivana Brenceta na Zgornji Hudinji št. 109. Mala Liudmila je bila ob omenjenem času doma pred hišo. Takrat ic privozil mimo Skal e tov hlapec z Zgornje Hudinje Ačko Janez, ki je vozil zaboj leša z Zgornje Hudinje proti Lahovni. Hlapec Ačko je šel kakih petnajst metrov za vozom in ni opazil, da preti mali Ljudmili velika nesreča. Ko so prišli konji do otroka, jo ie ročica (vagal, na kateri so pritrjene vajeti, zagrabila otroka in potegnila za seboj pod voz. Mala Liudmila je dobila pri tem smrtne poškodbe in ie po preteku kakih 15 minut izdihnila. Liudmila jc pri nesreči dobila te poškodbe: ima izpahnjeno levo oko, precej ranjeno desno lice in veliko rano nad desnim sencem.
Ta nesreča, ki se ie zgodila zaradi neprevidnosti voznika, nai bi bila v opomin vsem vozni-
ki je s kolesom hotel zaviti na Ptujsko cesto. Šofer jc sicer dajal znake, ki jih pa kolesar seveda ni slišal. V trenutku, ko ic Punčuh zavil čez cesto, je avto pripeljal do njega ter ga podrl. Ker ic Punčuh pri padcu dobil poškodbe na glavi in rokah, ga jc šofer naložil na svoj avto in ga odpelial v mariborsko bolnišnico.
Avtomobilski karambol. Lastnik barvarne in čistilnice Friderik Wasmaver iz Gradca se je s svojim osebnim avtomobilom peljal proti Slivnici. Kmalu za Hočami ie nek tovorni- avto, čigar lastnik in šofer je oblastem že znan, zavozil v Was-maverjevo vozilo s tako močjo, da je na avtomobilu napravil škode za 5000 Din. Po nezgodi ic tovorni avto z vso naglico izginil.
nosTi vozniKn, nuj ui umi v uiiuimu »av-in	- -t ,,
kom, naj bi bili pri vožnjah s konji bolj previdni.	™h prostorih v	Sofiji
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 19. avg. m. Včeraj se je na svojem potovanju po moravski banovini ustavil v Kragujevcu minister za soc. politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Tu je sprejel večje deputacije, delavstva, ki je organizirano v ,1RZ. Oh tej priliki je minister Cvetkovič zbranim delavcem govoril o ideologiji delavske sekcije .1RZ ter med drugim izjavil, da vodstvo stranke hoče delavce povesti v borbo za socialno pravičnost na osnovi normalizacije gospodarskih vprašanj.
Lokomotiva brez strojevodje drvi v smrt
Wilno, 19. avgusta. Včeraj jc prišlo na tukajšnji postaji do strašne železniške nesreče. Neka lokomotiva, na katero so nalagali premog, je krenila v pogon, dasi ni bilo na njej niti strojevodje niti kurjača, Dva delavca, ki 6ta bila na njej, zaradi silne brzine, ki jo je začela razvijati lokomotiva, nista mogla skočiti z vlaka in sta obupno klicala na ponioč. Lokomotiva se je nato z vso hitrostjo zaletela v osebni vlak, ki je prihajal po isti progi. Vlakovodja in kurjač osebnega vlaka sta bila na mestu mrtva. 16 potnikov pa je bilo težko ranjenih.
Judje obsojajo Anglijo
Jeruzalem, 19. avgusta. Včeraj je imelo 70 članov židovske organizacije zaupen sestanek z vidnejšimi zastopniki Židov v Palestini. Po sestanku so bile izdane smernice za delo žedov v sedanji težki krizi. Obsodili 60 angleško politiko, češ, da je preslabotna napram Židom.
London, 18 .avgusta. AA. (DNB.) Iz Jeruzalema poročajo, da so v Jafo odšle močne čete in mesto obkolile. Obsedno stanje v Jafi je podaljšano za nedoločen čas.
Kongres slovanskih geografov
Sofija, 19. avgusta Pred nekaj dnevi je bil otvorjen v Sofiji v univerzitetnih prostorih na svečan način četrti kongres slovanskih geografov in etnografov. Ob otvoritvi so bili navzočni tudi knez Ciril, predsednik vlade in zunanji minister Kjoseivanov, prosvetni minister, gradbeni minister in mnogo drugih odličnih predstavnikov oblasti. Prosvetni minister je v imenu vlade pozdravil kongres in ga otvoril. Rektor sofijske univerze je zatem obrazložil velik pomen, ki ga imajo taki kongresi za pospeševanje geografske in etnografske znanosti, nato pa je predlagal zn predsednika kongresa češkoslovaškega znanstvenika Svambero. Zastopniki posameznih narodnosti so izrazili nato svojo željo, da bi imel kongres popoln uspeh itn da bi zadovoljil vse narodnosti, ki so na kongresu zastopane. S tega kongresa je hita tudi poslana vdanostna brzojavka kralju Borisu. Po otvoritvi kongresa je bila tudi odprta v dvorani umetniške akademije prva bolgarska geografska in kartografska razstava v univerzitet-
Termini za nogometno prvenstvo
V stiski je Izvršil zločin
Drugače dokaj čedno oblečeni obtoženec Janez Iskra je kratko pred sodniki vse priznal. V stiski je bil. Na vse strani so ga rubili. Celo mezdo so mu zarubili. Doma je bila bolezen. Skrbeti je moral za družino. Res je pri Narodni strokovni zvezi prosil, da bi posredovali tako, da bi bili njegovi kli_ jenti sprejeti v službo. Senatni predsednik je med zaslišanjem pripomnil, da so se take stvari, kot je stvar današnjega obtoženca, razvijale po Jesenicah, kjer vlada velika borba za vsakdanji kruh. Obtoženec je naposled pripomnil: »Prosim za milostno
sodbo.«	,
Kot zasebni udeleženec je obravnavi prisostvoval Bohinjčan Viktor Rozman, ki je med drugim povedal: »Obljubil mi je preskrbeti službo pri KID, samo treba je malo »šmirati«. Izdal sem mu 1«0 in še 200 din kot posojilo. Na Jesenice sem prišel iz Bohinja zaradi službe 35-krat.« Drugi oškodovanec ie v preiskavi navedel, da je bil zaradi službe pri KID kar 28-krat. Obtoženec se mu je izgo; varial, da mu delajo visoki gospodje ovire pri sprejemu v službo. Ko mu je zagrozil z ovadbo, je obtoženec pripomnil: »Naredil te bom mrzlega « Med obravnavo so bile nato prečitane Še ostale izpovedi oškodovancev, ki so se bistveno skladale s prvimi izpovedbami.
je bila prekinjena in jo bo Lešnik z lahkoto dobil, ker ima stolpa in nekaj kmetov več. Jutri dopol-dnese bo ta igra nadaljevala. Prekinila sta tudi Matvejev in Filipič. Matvejev stoji slabše in bo najbrže izgubil. Stanj* po IV. kolui Matvejev 15, Preinfalk 14, Filipič, Kindij 13 (1), Lešnik 9 (2), Poljakov 9 (1), Jurišič 8, Bayer 7. — Nocoj bodo igrali V. kolo, v katerem nastopi LeSnik : Jurišiču, Prern-falk : Filipiču.
Belgrad, 19. avg. m. Na sinočnji seji poslovnega odbora Jugoslovanske nogometne zveze so bili ob navzočnosti zainteresiranih klubov izžrebani termini za igranje nogometnih tekem za državno prvenstvo. Po tem žrebanju bodo nogometne tekme v teh-le dneh:
13. sept. 1936 in 7. marca 1937: Hašk : Bask, Slavija (S) : Nak ali Slavija (O), BSK : Hajduk, Ljubljana : Jugoslaviji, Gradjanski : Concordija.
20. septembra 1936 in 14. marca 1937: Bask : Hajduk, Concordija : BSK, Ljubljana : Hašk, Slavija (O) ali Nak : Gradjanski, Slavija (S) : Jugoslavija.
27. septembra 1936 in 21. marca 1937: Bask : Concordija, Slavija (O) ali Nak : Ljubljana, Slavija (S) : Hajduk, BSK : Jugoslavija, Hašk : Gradjanski.
