am st. 17. EH1 oeilagen ' —¿J C o* , . oV ibor, dne 24. aprila 1913. Tečaj XLV. Ust ljudstvu v pouk in gabavo. vsak fietrtok in velja s poštnino vrad In v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 S in za Četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, en druge IsvenaTsMl«& 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K* Naročnina se pošilja na: Upravnlštvo „Slovenskega Gospodarja" t Maribora, -h List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kak* SSakmaMta društva" dobivajo list broa posebna n»roSnines m Posamezni listi stanejo 10 vin4 — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Eokopisi se ne vražajoj — Dpravništvo: Koroški cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Is Jaserate se plačuje od enostopne petttrrst. sa enkral 16 aSs» M dvakrat 25 vin., za trikrat S5 vin. Za večkratne oglase primsrsn popust, Inserati sa sprejemaj So srede zlutrai, m St zaprte reklamacije so poštnine prastoj Današnja številka obsega 12 strapi. „Slov. kršč. socialna zveza" v ima _ OBČNI ZBOR dne 27. aprila 1913 po večernicah pri Sv. Križu na Murskem polju v „SlomSekovi dvorani". ♦♦♦♦ 1. Otvoritev, pozdrav. 2. Naše izobraževalno delo. Poroča dr. Anton Korošec. 3. „Orli", na plan! Govori dr. Karol V e r -s t o v š e k. 4. Kaj hočemo v bodoče? Govori dr. J. Hoh-n j e c. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Prijatelji prave krščanske ljudske izobrazbe uljudno povabljeni! — Mladina pridi v najobilnejšem Številu! Kmetu ali učitelju? Naši liberalci so sprožili misel, da se naj za poškodovance po zadnjem mrazu da podpora tudi iz deželnega denarja. Znano je sicer, da si noče nobena dežela radi slabili financ naprtiti podpor za uime, ampak da se ta zadeva prepušča državi, katera jo dose-daj tudi bolj ali manj vestno vrši. Toda dajmo si vkljub vsemu temu ogledati liberalni predlog. Nemška večina v štajerskem deželneni zboru ni znala gospodariti. Deželni proračun plava v samih, primanjkljajih'. Dežela ima vsega dolga skupaj nad €0 milijonov. Ako hoče sedaj dežela kmetu vsled uime pomagati, potem ne zadostuje saano par tisočakov, kakor je bilo to dosedaj v navadi, apipak" potem je treba globoko seči v žep.. Toda dežela nima razpoložljivega denarja. Trebalo bi torej napraviti nov dolg ali pa zvišati doklade, Na eni strani dati podporo, na drugi zvišati doklade, to pa je isto, kakor vzeti iz desnega žepa in dati v levega. Zato je treba misliti na drugo pot. Liberalci naj nam dovolijo, da tudi tokrat mi mislimo za-nje, kajti pri vsem spoštovanju njim vendar ne prisodimo toliko brihtnosti, da bi sami prišli na pametno novo misel. Kakor znano, dela državni zbor nove davke. V maju ali v juniju bodo sprejeti. Iz teh davkov bo nakazala drŽava precejšnje svote tudi deželam. Štajerska dežela dobi baje blizu 2 milijona. Kakor znano, hočejo liberalci ta dva milijona takoj nakloniti učiteljem. In sicer brez deželnega zbora in njihovih sklepov. V obliki draginjskih doklad bi naj deželni odbor porazdelil 2 milijona kron učiteljem. Tako hočejo in zahtevajo libenalci. Pri tem čisto pozabljajo na okrajne ceste, na brezobrestna posojila, na regulacije in na druge nujne gospodarske potrebe. Na take zahteve mislijo samo, kadar je treba zabavljati čez obštrukcijo, ne pa kadar je par milijonov denarja na razpolagio. Ker bo gotovo beda našega kmečkega prebivalstva letos večja nego je beda učiteljstva, ker ucitelj-stvo prav lahko Še vsaj eno leto počaka, zato bi bila naša stranka čisto zadovoljna s tem, da se ona dva milijona letos razdelita poškodovancem po snegu. V to ni treba deželnega zbora, ni treba opuščati obštrukci-je, ni treba nalagati novih djoklad, nam in liberalcem se lahko ustreže: da kmet dobi izdat.no podporo za škodo, katero mu je napravil sneg. . Liberalcem torej ni treba zmerjati Čez obštrukcijo, ne Čez slabo stanje deželnih fipanc. Denar bo kmalu tukaj in liberalcem se je samo treba odloČiti, komu naj se da, ali kmetu ali učitelju. Ma Balkanu. Na borzah' se dvigajo cene vrednostnih, papirjev, najboljše znamenje, da milijonarji in Špekulanti svetovnega položaja ne gledajo v mračni svetlobi. In ti ljudje dobro vedo, na katero stran se bo v bodoče zasukalo svetovno kolo, posebno Špekulanti, med katerimi se baje nahajajo mnogi uradniki različnih ministrstev za zunanje zadeve. — Za Avstrijo je položaj ta: Na severu proti Rusiji je izginila vsaka nevarnost, zato se' je tudi veČina rezervistov poslala domov. Rezervisti pa, ki so morali na jug, na srbsko in Črnogorsko mejo, še ostanejo tam, dokler se napete razmere na Balkanu popolnoma ne poležejo. Vendar.se ni bati, da bi Avstrija proti katerikoli državi rabila o-rožje. Z Bolgarijo smo si prav dobri, Srbija je itak storila vse, kar je Avstrija zahtevala od nje, Črna gora pa bo tudi danes ali jutri mirno vtaknila, svoj meč zopet v nožnico. Toda o balkanskih zadevah bomo morali menda še precej časa govoriti in pisati. Sicer se bo sedaj sklenil mir med balkanskimi državami in Turčijo, toda potem se bodo še-le začela dolgotrajna pogajanja zaradi meje med Bolgarsko in Turčijo, zaradi Egej-skih otokov, zaradi južne meje Albanije, zaradi srbskega trgovskega pristanišča na albanski obali in zaradi vojne odškodnine, ki jo zahtevajo balkanski zavezniki. Da so Bolgarija, Srbija in Grška za mir, je brezdvomno. Vse tri države so sprejele posredovanje velesil in se bo trajno premirje podpisalo baje že ta teden. Pravzaprav pa traja mir že od preteklega tedna,^ toda samo na podlagi ustpiji pogovorov. In kaj je s Črno goro? Nekatera poročila zatrjujejo, da se je tudi Črna gora udala in sprejela posreaovanje velesil za mir, druga poročila pa vedo povjedati, da kralj Nikita še vedno stoji s svojo vojsko pred Skadrom ter obeta vojakom, da bodo (pravoslavno) Veliko noč dne 27. t, m. slavili v Skadru, Tioda vsi vemo, da bo tudi ako so zadnja poročila resnična, Nikitovega ustavljanja kmalu konec, Kajti Rusija je odmaknila svojo roko od Črne gore in jo tako prisilila, da se prej ali slej uda volji velesil, ki hočejo Skader za Albanijo. Nemški listi so polni poročil, da vlada med Bolgarijo in Srbijo zaradi osvojenega ozemlja velika napetost in da je vojska skoro neizogibna.. Stvar, je taka: Srbija in Bolgarija sta že pred vojsko naredili pogodbo, kaj ima ena, kaj druga dobiti, ako bo vojska srečna. Kakor znano, so imeli Bolgari v vojski najtežje stališče, kajti Turčija se je z vso vojno silo vrgla na Bolgarsko, dobro računajoč, ako to uničim, potem so tudi drugi zavezniki izgubljeni. Prodiranje Srbov in Grkov ni bilo tako težko, kajti glavna turška moč jstala proti Bolgarom. Zato so "prišli Srbi in Grki pri svojem prodiranju v kraje, ki po pogodbi, sklonjeni pred vojsko, morajo pripasti Bolgariji. Nerazsodni Srbi in Grki seveda sedaj zahtevajo po časnikih, da zavzete kraje na vsak naciru obdržijo, posebno Srbi, ki kažejo na svojo pomoč pred Odrinom. Te Časnikarske boje izrabljajo sedaj Nemci, rekoč, kmalu bo vojska, Toda krvave vojske ne delajo Časniki, ampak kralji in njih' ministri. Ti pa dobro vedo za pogodbo pred vojsko, vedo tudi, da bo Rusija vse poskusila, da se preporne točke mirnim potom razrešijo in končajo. Saj je glasom pogodbe ruski car razsodnik v vseh prepornih zadevah, ki bi nastale vsled vojske med zavezniki. Kaj Je s Črno goro? Popolnoma nasprotujoče vesti prihajajo zaradi dogodkov pred Skadrom, tako, da ie težko razbrati, kaj je res in kaj izmišljotina. Da so naši čitatelji na vse slučajnosti pripravljeni, bomo priobčili zaporedoma vsa različna poročila. Bolezen sv. Očeta. O bolezni sv. Očeta izvemo sedaj natančnejše podatke. Glavna bolezen, na kateri trpijo, je vnetje bronhij (rogovilasto razvrščene cevi, v katere se razdeli sapnik in ki vežejo sapnik s pljučami). Vnetje bronhij ali bronhialni katar je vrsta plučnega vnetja, ki prav rada nastopa kot posledica inlluenoe. Bolezen je zelo muhasta, nastopa popolnoma neredno, zaporedoma se menjujejo katar, vročica, majhno zboljšanje, zopet napad, kašelj itd. Vnetje bronhij se ne razpro-stre čez vsa pljuča, ampak napade le točko, kjer se sapnikove cevi spajajo s pljučami. Tam se usadi, se razvije in poneha, potem pa se pr.eseli na drugo točko, Kjer zopet nastopi z vsemi svojimi spremenljivimi lastnostmi, Vsled tega je umljivo, da pri vnetju bronhij ne vemo po prvem ali drugem zboljšanju, ali je že konec bolezni, ali pa se je zopet na drugi točki pluč znova pričela. Ako je napadov več in ako prihajajo drug za drugim, potem je bolezen za stare ljudi smrtno-nevarna, ker jih preveč oslabi. Zato tudi se. daj slišimo, da so sv. Oče zelo slabi, da je delovanje srca precej oslabelo, da tudi ledvice ne opravljajo več dobro svoje naloge. Vendar zdravniki niso izgubili u-panja. Nasprotno pravijo, da so sv. Oče že izven nevarnosti, ako se nenadoma ne vrne bolezen, kar pri vnetju pluč ni izključeno. Sv. Oče imajo dva zdravnika, ki priliajata v tej bolezni k njim. Pišeta se dr. Makiaifava in dr. Ami-ci. Vsak dan morejo papeža obiskati tudi njegove sestre in nečakinja ter dalje Časa ostati pri njih. Službeno imajo seveda opraviti pri papežu vsak dan vkljub bolezni njegov glavni tajnik in drugi njegovi uradniki. Pretresljiv je bil prizor, ko je prišel dne 19. a_ prila b(rat papežev iz Gornje Italije, Angelo Sarto, da obišče bolnega brata. Ko sta zapustila zdravnika bolnikovo sobo, poklical je sluga brata, da vstopi. Sv, OČe so se v postelji vzravnali, razprostrli svoje roke proti bratu in ga srčno objeli. Bratoma in vsem, ki so bili priča tega pozdrava, so stopile solze ginjenja v oči. Vatikan je vedno oblegan od tisoč in tisoč ljudi, odkar ležijo sv, OČe v bolniški postelji. Ne samo romarji, ki prihajajo v večno mesto, se nahajajo med temi tisoči, ampak tudi Rimljani sami. Znati je namreč treba, da sedanji sv. Oče stojijo med rimskim ljudstvom v sluhu svetnika. Pripisujejo se jim čudežni dogodki. Sicer ima o takih dogodkih soditi le sveta cerkev, toda mi jih prinašamo ter izjavljamo, da se že vnaprej podvržemo končni sodbi sv. cerkve. Neki Italijan je bil hrom na eni roki. V Lurdu ni dobil milosti. Gre v Rim in pride pred sv. Očeta. V javni avdijenci (sprejemu) pokaže papežu svojo nesrečo in papež mu odgovori: „Da, Ha, da", in iztegne roko proti hromemu udu. V istem hipu se začne gibati ves život in tudi hroma roka. Ozdravljenec pa je že ves srečen odprl usta, tla bi na ves glas izpovedal milost, ki ga je doletela; a sv. OČe Pij se v hipu obrne in mu dene prst na usta ter mu da tako znamenje, naj molči. Neko dekletce z Angleške je bilo v Lurdu, a ni ozdravelo. Imelo je hude rane na glavi, radi katerih jo niso hoteli vsprejeti v nobeno vzgojevališče. Zato gre v Rim z živo vero: Rob Jezusovega plaiŠča je delil zdravje narodu, Petrova halja istotako; — mene bo pa ozdravel PijX, Pri javnem sprejemu poljubi prstan sv. Očeta in moli k Bogu za milost. Malo kasneje, ko je papež prisotne blagoslavljal, je opazila, da jo sv. OČe gleda in v tem hipu je ozdravela. Ni se dotaknila njegove halje, samo navaden pogled jo je na mestu ozdra. vil. To dekletce je sedaj v Rimu gojenka pri redovnicah Srca Jezusovega „alla Trinita del manti". Njena mati je prestopila v katoliško cer.kev. Majhna Francozinja je imela že 11 let, pa še ni mogla hoditi. Pred dvema letoma so jo pripeljali sta-riši v Rim. Z roditelji je bila pripuŠČena k sv. Očetu. Ko je že prišel sv. Oče v dvorano, kjer so Čakali gostje na sprejem, mu je rekel otrok: „Sy. Oče, prosim za veliko milost!" — Sv. OČe ji odgovori: „Naj ti Bog da vse, k,ar želiš!" — Ko je bil sprejem Končan, jo je hotel vzeti oče v naročje, da bi jo odnesel, a otrok pravi: „Mislim, da bom lahko sama Šla", In dekle, ki ni storilo Še nobenega koraka, hodi sedaj, da jo vsi vidijo. Ozdravela je. Ko so se srečni stariši hoteli pozneje zahvaliti sv. Očetu, je ponižno odgovoril: „To je moč božja, to niso moje stvari." Neka dobra Spanjolka je došla v Rim s svojim zaročencem, čegar mati je ležala doma močno bolna. Zaročenca sta prišla k sv. Očetu in. ga prosila, da bi podpisal neko sliko za bolnico, ki nima motenega tipanja več, da ozdravi. A sv. Oče pravi: „Ne, verujte mi, ne bo še umrla; še 10 let bo živela". Isti dan sta zaročenca prejela brzojavko, da se matjeri boljša. Mati deseterih otrok je ležala težko bolna in je v svoji žalosti vzkliknila: JVMati deseterih otrok ne sme umreti! Moj Bog, daj mi zdravje zaradi prošnie papeža PijaX.!" — In smrt je slišala bolestni klic matere; mati je ozdravela. Trdi se, da je tudi Črna gora brezpogojno sprejela predloge velesil glede mirovnega posredovanja in da ne bo nadaljevala z obstreljevanjem Skadra» Kralj Nikita pripravlja oklic na črnogorski narod, v katerem bo razjasnil, da je nemogoče se boriti proti celi Evropi. Treba je namreč znati, da so velesile liotele poslati vojaštvo v Skader in tako postaviti Nikito pred vprašanje: ali hočeš ustaviti obleganje, ali pa hočeš streljati na vojake velesil — potem imaš z nami vsemi opraviti. Kralj Nikita je uvidel, da proti velesilam, ako ga Rusija ne podpira, ne more uspeti in se je u-dal, Srbska glasila poročajo, da so začele srbsKe Čete že odhajati izpred Škadra. Prevažajo jih grške ladje. Druga poročila pa pravijo, da so se le nekateri srbski vojaki odpeljali po grških ladjah domov, drugi pa še stoje pred Skadrom, preoblečeni v črnogorske uniforme. Tudi topov se je baje le par starih odpeljalo po morju, drugi imajo pa svoje cevi Še vedno obrnjene proti Skadru» Vedno se še namreč vzdržuje tudi vest, da se kralj Nikita na noben način noče udati, Kralj je baje izjavil: „Neresnično je, da bi Črna gora za to, da bi Opustila obleganje Skadra, sprejela kako denarno podporo. Črna gora se hoče boriti naprej in bo žrtvovala vse, da Skader osvoji," Nasproti vojakom se je baje Nikita izjavil: „Otroci, Velika noč (pravoslavna je Še-le dne 27, t. m.) bomo obhajali v Skadru. Brodovje velesil še vedno kuri premog pred Črnogorskim in albanskim obrežjem, ne d|a bi imelo kaj posebnega opraviti. Spor med Bolgarijo in Srbijo? Nedvomno je, da so si bolgarski in srbski časopisi radi bodoče meje na osvojenem ozemlju v laseh. Iz tega sklepajo, da si bosta tudi bolgars[ka