11. oktobra 1936 in 4. aprila 1937: Bask : Slavij* (S), Hajduk : Concordija, Slavija (O) ali Nak : Jugoslavija, Gradjanski : Ljubljana, Hašk : BSK.
8. novembra 1936 in 18. aprila 1937: Bask : Slavija (O) ali Nak, BSK : Slavija (S), Concordija
: Hašk, Ljubljana : Hajduk, Gradjanski : Jugoslavija.
15. novembra 1936 in 26. aprila 1937: BASK : Ljubljana, Concordija : Slavija (S), Hajduk : Slavija (O) ali Nak, Gradjanski : BSK, Jugoslavija : Hašk.
22. novembra 1936 in 9. maja 1937: Bask : BSK, Jugoslavija : Concordija, Hašk : Slavija (0) ali Nak, Hajduk : Gradjanski in Slavija (S) : Ljubljana.
■29. novembra 1936 in 23. maja 1937: Bask : Jugoslavija, Concordija : Ljubljana, Slavija (O) ah Nak : BSK, Gradjanski : Slavija (S), Hajduk : Hašk.
BeCgrad, 19. avg. m. Na sinočnji seji JNZ je bilo določeno moštvo za tekmo proti Bolgariji, ki bo 21. t. m. v Sofiji.
Atene, 19. avg. m. Zunanji minister je dal te-lefonično nalog grškim poslanikom v Belgradu, Budimpešti in na Dunaju, da ukrenejo vse potrebno za nakup pšenice za Grčijo, ker sedaj Grčija ne bo več kupovala pšenice iz prekomorskih držav.
Šah v Notinghamu
Notingham, 19. avg. m. Včeraj se je igralo v Notinghamu VIII. kolo šahovskega turnirja, po katerem izgleda stanje sedaj takole: Euwe, Botvenig 6, Fine 4 in pol (1), Vidmar 4 in pol, Reševski 4 (1), Aljehin 3 in polji), Capablanca 3 in pol (1), Bogoljubov 3 in pol, Flohr 3 (1), Tartakower 3.
Radiofonska oddajna postaja sporoča vsem cenjenim poslušalcem, da bo dne 19. t. m. ob 20.10 predavala gospodična Maša Slavčeva »0 Tangerjuc in ne g. dr. Oskar Re.va o Mont Blancu. kakor je bilo prvotno najavljeno. Prav tako odpadejo dne 20. t. m. ob 22.20 plesne skladbe za dva klavirja. Namesto teh so na sporedu izvajanje Jožeka in Ježeka »Za ples in kratek čaB<.
Če tekmujejo žandarji in cigani
so dobrodošle železniške zapornice
Ljubljana, 19. avgusta.
Zanimiv prizor se je nudil včeraj pasantom na Tyrševi cesti.
Naenkrat je od nekod v hudem diru pridrdral nek voz; voznik je stal na vozu, vpil nad konji ter vihtel nad njimi bič. Konja ata dirjala na vse pre-tege, da je voz odskakoval sedaj z ene sedaj z dru; ge strani ceste. Ljudje so se umikali, drugi vozniki so zavijali čisto na kraj ceste in tudi avtomobilisti so se morali izogibati, da se niso fizično srečali s čudnim voznikom. Na vozu je bil moški, ki sam na sebi — če ne bi ubogih konj tako hudo priganjal — še ne bi dal slutiti nič posebnega. Njegovo sprem-
stvo pa ga je izdajalo 'za cigana. Bila je poleg njega še ženska — in ženske vedno b6lj očitujejo s svojo zunanjostjo, kaj so — odzadaj pa mlad fante. Na vozu pa je bila vsa mogoča in nemogoča ropotija. Ljudje so gledali kaj bo. Voznik se je neprestano oziral nazaj. Zato so tudi ljudje postali bolj pozorni, ker so opazili, da voznik pred nekom beži. Ravno v trenutku, ko je voz pridivjal do železniških zapornic, so zapornice zaprli tako, da ubežnik ni mogel preko proge. Tedaj pa so se že pokazali zasledovalci v obliki dveh žandarjev. Kako in kaj je bilo potem, si lahko vsakdo predstavlja: cigani so zunaj nekje nekaj nakradli, orožniki eo jih za-
Ponovna licitacija za kmetijsko poskusno in kulturno postajo
Ljubljana, 19. avgusta.
Za včeraj j>op>oldne je bila na tehničnem oddelku banske uprave razpisana licitacija za oddajo prve skupine gradbenih del za kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljano. Proračun za ta dela je znašal 419.000 Din.
Žal pa včerajšnja licitacija ni uspela. Stavila sta svoje ponudbe namreč samo dva ponudnika, ,ločim zahtevajo tozadevni predpisi, da se morajo licitacije udeležiti vsaj trije ponudniki, da se more licitacija sploh vršiti. Ker torej ni bil dosežen predpisani minimum glede števiia ponudnikov, se licitacija sploh ni vršila in komisija ni odprla niti predloženih dveh kuvert. V skrajšanem roku 15 dni bo razpisana nova licitacija, tako da lahko pričakujemo, da bo druga licitacija že prve dni septembra.
sledili, tedaj pa so jo cigani ucvrli proti mestu. Pa so prišle vmes železniške zapornice, ki so ci ganom prekrižale načrte, orožnikom pa pripomogle do cilja.
Orožniki in cigani so potem napravili precej kratko bilanco o uspehih tekme: cigan je moral voz usmeriti tja, kamor so ga dirigirali orožniki. Podjetni cigan pa bo sedaj gotovo potegnil »ta kratko«, čeravno je imel v mislih »ta dolgo« — č« bi ne bilo zapornic...
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 19. avgusta: Ludovik.
Jutri, četrtek, 20. avgusta: Štefan K.
*
Nočno službo imajo lekarne:
Mr.Leustek, Resljeva e. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c.
*
Bojevniki se bodo zbrali letos na Brezjah v nedeljo, 23. t. m. Ob 10 bo cerkvena slovesnost, nato pa razgovor o osnutku za Bonačev spomenik. Pevci naj se zbero k pevski vaji ob pol 10 v samostanski dvorani. Vse vojake iz svetovne vojne vabimo, da pridejo ta dan na Brezje.
Druga počitniška kolonija otrok mestnih uslužbencev se vrne s 24 dnevnega letovanja v Kamni gorici danes v sredo, dne 19. t. m. ob 18 z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje vabimo, da pridejo po svoje malčke.
Klub Železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje za petek, dne 21. t. m. ob 16 v Hotelu Metropol v Ljubljani sejo kluba, na katere vabimo vse odbornike in zaupnike. Zaradi važnosti seje prosimo, da se je vsi tako iz Ljubljane, kakor iz ostalih klubov s proge sigurno udeleže. Odbor.
Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk jesenskega ljubljanskega velesejma za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice po 2 Din izkoristili 50% popust na železnici: a) če je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 Din dobi obiskovalec pri velesejmski blagajni legitimacijo za 10 Din in ima z njo pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) če je karla veljala do 60 Din, dobi obiskovalec legitimacijo za 15 Din in ima z njo pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma; c) če je karta veljala čez 60 Din, dobi obiskovalec legitimacijo za 25 Din, ki daje pravico na šest dnevnih in šest večernih obiskov velesejma. Za Ljubljančane in tudi tiste, ki se voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija 25 Din in velja za 13 dnevnih in 13 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkraten obisk velesejma stane 10 Din.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 79. avgusta: 12.00 Po slovenskih Planinah 12 45 Porodila, vremenska napoved, 13.00 Napoved časa, Hpared, obves-MJa 13.15 Vse mogoče kar kdo hoče (po željah) 14.00 Vreme. bontoni točaji 10.00 Na-poved 6nj«a vremonska napoved, poročila, spored, obvestila 10.80 Nao. ura: Primož Trubar (ob Priliki 3.10 obletnic« njegove smrti (gde. Zora Lampretova 19.50 Mladinska ura: Črtice in zgodbo. Spisal g. Gustav Str-nifia 20.10 Ob 150-letnlcd prvega v® pon a na Mont Blano (g. dr. Oskar Keya) 20.30 Prenos simfoničnega koncerta itz Rogaške Slatine. Dirigent g. ravnatelj M. P«d,i5 22.00 Na/poved Sasa, vremenska naipoved, poro-ftUa, spored 22.20 Koncert plesne glasbo. Vmes Radij-ekd jaaz.