in srbska vlada kmalu skočili v lase in da se bo spor poravnal z orožjem. Nemški Časnikarski mazači vedo celo že za bojno torišče bodoče vojske med Bolgarijo in Srbijo. Tako piše nek nemški prisimojenec, da se bo vojna med Bolgarijo in Srbijo razvila v dolini reke Vardar. Srbijo bo podpirala Grška, Bolgarijo pa Avstrija, Skoda, da ta nemški modrijan noče izdati, kdo bo zmagal, potem bi vojske sploh niti treba ne bilo, Toda nevarnosti za vOjsko niso tako velike, kakor bi Nemci radi, katerim bi se dopadlo, ako bi se Slovani med seboj klali in morili. Cujmo nekatere resne glasove! Bolgarski vladni „Mir" izjavlja z vso odločnostjo, da se pogodbe med Srbijo in Bolgarijo med vojsko kar se tiče Bolgarije, nof?ti, "^mcijia precej zarožljala proti Franciji, ker so v fraUtv "m mestu Nanoi natepli Francozi par Nemcev. ¡To siciei ni bilo vitežfco dejanje od strani Franoozov, toda surovost Nemcev je tolika in tako mnogostransfca, cla. i-majo .najmanj opravičenosti, se pritoževati ostane katoliška vlada na dalje na krmilu, bodo imeli šldodo samo delavci, ne p? njiliovi rdeči voditelji. — Napad na španskega kralja, Ki ga je brez uspeha izvršil dne 18. t. m. socialist Alegre, se je že sfcoro popolnoma pozabil v javposti. Na. Španskem so ti napadi tako pogosti, da smo jih že navajeni ter jili tem hitreje pozabljamo. Španski kralj Alfonz je v tem oziru zelo hladnokrven, V svoji kraljevi palači ima baje posebno dvorano, tv fcateri ima spravljene vse spomine na različne napade, ki so se že naimerjali nanj. Tudi Alegrov samokres je že spravil v dvorano med te čudne spomine. Sneg in mraz. Zadnji mraz, ki je našim vinogradnikom in sadjarjem prizadjal toliko Škode, je obiskal skoro vso Sr. Evropo. Od vseh strani poročajo o neprimerno veliki škodi, ki jo je povzročil posebno v vinogradih in na sadnem drevju. Rano sadje in zgodnje vrste trt so sfcoro povsod popolnoma pozeble. Ljudstvo bridko toži, kje bo vzelo denar za davke, obresti in druge potrebščine. Iz ljutomerskih goric poročajo: Zelo smo se letos veselili ugodne vinske letine. Šteli smo že fcavrnfce:; pOsebno b.ungumdec, traminec, žlahtni na in druge boljše vrste trt so imele po nekod že po 5 om dolge poganjke, celo izabela. je imela že vsa očesa razvita. Kavrnfce smo našli že pa prvem členu, kar je znak posebne rodovitnosti, Marelce, breskve, Čreš. nje, rarre hruške in jablane, so bile do nedelje, 13. t. m. že vse v cvetju. A prišel je sneg in po njem mraz, kateri nam je uničil skoro ves naš up na dobro letino. Vsa očesca na trtah, ki so bila le količkaj razvita. so uničena. Edino pozne vrste trt, fcafcOr rizli.ng, silvanee i. dr. so ostale nepoškodovane, ker so bila očesca še spe. Splošno se ceni, da je v ljutomerskih goricah 0 desetin letošnje vinske letine uničene. Proč je tudi vse rano sadje, edino slive, pozna jabol- ka in hruške so ostale. V bližnjem Prekmurju je bil mraz Še hujši kot pri nas. • ' . Hudo prizadete so tudi halo s k e iu b i z e 1 j-s K e goric e. Vinogradnik' iz Haloz poroča: Po noči od 13. na 14. aprila nam je mraz, ki je dosegel celo stopinj pod ničlo po R-, uničil sfcoro vse n, nje na dobro vinsko letino. Da bi ubranili mraz, smo nekateri vinogradniki zažigali po virogr,adih groma-de raznega kuriva, a ni fldč pomagalo, ter je bil pritisk; mraza prehud in je le malo vinogradnikov pripravilo tvarino za zažiganje, Nasledi1 mraza so se pajbolj poznali v ponedeljek, dne 14, aprila. Vse trt-no mladje in napeta očesca, vse sadno cvetje je bilo uničeno. Izmed sadnega drevja sto najbolj trpeli orehi, marelce in črešiije. Upamo še sicer, da se bodo pri trtah razvila rezervna očesca zo, et, a trta se bo mnogo zakasnela, trpela bo na moči, pa tudi nastavek, fcavrnkov je za eno leto proč. Iz Slovenske Bistrice poročajo: Hud mraz je uničil v naši okolici ne samo letošnjo trgatev, ampak tudi sadno letinlo. Celo lieteljiš.ia in žito na polju so občutno trpela, ker je zeml-a močno zmrznila. Naš up je splaval po vodi. V okolici Brežic je vzjela slana večinoma vso letošnjo vinsko letino. Mraz je znašal 4 do o stopinj. V brežiškem okraju se ceni 'šfcoda : a milijon fc'ron. Na N i ž j e a v s t r i j s !k e m je vinska, letina za, letos do cela uničena. Trsje, fci je bilo že v sfofcu, je tafco pozeblo, da so tudi rozge postale' Črne in bo morala poganjati trta iz zemlje. Sadno drevje na Nižjem Avstrijskem ni tafco hudo trpelo, ker bolj poznio poganja. Na Ogrskem je uničena vinska letina posebno v slovitih tofcajskili vinogradih. Na tamošnjem muškatu so po nekod celo rozge popokale. Na Kr a n j s k e m, v Vip a v i in Go r i ši k e m mraz sicer ni bil tafco občuteni, a. uničena je ve.ndar ena tretjina vinske letine. V D a, 1 m a o i j i in I s t r i pa je mraz le neznatno Škodoval, Zelo hudo pa so prizadeti vinogradi v Ni e m č i-j i (Porenje), v S v i c i in vzhodni Franciji. Kakor poročajo listi, je bil mraz tam Še hujši kot pri nas. V Porenju je bilo 13. aprila n. pr. 7—8 stopinj mraza. Poškodovani so vinogradi tudi v Italiji. Slovenski romarji, ki so se vračali iz Rima, pripovedujejo, da so videli, kako' so imeli Italijani trte zavite v papir, da bi jili obvarovali pred mrazom. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 27. nedelja: 5. po Veliki noči. Peregrin, duhovnik; Anastazij. 28. pondeljek: Pavel od sv. Križa; Vital, mučenec. ) 29. torek: Peter, mučenec; Robert, opat, Antonija. 1 Križevo. 80. sreda: Katarina Sij. dev.; Marijan, mučenec j 1. maj, četrtek: Kristusov vnebohod, Filip in Jakob, apostola. 2. petek: Atanazij, škof; Sekund, mučenec. 3. sobota Najdba sv.Križa; Aleksander. * Duhovniške vesti. Za vikarja v Celju je imenovan dr. Maks Vraber, kaplan pri Novi Cerkvi. — Nevarno je obolel Č. g. Ognjeslav Skamlec, župnik v Lesfcovcu, ter se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, Priporočamo ga v pobožno molitev. Sv. birma bo letos y dekaniji Maribor desni Dravski breg v Rušah dne 1. maja, pri Devici Mariji v Puščavi dne 3. maja, pri 'Sv. Lovrencu nad Mariborom dne 4. maja in v Lembahu dne 12. maja. Na binkoštno nedeljo, dne 11. maja se bo «fcakor še vsako leto, vršilo birmovanje v mariborski stolnici po slovesni pontifikalni sv. maši, ki se prične okoli 10. ure predpoldne. Neposredno po (sv. maši, pred birmovanjem, bodo prevzvišeni nadpastir izpred glavnega altarja. podelili pričujočim papežev blagoslov s popolnim odpustkom. poštne službe. Poštarica Zofija Tribuč \ Judendorfu je imenovana za poštarico pri Sv. Juriju ob juž. žel. * Razpisano je mesto poštnega upravnika pri Sv, Ani >na Krembergu. * Imenovanje v sodni službi. Sodnik dr. ViKtor Pavliček v Brežicah' je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Šoštanju, * Odlikovan učitelj. G. Božidaru TuŠefcu, nad-učitelju v Dobrovpih pri Mariboru, je izrekel c, kr. deželni šolski svet v Gradcu za njegovo uspešno delovanje v šolskem vrtnarstvu priznanje. Iz južne železnice. Na novo sprejeti so naslednji aspirarrtje: Franc Bajer, Tržič; Štefan Jarec, Sežana; Ivan Krumphals, Vuhred-)Marenberg; Jos. Pfeifer„ Bled ob Blejskem jezeru; Matevž Zadravec, Zalog; Franc Zitko, Atzwang; Ljudovik Bečnar, Preding; Beno Brosler, Prevalje; Feliks Hamperl, Pliberk; Franc Menzik, Poljčane. — Prestavljeni so pristavi: Alfred Knez iz Prevalj na Rakek; Adolf Schmuck iz Vuhreda v Voitsberg; postajenačelnik Konrad Brunner iz Jenbacha v Maribor, koroški kolodvor; adjunkt Viktor Part iz Inomosta na Pragar-sko; pristav Jožef Resch iz Brucka v Maribor, kor. kolodvor. * Prestolonaslednik in bosanski vojaki. Prea več dnevi ie straži] oddelek bosensfco-hiercegovsicega polka postojanko v Miramaru, kjer se mudi prestolou naslednik s svojo rodbino. Slučajno je stopil prestolonaslednik v stražarnico in straža je kakor elefctrizi-rana. tako vzorno in redno nastopila, da se nadvojvoda taki točnosti ni mogel načuditi. Ko mu je še nato poveljnik straže moško in fcorajžino javil, jo bil prestolonaslednik tako vesel, da je segel v žep in dal poveljniku zlat, voditelju straže petačo, vsakemu infan-teristu pa po eden 2fcronski novec. * Junaški škof. O novoimenovanem dunajskem nadškofu Pifflu pišejo dunajski listi, da je nedavno zabranil veliko nesrečo. Nekomu kočijažu so se spla-šili konji ter so fcafcor besni divjali po ulicah. Dirjali so po najbolj prometni ulici rav.no v trenotfcu, fco so se iz neke šole vsuli otroci. Nevarnost je bila, da pride več Otrofc pod fconje in voz. Nihče si ni upal prijeti zbes.nelih živali, V tem kritičnem trenotfcu pa skoči h konjem duhovnik, ki je šel iz bližnje cerkve. Z vso silo je prijel enega konja za uzdo in ustavil voz, na kar so Še-le pristopili drugi in so fconja umirili. Tiho, kot bi se nič ne bilo zgodilo, se je duhovnik odstranil, občinstvo pa ga je viharno pozdravljalo. Pozneje se je izvedelo, da je bil ta duhovnik novoimeno-vani dunajski nadškof. * Spomenik pesniku Medvedu. V Ljubljani se je osnoval odbor za zgraditev spomenika pred tremi leti umrlemu pesniku Antonu Medvedu, Spomenik bo postavljen rajnemu slavčfcu pa njegovi gomili v Kamniku. Odbor prosi slovenske rodoljube za prispevno, kateri se naj pošiljajo g. Urbanu Zupancu v Ljubljani, Križevnišfca ulica št, 8. Slov. KrSč. Soc. Zveza. Opozarjamo na občni zbor S. K. S. Z., bi bo v nedeljo, dne 27. aprila pri Sv, Križu pri Ljutomeru. Začel se bo občni zbor potem., ko opravimo v cerkvi molitve za pomoč zoper nesreče in uime. > n ■ no tore, k naaojdnejši udeležbi posebno iz sosednjih krajev. * Prvi maj se oliža. Vsa narava se ziblje, raste, cvete. Zato mislimo, da bi naj s prvim majem na-rastlo tudi Število naših naročnikov. N,asprotnifci so na delu, mi ne' smemo mirovati. Naš list je — to se priznava od prijateljev in neprijateljev — sedaj tafco dobro urejevan, prinaša tolifco ra.znoliČnega gradiva, da za,nj ni težka agitacija,. Toda treba je povsod osebno potrkati. Tega mi ne moremo, za to uslugo pros mo prijatelje. Do 15.000 naročnikov vendar moramo spra,-viti to leto! * Procesija sv. Marka. Jutri, v petek, dne 25, aprila, se vršijo po naših cerkvah procesije na čast sv. Marku, pri katerih verno ljudstvo prosi Boga za odvrnitev raznih bolezni ip nesreč. Na^še Čitatelje bo gotovo zanimalo, Če podamo malo zgodovino te procesije, — Leta 8-59 je bila v Rimu velika povodenj. Reka Tibera je prestopila bregove, preplavila del Rima in ofcolice. Močvirje in vročina — Rim je v gorfci deželi! — pa zelo pospešujeta razvoj kužnih bolezni. V Rimu se je prikazala grozna fcuga, Ki ¿e pobrala mnogo ljudi. Tudi papež Pelagij II. je umrl 1. 500 za to kugo. Ljudje so fcar cepali, začelo se je komu zdeha-ti, kihnil je in padel. Od tedaj je navada, da pravimo: „Bog pomagaj!", kadar kdo fcihne. Leta 590. je bil zbran za, papeža Gregor I, Ker fcuga le ni h.oteia poneliati, naročil je 3dnevno procesijo, v kateri so nosili podobo Matere božje, katero je naslikal sv. Lu-fcež, kafcor pravi ustno izročilo. Klicali so na pomoč vse svetnike, Litanije vseh svetnikov so že bile z}aa-ne, dasi v krajši obliki — ip tretji dam, ko so šli ravno mimo mavzoleja Hadrijanovega (mavzolej = nagrobna stavba), se je prikazal vrh strehe angel, ki je vtikal svetli mieč v nožnico, v znamenje, da je konec kazni božje. Od tedaj se imenuje to poslopje Še dandanes „angelski grad", in. v spomin tega čudežnega dogodka stoji Še vedno vrh strehe velika, pozlačena podoba angela, fci vtika meč v nožnico. Zgodovina nam spričuje, da je po omenjeni procesiji fcuga v Rimu in okolici ponehala. Papež Gregor Veliki pa je naročil, naj se vsafca leto na dan sv. Marka (opravljalo eTiafce procesije ter moiijo ali pojo litanije vseh svetnikov, Ta procesija je torej spofcorna, Lahko si mislimo, kako so vrele iz srca pri oni procesiji v Rimu besede: „Gospod, usmili se3 Kriste, usmili se, B»og Oče nebeški, sv- Marija" itd, in „Vsega hudega, svoje jeze itd. Reši nas o Gospodi" in „¡j&gnje božje — zauesi nam o Gospod!" Saj je znano, da sila uči moliti in ti so že žalovali po tolikih rajnih sorodnikih in sosedih, in vsak trenutek je prieaifcovati, da se' njim samim lahko enako pripeti, * Mladeniči naborniki. Klo ifcor imam letos pri-lifco opazovati naše slovensfce mladeniče, fci prihajajo v Maribor k naboru, se splošno zelo vzgledno vedejo. Ni več videti tistih pijajnih, zibajočih se postav, katerim sta dve nogi premalo, ni več slišati onih pijajnih, neubranili glasov, fci so prihajali iz premofcre-ga grla. Pametno vedenje mlade niče v dela slovenskemu ljudstvu čast, Tako je? prav, mladeniči! * Slovenski romarji v Rimu. Dne aprila popoldne so došli, kakor smo že poročali, slovensfci romarji, 050 no številu, pod vodstvom ljubljanskega kne-zoškofa dr. Jegliča v sveto mesto. Rimljani so občudovali lepo petje slovenskih romarjev in njih vzgledno vedenje. Obisfcali so romarji vsat dan druge cerkve. Dne 13. aprila so v fcapeli sv. Cirila, opravili svojo pobožnost in zapeli slovansko himno. Dne 14. aprila popoldne je slovenske romarje sprejel v VatiKanu namesto bolnega sv. Očeta kardinal Merry de Val. Sprejem je bil sijajen. Ljubljanski knezoškof je v imenu Slovencev izrazil čustva udanosti, pokorščine, ljubezni, pa tudi žalosti zavoljo bolezni sv. Očeta. Kardinal je v papeževem imenu podelil romarjem apostolski blagoslov ter dal vsakemu spominčico na sv. 0-četa. Sprejem se je zaključil s petjem papeževe himne in z „.Zivio"-kjioi na papeža. Tujci, fci so bili navzoči, so se Čudili krasoti slovenske pesmi. Vreme je bilo v Rimu skoro ves čas zelo slabo. Mrzlo je bilo in dež je lil v curkin.. Dne 15. aprila so se romarji odpeljali ¡z Rima in so med potjo obiskali Loreto ter Benetke. Večinoma vsi romarji so se v petek, dne 18. t. m., vrnili zdravi domov. * Sv. Višarje. Slovenci, Častijvei Marijini iz zelenega Stajerja! Gotovo ste že slišali ali brali o slavni tožji poti na Sv. Višar.jah, Nekdaj so prihajali po- samezni kalcor tudi v procesijah na Sv, Višarje in SI. goric, iz Ptuja, Maribora, iz Pohorja in Savinjske doline peš. Sedaj se lahko z vlakom pelje do Žabnice, od koder se mora iti peš na Sv. Višarje, ki so 1800 m visoke. Savinjčanom in SlovenjegradČanom je ta božja pot dobro znana, ker redno prihajajo vsako leto v lepem Številu se poklonit in pozdravit Marijo na Sv. Višarjah. ViŠarska božja pt>t se odpre vsako leto na praznik Kristusovega Vnebohoda, torej letos že 1. maja, iri traja do roženlvenske nedelje. Ta božja pot je ena najslavnejših, pa tudi ena najtežavnejših, ker si je Marija izbrala svoje svetišče 1800 m visoko, kjer deli svoje milosti in dobrote svojim udanim in zvestim častivcem. To gori prihaja vsako leto na tisoče romarjev leto za letom iz vseh krajev in dežel, celb iz Amerike in Afrike, mecl .njimi največ Slovencev. Človeku se milo stori, ko vidi in sliši, s kakim zia.upa-njem se zbirajo od' težavnega, pota utrujeni romarji pred čudodelno podobo višarske Matere božje in pošiljajo vroče vzdihe in prošnje k višarski Kraljici. Zares, kdor ima vero in ČlovleŠko srce, tega mora ganiti pobožnost, ponižnost, pokora, zaupanje in udanost tisočerih, ki prihajajo iskat pomoči k Mariji pa Sv. Višarjah, * Poziv radodarnim srcem naše lepe Štajerske. Citali ste v letošnjih mohorskih knjigah o blago-nosnem. delovanju katoliških misijonarjev na Balkanu. Ne z mečem, ampak z dobrim, vzglednim življenjem, z ustanavljanjem cerkev, Šol, sirotišnic itd, skušajo privesti nazaj naše slovanske brate, ki žive v razkolu. Slovenci so že od nekdaj podpirali z vso vnemo misijone na Balkanu. Posebno ugodna prilika pa se nudi misijonarjem sedaj, ko se bliža turško gospodarstvo svojemu koncu. Ob enem pa potrebujejo sedaj tudi misijoni največje gmotne podpore, da olajšajo vsaj nekoliko grozno bedo, posledico dolgptrajne vojske, Slovenci po drujgih pokrajinah so darovali mnogo za „Rdeči križ", mi štajerski Slovenci pa hočemo zamujeno popraviti s tem, da podpremo po svojih močeh katoliške balkanske misijone. Mohorjani župnije Sv, Lovrenca v Slov. gor, so v ta namen zložili 55 K ter jih odposlali „Apostolstvu sv. Cirila, in Metoda" v Ljubljani. Koliko dobrega bi mogli storiti katoliški misijonarji sedaj, ako bi vsi Mohorjani sledili temu vzgledu. Naši hrabri bratje so se v vročih bojih otresli turškega, jarma, mi pa jim pomagajmo z molitvijo in gmotno podporo, da se povrnejo k Rimu, še-le potem bo zmaga popolna. .