Drugi programi
Sreda, 79. avgusta. Belgrad I: 18.30 Celo-koncert tovaja g. Jovan Mokranjac 20.00 Narodne pesmi poje g. Grba, 20.30 Humoristične nov Ime 21.30 Lahka glasba Belgrad II: Fruškogoreki samostani, predavanje publicista Manojloviča — Zagreb: 22.15 SlojkoviC-SipOa-ntn poje narodne pesmi — Dunaj: 21.0(1 Pisarn program 22.10 Koncert radijskega orkstra 23.25 do 1.00 Dunajska muzika. — Budimpešta: 13.55 Ha .Jamobor poje cigansk pesmi s spremljevnmjem orkestra 22.50 Koncert salonskega orkestra — Berlin: 22.30 L a,lika orkestralna glasba, — Milan: 21.30 Koncert pihalnega orkestra 22.15 Lahka glasba — Rim: 20.40 Orkestralni k on oni-1 21.50 »Turneja r>o italijanskih plažah«, muzikalna interpretacija — Praga: 17.40 Koncert na harfi 10.55 Lahka glasba — VarSava: 22.23 Orkestralni koncert 23.00 Lahka glasba.
Danes občinska seja
Ljubljana, 19. avgusta.
Za danes popoldne ob 17 je sklicana javna seja mestnega sveta. Na tej seji se bodo obravnavala skoraj sama finančna vprašanja. Tako bo na dnevnem redu poročilo in razprava o najetju posojila za sanacijo Mestne hranilnice ljubljanske; razprava o prošnji za posojilo »Delavskemu domuc, poleg tega pa še nekaj manjših finančnih zadev. Ljubljančane bo zanimalo zlasti poročilo glede posojila z sanacijo Mestne hranilnice.
Skalnato kraljestvo Jalovca vabi
Z velikim trudom im s plemenito podporo javnosti so nesebični Gorenjci /.gradili v Tamarju nad Planico lepo Mariino kapelo, kjer bo dana planincem priliko da ob nedeljah, ko delajo v tepe predele izlete, opravijo tukaj tudi svoje verske dolžnosti.
Slovesna blagoslovitev nove kapele in podobe Marije Pomočnice bo prihodnjo nedeljo. Čas verske svečanosti je določen tako, da dospejo na spored tudi še oni turisti, ki se v nedeljo zjutraj odpeljejo iz Ljubljane. Blagoslovitev s sv. mašo in zahvalno pesmijo bo ob pol enajstih dopoldne. Skalnato kraljestvo Jalovca vabi vse častilce blažene Device in prijatelje Jalovčevih vršacev.
Dravske pelje
Zakaj je TPD napovedala redukcije
V Cirkovcih — okraj Ptuj! — so se v soboto, 15. t. m., ko so potrjevali »žegnanjet, spet stepli ter _ pri tem Horvata iz Starešine z nožem težje poškodovali. Spravili so ga takoj v bolnišnico. Za take ljudi ne bi smelo biti pogojnih kazni, olajševalnih okolnosti in amnestij. Zadnji čas je že vendar, da se podeseteri varnostna služba, prepove vsako žegnanje, vse veselice — tudi gasilske —, nošenje vsaj v teh krajih daljših žepnih nožev, vsako izzivanje. Ptujsko sresko načelstvo pa naj bi revidiralo potrebo posesti in nošenja orožja ter to dovoljenje vsem, ki se zgovarjajo na osebno varnost, odvzelo! Niti ne bi bilo prerigo-rozno zapreti vse gostilne.
V Strgonjci je umrla znana posestnica Marija Napast. Sveti ji večna luč!
V Sv. Marjeti društvo »Zarjac še ni zaspalo, kakor so začeli prepevati njeni grobokopi. Niti »preraja< se ne, ampak pevovodja je na dopustu, vsled tega glasbeno-pevski odsek ne deluje, drugo delo je pa v polnem razmahu.
Ustanavljata se zadrugi za gospodarske pridelke in za boljšo pasmo goveje živine. Najbrž se bosta združili. Vabimo vse kmetovalce — vsi ste pomoči potrebni — da pristopite k zadrugi, ki bo v poštenih rokah. — V Sv. Marjeti je že pozimi umrla Medavzel Marija in zapustila nekaj premoženja, kar je vse zadnje dni svojega življenja zapustila svojemu sinu. Njegovo bivališče ni znano. Opozarjamo vse, da so vse prejšnje oporoke neveljavne. Izgovor, da sin do denarja nima pravice, ker se bi moral hraniti za njegov pogreb (!), je zelo naiven in ne drži!
Naročajte „Slov. dom"
Trbovlje, 12. avgusta.
Zadnjič smo v našem listu povedali, zakaj je delavstvo odpovedalo kolektivno pogodbo TPD. Da ponovimo! Rudarsko delavstvo je bilo k temu naravnost od družbe izzvano. V rudniku Hrastnik je moralo delavstvo v stavko prav radi kršitve sedaj obstoječe pogodbe, po kateri se niso zaslužki odmerjali, kakor je v pogodbi, predvideno minimalna mezda. če mora delavstvo za vsako najmanjšo stvar posredovati, je to le nepotrebno razburjenje delavstva, ki je primorano segati po svojih človeških pravicah in se boriti za to, kar je TPD s svojim podpisom delastvu že priznala in tudi obljubila, da se bo tega držala. To je bil gotovo glaven vzrok, da tako ne more iti naprej.
Odpoved pogodbe?
Kaj pa je TPD storila, ali namerava storiti za delavstvo? Napovedala je redukcijo 800 delavcev v vseh rudnikih. Med temi so tudi uradniki in poduradniki.
Ali mar hoče TPD s tem doseči: 1. Pri delavstvu, da odpoved delavne pogodbe umakne?, 2. da delavstvo ne postavlja nikakih zahtev, ki bi določale doslovno upoštevanje zaslužkov delavstva.
/	Jk 0 . ■ h »	'' 4	^	*	•	«	K	■	«	«*	■	.
_ , Pri vsej tej nameri družbe smo dolžni javnosti, ki spremlja simpatije rudarskega delavstva, točno razčleniti to družbino namero in pokazati, da delavstvo noče ničesar pretiranega, marveč le to, do česar ima pravico, in to da ohrani golo življenje. Delavstvo naj prekliče svojo odpoved pogodbe.
Zakaj je prišlo do odpovedi
ni treba še posebnega pojasnila. Postaviti ni potrebno po zamisli družbe nič novega, ki bi jo vezalo po zaykonitih predpisih. Tudi tukaj je delavstvu nemogoče odreči se temu. Še povdarimo, da imajo rudarji sedaj eno kolektivno pogodbo in še dva zapisnika, kar pa vse skupaj družba ne upošteva. Poleg tega pa obstojajo za plačilo akordov tako zvane geding tabele, ki jih pa družba nikakor noče z zaslužki izenačiti.
Pogodba eno, plača drugo
Družba smatra, da je to poglavje zase in da ne sme imeti zveze s plačilno pogodbo. Ker pa prevladuje akordno delo, tudi daje bistveni zaslužek. Določilo plačil po teh geding tabelah pa je tako nizko odmerjeno, da delavec, ki dela v akordu, ne pride do minimalnih zaslužkov, ki so določeni po kolektivni pogodbi. S tem ima družba dvojni sistem za odmero plače. Te geding tabele so pri vsakem rudniku drugačne in je določilo zaslužkov tako različno, da ima družba s temi tabelami vso možnost, da ne daje niti minimalnih mezd, ki so določene v pogodbi sami. S tem hočemo povedati, da je pogodba eno, geding tabele pa drugo. Ce pri tem gledamo in primerjamo pogodbe drugih podjetij, vidimo, da so pri akordnem
delu v kolektivnih pogodbah določeni enotirni sistemi, ne pa dvotirni, kakor je to pri TPD. To pa je ono, da hoče delavstvo z novo pogodbo urediti, da bo veljal kolektivni dogovor z ene ali druge strani in bo delavstvu zagotovil pravične plače. Zato je bilo potrebno sedanjo kolektivno pogodbo v celoti odpovedati, ker ne vsebuje omenjenega določila.