„Rdeči križ" je celil rane telesa, sv, misijoni pa celijo rane neumrjočih duš. Podpirajmo torej po mogočnosti sv. misijorie! Vsaka od nas darovana kron i ca, bo obrodila stoteren sad. JurŠinsici. * Strašni sadovi. Pod tem naslovom prinaša „Ave Maria", slovenski inabožni list za jugoslovanske izseljence v Ameriki članek, ki ima svojo" veljavo tudi za naše kraje in ga torej doslovno prinašamo: „Vsem, kateri pravijo," da paš list pretirava, ko piše tako odkrito in naravnost o naših žalostnih razmerah, v Ameriki, naj pokažemo dva prežalostna slučaja iz najnovejše dobe: L V pitsburški ječi Čaka s strahom in trepetom svoje smrti na vislicah mladenič, nesrečni naš rojak Mali. Siromak se je udal strasti in je ustrelil moža, nefce žene. Kaj ima1 sedaj siromak? Strašen konec! Sramoten konec ne samo zanj, ampak tudi za nas vse, ki smo njegovega naroda, in za vse, ki smo njegove vero. — „Ne poslušajte farjev", kričite, vi (liberalci in socialni demokratje), sleparji naroda! Ljudstvo poglej, kaj bi bilo bolje za nesrečnega mladenjča v pitsburški ječi, ali da je poslušal socialiste in liberalce, da ni Boga, da se ga ni treba bati, da., smo svobodni, da smemo delati, kar hočemo, da nočemo „klerikalne" teme, ali ako bi bil poslušal „farje", se držal sv. vere, klerikalne teme!? Ko bi se bil držal „farjev" in „klerikalne' teme", ne bilo bi mu treba iti v kratkem na strašjno pot pod vislice! Tu, narod, tu imaš slučaj, M ti jasneje in glasneje kriči, kakor vse pridige celega sveta! Kdor vpričo tega slučaja noče videti, mu ni pomagati! Naj pa poskuša kakor Mali! — 2. Žalosten je slučaj, ko je bil v Clevelandu ubit neki Alojzij Nučič. Kriva je pro-kleta pijača! Krivi so oni, ki uče narod odpada, od vere, ki ga podivjajo in zapeljujejo v pijančevanje! — Vidite, socialisti in liberalci, to so vaši sadlovi! To so sadovi vašega „narodnega" dela.! Zato bi pa bila pravica, ko bi skupaj s temi nesrečneži postavili pred sodni stol tudi narodove zapeljivce, vse apostole grdega slovenskega socializma in liberalizma! Vi ste v prvi vrsti krivi teh umorov, vi ste odgovorni za-nje, vas bi morala zato preje zadeti kazen, kakor pa te uboge žrtve vaših strašnih naukov;! O, milo slovensko ljudstvo, spreglej, kam drviš! Spreglej, kam te tirajo naši sociji in liberalci, kam te tirajo oni, katerim več verjameš, kakor pa onim, ki ti želijo dobro! Odpri oči! Odpri razum! — Ko ti kričijo, da naj ne poslušaš duhovnikov, dobro, ne poslušaj jih, ako jih nočeš! Toda poslušaj vsaj svoj razum! Poslušaj klic takih-le strašnih slučajev! * Katoliško verovati je pametno. Nek francoski general se je rad bahal s svojo nevero. „Kar nas je naprednih, olikanih mož", je imel navado reči, „smo že vsi vero zavrgli". Nekega dne se snide s prijateljem, ki je bil tudi general. „¡Od kod pa ti", ga vpraša, — „Iz cerkve, prijatelj. Bil sem pri spovedi", mu ta odgovori, — „Kaj ti še k spovedi hodiš? Mislil sem, da si kaj bolj pameten," — „Prijatelj", mu odgovori krščansko misleč general, „tudi jaz sem včasih tako mislil. A spoznal "sem in sem popolnoma prepričan, da katoliška cerkev najbblje uči in majpametne. je ravna. Pa še ti poskusi." — General je' ubogal svojega prijatelja in se je res odloČil za katoliške resnice. Naročil si je dobre knjige, katoliške Časni- ke ter si poiskal skrbnega dušnega pastirja. Postal je ves drugače :, Ni bilo več prepira med njim in ženo, mesto nezaiiov-- Ijnosti se je naselila v hiši ljuba zado-voljnost, Hodil je pridno v cerkev in k spovedi ip o-troke je vz-pieval kot pošten krščanski oče. Liberalne nauke je zavrgel popolnoma in smrt, ki ga-je na-gloma pobraJa ga je našla pripravljenega. — "Liberalci in socialni demokratje hujskajo proti naukom katoliške cerkve. Zaslepljenoi, neumneži so! Slavni vodij a nemških katoličajnov, Windhorst, je nekoč rekel: „Res, prepričan katoličan biti, to je največja znanost in veda, ki je mogoča na svetu, in vsi profesorji skupaj vseli učilišč vred ne vedo toliko, kolikor je v našem malem katekizmu.'1 * Podporno društvo za organiste je imelo dne 31, marca, v Celju svoj občni zbor. Zbralo se je čez 30 organi stav. Predsednik Frano KlanČpik je otvoril zborovanje ter je govoril o velikem pomenu društva. Društvo je imelo v pretečenem letu 45 udov. Ustanovnih udov je 5, časten 1. OdUu- je imel 2 seji. Blagajnik Jakob Skrabar je poročal: Društvo je imelo pre-tečeno leto dohodkov koma.j 32 K, stroškov pa 40 K 72 vin. Skupnega premoženja v denarju ima društvo sedaj 2208 K 70 vin. Podpora 9e je izplačala enemu udu. Poročilo se je enoglasno odobrilo. Pristopilo je na novo 8 udov, kateri slo bili vsi sprejeti. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Frano Klančnik, organist v Smartnu na Paki, predsednik; Franc Drolc, orgapist v Laškem, podpredsednik; Ivan Soper, organist v S t. Petru v Savinjski dolini, tajnik; Jakob Skrabar, posestnik y Grižah, blagajnik; Karol Bervar, mestni organist v Celju, in Frame Jarh, organist v Petrov-Čah', odbornika: Valentin RaztoČnik, organist v St. Juriju ob juž. žel., in Jakob Kos, organist v Slovenski Bistrici, namestnika,. Na predlog g. K. Bervarja se je poslala njih ekscelenci prevzv. g. Knezoškofu v Maribor udanostna brzojavka« G. Ji. Kurniik predlaga, da bi se občni zbor vsako leto sklical v poletnem časiu, ker se ga organisti lažje udeležijo kakor po zimi, Predsednik g, Franc KlanČnik se zahvali navzočim za udeležbo ter z veseljem povdarja, da se je Podporno društvo danes še bolj oživilo ter storilo znaten korak naprej. Občni zbor zaključi z željo, da bi ob drugem občnem zboru bili zbrani v tem društvu vsi organisti. * Pred splošnim polomom. Iz celjskega okraja nam pošlje bister opazovalec sedanjih razmer te-le vrstice: Že 2 leti se opaža gospodarska stiska »a vseh poljih". Njeni znaki so: silna draginja, nič zaslužka, izseljevanje, bedno življenje, V veliki meri je zakrivila to stisko modra (?!) politika naših državnikov, katerim se ne smilijo milijoni in milijarde, izdane za neko ljubo Albanijo nekje doli pa, bivšem Turškem, dtočim ni za povzdigo domačega poljedelstva, živinoreje, obrti, industrije, nikdar denarja. Davki pa so vedno večji. Leta 1911 je vzela poletna suša, leta 1912 jesenski dež in mraz, letos pa že pomlad s snegom in mrazom kmečkemu ljudstvu milijone in milijone dohodkov. Vinogradi so večinoma za eno leto uničeni, i-stotako sadje, Ena noč je oškodovala ubogega loneta samo na Štajerskem najmanj za 40 do 50 milijonov K. Obresti pa se množijo, rastejo 7ia odstotkih in Še dobiti ni denarja« Boben poje, kakor še nikdar ne. Posestvo za posestvom gre na dražbo, in ker jii kupcev, gre pod ceno. Izgubi dolžnik, izgubijo upniki, kupec pa ne poravna kupnine, ker ne dobi od niSoder posojila. Kako-pomagati? Edino tisti, k',i so poklicani in za to plačani, da skrbijo za občni blagor, in to je vlada. Naj bi se nemudoma uvedli potrebni koraki, država naj priskoči bednemu ljudstvu na pomoč s posojili, odpisom davkov itd. Naj bi se napravil rok za odplačilo vknjiženih posojil vsaj za 3 mesece, tako, da ni mogoče zemljišča na dražbo pognati, že uvedene dražbe pa se naj za toliko časa ustavijo. Gotovo pa je Še več sredstev. Gospodarske zadruge in kmetijske podružnice na,j vzamejo stvar v roke. naj se napravijo prošnje, tudi poslanci naj posredujejo za pomoč. Ako v najkrajšem Času ni pomoči, pride v do-glednem Času večina posestnikov na kant. * Vinogradnikom. Že v zadnji številki smo v naglici opozorili, da se naj od mraza zadeti trs ne obrezuje, da se naj tekoča vinogradna dela opravlja-joA kaklor bi se ne bilo nič zgodilo, da bode na žvep-ljanje in škropljenje letos obračati posebno pozornost in končno da, bo, kb bodo novi poganjki dosegli gotovo dolgost, treba vsak trs opleti s i>osobnim ozirom na poškodbo po mrazu. O tem zadnjem opravku bomo svoj čas še izpregovorili, Za ta hip je važno, kop dovršiti, kjer še ni okopano, in pa poskrbeti si vsega, kar je treba za žvepljanje in škropljenje. Z vezanjem Šparonov kaže lietos nekoliko čakati, da se vidi, kateri trs bo gnal, kateri ne. Mrtev šparon ne potrebuje drugega kola in se tako da marsikak kol prihraniti. Žvepljanje in škropljenje pa bo letos posebno potrebno, prvič, da se za prihodnje leto vzgoji les, drugič, da se ta betva, ki jo Še utegne trs roditi, do trgatve ohrani« Letos bo imelo vino nenavadno vrednost, drago bo, kakor bi se ga prodajalo v lekarni. Saj ni po-zeblo samo pri nas na Spodnjem Štajerskem, ampak po vsej naši državi in, k.akor vemo iz daljnih poročil, celo po vsej Srednji Evropi; lanski pridelek se bo letos popil, starejšega pa ni več dobiti. Zato pa naj žvepljanja in škropljenja ne opusti nikdo. Začelo se bio ž njima letos seveda pozneje, ker imamo še-le počakati na, nove poganjke; a pripraviti je žveplo, žvep-lalnik, očali ter škropilnico, gálico in anno zdaj, da so te stvari pri roki, kadar jih bo treba. Novi poganjki bodo rastli hitreje nego rastejo prvi, ker daja maj več toplote od marca in aprila. Za žveplanje se najbolj priporoča galično žveplo, to je žveplo, ki so mu primešani 3% bakrene galice. Za Zvezo gospodarskih zadrug imajo tako žveplo v zalogi: HugOn Detiček v Konjicah, Jakob Zemljič v Gornji Radgoni, Fr, Mat-heisovi nasl, v Brežicah, C. jelovšek v Rogatcu, Pij baron Twickel v Mariboru, Karol Ka.sper v Ptuju, D. Rakuscli v Celju, Viljem Schneider v Ljutomeru in L. Petovar v Ivanjkovcih. Opozarjamo pa Še enkrat, da je vfcljub rabi galične^ga žvepla vendar tudi treba Škropiti z raztopino bakrene galice in apna. * Nov način cepljenja trt. Neki rumunski tr-torejec je iznašel nov način ravnanja oepljenk. Ko je rozga cepljena, se ovije rana s cigaretnim papirčkom, na kar se namaže z malcem (gipsom). Na ta način se baje doseže celo 100 odstotkov uspeha. Upamo, da bodo o tem novem načinu pisale „Gospodarske Novice" v eni prihodnjih številk« * Tržno poročilo. Odkar so lastniki premogo-vili rudnikov in veliki trgovci s premogom zvišali cene premogu, izkazujejo delniške družbe bogatašev, ki imajo v lasti te rudnike in veliko trgovino, veiiKan-ske dobičke« Samo v mesecu marou so napravili židovski bogataši nad 23 milijonov kron Čistega dobička, to je za 4 milijone več kot lansko leto. — Ker je vsled zadnjega mraza uničen po večini letošnji vi ski pridelek, so cene vinu poskočile. Veliki vinsici trgovci so poslali na svoje odjemalce naznanilo, da zvišajo s 1. majem cene boljšemu vinu za 5 odstotkov, slabejšim vrstam pa za 2—3 odstotke. Vinorejci, ki i-mate še kaj zaloge v kleteh, n,e prenaglite se pri prodaji, ker bo v poletju cena vinu še gotovo zopet poskočila. Zelo dobro se plačuje tudi sadjevec. Ddse-daj se je plačevalo zanj 1 liter po 20—24 vin. Kakor nam poroča naši prijatelj iz Jlarenine, se plačuje dober jabolč.nik na kmetih sedaj celo po 30—40 vin. liter, — Pšenica je zopet izgubila 20—30 vin. pri 100 kg, rž in oves pa po 10 vin.; koruza pa je v ceni poskočila za 30 vin. — Cena živini se polagoma dviguje. Vsled zadnjega dežja se pričakuje obilo sena in detelje, kar bo pospešilo dviganje cen živini. Posebno pitana živina postaja dražja, ker je le malo živinorejcev, ki bi razpolagali z močnejšimi krmili. — Lastniki trtnic se hvalijo, da so se cepljenke le'tos dobro prodale. Vinogradniki so letošnjo zimo mnogo sveta prerigolali, a trt je bilo razmeroma malo na razpolago, ker jih je lansko leto črv mnogo uničil. Boljše vrste cepljenk se plačujejo celo po 18—20 K 100 komadov. * Zopet železniška nesreča na Ogrskem. Na ogrski postaji Petrozseny so zavozili štirje vozovi v neki tovorni vlak. Obe lokomotivi in 8 voz je skiočilo iz tira; strojevodja prvega stroja je mrtev, drugi strojevodja in dva kurjača sta nevar.no, trije železniški uslužbenci pa lahko ranjeni- * Slovenci na Dunaju Slov. kat. izobraž. društvo Straža na Dunaju priredi dne 27. aprila v dvorani „Zur schönen Schäferin1', VI. okraj, Gumpendorferstrasse 101, veselico s sledečim sporedom: 1. Petje: A. Medved: „Ljubezen in pomlad" (moški zbor). P. Križlovski: „Utopljenka" (moški zbor). P. Hugolin Sattler: „Nazaj v planinski raj" (mešan zbor). 