4	4	X
T-'*. 'H
n -o
-	4-	4	,
* -
Če pridejo redukcije
Napori ljubljanske občine za finančno
ravnotežje
Ljubljana, dne 18. avgusta.
Ko je bil objavljen proračun ljubljanske mestne občine za leto 1936-37, so nekateri meščani kar začudeno gledali visoko številko 103,589.542.— Din in se vpraševali, odkod naenkrat tak porast proračuna, saj je za leto 1935-36 znašal le 45,602.259 Din, še bolj pa jih je skrbelo, kako bodo s svojimi dajatvami zbrali tako ogromno vsoto.
Prvi razlog, ki je letošnji proračun pognal v tako visoko vsoto, je bil v navodilu ministrstva financ, ki je kot nadzorna oblast ob pregledu proračuna zahtevalo, da se mora v proračun mestne uprave vključiti tuidi proračun mestnih podjetij, ki je bil doslej ločen. Mestna podjetfa pa izkazujejo v svojih proračunih skupno vsoto 45,437.766 Din, za mestno upravo torej ostane v letošnjem proračunu samo 58,151.776 Din. Pa tudi ta vsota je za 12,549,517 Din večja kakpr pa je bil preračun za leto 1935-36. Tako velike razlike še ni izkazoval noben proračun ljubljanske mestne občine v vsej povojni dobi. Samo po sebi se pojavlja vprašanje, kje so vzroki takega porasta. Vzroki so: 1. priključitev okoliških občin in njihovo redno vzdrževanje, 2. prevzem njihovih starih, neplačanih dolgov, 3. »leteči dolgovi« mestne občine same.
Redno vzdrževanje okoliških občin, ki so bile ob tem proračunu že priključene ljubljanskemu mestu, zahteva vsoto 2,793.770 Din.
Dolgovi okoliških občin (neplačana, pa dolžna odplačila, neporavnani računi, neplačane stanarine in najemnine) pa znašajo 2,881.298 Din. Pa to še niso vsi njihovi dolgovi. Približno za 1 milijon se jih je sedanji občinski uprav posrečilo odložiti in se pogoditi z upniki. V omenjeni vsoti nad 2 milijona pa jih je bilo treba brezpogojno prevzeti, ker so upniki, ki so čakali že po 3, 4 in tudi 5 let, grozili z rubežnimi, tožbami in zamudnimi obrestmi, zaradi Česar bi ta vsota vsak dan bolj rastla in bi vedno huje pritiskala mestno blagajno. Treba se je bilo tudi izogniti skrajnemu sredstvu upnikov, da bi namreč zarubili mestne doklade, kakor se je to zgodilo občini v Šiški in na Viču, kar bi mestne finance utegnilo občutno zamajati.
»Leteči dolgovi«
ljubljanske mestne občine same pa so znašali 4,348.000 Din. To pa niso posojila, katerih odplačevanje je urejeno s posebnimi pogodbami, ki so jih prejšnje občinske uprave odlagale od leta do leta, neka uprava pa se mora vendar lotiti, da jih poravna, saj gre večinoma za obrtnike, trgovce in dobavitelje vsakdanjih potrebščin, ki so že leta in leta hodili po magistratu in skušali priti do svojega denarja, ker ne morejo čakati nanj kakor milijonska podjetja, ki računajo z dolgimi dobami.
Vse te obveznosti zberejo skupno vsoto 10 milijonov 23.251 Din, ki jih nekdo pač mora poravnati, čeprav s tem tvega svojo osebno priljubljenost. Takšna vsota vendar ne more na večne čase ležati na mestu. Ostanek do omenjenih 12 milijonov v znesku 2,526.266 Din pa tvorijo neodložljive potrebe, zaradi katerih ljubljanski proračuni z naravnim razvojem mesta in povečanjem potreb od leta do leta rastejo, saj je proračun za leto 1931 znašal 1,233.516 Din, do leta 1934 pa so ti proračuni vsako leto zrastli za nekaj milijonov, tako, da je proračun za leto 1934 znašal že 47,792.234 Din.
Zaradi tako zvišanih izdatkov si je morala mestna občina od nekod preskrbeti tudi dohodke. Nekateri sicer pravijo, da ni bilo treba vseh starih dolgov prevzeti v proračun enega leta in da bi jih mesto lahko razdelilo na več let in jih postopoma odplačevalo. Toda to so dolgovi, ki ne trpijo nobenega odlaganja. Vsako odlaganje bi imelo za po-I sledico dolgotrajne in zapletene tožbe, rubežni in neprestano naraščanje obresti in bi bili vsako leto večji in težji. Kar jih je bilo mogoče preložiti, jih je mestna uprava preložila, v kolikor je mogla up-
4.**	/I	i	At	\	t
, > a , . Delavstvo družbi še ni predložilo svojih zahtev radi tega, da se prej posvetuje, kaj je mogoče in kaj pravilno zahtevati ip j doseči v današnjem času. Delavstvo bo v svojih zahtevah skromno in zahtevalo le to, kar smo v tem navedli.
Nevarnost za Bratovsko skladnko
Z nameravanimi redukcijami je v nevarnosti Bratovska skladnica, ker bo od 800 delavcev letno odpadlo nad dva milijona njenih dohodkdv. Brat. skladnica ima že pri sedanjih prispievkih nad pet milijonov primankljaja. Ta udarec zadene v prvi ; vrsti sedaj reducirane, še hujše pa že sedanje ru- j darske upokojence, katerim se bodo mogle postopno znižati že sedaj male pokojnine, ki bodo prišli | v breme javnih dajatev, TPD pa bo spravila letno \ dobička kakih deset do petnajst milijonov. Na eni ! strani preti katastrofa našega gospodarstva, na j drugi pa visoki dobički, ki bodo romali v roke j inozemskih delničarjev TPD. Kaj naj bi bilo za oblasti bolj pametno? Pomagati TPD m s tem uni- ! čiti in oslabiti naše narodno gospodarstvo, ali se i postaviti na stran delavstva in mu dati potrebno življenje. Do mirne poravnave tega spora more
priti le takrat, če bo storil veak svoje. Delavstvo bo obdržalo mirno kri, če ravno je težko, in to le takrat če bo videlo, da je nekaj, kar mu omogoča
človeka dostojno življenje. Ce pa vsega tega ne bo, potem pade odgovornost za dvajset tisoč živ-Ijen le na onega, ki ni storil svoje dolžnosti.
še nekaj za primer redukcij. Ce se uresniči sedanja odpoved TPD, bo v resnici delavsvo primoramo seči po zadnjem orožju in se potegniti za svojega sotovariša. Vso odgovornost prepuščajo rudarske strokovne organizacije le onemu, ki to izvede in onemu, ki to dovoli. V vsem drugem bo delavstvo ostalo objektivno in t> bo zahtevalo tega, kar ni mogoče dati.
nik potolažiti. V teh vsotah pa se je morala sprijazniti z njimi, kakor bolnik, ki je že toliko oslabel, da ni več sposoben za dolgotrajno zdravljenje in se mora podvreči hitri, čeprav boleči operaciji. Za kritje teh povečanih stroškov se je občinska uprava najprej obrnila na svoje nameščence in izvedla doslej najtežje znižanje plač, ki je uradništvo in delavstvo hudo prizadelo. Prihranila pa je s tem na izdatkih okrog 2 milijona Din pri uradnikih in 1 milijon Din pri delavstvu. Posrečilo se ji je tudi znižati obrestno mero za mestna posojila pri Mestni hranilnici od 7 odst. na 6 odst., kar znese tudi nekaj nad 1 milijon Din. Ako bi mestna uprava ne segla po teh nepriljubljenih sredstvih, bi tudi ti štirje milijoni obteževali proračun, ki bi bil potem za celih 16 milijonov višji, kakor pa je bil prejšnje leto, kritje pa bi bilo treba najti tudi za to vsoto.
Ako letošnji proračun, ki je mojstrsko delo g. dr. Grošlja, srečno prebrodimo, bo prihodnje leto mesto že lahko bolj sproščeno zadihalo in bo dana možnost, da se večje vsote, ki gredo letos v stara brezdna, obrnejo v napredek mesta.
Precejšnjo težavo pri razdelitvi mestnih dajatev na posamezne sloje meščanstvo povzroča tudi zakon o mestnih občinah, ki ne dopušča, da bi mestna občina mogla svoje davščine pravično razdeliti na premožne in manj premožne sloje. Uvajati sme samo doklade in posredne davke (takse, trošarine), ker mesto ni toliko samoupravno, da bi smelo z davki bolj zadeti tiste sloje, ki jih lažje nosijo. Le tako se more zgoditi, da so nekateri prebivalci v mestu, ki jih po obstoječih zakonih ni mogoče zadeti z nobeno davščino.
Posebno j>oglavje je gostaščina na nove hiše. Mestni svet jo je opustil, ker bi jo po dosedanjih izkušnjah pred nadzornimi upravnimi oblastvi ne bilo mogoče usjpešno zagovarjati, čeprav bi mestu prinesla 882.000 din. To vsoto bo treba nadomestiti z doslednjim izvajanjem ostalih davščin in z 10% prihranki magistralne uprave. S tem pa je odpravljena samo gostaščina za leto 1936-37, dolgovana gostaščina za prejšnja leta pa ostane seveda še vedno v veljavi.
Vsi nepristranski opazovalci poslovanja sedanje mestne uprave pa priznavajo, da zelo vestno plačuje svoje obveznosti zlasti manjšim ljudem, ki izvršujejo tekoče posle in naročila. O tem sedaj ni več pritožb, tudi posredovanja in tozadevnih obiskov in prošnje jx> magistratu so prenehale. Neki finančni strokovnjak, v Ljubljani na vseh straneh ugledna osebnost, je pred kratkim izjavil, da se močno čuti prizadevanje mestne občine, da vse svoje tekoče obveznosti čim prej jx>ravna. Upravičeno je upanje, da bodo meščani z razumevanjem spremljali njene napore in s svoje strani pripomogli, da Ljubljana pride v reden gosjx»darski tok.
Stavka na Savinji zaključena
Celje, dne 18. avgusta 1936. Zadnja pogajanja med delavstvom, ki je bilo zajiosleno pri regulaciji Savinje in zastopnikom podjetja g. Nassimbenija, ki vodi letos regulacijska dela, so bila v soboto dopoldne, ki pa takrat niso usjTela. Nato je jx>djetnik zaradi pomanjkanja dela — dokler se namreč ne razčisti vprašanje talnega praga v Tremerju, ki ga zahteva železniška direkcija — se 7 deli ne more nadaljevati, odpustil okrog 100 delavcev, pridržal jih je pa okrog 40, ki so nastopili včeraj delo v kamnolomu, seveda pod pogojem, ker so dobili zagotovilo, da bo podjetnik pristal na sporazum, ki je bil dosežen med njim in zastopniki delavstva pri pogajanjih dne 28. julija t. 1., izpade pa seveda tako imenovani ljubljanski sporazum, na katerega podjetnik pri po-
Vzgojni tečaj slov. učiteljstva v Ljubljani
(Drugi dan.)
»Slovenski dom« se je namenil podajati širši javnosti kratka poročila o vseh predavanjih učiteljskega vzgojnega tečaja zato, ker vzgojna kriza, ki je tudi znamenje današnjega časa, ni zajela samo meščanskih in delavskih slojev, ampak preti zaiti tudi v našo vas, na kmete, to jedro slovenskega doma. Tudi vsa naša širša javnost ne sme več ravnodušno mimo osnovnih vprašanj sodobnega vzgojeslovja, ki nam je lahko v rešitev m blagoslov, ali pa v razkroj iin propast noše narodne hiti.
Kakor sta prvi predavanji dr. Ozvakta m dr. Brumna izzvenela v klic po versko poglobljenem in nravno visokostoječem vzgojniku, tako sta sledeči predavanji g. Hreščaka, ki je govoril o kulturnih in gospodarskih problemih sedanjega časa ter g. Menceja, ki je pokazal bistvene oznake dveh najvažnejših struj sodobne pedagogike, namreč individualne in socilane predagogike, bili v znamenju socialno zakoreninjenega učitelja.
Prvo predavanje, ki je bilo znanstveno globoko zajeto in poučno, se je delilo po svoji notranji zgradbi v dva dela. Po predidoči sociološki ekskurziji od predrevolucijske fevdalne dobe do danes je pokazal na posledice posameznih faz v razvoju kapitalizma na j>edagogiko do današnje dobe. Njegovo tu in tam preveč enostransko zrenje vprašanj, ko poudarja socialne razmere kot edino izhodišče za vsa pedagoška dogajanja v šoli in v družbi, je dopolnil v živahni debati še dr. Gogala, ki je poudaril tudi, od socialne popolnoma samostojno nastopajoče, psihološke m zgolj pedagoške razloge.
Drugo, skoraj preveč zgoščeno in zato nekoliko pomanjkljivo dograjeno predavanje, ki pa je bilo kljub temu zelo zanimivo in kleno, v nekih pogledih tudi subjektivno podčrtano, je prikazalo razvojno sliko pedagogike od Rousseau-ja naprej. Sicer zelo dobro podčrtajoč potrebo po socialni pedagogiki kot pedagogiki bodočnosti, katera da bo prišla do polne veljav šele takrat, ko bodo dani za to družbeni pogoji, je vendarle spregledal, da je Kristus bil največji socialni pedagog vseh časov in je v praktičnem izvajanju njegove pedagogike rešitev vseh perečih vzgojnih vprašanj; drži pa ono o družbenih pogojih, 'ki so se zelo oddaljili od krščanskega pojmovanja družbe.
Novo mesto
Sedaj je čas. Poročali smo že na tem mestu nekoliko glede hodnika za pešce ob Ljubljanski cesti proti kolodvoru. Danes pa znova povdarjama, da bi bil prav sedaj pravi čas, da pridemo že enkrat do tega hodnika, ki je, kar bo vsak potrdil, nujno potreben. Sedaj ko tam okoli novega parka urejujejo cestišča in hodnika, bi bila pač najlepša prilika tudi za zgraditev imenovanega hodnika. Prav gotovo bi bilo to sedaj tudi ceneje, kot pa če bi se z gradnjo pričelo posebej. Ne vemo sicer, ali so tozadevni načrti že izgotovljeni, vemo pa, da je občina za ta hodnik vnesla v svoj letni proračun za leto 1936-37 znesek 100.000 Din, katero vsoto pa je pozneje, ko se je proračun popravljal, zopet črtala z motivacijo, da bo za napravo hodnika zaprosila bansko upravo za jx>dporo. To se je zgodilo še meseca februarja letošnjega leta! Ni nam znano ali je občina za to podporo že zaprosila, vemo le, da bi bil že skrajni čas, da tak hodnik dobimo. Ce se je pred leti zgradil hodnik za pešce ob Ločenski cesti, tja doli do novega pokopališča, ki je proti imenovanemu mnogo manj potreben, tedaj smemo upravičeno pričakovati, da se kmalu zgradi tudi hodnik za pešce ob Ljubljanski cesti proti kolodvoru, koder se dan za dnem vrši velik promet.