2. A. Medvedov igrokaz v štirih dajanjih: „Posestrimi". Igrajo Stražanke in Daničarji. Po igri prosta zabava s šaljivo licitacijo. Začetek veselice ob 7. uri zvečer, blagajna se odpre ob 6. uri. Vstopnina za nečlane 1 krono, za člane polovi o. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji dobrotniki in dobrotnice: Cilenšek, župnik, K 10 06; okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; Leopold Petovar, namesto venca na grob blagega prijatelja č. g. Petra Skuhala, 20 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 kron; neimenovana 16 K; za kruh sv. Antona 4 K; Zupančič iz Jarenine 8 vreče krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bdg plati I * Kdor ne čita inseratov, se tudi za današnji oglas „Srečke v korist Slovenski Straži" brigal ne bo, kar mu zamore biti v velikansko škodo. Ta oglas izide samo še danes. Naj ga čita vsakdo, ker bo sicer prepozno. * Važno za vsako žensko je, da si varuje zdravje svojega telesa in se o tem večkrat pouči, posebno o tem, koliko žen si naleze hude bolezni ravno radi premale pazljirosti, čeravno bi se istih lahko obvarovale. Na priprosti način daje o tem pojasnila zanimiva knjiga „Kaj je higijena?", katero na željo zastonj pošilja kemik A. C. Hubmann, Dunaj XX. Petrachgasse 4. (Inserat Mosse). * Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih krono»in ima svoj ustanovni občni zbor v Gorici na Binkoštno nedeljo. Mariborski okraj« m Maribor. Novi dravski miost, v katerega je zazidanega več milijonov davčnega denarja,, ima. zelo čudno podobo. Glede na svojo vijugasto obliko je podoben naši hriboviti okolici, Most je v sredini močno vbočen in znaša padec na vsako stran sk'oro l'/a metra. Cesta na levem bregu bo tudi precej napeta. N aV fcblj čudno pa izgleda desna stran. Cesta z mostu v Tržaško cesto gre močno navkreber, kar celo sliko mostu čudno kazi. Smer mosta bi naj bila v Gosposko ulico, a inženirji so tako dolgo merili, da vodi sedaj smer v hišo trgovca. Kavčiča na Glavnem trgu. Most se je v sredini baje sesedtel že z,a 30 cm. Prvotno je bila otvoritev mostu namenjena za 25. maj, ase je preložila na 18. avgust, ker še most vedno ni popolnoma gotov. Onim, ki imajo stavbo mostu v rokah, se nikomur ne mudi z delom, saj dr.žava — plača. --Stari most ostane Še 2 leti, potem ga bodo pa podrli.. m Sv. Magdalena v Mariboru. Nedeljsko zborovanje naše podružnice Slovenske Straže je zopet prav dobro uspelo. G. profesor dr. Kovačič je govoril o škodljivosti alkohola. Alkohol je strup, ki se nahaja v žganju, vinu in pivu. On je kriv, da te pijače človeka omamijo in omotijo, zlajsti pri nezmernem uživanju. Gospod govornik je pokazal na posebni sliki, kako Škoduje alktohol važnim udom človeškega telesa, kakor so želodec, srce, jetra in' ledvice; razložil je tudi, kako škoduje alkohol celo otrokom tistih' stari-šev, ki so udani neznosnemu pitju« Marsikateri izmed poslušalcev je sklenil, zanaprej bolj skrbno se varovati nevarnega strica alkohola, Pr.av je tako! Slovenci moramo biti trezen narod, potem bodemo dobri stražarji naših verskih in narodnih svetinj, Gospodu govorniku izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. m Frani. Mraz je tu'cli pri nas povzročil velikansko škodo, vinogradi so skoro popolnoma uničeni, le nekateri trsi, ki še niso bili odgnani, utegnejo nekaj obroditi.. Škode je po framsMli vinogradih gotovo okoli 200,000 K, Zgodnje saAje je uničeno, pozne vrste so pa osmojene. Lani je strašna toča pokončala vinski pridelek, letos pa mraz, obdelovati se pa, vinograd mora, naj že obrodi veliko ali pa, nič. — Pogorel je v ponedeljek popoldne kimet Pregl, p. d. Bilin-šek, v Slivniških RanČah. Hiša in gospodarsko po-postopje sta uničena. m Frani. Blagoslov pri svinjah'. Nekemu fram-skeiflu posestniku je povrglo čvetero svinj 41 prascev, ena bo pa še kmalu povrgla. Vseh pet je kupil lani. m Podova. Potres je bil v Podovi v zadnjem Času, in sicer dvakrat Prvič so se tresli podovski,,Nemci", oziroma nemškutarji, ko so izvedeli, da je sklenil občinski odbor v svoji seji, da ima občinski urad ut-radovati slovensko. Drugi močnejši sunek pa je bil, ko so časniki prinesli v Podolvo in med širni svet to novico. Nemškutarji predbacivajo županu in odboru, češ, da ti možje nemški ne znajo. Mi pa jim odgovarjamo, da toliko že znajo, da lahko s podovskimi .„Nemci" občujejo. — 'Je že hudir, ako je hud Batir! Ognja, potresa, nemškutarjev, reši nas, o Gospod! m Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 27. aprila obhaja družba Sv. Vincencija stoletnico rojstva ustanovitelja družbe sv. Vincencija Friderika Ozanam in spomin šestnajststoletnice verske svobode svete katoliške cerkve, razglašene po Konštantinu Velikemu, z naslednjim sporedom : A. V stolnici: Ob 6. uri prva slavnostna pridiga, nato sveti rožni venec z litanijami in pred zadnjim blagoslovom je darovanje za reveže Vincencijeve družbe. B. V dvorani katoliških pomočnikov (Apotheker-gasse, „Stadt Graz" I. nadstropje): Ob 6. uri zvečer: zborovanje. 1. Pozdrav. 2. Začetna molitev. Pesem: Laudate Dominum. M. Brosig. 3. Govor: Friderik Ozanam. Življenje v službi resnice in ljubezni. (Govori družbeni tajnik.) Pesem: častitljiva Kraljica. V. Goller. 4. Sla-vnostn govor: Konstantinov jubilej. (Govori prof. dr. Anton Medved). Papeževa pesem. M. Oberhoffer. 5. Sklepna molitev. K slavnosti vabimo vsa katoliška društva in sicer v stolnico in v dvorano katoliških pomočnikov. Ta dan zadobijo popolni odpustek vsi verniki, ki prejmejo sv. zakramente in za namen svetega Očeta molijo in to zaradi evharistič-nega kongresa na Malti m S». Magdalena pri Mariboru. „Dekliška zveza" ima prihodnjo nedeljo popoldne po večernicah zopet svoj mesečni sestanek v društveni sobi. Dekleta, pridite v obilnem ševilu! m Jarenina. Dekliška zveza v Jarenini priredi v nedeljo, dne 27. aprila ob 3. uri popoldne igro „Nežka z Bleda". Pred igro govor in deklamacija, med igro petje in godba. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na Vnebohod dne 1. maja. Prijatelji poštene zabave in ki vam je pri srcu blagor naše obmejne mladine, posetite nas I m Sv. Benedikt v Slov. gor. Čebelarji! Na Križevo, dne 1. maja pridite v obilnem številu k Sv. Benediktu, kjer nam bo po večernicah v šoli g. Jurančič dosti koristnega o čebelarstvu razložil. Zatem pa bo pri čebelnjaku g. župnika še marsikaj praktičnega razkazal. m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Vabilo k občnemu zboru Kmečke hranilnice in posojilnice, ki sg vrši dne 27. aprila ob pol 4. uri pop. v gostilni g. Horvat. Dnevni red: Poročilo načelstva, poročilo nadzorstva, odobritev rač. zaključka za 1. 1912, poročilo o reviziji, volitev načelstva in nadzorstva, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. m Sv. Lenart v SI. gor, Vesela družba je darovala po podružnici „Slov. Straže K 8. Slovenci! Spominjajte se narodne dolžnosti pri vsaki priliki! (Nadaljevanje na prilogi.) PtajsM okraj« p Ptuj. Dne 14. t. m. zjutraj je padei Glletni tesar Alojzij Štrafela iz 1. nadstropja tukajšnje bolniš-ice ter si je pri padcu zlomil levo raano in pobil na glavi. Radi velikih poškodb je dne 18. t. m. umrl. Bil ,e udan žganjepitju. p Središče. Liberalci se nič pra/v ne veselijo svoje umazaaie zmage v Obrežu. Obžalujejo, da so v naši stranki značaj ni in razumni možje. Hvala za priznanje! Seveda, kdor je značajen, razumen in pošten, mora biti pri naši stranki. Med liberalci najdeš le „prefrigance", toda značajneže in poštenjake iščeš zastonj. V mislih imamo seveda v prvi vrsti liberalne hujskače in priganjače. So Še namreč nekateri možje, ki iz kakega napačnega umevanja iali iz str.ahu na silni pritisk volijo in držijo z liberalci, so pa mogoče drugače pošteni, Taki ljudje so v zmoti in ne delajo prav. Zakaj, poštenost in nepoštenost, kakor tudi pravica in krivica, vera in nevera, so si zelo nasprotujoče sestre, ki ne grejo skupaj. Kristus, naš Bog, se ne da kosati. Kdor živi v Kristusu, ta ne sme in ne more iti z liberalci. To pribijemo. .- p Žefale. Liberalni župan Anton PekliČ iz Do. brine je tožil, oziroma državnemu pravdniku v Celju ovadil našega g. kaplana. Pri obravtoajvi, ki se je vršila dne 21. aprila v Rogatcu, je bil g. Kaplan oproščen, Brlizg in Peklič sta pričala in pričala, pa nič ni i omagalo. Odvetnik dr. Leskolvar iz Maribora, ga je spretno zagovarjal. G. dr, Leskovarja zato toplo priporočamo vsakemu, ki potrebuje zagovornika. C. g. Jožefu Krajnciil pa iskVeno čestitamo vsi dobro misleči ŽetalČani. p Ptuj. Telovadni odsek Orel v Ptuju priredi dne 1. maja izlet k Sv. Trojici v Haloze. Odhod iz Ptuja po pozni službi božji. p Sv. Trojica v Halozah. Bralno društvo vabi na VI. redni občni zbor, ki se vrši na Križevo, 1. maja po rani službi božji v društveni čitalnici. Govoril bo ud Mladeniške zveze. Potem so poročila tajnika, blagajnika, in knjižničarja, pobiranje udnine za leto 1913 in volitev odbora. Želimo, da se udeležite v častnem številu vsi dosedanji udje društva, Mladeniške zveze in Marijine družbe in dovedite mnogo novih udov. Istega dne po večernicah je tudi poučni shod Mladeniške zveze z obširnim sporedom. p Ormož. Redni mesečni shod Mlad. in Dekliške zveze bo v nedeljo 27. aprila ob 3. uri po večernicah v prostorih ormožke posojilnice. (Nadaljevanje na prilogi.) Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Prijatelj nam poroča, da sta pri zadnji veselici Bralnega društva vrlo sodelovali gdč. Anica Seršenova in Marica Hercogova. 1 Kapela. Naše Bralno društvo si je za letos izvolilo sledeči odbor: Predsednik g. Lovro Divjak; podpredsednik g. Janko Cirič;" tajnik g. K. Pertl; blagajničar vlČ. g. duh. svet. M. MieŠko; knjižničar J". Štanek.; odborniki č. g, J. Stuliec, kaplan, in J os. Golob, — Lansko leto srno malo z delom zaostali, a hočemo letos to «opraviti in podvojiti, kajti naše ljudstvo je in bo izključno katoliŠko-narodno, Ker se je pa odloČilo, da bo dne 12. maja v prid našemu Bralnemu društvu velika tombola s petjem in tamburanjem, prosimo sosednja društva, da na ta dan nam na ljtbo kakšno prireditev ne uprizorijo. Ti pa, krščanska mladina kapelska, izprevidi, da je tvoja prava pot le na podlagi krščanskega pouka in to, dobiš v popolni meri v našem društvu. Torej na veselo svidenje 12, maja! 1 Kmet. p družnica v Ljutomeru zboruje v nedeljo 27. aprila ob 8. uri pri g. Severu v Ljutomeru. Na dnevnem redu je govor potovalnega učitelja in razgovor o nezgodi od snega in mraza in kaj imamo storiti. 1 Radoslavci. Namestnija nam je potrdila pravila požarne brambe za našo občino. Vsi posestniki se vabijo na občni zbor dne 1. maja v šoli po rani sv. maši. Dnevni red: Pozdrav, zapisovanje udov, volitev, slučajnosti. Ker je požarna bramba res velikega pomena za našo občino in župnijo, se prosi mnogobrojne udeležbe. Pripravljalni odbor. (Nadaljevanje na prilogi.) Slo^enjgraški okraj. s Lokvica pri Šoštanju, Tudi v našem kraju je napravil mraz ogromno škodo. Prepričani smo, da se nam bo v tej bedi od vseh strani šlo na roko. s Marenberg. Nekega nemškutarskega liberalca zelo botrfTrzmage balkanskih' Slovanov in mu je jako žal nad turškimi izgubami. Jezi se nad balkanskimi Slovani, ki so Turke že skoro popolnoma potisnili iz Evrope. Huduje se tudi nad „Slovenskim Gospodarjem", Češ, da vedno prinaša turške izgube, izgub balkanskih držav pa nič ne razglaša, Češ, da Slovani skupaj držimo. Naj le kričijo nemškutarski liberalci in naj trobijo v „StajerČev" rog, mi Slovenci pa ostanemo kakor smo bi i» Ubogo človeče je sam rojen Slovenec, pa bi rad svoje rodne brate zaničeval i.n blatil, Bog daj, da bi enkrat liberalce in nem-škutarje pamet srečala. — Kako to, da se v naših krajih zadnji Čas nič ne gibljemo? Ljudstvo potrebuje pouka. . s Skale. V nedeljo 27. t. m. se pri nas na posebno slovesen način obhaja god farnega patrona sv. Jurja. Popoldne je molitvena ura in pesebna pobožnost za tretjerednike. Isti dan po večernicah se vrši v bralni sobi občni zbor posojilnice pri katerem predava nadrevi-zor g. VI. Pušenjak. Prav v kratkem nas razveseli slavni organizator mladine g. dr. Hohnjec z zanimivim govorom v spodbudo tukajšnje Ml. zveze. (Nadaljevanje na prilogi.) Konjiški okraj. k Konjice. V ponedeljek, dne 21, aprila, je bila poročena pridna hčerka okoliškega župana g. Potnika in vrla članica D. Z. z jrurijem 'Juliart, mizarjem na Pobrežju, Bilo srečno! k Konjice. Za sedaj poročamo samo izid volitve v konjiški okrajni zastop iz skupine kmečkih občin, katera se je vršila dine 22, t. m. Izvoljeni so: V. Preglej iz Stranic s 2G, Ivan Clarici iz. Konjic s 25, Jožef Winter iz Zreč s 24 in v ožji volitvi Jožef Skr-binšek iz Ve'rhol s 33 glasovi od 46 veljavnih glasov. Ce bo treba, borno o tem še kaj poročali, oziroma pojasnili, Pripomnimo samo, da je le zaveden pristaš Kmečke Zveze zanesljiv in kremenit značaj. k Dravinjska dolina. V četrtek, dne 4, aprila, sem imel opravka v Ločah. Bilo je sredi dopoldneva in videl sem prihajati od vseh strani moškje, 'znane in neznane. Nastalo je vedno živahnejše gibanje, ki je vedno narastlo v glasen Sunder. Mislil sem, da bo sejem. Toda živine ni bilo videti nobene in tisti možaki, ki so švigali sem pa tja, vihteli z rokami, brusili in mučili svoj jezik na cesti ali pa ljudem prerokovali po prodajalnah in krčmah, niso bili tisti znani meše-tarji, ki smo jih vajeni na sejmih, ampak to so bili ločki Štacunarji in oštirji, kakor Fleck, Krautsdorfer, Valaiit, Kračun, pa gg, nemški učitelji. In listeki, ki so jih oni mučkali po rok|ah, niso bili živinski potni listi, marveč volilni listki. Aha, občinske volitve so in nemškutarjem gre za kožo! SlovensKi možje ločke občine so rekli, da so siti večnega gospodarstva znanih mogočnikov iz Ločke vasi ter želijo izpremembe. Volilni dan je potekel. Stranka ločkili „Nemcev" je srečno zmagala, Volitvene priprave je na tihem in naglo-ma zmetala skupaj, po svoje razdelila volilne listine, po svoje izvršila tudi agitacijo, ob volitvi pa našla veliko pomagačev iz tujih" občip. Zlasti jo je prišla reševat kompanija krepkih pivcev, bahačev in zastarelih, okorenelih štajerčijancev iz St, Jerneja, kakih 