Naše starinske zanimivosti
Skoraj vsi narodi verno čuvajo in hranijo svoje starinske zanimivosti. Popravljajo jih, da ostanejo po možnosti kakršne so bile. Tudi Slovenci ne zaostajamo za drugimi narodi v tem oziru, vendar se zdi, da na nekatere stvari pa le premalo pazimo. Tudi Dolenjci imamo v svoji pokrajini veliko zanimivosti iz davno prošle dobe, ki so vredne, da se ohranijo še potomcem. Ena izmed mnogih so gotovo naši gradovi, saj je Dolenjska znana kot »Dolina gradov<. In res zlepa kje ne najdemo na razmeroma tako majhnem kosu zemlje toliko ponosnih gradov, teh tako zgovornih prič naše preteklosti. kot prav na Dolenjskem. Mnogo teh gradov je trdnih, mnogo jih je že popolnoma zginilo s površja zemlje, nekaj pa jih je, ki počasi propadajo, ker ni nikogar, da bi jih vsaj za silo popravljal. Tako je pojrolnoma propadel znameniti in eden najlepših dolenjskih gradov, ponosni Me-hovski grad, ki leži že blizu 350 let v razvalinah in od katerega — vsaj kolikor je znano — ni ohranjena, razen Valvasorjeve, nobena druga slika. (Morda kje na cerkvenem podstrešju podgrajske cerkve od kakega starega bandera?) Prav tako kot Mehovski, razpada sedaj tudi grad Luknja pri Prečini. Zunanje stene deloma še stoje, dočim je notranjost tako razpadla, da ni več varno stopiti v grad. Grad je last novomeškega trgovca g. Seidla, ki ga — umljivo — sam ne more popravljati. Zato pa bi se moral kdo drugi za stvar zavzeti, dokler ne bo popolnoma prepozno. Celjani so tudi spoznali potrebo ohraniti stari in slavni Celjski grad, ter so dali popraviti in restavrirati, kar se še da. Ali bi ne bilo prav, da bi se tudi za luk-njiški grad nekdo zavzel — dokler je še čas?
Celjske novice
Zaradi težke telesne poškodbe je sedel danes pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča 20 letni posestnikov sin Robič lože iz Loke pri Zusmu. Robič je dne 7. junija letos spremljal Alojzijo Peničevo na njen dom, kjer je čakal nanj Martin Vrbovšek, ki ie bil zaradi dekleta ljubosumen na Robiča. Ko se je Robič poslovil od Peoičeve, mu je Vrhovšek zastavil pot, ga ozmerjal, udaril s palico po glavi in mu zbil klobuk ne tla. Ker ga je še dalije pretepal, Robič pa ni mogel zbežati, je izvlekel v silobranu nož in zabodel Vrhovška v trebušno votlino pod 10 levim rebrom in ga smrtnonevamo poškodoval. Pri današnji razpravi je bit Robič zaradi prekoračenega silobrana obsojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno za dobo 3 let.
gajanjih, ki so se vršila prejšnje dni ni hotel pristati. Pogajanja so se nadaljevala danes jx>poldne na mestnem poglavarstvu in jih je vodil namesto odsotnega župana g. Mihelčiča magistratni direktor g. Šubic. Pogajanja so se ugodno končala in je podjetnik pristal na sporazum z dne 28. julija z nekaterimi dodatki. S tem je neljuba zadeva s stavko na Savinji končana in upamo ter smo trdno prepričani, da bo podjetnik vzel čim prej vse delavstvo, ki je bilo sedaj odpuščeno zaradi pomanjkanja dela nazaj, kakor hitro bo urejena zadeva z železniško direkcijo glede talnega praga v Savinji pri železniškem mostu.
ipanski miljarder, duša nacionalistične vstaje - Od kozjega pastirja do finančnega diktatorja - Vojne naredbe iz luksuznega hotela
Juan March, zli ali dobri duh Španije
»Senor March na telefon, senor March, prosim na telefon ...«
Hotelski boy dirja skozi širne, luksuzno urejene dvorane pariškega hotela George V. Iz skupine Ljudi, ki se živahno zabavajo okrog majhne okrogle mize, vstaTie rejen človek. Položi cigaro na visoko kitajsko vazo in polagoma odide v telefonsko kabino.
Njegov razgovor traja pet minut, deset minut, pol ure. V obsijanem okvirju kabinskih vrat vidijo radovedni sluge, ki oprezajo pred vrati, 'kako se sonor March razgreva, kako med pogovorom maha ? rokami in zdaj pa zdaj udari celo s pestjo. Ko odhaja gospod March iz kabine, si briše znoj s čela, vzame cigaro in čez dve minuti se spet sliši v družbi njegov zvonki glas.
Leteči kurir
Prav ta čas pride s pošte na majhni francoski obmejni postaji človek, s katerim se ie senor March razgovarjal. V žep potiska beležke, katere si je napisal med razgovorom s Parizom, potem pa se vrne k avtomobilu, s katerim oddirja na najbližje letališče.
Malo pozneje že leti nad gorečo Španijo. Slišati je streljanje pušk, tu pa tani udari grom topov. Na planinah okrog Sarragose, ali na podnožju Sierre se letalo spusti. Avtomobil odpelje letalca v glavni stan nacionalističnega generala Franca. Letalec mu prinaša poročilo od senora Morcha, katerega v Parizu spet kliče sluga k telefonu: »Lizbona. Pri telefonu senor Giil RoblesI«
Petkrat, včasih tudi sedemkrat na dan, mora senor March k telefonu, zakaj iz te pariške hotelske dvorane se vodi in komandira španska vojaška vstaja. Generalni štab generala Molle ne odloči niti najmanjšega koraka, dokler se ne sporazume z gospodom Marchom, ki je duša španskega nacionalističnega gibanja. Senor March je človek za kulisami, ki vodi dogodke.
V knjigi za goste pariškega hotela je napisano s trdimi svojeglavimi črkami: »Juan March, trgovec.« To je širok pojem, ki sega od malega vaškega kramarja pa do milijonarja.
)uan March je trgovec največjega obsega, on je eden od zadrtih velikih pustolovcev svetovnega kapitalizma.
„Marija, daj da obogatim!"
Pred nekaj desetletji je v pristanišču Palma stal lep, toda ne prav čist fant in ves okorel gledal odlične potnike, iki so na belili parnikih prihajali iz Barcelone. Fant je pasel koze po kame-nitih obalah otoka Mallorce. Toda dvakrat na teden je pustil čredo, naj počne, kar hoče, sani pa je tekel v pristanišče, da bi se čudil gospodi, ki je prihajala, da bi se kopala v sončni otoški ti-
šini, s katere je mali pastir pobegnil, kadar je le mogel.
Ko se je nagledal tujcev, je umazani pastir odšel v stolnico. Tam so marmornata tla tako prijetno hladila podplate, ki so bili navajeni razbeljenega kamenja po pašah.
Pred podobo Device Marije je padel na kolena.
»Daj, da bom kdaj tak, kakor oni tam!« je molil, »tako prikupen, tako velikodušen, tako bogat ...«
Sanje kozjega pastirja z Mallorce so se izpolnile. Danes je njegov ves otok, ali boljše, njegov je bil. Zakaj od trenutka, ko je Juan March pobegnil v Francijo, mu je španska levičarska vlada zaplenila vse njegovo imetje. Vlada že ve, zakaj. Ve, da je Juan March njen najodločnejši, natbo-getejši, zato pa tudi najnevarnejši sovražnik.
Kako je March obogatel
Uganka, kako je kozji pastir z Mallorce prišel do svojega silnega bogastva, se ni nikdar docela pojasnila. Zanesljivo je samo to, da je večino svojega imetja nabral med vojno, ko je kapital držav, fci so se vojskovale, bežal v veletokih v nevtralno Španijo.
March je dobavljal les Nemčiji. Bil je in je še velik prijatelj Nemcev. Med vojno je dal zavetje dvema nemškima podmornicama v pristanišču na Mallorcii, ko so jima angleške križarke odrezale pot za vrnitev. Med tem je bil tudi vrhovni poglavar tihotapcev, ki so med vojno v sprevodih ko-raketi z godbo na čelu po širokih cestah proti pirenejskim mejam, kjer je bilo malo carinikov in malo financerjev. Kakor večina obmejne Španije, kakor vsa Barcelona, tako je tudi Juan March obogatel med vojno s tihotapstvom.
Ko se mu je nabral začetni kapital, zlato ni prenehalo tečd v njegove blagajne. Kopičil je imetje bolj in bolj. Svojo najsijajnejšo dobo, tako-rekoč zlato dobo pa je preživljal med diktaturo Prtma di Rivere. Bil je prvi »n najzvestejši generalov svetovalec v vseh denarnih vprašanjih. Za denaT Juana Marcha je Primo di Riivera gradil luksuzne stavbe in velike veličastne avtomobilske ceste, ki naj bi »pozabljeno evropsko pokrajino« spremenile v raj za turiste. March je bil lastnik ogromnih tovaren za predelovanje tobaka.na Kanarskih otokih. Bil je lastnik največje pirenejske tekstilne tovarne, imel je veliko hiš, veliko zemlje, nešteto hotelov v turistovskih središčih, njegov je bil tudi del glasovite Kitajske četrti v Barceloni.
Beg iz zapora
Ko so proglasili republiko, je bilo jasno, da March, ki so ga vezale tako tesne vezi z dikta-
Ck *\ <•
m* m* <. s*
m
Hitler sprejema nemške olimpijske tekmovalce, ki so priborili za Nemčijo olimpijske kolajne.
30
Zeleni pekel
Zdaj pa sem jezdil samoten v daljavo in sem se čudno zavedal vsega tega, kar se je zdelo, da molči. Ves rumen in bahav je vzhajal mesec in plezal skozi drevje. Na stegnjeni roki golega debla je sedeLa dvojica arov, njuna repa sta visela, kakor fantastičen srobot. Nista se nič zmenila, ko sva konj in jaz dirjala pod njima, temveč sta bila tiho kot miške. Čez mesec je smuknila sova in ga zatemnila za trenutek, potem pa je izginila, da se je zdelo, da sije luna še svetleje. Kresnice so plesale in se igrale po temnih’gozdnih zakotih. Zeleni pekel je ležal nemo, kakor mati, ki bdi nad spanjem svojega otroka.
Po kratkem času je mesec utonil. Mehka, hladna temačnost je legla na svet. Moj konj, ki je dozdaj veselo dirjal, je začel čutiti strah v tem molku. Rezgetal je in stresal glavo, da je jermenje rožljalo v odmevajoči sili jeka. Boječe se jc plazil mirno senc in vlekel vajeti, kadar je hušknila nočna ptica med drevjem. Dobrih 5 minut se ni zmenil za ostrogo in za prigovarjanje. Stal je v drhteči neodločnosti, ko je veter prinesel čez stezo smrad od njegovega mrtvega tovariša.
Sedem ur sem že sedel v sedlu in že sem začel grenko obžalovati svoj sklep, da bom potoval sam.
Pozneje bi bil na naši ekspediciji vedel, kako naj se obnašam. Ko se je spustil mesec, bi
naredil tabor, prižgal ogenj in spal tja do jutra. Toda za to sem bil še premalo skušen. Vedel sem, da leži tabor izkalca vode kakih 30 kilometrov iz Gaibe, natančno na moji poti. Trdno sem se odločil, da bom že kako dospel do tja.
Kako daleč sem že prijezdil, se ni' dalo ugotoviti. Ker nisem znal živali priganjati, je mrha tekla dobesedno po korakih. Moja težka oprava mi je prizadevala posebno neprijetnost. Za takega nedeljskega jezdeca, kakor sem bil jaz, ni nič kaj preprosta naloga, če se moram s puško na hrbtu in s pihalnikom v roki zavihteti na poskakujočega konja. Zato sem se pazil, da bi sploh razsedel z njega.
Bolj ko so ure bežale, bolj sva postajala konj in jaz zaspana. Kljuse je bilo prilagodljiv in dobrodušen stvor. Kakor stroj je postavljalo nogo pred nogo in med korakanjem brundalo predse. Na mehki ravni planoti, po kateri je v glavnem vodila pot, je bilo to preprosta stvar. Včasih pa se je pot vzpenjala strmo med skalami, tako da sem bil prisiljen vleči za vajeti in uporabljati ostroge. Toda niti to ni prineslo nobenega znatnega uspeha. Zaspana zverina je samo zastokala, potem pa je spet zaprla oči ter torkljala naprej.
Polagoma je tudi mene prevzemala zaspanost, saj sem že ob 4. zjutraj začel z vklada-njem. Prav sredi prijetnega zabrisanega sna sem nenadno čutil, kako se je konj vzpel. Za las je manjkalo, pa bi bil padel iz sedla. Kar sam od sebe sem pograbil puško, sc zagozdil s koleni v sedlu in gledal, kaj je dalo povod za to motnjo.
turo in diktatorjem, ne bo mogel uiti. Obtožili so ga korupcije, ter ga vrgli v ječo. Toda, kakor je že običaj po vseh demokratičnih in kulturnih državah, je March tudi za mrežo ostal bogati gospod.
Podkupil je vse kaznflniške uslužbence in uradnike, da so mu omogočili senzacionalni beg iz ječ«. Odpeljal se je iz kaznilnice na čelu karavane, sestavljene iz 23 avtomobilov, ki so vozili vse njegovo pisarniško in hišno osebje ter večino njegovih dragocenosti. Zaradi svoje in zaradi njune varnosti, je odpeljal s to karavano s seboj tudi ravnatelja in nadzornika svojega zapora. Avtomobili so neovirano drveli proti francoski meji. Republika' ' a in levičarska Francija ni Marrhu, kakor nobenemu bogatemu tujcu ali izgnani kronani glavi, prav nič otežkočala prehoda čez mejo in bivanja v Franciji. Naselil se je v Parizu.
Med svojim izgnanstvom so MaTcha hvaležni rojaki z Mallorce izvolili za poslanca. Otok se je zavedal, da se mora samo Marchu in njegovim
milijonom zahvaliti, de je postal svetovno letovišče. Pod varstvom poslanske imunitete se je March vrnil v Španijo. Kapitalist March se je zd«i pretvoril ves v politika. Ves svoj srd ie osredotočil na tiste, ki so ga dali zapreti. Podpiral je vsa gibanja, ki so bila naperjena proti socijali-stičnim stremljenjem v Španiji. S prva je močno simpatiziral z akcijo Gila Roblesa. Ko pa ta ni uspel, da bi potegnil vso Španijo za seboj in dobil v svoje roke vso oblast, se je March po volitvah letos pozimi priključil vojaški stranki, katero je vodil sin njegovega starega prijatelja Pri-ma di Rivere.
Ko je izbruhnila sedanja nacionalistična vsla-ja, katero so vodili častniki, je March takoj odšel v Biarritz na špansko-fraincoski meji, kjer je sestava! proglas na špansko ljudstvo, naj pomaga generalu Francu. Na zahtevo madridske vlade so ga francoske oblasti pregnale iz obmejnega pasu.
Vrnil se je v Pariz, odkoder zdaj vodi podjetja svojih prijateljev in vse špansko nacionalistično gibanje, ki ima v njem najmočnejšega finančnega pomočnika. Njegov sin Julio vzdržuje z angleškim letalom najnovejše vrste zvezo med Parizom in glavnim štabom generala Franca v divjih prepadih Sierre Guadarrame. Z njim prenaša vesti in vse drugo, česar ni varno ali- ni mogoče zaupati telefonu ...
Ce bo nacionalistični prevrat v Spanijii uspel, bo to v veliki, če nc v največji meri zasluga Juana Marcha in njegovih milijonov.
Najhitrejši človek na svetu pripoveduje
1941 100 m 10 sekund
Ko so zadnja tekmovalci in gledalci zapustili veliki olimpijski stadion, so se nadenj spravili snažilci, ki ga bodo temeljito očistili. V olimpijske vasi pa so se naselili nemški vojaki, ki so jih zgradili v svoje namene, vendar so fih prav rudi prepustili začasno tekmovalcem vseh petih kontinentov.
Narodi so svoje zastopnike, ki so se že vrnili v svoije dežele, kar najprisroneje sprejeli, četudi nekateri niso prinesli s seboj kolajn. Predvsem se zmage vesele Nemci in njihovemu navdušenju ni ne konca ne kraja. Enako se zmage vesele tudi Amerikainci in na ramah nosijo svojega najboljšega tekmovalo* '■-nega »črno čudo«, Owen-sa. Težko je priti (16 mike g n zmagovalca »težkega kalibra«. Soborilci ga čuvajo in gledajo na vsakega, ki bi se rad približal do njihovega ljubljenca, češ: Kaj hočeš li, on je naš, boril se je za naše barve in nam je doprinesel toliko in toliko kolajn!