10 Žičanov, k.i ne morejo pozabiti izgube pri zadnjih domačih volitvah in celo par srečnih junakov iz Konjiške vasi. Da so se volitve tudi dobro zalile prej kakor pozneje, o tem ni treba govoriti, Brez tega bi navdušenje za nemško stvar skoro gotovo ne bilo popolno, marsikaterega je treba še-le odmočiti, Nek obilni Sentjernejčaai je baje že par dni poprej oznanjeval: „Pili ga bomo!" In pili so ga. Žganje — tako pravijo — je teklo v curkih, vino v kozjih, pivo pa v kravjih požirkib. Ž.arečih lic, s cigaro v ustih — seveda tudi nekadilci — in nemške zmage pijani so v prebitem dnevu kilevsali domov ti ponižni služabniki nem-škutarske misli, prepričani, da so storili sveto delo in da, bi ne bilo napačno življenje na tem svetu, Če bi hile vsaj dvakrat na teden/ take volitve. Človek, ki jih je videl, je moral nehote vzdihniti: „Ah, ja! Ti ljudje bi šli klatit solnce z neba, ako bi jim to rekel kak štajerčijanski kramar, mesar ali učitelj ali pa oštir." Konec ločkih volitev — to še bodi povedano — pa je ta, da so za občinske odbornike izvoljeni vsi ločki o-štirji od Valanta doli do Esilia, kakor tudi vsi štacunarji, kar jih je v vasi. Kdor je pameten, lahko ve, no čem je žlmah Ce bodo dobro začetne volitve držale, še ne vemo; kakor pravijo, je vložen rekurz. k Zreče. Nekega dne smo na tukajšnji poŠti prišli navzkriž gospa in gospod Jurscha pa jaz. Vsled tega je nastala medsebojna tožba zavoljo razžaljenja. Sedaj o naši ljubeznjivošti pišejo časniki ter po imenu in obrti imenujejo samo mene, da sem bil obsojen. Obsojeni pa smo bili vsi trije pri sočlniji v Konjicah, tudi moja nasprotnika na 40 K globe, ali Če ne plakata, 48 ur v zapor. To bodi povedano resnici na ljubo. — Jožef Novak.. k Konj ce. Bralno društvo obhaja 1. maja na praznik Vnebo-hoda popoldne po večernicah lOletnico svojega obstanka Spored bo prav zanimiv. Združili bomo veselo petje in prijetno godbo s koristnim govorom ter resno igro. Govoril bo drž. in dež. poslanec dr. K. Ver-stovšek. Za tem bo lepa in poučna 5 dejanska žaloigra „Garcia Moreno", katero bodo uprizorili fantje. Slednjič bo še kratek samogovor „Planšarica" s petjem Med odmori bo svirala znana rogaško-slatinska godba. Vabimo vse domače in sosedne prijatelje, posebno pa može in fante. Pridite! Slišali bodete marsikaj lepega in videli v igri označenega vzor-moža, vnetega za vero in domovino. (Nadaljevanje na prilogi.) Celjski okraj. c Celje. (Pomen jugoslovanske Strokovne Zveze za celjski okraj,) V celjski okolici imamo 3 velike tovarne: Westnovo tovarno, cinkarno in kemično tovarno, dalje razna večja stavbinska podjetja in južno železnico, V teh podjetjih je zaposlenih gotovo nad 1000 slovenskih delaivcev, ki so bili dosedaj brez vsake strokovne organizacije. Delavci so sicer zavarovani za slučaj bolezni in nezgod pri okrajni bolniški blagajni, pri grašfki zavarovalnici zoper nezgode ali pa ori bratovski skladnici, toda ta organizacija ni izrast. la iz delavstva samega, ampak je nekaka denarna delavska organizacija in se torej sploh ne more imenovati delavska strokovna organizacija. Kaj pa je strokovno društvo? To je zveza delavcev istih ali sorodnih panog v obrambo skupnih stanovskih koristi in dosego boljših delovnih razpier (boljše plače, Krajše delovne dobe, boljše delavske razmere, izboljšanje stanovanj itd.). Delavska strokovna društva so vzrastla pravzaprav na angleških tleh, kjer so- dosegla sijajne uspehe. Praktično in trezno angleško delavstvo je v socialnem gibanju novejšega časa šlo sploh druga pota, nego vročekrvni Francozi in Lahi, ali pa teoretični Nemci. Angleži so se organizirali po prvotnih neuspehih' na političnem polju v strokovnih društvih in konzumili ter so z železno organizacijo dosegli, da danes angleški delavec gmotno najbolje stoji, pa je tudi najbolj izobražen na celem svetu. Angležem so sledili polagoma drugi narodi, posebno Nemci, Povsod so se delavska strokovna drušitva ¿zborno obnesla. Dandanes sklepajo taka društva pogodbe z delodajalci sfa veliko število podjetij, tako, da se je prvotno privatna delavska pogodba že izpremenila v organizacijsko pogodbo. Organizacija delavcev sklepa sedaj pogodbo z organizacijo delodajalcev. To so najnovejši pojavi na socialnem polju. >Te organizacijske ali tudi tarifne pogodbe (ker so navadne plače za posamezne delavske panoge določene po tarifih) so brez dvoma sijajen uspeh delavske organizacije in rodijo povsod najlepše posledice, Taka strokovna, orgaoiza. cija je tudi Jugoslov. Strokovna Zveza, ki ima svojo skupino tudi y Celju. To je stanovska delavska organizacija, ki ima namen, po vseli slovenskih in hrvaških dežel.aK organizirati naše delavstvo na načelu samopomoči. Kakor razna socialistična strokovna društva, tudi J. S, Z. nudi delavcem podpore za slučaj bolezni, nezgod, brezposelnosti ter pravno varstvo. Ta zveza šteje že nad 4000 delavcev. Tudi za celjsko okolico ima ta skupina velik pomen. Zato jo vsem prav toplo priporočamo. Več prihodnjič o njenih pravilih in njenem programu. c Škofja vas. V nedeljo, "d.ne 20. t. m., se je vršil pri najlepši udeležbi zbiorovalcev shod S. K. Z, v prostorih škofjevaškega župana g. Martina Vrečko-ta. Shod je otvoril podpredsednik S. K. Z., g. poslanec Al. Ter,glav in je na kratko pojasnil namen shoda. Nato je g. dr, Anton Korošec v enournem govoru prav krepko in med splošno pozornostjo ljudstva podal sliko o delovanju državnega in deželnega zbora. Poslanec g. dr. BenkoviČ nam je nato prav očividno razlagal krivice, ki se jiam godijo od nemške veČine v Štajerskem deželnem zboru. V prav poljudni obliki je nato navdušeno pozdravljen g. deželni poslanec A. Terglav razlagal pomen in namen obštrukcije in slednjič še poudarjal, da ostane S. K. Z. vedno zvesta in neomajeno na, katoliški podlagi in naj tako ostanejo tudi cenjeni zborovalci vedno dobri katoličani. V imenu zborOvalcev se je izreklo poslancem S. K. Z. popolno zaiupanje in zahvala za njihlovo požrtvovalno delo ter se odobrila obštrukeija v deželnem zboru. — Nato še g. dr. Korošec naznani zborovaleem, da se je že vložila prošnja za poškodovanje po zadnji uimi, a vendar pa\nai gg- župani naznanijo uimo tudi okrajnemu glavarstvu, da ne bo nobenega izgovora. Nato se je zaključil prelep, nad 2 uri trajajoč shod. Nemirov ni bilo nobenih, akoravno so bili tudi nasprotniki navzoči. o Polzela. Naš č. g. župnik in kn. Šk, duhovni svetovalec si je pridobil tekom 121etnega tukajšnjega pastirovauja za občino, župnijo in šoto nevenlji-vih zaslug. Zatorej ga je tukajšnji občinski odbor v svoji seji dne 20, aprila v znak priznanja in hvaležnosti soglasno imenoval častnim občanom občine Pol- zela ter mu je občinski odbor skupno izročil častno diplomo. c Postajališče Pačka vas. NečUvena odredba vodstva državnih železnic v Beljaku, Na progi Celje— Velenje se je postajališče Pačka vas vrlo obneslo, ker služi ne le prebivalstvu okraja Gornji Grad, temveč tudi obširnemu tujskemu prometu. Z ozirom na to je dala napraviti podružnica Slov. planinskega društva lepo posuto pešpot od postajališča čez travnike do deželne ceste vrh gornjegrajskega klanca, kjer se pride na ta način peš v pol uri do Mozirja. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku pa je zašlo tako daleč, da je z dopisom od 28. marca, t. 1. nadaljni obstoj tega postajališča kratkim potom przklicala od dne 1. maja 1913 naprej,. in to brez vsakega tehtnega vzroka, Za povod ji je služilo sledeče: Prodaja voznih kart se je poverila z dnem otvoritve 1,(aprila 1903 obče zanesljivemu posestniku ip gostilničarju g. 'Jože Mihelec-u, kateri se je takrat zavezal, kakor tudi občina Šmartno na Paki, da se bo to brezplačno oskrbovalo. Ker se je pa promet znatno povečal in sta se 1, 1908 vpeljala še 2 nova osebna vlaBa izven gcrnje brezplačne obvteze, je prosil zdaj g. Mihelec za malenkostno mesečno ali letno nagrado, česar pa, ravnateljstvo ni moglo prebaviti, temveč je izdalo gori že omenjeno trdo odredbo s preklicem tega, postajališča,. Vsako leto proda g. Mihelec na, tisoče voznih, listkov na vse zaporedne postaje od Celja 'do Velenja. Samo v zadnjih treh letih je bilo zgolj od prve postaje Šoštanj razprodanih 4.900 kart, povratnih po 50 vin. = 2450 K, Ti in Še vsi drugi veliki dohodki bi železnici odpadli pri opustitvi postajališča. V enem samem me-seču se proda, voznih kart povprečno za, 1200 Iv do 1300 K, katere pa ima oskrbovat el j pri naroČilih na postaji Rečica na Paki plačevati, tako, da mora Še svoj lastni denar zalagati v podjetje državne železnice, Za vso skrb in odgovornost pa nima, g. Mihlelec nobene pla^e, piti beliča mu ravnateljstvo še ni dovolilo, ker gospoda v Beljaku nima nobenega smisla za potrebe slovenskega ljudstva. Pa tudi za, to se ne briga, da bi država pri dohodkih ne bila prikrajšana. Da se to ne zgodi, so že vložile ugovor občine trg Rečica, Kokarje, trg Mozirje, okolica Mozirje, okrajni zastop Gornji Grad, podružnica Slov. planinskega društva, druga zastopstva, slede. Obrnili smo se tudi na našega, državnega poslanca g. dr. K. Verstovše-ka, da nas kakor v drugih stvar.eli, lak o tudi v tej zadevi podpira. c Prekopa pri Vranskem. V zadnji štev T prinesel „Slovenski Gospodar" članek iz Prekope, ki je izredno hudo razburil prekopskega nadministra in njegove podministre. Brali sjo v članku, da so zavedni kmetje razrušili temeljni kamen Šole v prah, Veter ga je odpesel nekam na Dobr.ovlje. ,Sel ga je vkup spravljat prvi naprednjak v Prekopi, ali ni našel niti sledu več, kajti veter odnese prah Še čez višje hribe, kakor so Dobrovlje; da France ne pride čez nje. Zavoljo večje koristi svetujemo Francetu, naj agitira za sodnijo v Prekopi, bo mnogo potov prihranjenih, kateri se morajo sedaj storiti k sodniji na Vransko ali v Celje, Sole ima pa France že tako preveč. c Celje. Izobraževalno društvo priredi na Vnebohod 1. maja popoldne ob 3. uri pri Belem volu v Celju igro s petjem v štirih danjih ,,Fabiola in Neža". Med odmori udarjajo tamburaši, petje spremlja harmonij. c Sv. Ru ert nad Laškim. Kat. izobraževalno društvo vabi na 2. redni občni zbor dne 1. maja ob pol O.^uri popoldne v prostorih društvene čitalnice z običajnim sporedom. Želimo, da se udeležite v častnem številu tega zborovanja. c Celjsko okrožje Oria priredi izlet združen z javno telovadbo dne 12. maja v Šmartnem v Rožni dolini. Zanimanje za izlet v Rožno dolino je veliko. c Sv. Jur ob j. ž. V imenu Katol. bralnega društva se odbor iskreno zahvaljuje častnemu članu preč. g. Gregorju Potokar, župniku v Bočni za velikodušni dar 21 kron. Bog povrni! c Kat. podporno društvo priredi v petek, 25. aprila svoj redni občni zbor in sicer ob 5. uri popoldne v opatiji. Spored: Poročilo tajnika in blagajnika tar volitev novega blagajnika. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva prav uljudno odbor. c Sv. Etna. Vabilo na drugi občni zbor Kmetijskega društva pri pri Sv. Emi, Ker prvi občni zbor, ki bi se moral vršiti dne 6. aprila, ni bil sklepčen, se vrši dne 12. majnika ob 3. uri popoldne drugi občni zbor z istim dnevnim redom kakor je bil razglašen v Gospodarju štev. 12, ki bo sklepal pri vsakem številu udov odbor. c Nazarje pri Mozirju. V nedeljo, dne 27. aprila ob 3. uri pop. se vrši pri nas ustanovni shod skupine J. S. Z. pri Toniču. Na shod ubota govorila g. dr. Veble in Vek. Zaje. Kmetje, splavarji, sploh delavci in vsa zavedna mladina, pridite. Vabljeni ste iz Mozirja, Nazarja, Kokarja in iz Rečice. (Nadaljevanje na prilogi.) Brežiški okraj* b Brežice. Ko je zadnji mraz uničil paš up po dobri vinski in sajdni letini, pas je navdala vse kmete bridka žalost, Kje vzeti denar za velikanske izdatke, katere imamo dandanes i/oogi posavski kmetje? Na sto posestev gre vsako leto radi skrajno slabega gospodarskega položaja na boben. Ko je letos vse tako lepo kazalo, srno uoali, si z dobro letino svoj tužen položaj vsaj deloma izboljšati, V teh, dneh nesreče se' uosebno kaže ljubezen liberalcev do nas kmetov. Dva dni po onem nesrečnem mrazu sem imel opraviti v Brežicali pri nekem liberalcu. Ta človek, dasiravno sin kmečkih starišev, akoravpo živi izključno od nas krščansko mislečih kmetov, vendar je njegova liberalna hudobija tako velika, cla se je izrazil z vso svojo liberalno strastjo sledeče: „Prav »e vam zgodi, klerikalci, da vam je mraz uničil vinograde in sadje! Zakaj pa lazite vedno za duhovniki in klerikalnimi poslanci, čemu hodite vedno v cerkev, Če vas potem vaš Bog tepe." — Presenečen sem bil nad temi, skrajno hudobnimi besedami liberalnega hujskača. Vedel sem doslej, da so liberalci hudobni, a da. jih je njihova, strast pripeljala tako daleč, to si ne bi mislil. Tp Člo- vek, kateri je izustil te besede, je bil pri zadnjih volitvah najhujši in najpridnejši agitator za celjskega dr, Kukovca. PosavČani, to nam pove dovolj! b Kozje. Dne 26. aprila se' bode vršil v Kozjem veliki živinski in kramarski sejem, na katerega opozarjamo vse seimarje, kupce in kranpar.e, bližnje in daljne, naj pridejo v obilnem številu, Najiovejit, Bolezen sv. Očeta. Zdravje se sv. Očetu vidno vrača. Bolnik je brez vročice. Upa se, da bo mogel kmalu vstati. Skader - padel. Iz Cetinja prinaša brzojav p roeilo, da je Skader padel 22. aprila Črnogorcem v roke Po noči od pondeljka na torek so črnogorske čete v splošnem naskoku in po hudem boju zavzele vse važnejše utrdbe pred mestom in se polastile tudi Taraboša. Turški poveljnik Esad-paša je sprevidel, da je zastonj ves odpor in se je udal. Boj so odloČili srbski topovi. Črnogorske čete so 23. t. m. zmagovito korakale v mesto. Listnica uredni$žw9 Loče: Dopis dobili še le sedaj. Prosimo večkrat. — Zreče: V prihodnji številki o Dobrni. — Šalovci: Ni vredno, da tudi to osebo spravimo v celo zadevo. — Središče: ker se bo torej stvar rešila sod-nijskim potom, hočemo počakati izida. — Polzela: Gospodje sami ne želijo. Torej oprostite. — Mozirje: Ali bodo vsa očitanja držala tudi pred sodiščem ? Prosimo pojasnila, — Sv. Lovrenc nad Mariborom: Izborno. Toda za to številko ni bilo prostora. — Kozje: Ostalo prihodnjič. — Sv. Jurij ob Ščavnici: Le pišite še kaj o pšenični Mici, Kadar nam bo stvar devolj razumljiva, priobčimo s prozornim namenom pisane, vezane in nevezane vrstice ljudstvu v trezen pouk in veselo zabavo. — Ostali dopisi pridejo prihodnjič. Loterijske številke. Dne 16 aprila 1918. Dne 19 aprila 1913: Gradec 39 72 79 17 12 Line 5 78 83 28 59 MALA OZNANILA. Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, bi priložijo znamko za 10 vin. Gospodična z dolgoletnimi spričevali, izborna kuharica, išče službe kot gospodinja. Ponudbe na H. M. 33. Maribor, glavua pošta, poštno ležeče 959 Lepa p sestva sn prodajo in sicer kakoršno kdo hečo Ona je ?Rl 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsega, dovolj. Oelasiti se je pri Matiju Žižek v Kamuici pri Mariboru. 8 Gospodična Hrvatica iz dobre družine, gospodinjskih zmožnosti, se želi poročiti s starejšim gospodom s stalno službo. Ponudbe na: Zagreb, poštnoležeče, glavna pošta. __ 560 Lepo kmečko posestvo pri železniški postaji Pesnica, obstoji iz gospodarskih poslopij in viničarije 26 oralov zemljišča in sicer lepe njive, sadonosniki, travniki, gozd in vinograd je * se v enem kosu in se da razkosati. Več se izve pri lastniku Jožef Kos, Gačnik, pošta Pesnica št. 63. 548 Učene? iz dobre hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme pri g. Josip Ulaga, Maribor, Tegethofova cesta št. 21. Hrana in stanovanje izven hiše. 546 Denar se Vam ponuja skoro brez vsakega dela lahko sedite doma pri svoji obrti in vendar zaslužite 4—8 kron na dan. Pišite takoj na Ivan Lah, Sv. Urban pri Ptuju. _ 547 Posestvo tik okrajne ceste, se redijo 2 kravi, svinje itd., pol ure od Poljčan, se po ceni proda. Pojasnila: F. Pšeničnik, Modraže. p. Studenice pri Poljčanah. 597 Prid'« úñense se soreime takoj pri g Vaupotié, pekarija. Žice pri Konjičih. 480 Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine prodam ! izložbeno okno z kamnitim okvirjem, I vrsta in 3 ukna z okviri po nizki ceni. 524 Ivan Ravnikar,Celje^ Posestvo je na prodaj na Spod. Štaj. v prijaznem kraju, sestoječe iz njiv, travnikov in gozda, ol>se-gajoče 15 arov z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, blizu ceste in železnice. Cena 6300 K. Pismene ponudbe je poslati na J. Beci, Razbor. Loka pri Zidanem mostu. 569 Redka prilika v življenju. Zelo lepo posestvo v prijaznem kraju, okoli 10 oralov, obstoječe iz njiv, travnika in gozda, posebno lepega sadonosnika in se lahko do 15 po-lovnjakov jabolčnika pridela Cena posestvu je 5200 kron, takoj izplačati je 1000 kron, ostanek pa po dogovoru. Vpraša se pri Anton Fiedler, trgovec Mestinje, želez, postaja Mestinje. 572 Priložnostna kupčija. Prav lepo posestvo okoli 3 orale, obstoji iz njiv, travnika in sadonosnika tik trga Šmarje pri Jelšah, je prav lep razgled. Cena po dogovoru. Vpraša se pri A. Fiedler, trgovec ob kolodvoru Mestinje. 571 Mlad krojaški pomočnik se sprejme pri g. Franc Komer, krojaški mojster. Poberž pri Mariboru. 561 Učenec se sprejme v manufakturni in špecerijski trgovini Ljudovik Krautsdorfer. Sv. Duh—Loče. 550 K 6-50 „ 9-50 „13— „ «■- »10— - 4— Vsaka ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne. IMS' Velik cenik brezplačno (Jamstvo 3 leta.) Srebrne ure ....... Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . , Amerikanske zlate double-ure , Goldin Roskopf ure..... Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19"— 14 karatne zlate ura za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice . . . r 2— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure.......„ 2'40 Budilke.......... 3— __Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50 A. Kiffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Trgovci pozor. Proda se na lepem prostoru blizu cerkve na Sp. Polskavi hiša z trgovinskimi prostori, 3 sobe, kuhinja, klet, drvarnica, zraven lep vrt, za zelenjavo, lepe brajde in jabolčna drevesa za 9.000 K, vknjiženo o-stane 2.400 K. 4000 K je za izplačat drugo pa lahko ostane na leta po dogovoru. Več se izve pri g. Aleksander Struc na Spodnji Polskavi pri Pragarskem. 508 Malo pose«t>o (hiša, vrt, njiva v lepi legi) z malo, dobroidočo trgovino mešanega blaga, edino v vasi, ne daleč od železniške postaje, se proda vsled starosti po primerno nizki ceni. Pojasnila daje lastnik M. R. 44, Št. Pavel pri Preboldu. Poste restante. 515 Zelo lepo posestvo, krog 22 oralov, lep gozd, travniki z samo sladko krmo, 400 žlahtnih sadnih drevesc, novonasajen že rodeči vinograd, njive, lepa hiša in gospodarska poslopja itd.; viničarija v bližini Poljčan se proda. Pojasnila daje Kari Sima v Poljčanah. 499 Lepo posestvo, blizu Maribora, farne cerkvo in žel. postaje, zidani hrami in hlevi, veliko travnikov in sadonosnikov in vse drugo potrebno je z vsem premakljivim vred takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 395 Lepa dobro idoča velika gostilna in gospodarsko posestvo blizu kolodvora in podružne cerkve s pokopališčem, 16 hektarjev raznega polja, 15 ha gozda, 6 travnikov, 2 s servitutnimi pravicami, s pašniki in gozdom blizu močno tekoče vode, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov pove: Leop. Obleten, Libuče p. Pliberk, Spod. Koroško. 506 Proda se na pol krita, njalo obrabljena, lahka KQf|JII za dva, pa tudi za enega konja. Proda se tudi nov kosilni stroj Deering. Kje, pove upravništvo. Po ceni se proda 1 steklena stena skoro popolnoma nova, 1 velik kovček, 1 kopirna preša in več okvirjev. Vpraša se v Mariboru, Tegetthoffova ulica 26. 531 Trgovski učenec se sprejme v trgovini mešanega blaga Fr. Starčič, Sv. Barbara v Halozah. 519 Proda se lepa nova hiša z velikim vrtom ki meri 1400 m*, tik ob o-krajni Cesti Konjice—Žiče, blizu Konjic, 5 minut od konjiškega kolodvora, primerna za obrtnika ali za penzijonista. Več pove Alojz Jevšenak, sodar v Konjicah. 518 Učenec se sprejme v trgovini s steklom in porcelanom pri Ivanu Kovačič v Radgoni. Družinam se priporoča za popravljanje domačega perila samostojna šivilja—pomočnica. Vzame perilo na dom ali pa gre tudi v hiše popravljati. Vpraša se pri šivilji, Au-gasse 10, Maribor. 533 Proda se lepa, enonadstropna vili podobna hiša, obstoječa iz 5 sob in gospodarskega poslopja, 2 in pol orala sadonosnika in njive, s stiskalnico. Lega v prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od žel. postaje Gornja Radgona in 5 minut od mefeta Radgona. Mesečno prinaša 50 kron najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se izvedo pri g. Janezu Lančič, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni. 495 Na prodaj je posestvo v trgu Št. Jur ob juž. žel. obstoječe iz lepe hiše, z šestimi sobami, z vrtom in veliko njivo zraven. Sposobno za trgovino, rokodelstvo ali za penzijonista. Cena se izve pri Andrej Štante, Brezje, Sv. Primož, Sv. Jurij ob juž. žel. 554 Resna ženitna ponudba. — Železniški nadsprevodnik, ugledni mladenič, 26 let star, se želi zaročiti s štajersko izobraženo deklico vsakega stanu. Seveda bi morala imeti tudi nekaj gotovine. Tudi vdova z večjim premoženjem ni izključena. Želi se natančen naslov, ako mogoče tudi s fotografijo in z resnim AJiznanilom gotovine. P. Ponikva ob juž. žel. pod šifro „Na svidenje"! 555 Na prodal Je lepo posestvo 16 o- ralov, travnik, sadni vrt, njive, gozd, vinograd, dve sobi, pol ure od Rajhenburga na Štajerskem. Več se izve pri Martinu Češki, gostilničarju v Armeškem, pošta Rajhenburg. 562 Prodajalka mešane stroke, začetnica, z dobrim spričevalom želi vstopiti v večjo trgovino. Vstop takoj ali pozneje. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista 563 Prodam svoj mlin in žago. ki leži v kraju, kjer je mnoga gozdov na Spod. Štajerškem, čedna hiša, mlinsko poslopje, vse masivno stavljeno, z opeko krito, veliko gospodarsko poslopje, hlev, velika klet, žaga, apncnica, itd., 2 orala travnikov, stalna vodna sila (160 konjskih sil), se radi družinskih razmer proda za 42000 kron. Posestvo je neobteženo (brez dolgev). Zmerno naplačilo. Resnim kupcem daje pojasnila zastonj uprava „Realitätenmarkt" Gradec, Hammer-linggasse 6. (2961). 564 MLIN in ŽAGA na Spod. Štajerskem blizu večjega mesta, s konstantno, leda-prosto za turbino pripravljeno vodno silo s 30—40 konjskimi močmi, žaga s poslopjem, zelo veliko, pripravno za vsako industrijo, obratno poslopje, zelo-solidno, s kamenjem zidano, z opeko krito, 1 in pol orala travnikov. Hrastov in bukov les se z lahkoto dobi v bližnjih gozdih. Cena 20000 K (brez dolgov). Pojasnila daje le resnim kupcem brezplačno uprava „Realiläten-MarKt Gradec, Hamerlinggasse 6. (2963) 565 Ugodna prilika. Zavoljo pomanjkanja ljudi prodam posestvo obstoječe približno iz 10 oralov zemlje s krasnim sadones-nikom v kBog lonaj", češ, „zdaj sem pa že na domačih tleh, jo bodem že pogodil sam domov". Pa ta šolmajstersko oblečeni človek ga ni hotel zapustiti, držal se ga je kot kloš kože, Povem ti še, dragi bralec, da bi se bila naša prijatelja skoraj sprla na vrhu Radia, ker je hotel Nacl v cerkev na par Očenašev, sopotnik pa, ki je bil lutriš po Naclovem mnenju, pa mu je branil to dolžno pobožnost. Tump-lova je obveljala in tudi sv, Pa^nkracij je dobil svoj delež, Mahala sta jo navzdol in se ustavila v domači krčmi, kjer sta dobila tudi piirgermajstra. Nacl je naročil dve merici žganja. Sopotnik pa je stopil k županu, razložil pred njega neki papir in mu dolgo zaupljivo kvantal, seveda nemški. Po dokončanem pogovoru pa si je župan nataknil očala, stopil pred Nacla, ga lopnil s pestjo po gla-vi in mu zaupil na uho: „Todl motovilasti, kaj si se pa klatil po Gradcu, sedaj pa mora občina za teboj plačevati!" Nacl pa se je resno zagovarjal, da ni bil v Gradcu, ampak v Marprugi, da je jedel svoj kruli in svoj Češenj, drugo pa je itak plačal za p jim ta-le gospod. Kratko in malo, Naclu je župan odvzel še t sti denar, ki ga je imel, nato pa ga je spelial iz gostilne, Hudo je bolelo to trinoško ravnanje Tumpla, pa je bil odslej utrjen v sodbix da remšniški piirgermajster in fajmošter bi se naj šla v Marpruk manire učiti. Taisti večer pa, ko je Nacl vstopil zopet v svoj mlin, nista šla počivat z Mico, ampak ljubček jo je zabaval celo noč s potopisnimi črticami. Takoj drugo jutro pa, ko je Še romar ležal na slami, se je zglasil župan in Še dva druga moža. Mica je morala ž njimi, in odslej je Nacl ni videl več, Še pri cerkvi ne. Živel je do smrti samsko življenje, vedno pa se je sr-dil nad fajmoštrom in purgermajstrom, Ki sta mu odvzela za vselej iz vode oteto ofrco, Zaplotnikovo Mico. Dopisi. Mariborski okra), m Sv. Lovrenc nad Mariborom, Dne 6. aprila se je pri nas ustanovila kmetijska podružnica. Govornik iz Gradca je govoril stvarno in pametno. Dovolimo si samo nekatere opazke. Ustanovni shod se je naznanil samo Nemcem (?) in omahljivcem. Znani večkratni kandidat Girstmajer je poudarjal, da- se v podružnico, oziroma v odbor, ne smejo sprejemati take osebe, ki delajo samo zgago in narodnostni prepir. To podpišemo z obema rokama. Dalje je lopnil po naših poslancih, da ne puste deželnemu zboru delovati. Počasi Frariceijl Naši poslanci so odgovorni samo nam kmetom in delavcem, ki smo jili izvolili, pikdar pa ne štajerčijancem. Dokler bo nemško-nacionalna večina v Gradcu mnenja, da je za Nemce samo meso, za nas Slovence pia le oglodana kost primerna hrana, tako dolgo bodo naši poslanci obštruirali in če to traja magari Še 10 let. Izvoljeni odborniki so vsi tajčnacional, ki pa večjidel žive le od trgovine. Da se je govorilo le nemški in po potrebi ti/di liajlalo, skoraj ni treba omenjati. Torej slovenski kmetje in obr-niki, pozor!- Namen kmetijske podružnice ni, v prvi vrsti delovati v blagor kmečkemu stanu, ampak oja-Čiti in vzdržati nemštvo, ki je zavoljo probujene okolice po mnenju nekaterih iz Slov. goric, Savinjske doline/Koroškega itd, semkaj privandr_anih Nemcev (!) (katerih stariši pa niso znali jiemški) v veliki nevarnosti. PinjsM okraj. Ptujske novice. Le pijmo ga! Dpe 15. aprila je zgodaj v ptujski bolnišnici nek L Traiela, ki je ležal tam bolan na posledicah pijančevanja, skočil v trenutku, ko ni bil opazovan, skozi okno 1, nadstropja na tla, kjer si je stri roko in se tudi drugače nekoliko poškodoval. Snops mu je vzel pamet in zdravje. Le pijmo ptujski šnopsek, berimo Judeževega „Štajerca", saj imamo še vedno preveč denarja in zdravja! - K f] í^ i P. nn i d r P| 1 n, o h.V n , ki sedaj po raznih mestih govori proti Slovanom, katere naj Nemci pozobljejo? To je ptujski advokat, kateri živi večinoma od slovenskega denarja, Kateri pa je zato duša vsega, Slovencem sovražnega gibanja, zlasti na Sp. Štajerskem, Zapomni si, slovenski kmet, kako te ljubi ta nemški dohtar, ki je še pred kratkim na nekem nemškem zborovanju na Ptuju Slovane, torej tudi Slovence imenoval „Erbfeinde", to je rojene sovražnike! menda zato, ker ga preveč zalagajo z denarjem! — Kmet, poslušaj! Ptuj imenujejo drugod najbolj nemško avstrijsko mesto, to je: v Ptuju je najbolj zagrizeno nemštvo! In kdo so ti Nemci? Ornig, krušni oče „Štajerca", je slovenske rodovine; Poldek Sla-witsch je, kakor kaže že njegovo „germansko" ime, slovenske rodovine; dr. Plaohky jej^j^Gfiiutd. Izključno vsi, pravimo vsi, Kakor je to že celo graški „Tagesp." priznal, žive edino-le od slovenskega kmeta. Zetale. Na velikonočni pondeljek in velikonočni torek je priredilo naše katoliško bralno in izobr. društvo lepo gledališko predstavo in sicer so Igrala dekleta igro „Pri gospodi", moški pa žaloigro „Spoštuj očeta." Udeležba je bila vsakokrat povoljna, čeravno bi še lahko bila boljša. Igralo se je zelo dobro. Marsikaterega posameznega igralca in igralko bi radi pohvalili, pa vemo, da jim to ni ljubo. Zlasti so dekleta igrala tako, da še do sedaj nikdar tako lepo in naravno. Čast vsem skupaj! Miheta, mladega in starega grofa pa še želimo večkrat videti na odru, če tudi v drugih vlogah. Da sta se igri vsem dobro dopadli, je najlepše znamenje to, da so nekateri gledalci, ki so bili pri igri že v pondeljek, Še prišli tudi v torek. p Zetale. Prejšnjo soboto ponoči je padel čez 1 meter visok sneg. V nedeljo in ponedeljek ponoči pa je vse potmrznilo, kar je le količkaj začelo gnati. Sadje in vinogradi so izredno lepO pokazali, sedaj pa je vse pničeno. Nekaj upanja je še mogoče, da poznim