Pa čujmo, kaj pripoveduje sam o sebi najhi-trejši človek sveta — Ovvens.
Črnec kot drugi
»Pred 23 leti sem se rodni, kot predzadnji osmerih otrok skromne delavske družine. Oče je bil nameščen v tovarni za električne priprave. Kot mlad dečko sem se igral s svojimi prijatelji. Po končani osnovni šoli pa sem začel igrati nogomet, vendar zelo zmerno. Tudi sem začel gojiti tek. Toda me le-ta ni tako veselil. Toda moj profesor je bil zelo vesel, če me je videl teči. Njemu se imam v prvi vrsti zahvaliti za to, kar sem. Nekega dne mi je rekel: »2e tri mesece si beležim tvoje dosežene rezultate in vidim, da so vse boljši in zanimivejši. Daj, nadaljuj pridno. Nekoč boš mogoče šampijon in boš mogel pred vsem svetom zastopati svojo zemljo.« Za te besede sem se hotel zasmejati, a se nisem mogel, keT sem profesorja spoštoval. Pač pa sem se obrnil" vstran in se ugriznil v ustnico, laz, pa šampiion?! Navaden črnec, kakršnih ie na tisoče, naj bi bil svetovni prvak!
Kaj vse ljubi
Zelo rad poslušam godbo. Tudi slikam rad, hodim v kino in gledišče, čitam, a najraje se zleknem po stolu in poslušam radio. Jasno, da se v prvi vrsti zanimam za lahko atletiko, posebno za tek. Zdi se mi, da človek more z navadnimi človeškimi silami doseči več, kot sem dosegel sedaj jaz. Zato se moramo posebno zahvaliti riovim metodam treniranja. Tudi svojo ženo imam rad. Prej, ko sem treniral, je zelo sovražila šport. Ko pa je zvedela za dosežene uspehe, mi je rekla: Lahko bi bolje napravil. Zakaj si se oziral nazaj, da bi videl svoje prijatelje?
Še nikdar premagan
Do sedaj še nisem bil nikdar premagan. Toda ljudska govorica pravi, da bo ta usoda tudi mene doletela ... Rad bi videl, da bi pri svojih tekmovanjih naletel na enega takega tekača, ki bi me primoral, da bi dal od sebe vse moči. Zdaj namreč dam od sebe le v začetku teka nekaj sile, potem pa popustim. Vseh sil pa do sedaj še nisem dal nikdar.
Zdi se mi, da bo s poboljšanjem treninga, n« lepih progah in v lepem vremenu možr»o 100 m preteči v 10 sekundah, a 200 m v 20 sekundah. Ne vem, ali bom to dosegel jaz ali kdo dnigi. Videli pa bosle, da bo do tega vsekakor prišlo. Kar pa se tiče mojih prijateljev in sotekmecev, so zelo prijazni, vendar jih po imenih ne poznam. Njihovi rezultati pa so taki, kakršne morejo pri nas postaviti nekateri tekmovalci pri »irenkngu«.
Tako pravd črnec Owens. Njegove namere so možne in lepe. 100 m preteči v 10 sekundah znači, preteči progo 36 km v eni uri. Ce bo do tega prišlo, bo to ostala bržkone njegova last. Sicer pa jc na svetu vse mogoče in kar še ni, še lahko postane ...
Prepovedani brki
Angleški vojaki nosijo samo na kratko pristrižene brke, toda irski gardni grenadir Arthur Lesly Bercell ni maral predpisom na ljubo žrtvovati svoje posebno košate in dolge mustače. Častniki so ga zaman svarila. Polkovnik mu je naposled zagrozil, da ga bo naznanil vojnemu sodišču. Neki delavski poslanec je iznesel zadevo celo v parlamentu, a vojni minister mu je odgo-i voril, da ne pomenijo tozadevni predpisi nobeno krajšanje osebne prostosti. Vsi angleški vojaki so ] prostovoljci in lahko zapustijo službe, če jim niso všeč službeni predpisi. Tako se je tudi zgodilo. Vojni sodniki so bili prizanesljivi, ker je bil obtoženec na dobrem glasu. Odpustili so ga in mu za kazen zapisali v vojno knjižico: »Lastnik je črtan iz liste moštva irskega gardnega polka radi neubogljivosti. Sicer je dober vojak, a ni znal brzdati svoj neodvisen značaj.«
Novo!
Novol
F. M. Willam
Das Leben riarlas
der Mufler lesa
587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani
Sodeč po barvi neba, je moralo biti okrog 2. zjutraj. Grizoč mraz je lezel skozi obleko, da me je bila ena sama kurja polt. Toda nedvomno se je moralo dogajati nekaj nenavadnega. Konj je poplesaval na zadnjih nogah, sopihal od strahu in drhtel, kakor prestrašeno dekle, Samo po srečnem naključju sem ostal na svojem sedežu.
Zabodel sem mu ostroge globoko v lakot-nice, spustil iz sebe točo kletev. Seveda je bilo vse brez uspeha. Hkratu sem pa strmel v temo na obeh straneh poti.
Nenadoma se je zgodilo nekaj čisto presenetljivega. Kakih 5 m dale.č se je na desnem robu gozda bliskalo približno čevelj od tal dvoje rumenih luči. Žarele so enakomerno, ne da bi mežiknile. Bile so oddaljene nekaj palcev druga od druge. Tudi konj jih je videl. Kar na kratko se je obrnil in bi bil oddrvel, če bi mu ne bil potegnil glave nazaj s silnejšo močjo, kakor pa je dobrosrčnost.
Zdaj nisem nič več dvomil, da čepi v senci jaguar. Strah mojega kljuseta in nenadna svetloba sta me v tem prepričanju potrjevala.
Znano premišljanje, kaj bi naredil Napoleon v takem primeru, se ni izkazalo za posebno koristno. To pa zarr>di tega ne, ker si kljub silnemu naporu svoje domišljije nisem mogel predstavljati tega debelušnega domišljavca v samotnem gozdu samega, brez maršala Neya ali Massone. Napoleon bi si bil morda mislil, da se bo tiger zadovoljil z zadnjim konjevim koncem in bi se bil kar na hitro obrnil. Morda bi bil strmel v rumene oči v upanju, da bo zve-
rina zapazila, kakšno ostrost in moč ima njegov pogled. Najbrž bi bil pa ravnal natančno tako kakor jaz: izpustil bi bil vajeti, zabodel konju ostroge v lakotnice ter domnevno divjo beštijo bil vzel čez levo ramo s puško na muho. Vsaj jaz se nisem domislil nikakršnega primernejšega vedenja. Tudi če ostroge niso mogle konja spraviti naprej, so ga vendar saj zadrževale, da ni zbežal.
V tem neprijetnem položaju sva prebila precej časa. Še neprijetneje pa je učinkovalo, da so ognjene oči zdaj pa zdaj pomežiknile. V svoji razgreti domišljiji sem to imel na nasladni gib tigra, ki izdaja željo, da bi se dc konca naslaajl nad razburjenjem, ki ga je po-vročilo srečanje z njim. To si je tiger hotel privoščiti, preden bi se spravil na kosilo,
Nenadoma pa se mi je rodila misel, na katero bi Napoleon zatrdno ne bil prišel. ZačeJ sem prepevati,
Moj glas sicer ni lep, je pa močan. Ima tudi strahovito lastnost, ki preplaši vsakogar, da javskne, kadar ga ojačim. Z globokim občutkom sem tigru zapel dve vrstici iz pesmi: »Pokaži mi stezo domov.«
Najprej je ta hripavi hrušč prestrašil samo Zeleni pekel iz njegovega spanja. Glasno sc je zakrohotal, da se je moj konj prestrašeno vzpel.
Proti koncu druge kitice pa sta luči neslišno izginili v gozdu takoj nato je tudi kljuse nehalo drhteti. Znava sva zaspano nadaljevala najino pot.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 MoseSna naroSnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo- Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon	In	29%.	Uprava:	Kopitarjeva	6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: ivan Rakoveo. Urednik; Jože Lvoši^b’