vrstam sadja in poznim trtam, n. pr. rizlingu, še ni tako hudo škodovalo. Našim ljudem se že tako sla godi, zdaj pa nam je Še upanje na jesensko branje in jesenske dohodke vzel sneg in mraz. C. k.r, oblast: pa ljudske bede nič ne vidijo. Že pred meseci je za občine Nadóle, KoČice in Dobrino, ki so bile lani zadete po toči, izposloval naš držaivni poslanec dr. jan. kovič 7000 K podpore, a denar Še oblasti nekje držijo. Kakor je videti, bode treba uradnike c, k"r. ptujskega okrajnega glavarstva na drug način' prijeti ter objaviti natančno, kako se je ta slavni urad« nasproti tej podi*)ri obnašal!! Ljutomerski okraj« 1 Radenski novi župan se je razKoračil v svoji ljubi „Slogi". Nič ne zavrača svojedobjie naše trditve, da je s pomočjo „Štajerca" zlezel na županski sto-lec in da se je zvezal z Nemci. Bila bi tudi skrajna predrznost, to tajiti. Istotako je pa tudi drzno, če g. .Zemljič imenuje dopisnika „grdega lažinjivca in podlega obrekbvalca", dokler ne dokaže, da je vsaj en zagrizen Štajerčijanec volil njega. Da bi ga želje po županstvu naredile tako pozabljivega, da bi sedaj ni- ti ne vedel več, s kakšnimi ljudmi se je združil ob volitvah, tega ne moremo trditi. Ce se torej zdaj dala nedolžnega, e to drzno; o možatosti niti ne govorimo. Sicer se pa njegovi zahtevi prav lahko ustreže. Gospod župan menda pozna nekega Jakoba Žemljica, ki je s „Štajercem" agitiral po Radinskem vrhu in pri dr, Hohnu proti Divjaku, Kdor tako dela, je ali zagrizen štajerčijanec ali pa človek, ki mu je prav vsako še tako protinarodno sredstvo. Gospod župan nam naj pove, kdo je ta mož, da ne bomo sumili njega, ker nosi slučajno enako ime. ZemljiČa je volilo županom čs-tvero mož. Izmed teh gotovto prav dobro pozna žrnov. skega Zamuda in radinskega Antona Zemljiča. Trdite, da sta ta dva sovražnika Štajerca", četudi ga re_ cimo nimata naročenega, to bi bilo isto kakor trd'ti, da g. J, Zemljič ni zdaj radenski župan. Tretji odbornik je pa tudi s „StajerČevimi" trditvami volil proti Divjaku, Sicer se pa mora g. Zemljič ozirati ne lo na županske voi tve, ampak tudi na odbornike. Pozabil je najbrž« že, kako so vsi ŠtajerČijanci in radenski Nemci delali za njegovo stra(nk)o. Znamo nam je celo, da se je radgonski veliki Nemec dr. Kamnikar zajnimal za te volitve v prid g. Zemljiču. in, Če ima g. Župan žrnovskega Beleka in radinskega Himelrai. ha za zavedna narodnjaka, tedaj ima o narodnosti čudne pojme. V II. razredu je dobil Zemljič največ glasov (12), Tu so volili tudi Nemci, n. pr. ravnatelj Lochpicliler; torej so ti vsi dali svoje glasove njemu. Eden izmed njih se je celo izrazil: ,„Mi smo volili tiste, katere nam je Zemljič napisal"* (Ime je na razpolago.) Pa si g. Zemljič še upa v „Slogi" trditi, da so njega volili sami narodno zavedni možje! Kakšna je narodna zavednost njegova ip njegovih pristašev, naj pojasni tudi to dejstvo. V I, razredu je bilo oddanih 9 glasov. Izvoljeni so bili trije Zemljičevi pristaši z 9; glasovi in Nemec dr. Höhn s 7 glasovi. Od naše stranke sta volila v tem razjredu le Divjak in Mauko. Torej sta bila samo opa tako narodno zavedna, da nista dala svojega glasu Nemcu. Zgoraj omenjeni „narodno-napredni" možje so volili proti Divjaku „samo iz gospodarskih ozirov", tako trdi g. Zemljič v „Slogi". Ne imejte vendar za norca sebe in drugih! Kakšni so ti gospodarski oziri ? Ceste so take Kakor v vsaki občini. Zaradi očitanja uporabe obresti od občinskega denarja ste pa vsi morali podpisati izjavo, da je vse v redu. Sicer pa s takimi trditvami g. Zemljič bije samega sebe po ustih. Saj je bil y odboru pod DivjaHovim županstvom. Ali ni vedel ziniti, če se mu ni zdelo kaj v redu! ? Z zloglasnim „Štajercem" po kom udrihati, to pač ni možato. Baje grozi g. Zemljič s tožbami tistim, ki mu ne bodo dali miru. Se ne ustrašimo, g. Zemljič! Ce bo treba, bomo tudi v bodoče javno govorili, posebno, če nas bo g. Zemljič tako neokusno izzival, kakor je to storil v „Slogi". Povem tudi g. Zemljiču, da nekateri njegovi pristaši že sedaj uvidevajo, Kaj so naredili pod njegovo komando. ovenjgrašJri okraj« s Smartin pri Slov, gradcu. MarsiKoga bo morda zan imftfo^ftafrŠfti ljudje stanujejo v Slovenjem gradeu. Pristni Slovenci, ne; ker nemšiko govorijo. Tedaj pa Nemci, tudi ne; ker nemško prav ne znajo. Poslušajte! Pred nedavnim Časom sem se napotil proti mestu, da si nakupim raznih stvari. Ko grtem po cesti, mi pride nasproti gosposko oblečen fant ter me pozdravi, seveda v blaženi polnemščini: Guten Ma.-gen! — Ha-ha, lep pozdrav res, „dober želodec!" Ce že hočete nemško pozdravljati, se nemščine pravilno naučite, da se ne bomo smejali taki spakedrani nemščini. s Sv. Martin pri Velenju, V nedeljo, dne 13. aprila, je bil v Društvenem Domu ustanovni shod J. S. Z. Kljub slabemu vremenu je vendar prihitelo še precejšnje število zborOvalcev. Od načelstva J. S. Z. poslani govornik Vekoslav Zaje nam je opisal razne postave, ki se snujejo za delavce v državnem zboru. Podal nam je tudi jasno sliko, kako velike koristi bi bilo pri nas gospodarsko društvo, in to je mogoče doseči, če je ljudstvo organizirano v J. S. Z. Za Zajcem je govoril č, g. kaplan Malajner ter navduševal zborovalce k pristopu v J. S. Z. Oglasilo se je že ta dan toliko članov, da je skupina gotova stvar pri nas. V nedeljo, dne 20. aprila popoldne pa se je izvolil odbor in nato je sprejem članov in tako je začela s tem dnevom poslovati skupina J. S, Z. pri nas. Vabljeni ste vsi, ki ste bili že zadnjič na shodu, in. tudi vsi tisti, ki ste bili zadnjič namenjeni priti, aa pristopite k novi organizaciji. Večkrat se bo vršilo zanimivo predavanje o gospodarskem predmetu in o delavskem in ženskem vprašanju. s Šmartno pri Velenju. Naša prireditev na Belo nedeljo se je obnesla v enem osiru prav dobro, v drugem oziru pa bolj slabo. Prav dobro je bilo izvajanje lepe in pomenljive igre: „Večna mladost in večna lepota" a Kar je pričala globoka tišina in pazljivost gledalcev pri raznih resnih prizorih. Slaba pa je bila prireditev v tem oziru, ker se je zelo malo domaČih faranov odzvalo povabilu, ko se vendar prirejajo igre v prvi vrsti za domaČe ljudi in za pokritje dolga, Ki teži na našem Društvenem Domu. Hvalo pa moramo izreči nekaterim tržanom iz Velenja in mnfcgobroj-nim udeležnikom iz sosednjih župnij: iz Skal, St. 11-ja, St, Andraža i. dr., ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu. Ker je ta igra globoko verske vsebine in kot taka posebno sodi na naše odre, so bo še enkrat uprizorila. Konjiški okraj. k Tepanje. Mladina iz naše1 vasi naprej za dobro in sveto stvar! ; to je vsebina zadnjega članka. Mladino pa morajo tudi stariši navduševati in priganjati za pravo stvar, ker sama težko najde pravo pot. Tudi lepe vzglede mora imeti mladina. Kje so pa naši zanesljivi katcliško-slovenski možje? Kdo je z odprtimi usti poslušal in strmel nad nauki socialnega demokrata, namesto da bi ga bili zavrnili? Tudi dobrih listov nam manjka. Le preštejmo, ^oliko hiš ima „Slovenskega Gospodarja", „Naš Dom", „Domoljuba", „Bogoljuba", „Glasnika" itd,! k Žiče. Ko so bile dne 3. aprila v sosednjih LoČah občinske volitve, so se tudi nekateri Zičani siL no trudili, da bi pripomogli štajerčijajiski stranki v LoČah do zmage nad slovensko kmečko stranko. Med temi agitatorji so bili nekateri taki, kateri so se pred leti prištevali po vzorcu liberalcev „med navdušene" Slovence. Žalostno, a resnično! k Loče. Pri občinskih volitvajh za našo občino so zmagali nasprotniki slovenske kmečke stranke. — Ljudje, kateri so od vseh vetrov priromali v naš kraj in žive od naših grošev, so se na vso moč trudili, da ne bi prišel kak slovenski kmet v občinski odbor. Žal, da jim je nasedlo na limanice več mož, ki sicer niso bili dosedaj na strani nemškutarjev, ampak so se šteli med zveste sinove slovenske matere. Premotil jih je graščinski bič in Čudno prijazni obrazi naših nemšku-tarskih kolovodij* ©eijski ©kraj. c Dramlje. Nepričakovana izguba je zadela pred kratkim drameljsko Marijino družbo in Dekliško zvezo. Nemila smrt nam je iz naše sredine dne 9. marca vzela Miciko Zabukošek, katera je bila pr.vo nedeljo še pri sv. maši in popoldne pri molitveni uri, a drugo nedeljo je bila že položena na mrtvaški oder. Jezus ji je izkazal ljubezen, že kar na tem svetu s tem, da ga je zamogla še rajvno prvi petek zadnjič sprejeti za popotnico v dolgo večnost. Ogromno mladenk je prihitelo z Marijino zastavo na njen dom, kjer sta prav do solz ginjeno govorili v slovo dve njen; to-varišici. Prva je govorila Nežika Plajhner. Lizika Leber pa se je v imenu tovarišic poslovila od rajne. — Ni pa Še bila pozabljena prva žalost, ko nas je dohitela že druga. Dne 2. aprila se je poslovila od nas že druga zelo vzgledna Marijina hčerka ter odborni-ea in govornica drameljske Dekliške zveze. Mučila jo je neizprosna je tika. Že eno leto prenašala jo je zelo voljno. Tudi tega pogreba smo se udeležile z zastavo Marijine družbe. Na svidenje nad. zvezdami! c Nova Cerkev. Dne 12. aprila je padlo precej snega. Dne 14, aprila je kazal toplomer mraza 5 stopinj C. To bode precej škode za vinograde in sadno drevje, ki je že odgnalo in močno cvetelo. Zgodnje toplote se nam ni nikdar veseliti. c Nova Štifta. Tukaj živi nekdo, ki mu noč in dan roji samo to po glavi, kako bi komu kakšno kazen naklonil. Zlasti ima na piki streljanje in menda zmeraj posluša, kje bo kaj počilo, da bi šel takoj o-vadit. Pa ne iz kakega dobrega namena, ampak iz gole škodoželjnosti. Tako je bil tudi fant, ki je par-krat brez dovoljenja iz mornarja ustreli,, kaznovan z zaporom. Dotičnik pa mora skrbeti za svojo, že več let bolno mater, in ker ni drugega pri niši, je ubogi materi odvzeta edina podpora. Ali bo sedaj ovaduh, ki je iz same škodoželjnosti in ker dotični iant ne trobi v njegov napredni rog, napravil ovadbo, imel toliko krščanske ljubezni, da bi za to mater mesto sina skrbel? Letos o Veliki noči pa, ker se je za streljanje pri Vstajenju dobilo dovoljenje, se je isto od neke strani hotelo zabraniti s tem, da se je možnarje poskrilo in deloma pokradlo. To je pa že res višek zlobnosti. Ker je pa tatvina tudi po državnih postavah prepovedana, ne pa samo streljanje brezi dovoljenja, naj pa napredni ovaduh' tudi tega tatu poišiče in ga magari za ušesa vleče v Gornji Grad. c Zg. Savinjska dolina. „Slov. Gospodar" je dne 13. marca t. 1. objavil Članek: ,„Za korist in lepoto domačega kraja". Ta članek ima gotovo j ajdo blagi namen in naša želja je tudi samo ta, da bi lepe in blage besede padle na rodovitna tla. Ceste so gotovo jako važne. Lepe in udobne ceste pričajo, da skrbi prebivalstvo za lepoto svojega domačega kraja. Poprej je bil v vsaki vasi vaški načelnik, kojega glavn, skrb je bila,, da so posestniki ceste, katere so potrebovali, brezplačno posipali. Sedaj pa posestniki nočejo tega več storiti ter pravijo, da tlake ni več ter zahtevajo, da se vse ceste vzdržujejo in posipajo na občinske stroške. Le-ti pač ne pomislijo, koliko škodujejo sebi in drugim, kajti vsled tega silno rastejo občinske doklade, katere moramo plačevati in katere postajajo že naravnost neznosne. Ako bi pa oeste sami posipali, bi prihranili mnogo stroškov občini in bi tako mnogo storili za povzdigo splošnega blagostanja med občani. Da torej ne bodemo imeli še večjih, občinskih doklad, delujmo vsi v pravi krščanski ljubezni za blagostanje in lepoto domačega kraja ter skrbimo, da se oeste ne bodo posipale na stroške občine, ampak storimo to sami v pravi krščanski ljubezni, Kar nam bo vsem tudi v korist in gmotno blagostanje. Agitirajte za naš list! nia Vsako kurivo porabljivo. 70 odst kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja ce se pridenie zato posebna priprava. Tltania-Werke", Wels 136, Zg®r. Avstrijski. Največja spociaina tovarna za parilnike na Avstro-Ogrsk^ n. Glavno zastopstvo FranC Asen, Sraflac. Mariangaasa 22. — 19 886 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. 99 narejeni iz kovanega železa in kovtoaste pžačevine, torej nepokverijivi. 0 Q| m 1 o G S» Q 18 M OZCir! Velecenjjeni PoZOf! gg. posestniki zemljišč in vrtov! Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrte.j BC" Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša in najbolj zdrava gozdna, deteljna, travna in leleniadna sBmetm le v obče znani specerijski in semenski trgovini tvrdke INI. Berdajs v Plariisor&fi na Zofijinem trgu Za prijazna naročila se najtopleje priporoča z odličnim spoštovanjem M. Berdais. v o M 3 N< sr si Trgovina s špecerijskim blagom Trgovina z moko in dežel, pridelki Solidna, postrežba.! Ivan Ravnikar, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kalj£ya semena n. pr. jamčen» domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthner. NT a drobno in na debelo! Glavna zaloga vrvarskega blaga k b Glavna zaloga suhih in olnat. barv muzikalij ima v veliki izbiri izključno in tdinole 40 klavirjev in harmonijev boljboljši pianini), Stelihimer in HSrigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, stran in A. Breznik, SSS Ljubljana Kongresni trg št. 16 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri 1 K If-vrm meni vsakdo na obroke po '' Oll prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Edor si izposodi pri mi ni klavir, postane tndi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine! Velikanska za-_ loga najb. violin, harmonik, citer, taia-S buric itd po najnižjih cenah. Zamenjava najugodnejša. Uglaševsnje in popravila točno in cenno. 963 TOMAŽEVA ZL Stern, (vpisana znamka) je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkonosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaieva ŽliiSdfa »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zategadelj naj zahteva vsak poljedelec Tomaževo ŽlindPO »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek. Pozor! Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« se v originalnih vrečah prodaja pri sledečih trgovcih. Otmar Diermajer, Offflöl Peter Majdič, Celje, Alojz Maček, Maribor, Alojz Pinter, ffl. BiStriCB, Ed. Suppanz, Pristava, N. Zanier, St, PaTfil B. Pr. i tt Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: Thomasfosfatfabriken' Berolin W 35, Pred manjvrednim hlag.nn se t« tri. Gornjo Thomaževo žlindro, kakor tudi vsa druga umetna gnojila: kalijevo sol, kajnit, čilski soliter, žveplenokisli amonjak, superiosfat itd. ima v zalogi in prodaja na cele vagone kakor tudi na drobno Veletrgovina z železnino „Merkur" p. HajdiC» _________Celje. 237 Velika narodna trgovina Kari Vanič: Celje si Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in solidna. Vzorci na razpolago. Štefan Kaufman trgovina z železnine v i^ffcciiš-OSJli priporoča najboljše o-celne, motike in lopate, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393 Cepljeno trsje! Vinogradnikom priporoča zelo lepo cepljeno trsje na Pip. portalis, burgundec, beli rilček in silvanec trsničar in posestnik Fr. Bračko, Sv. Peter pri Mariboru. 145 Kdor Edini siov. trgoviaa z železnino Oebro blago tofena postrežba si hoče prihraniti denar kupuje vse v slov. trgovini Ni več potrebno KeVaraždinske Toplice narnifirati sl»hf><7» hlaan r.a. Hrniri npnar. ki ?a raZD0šiliai0 nekatere ® 1169 Ivan Veselic & drug v Ormožu, podružnica Velika nedelja. Največja saloga macufakturnega blaga, kakor sukna, druka, hlačevine, platna itd. Vse vrste špecerije, najfinejše moke, kave itd. Največja zaloga vse vrste železnine, kakor tadi vai okovi za mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških cenah. — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajca, suhe gobe, perutnino vedno po najboljših dnevnih cenah. iifififiiifififiniii K. in R. Ježek ' tovarna strojev, livarna železa in kovine, MARIBOR, Meljsfca cesta 103 priporoča »»oje raznovrstne poljedeljske stroje, mline, priprave za žage, trazismisije, vodovode, studenčne sesaljke, kakor tudi motore prve vrste itd. pod ugodrimi plačilnimi pogoji. 376 Lastna delavnica za popravila poljedelskih strojev v MARIBORU. naročerati slabega blaga za dragi denar, ki ga razpošiljajo nekatere tuje tvrdke. Ako želite dobiti s^eže novomodno in po ceni blago za obleke predpasnike, svilne in druge robce, vse vrste perila, nogavice, moške in fantovske obleke, srajce, kravate itd., pišite takoj na ravnokar novo urejeno Prvo spodnještajersko razpošiljalnico:::: J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št.5 da Vam pošlje vzorce, dobite jih zastonj in poštnine prosto. Šivilje in krojači dobijo popust. Postrežba je točna in strogo solidna. Ce pridete v Maribor, ogledajte si to trgovino in kupite vse Vaše potrebščine, bo-dete zelo zadovoljni. Pazite pa na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo, ki Be tako slasi, piše pa Schosteritsch ali 8chusterit8ch. Pravilno je samo J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka nI. 5. Trgovina s Na drobno! Trgovina z špecerijskim blagom Na debelo! moko in dež. pridelki Ivan Ravnikar Celje, (iraška cesta 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in eretljična od tvrdke Manthner. 65 Glavna zaloga Solidna Glavna zaloga vrvarskega blaga postrežba. suhih in oljnatih barv Železniško in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišča z elekt. razsvetlj vo. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. ja-ko priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias i. t. d. Zdravljenje z pitno vodo pri bolevnih v vr&tu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba Prospekte pošilja gratis. 530 Prospekte pošilja gratis. Franc Pleteršek, zaloga pohištva Maribor, KoroSka cesta št. 10 nasproti CiriSove tiskarne priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno iz trde*;* lesa nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in kuhinje. Dt vane, vložke, matrase, stole in ogledala. Otroške žele'.ne pos'elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki od jemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61 kapig pri Slovencu. Darila za birmance! Kmalu pride zopet čas, do bodejo pr.evzv. knez in škof delili po mnogih župnijah zakrament sv. birme. Navadno dobijo birmanci od svojih botrov tudi primerna darila» Mnogokrat dela botrom največ preglavice, kako darilo naj bi dali svojim birmancem. Po našem mnenju je najboljše, da naložijo botri bir-mancu, ako je mogoče, primerno svoto denarja v posojilnici in otroku izročijo knjižico ter birmanca tako učijo Štediti, Za spomin pa mu naj Še kupijo lep mo-litvenik in lep rožni venec. A pr.i nakupovanju molit-venikov naj botri ne gledajo na lepo vezavo, na krasne platnice, temveč na lepo vsebino molitvenika. Zato upamo, da bomo botrom ustregli, ako jim nasvetuje-mo, katere molitvenike naj kupijo svojim birmancem za spomin. Mi najbolj priporočamo sledeče molitvenike: 1. Sv. opravilo Spisal župnik Jožef Cede, natisnila in založila Tiskarna sv» Cirila v Mariboru. Ta molitvenik je sestavljen natančno po katekizmu ip obrednih knjigah» Obsega krasno in poučno razlago celega cerkvenega leta, Ima vse navadne pobož-nosti, 6 raznih sv. maš, pouk o zakramentih, molitve za popoldansko službo božjo in 73 najlepših pesmi. Ta molitvenik najtopleje priporočamo kot darilo za birmance. Stane pa z rudečo obrezo K 1'30, v zlati obrezi pa se dobi v raznih finih vezavah po K P50, 170, 2:60 in 270. Primeren je za birmance od 10 let naprej. 2. Malo sv. opravilo. Ta je krajši posnetek iz prejšnjega molitvenika. Je lep in poučen ter primeren za otroke od 7 do 10 let. Stane pa v rudeči obrezi 70 vin., v zlati pa 1 K. 3. Prijatelj otroški. Spisal dr» j>, Somrek. Ta molitvenik je prav primeren za otroke od 7» do 10. leta. Je jako poučen in obširen ter stane v priprosti vezavi 40 vin., z zlato obrezo pa^SO vin. jo se vsi ti molitveniki v Tiskarni sv. Cirila v Mari- 4. Venec pobožnih molitev in sv. pesmi. Ni ga molitvenika, ki bi imel tako krasna premišljevanja in tako pobožno navdahnjene molitvice, kakor je ta. Obsega tudi nad 000 prelepih cerkvenih pesmi, — Primeren je posebno za birmance obojega spola, ki imajo glas za petje. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni zlati obrezi 3 K 50 vin., v fini vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. 5. Družbine bukvice. Spisal J. Rozman. To je molitvenik za vsa kr-sča^nska dekleta, ali so pri Marijini družbi ali ne. Mirno lahko rečemo: Za dekleta ni boljšega molitvenika ltajfor je ta. Ta knjiga je primerna za dekleta od 12» leta naprej. Stane v ru. deči obrezi 3 K, v navadni vezavi z zlato obrezo 3 K 50 vin., v krasni vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. Te molitvenike torej botrom res iz prepričanja priporočamo kot primerna darila za birmance. Dobi-boru, kamor se naj piše po-nje. Poštnina stane za prve tri 10 vin., za zadnja dva pa 20 vin. V Tiskarni sv, Cirila v Mariboru pa se dobijo tudi lepi rožni vjenci vsake vrste od 15 vin. do 2 K 50 vin» komad. Botri, poslužite se pri nakupovanju birmanskih daril letos posebno Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta, Štev. 5. Tiskarna je naše domače, slovensko podjetje, ki vam bo točno in dobro postregla! NaiboljSa vsakovrstna dalmatinska vina se dobe edino-le pri: razpošiljalnici in zalogi dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 529 Zahtevajte cenike! Kdor potrebuje lepo, dobro bčagO za ve like ali male, naj pride v 540 SerSenovo narodno trgovino v Ljutomer. Tam najde jako dosti tudi najfinejšega, najboljšega blaga po skrajno nizki ceni, štofe za moške obleke, najmanj 50—00% ceneje, kakor tisti, ki naročuje od drugod. V kratkem imamo sv. birmo; kdor kupi za birmance najmanj za 10 K, dobi molitvenik v zlati obrezi. Vsakovrstnega platna, Što-fa, svile, cajga, volne, domačega druka, Žameta, svilnatih roboev, je ogromna množina na izber. Franc Seršen v Ljutomeru. Tovarna za kemične izdelke v Hrastniku priporoča kmetovalcem superfosfat iz koščene moke in rudninski superfosfat, nadalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse, za zemljo potrebne redilne snovi. Za gnojenje hmeljišč najboljša znamka: Kali-amonijak-superfosfat. 502 Najboljše sredstvo proti PERONOSPORI je večkrat zboljšana bordelajska mešanica v gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Brez števila priporočljivih pisem! Onrljn in vinnroipi rabite v lastnem interesu „bakreno-žvep-OdUjO 111 llllUlCJU |enj ppaiek" proti plesnobi „Bagol" za uničenje črva kiseljaka „kaliforniški drobec" proti sadnim škodljivcem, gosenični lim proti gosenicam itd., „Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, „Lauril-karbolinej" za pokončevanje po zimi, „Lauril drevesni vosek" za cepljenje, „Ihneumin" za nežne cvetlice, „Nikotin Quassia izvleček" za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampil" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov: JCotj. ti», Dwaaj SI1S; 513 Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld). 694—9 ta je prijatelj naš pravi, Ki n»s krepi, Da smo cvr-ti in zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Varujte se ponaredb! Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. VIHAR Koroška ceste 53 J^araJboi* HeagassA 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pobi« v o za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarue; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba Slovenec Konrad Skaza St.Ulfich Groden Tirolsko. Atelir za vsa umetna cerkvena dela. Slorenske cenike zastonj in franko. Za vnaki poljubni kip originalne foto-g afije za oltarje itd. originalne načrte poiljem hitro in brezplačno. Velika zaloga sr. razpel in olnato tiskanih na platno na?le-čeno Vsakemu, tudi naj-maojšeiru naročilu pri-datek. Pri večjem naročila in promptnem plačilo primeren popust. 838 Cene breskc-nkarenčce. Velika razpošiljal ni ca Bratje Lechner •• Gradec, železna hiša •• služi vsem slojem kot najcenejši vir za nakupovanje. Prosim zahtevajte! vzorce in čenike o modnem blagu — la-nenega blaga — blaga za gospode — rezno blago — manufakturno blago — oprave za novoporočence. To ničesar ne stane vendar vsakemu dobro služi. Če pridete v Gradec, poskusite kupiti pri nas blago. Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske prekomorske družbe iz Havre v Nevyork najkraj. in naj hit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike y Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed. Smarda :: Ljubljana konces. potovalna pisarna Dnn^jska cesta 18 v hiši Emetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt". 375 JILNICA v v lastni hiši v Narodnem domu. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 41/2°/0 oz. vloge proti odpovedi po 4 3/4°/0, Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem rakunu. Vplačani deleži K 126.100—. Rezervni zaklad K 344-683 87. i80 Lastno premoženje zadruge K 534.382*17, Vabilo k ZNZXZZZW/ občnemu zboru, Priporočilo. Hranilnice in posojilnice v S večini, ki bo v nedeljo, dne 4. maja 1913 ob 3. uri popoldne v posojilniškib prostorih. Dnevni r e d: 1, Citanje in odobren je zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2, Poročilo načelstva in nadzorstva. 3, Potrjenje računskega zaključka za leto 1912. 4, Volitev načelstva in nadzorstva. Slučajnosti. 555 Odbor. Štefan Erhatič, mizarski mojster v Rušah pri Mariboru se priporoča cenj. občinstvu za izvržitev vseh mizarskih del bodisi za pohištva ali stavbe. Vsako delo izvršim solidno in po zmernih cenah. 532 Štefan Erhatič. Ti FI fi ililHfl H H H HALO ---- Prave kranjske klobase velike, par 40 vin., katere odpošilja od 5 kg naprej Karol Novak, Sp. Šiška pri Ljubljani. 536 500 kron Vam plačam, »ko moj uničevalec korenin „Riamazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kcže v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224 „Keraeny, Kašau I. poštni predal 12/76 (Ogrsko)". Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, ralandea b, silvanec, žlahtnina, rodeča in bela, ranfol, portugizec, veltlinec, laški rizling, kapčina, muškat silvanec. Več tisoč korenjakov. Riparia Port., Vitis Salo nis, Montikola in ključev. Velika množina Riparia Portalis-Montico-la. Gena po dogovoru. Janez Verb-njak, trsničar Breg pri Ptuju. 1% VABILO na redni občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v ponedeljek, dne 5!. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani ArnuŠeve gostilne. Dnevni red: 1. Citanje in odobfrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 557 3. Poročilo računskega pregledovaloa, 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1912. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev računskega pregledovalca in njega namest- nika. 8. Nasveti in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi. za odbor 1. Janžekovič, t. č. načelnik. Dobro in po ceni kupite v trgovini Alojzija Vršič v Ljutomeru Priporočam vsakovrstno macufakturno blago, najlepše volnene obleke za ženske, za birmo krasne bele obleke, batiste, platno, venčke, najnovejše svilnate robce. — Gotove obleke iz štofa in cajga vsake velikosti, lepe srajce bele in pisane in vse drugo izgotovljeno perilo. Obuvala vsake velikosti za otroke, žeaske in možke. Voščene in mlečne sreče za cerkve, pogrebe in dr. Botri! Za birmo najlepša darila: moiitveniki in rožni venci. 549 Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalseente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. I. Sei*ravallo,c. kr. dvorni dobavitelj Trieste-Barcola. Kupi se v lekarnah y steklenicah po pol litra & E 2'60 in 445 po 1 liter & K 4'80. Vse pritožbe o želodcu so nasledki slabe nabave. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najbol^'*1 in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odcaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečco, ntpetost, preobilo tvoritev kislin in krčevito boleBt, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „DrJ Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne) B. Fragaerja v Pragi. Svarilni Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. Razpošilja se vsak dan. Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po pošti, če se pošlje napre K 1'5U, se pošlje mala steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vbo postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. Izdelovalec in glavna zaloga Dobi se v lekarnah v Mariboru: W. A. Konig, Frid. Prull, Viktor Savost. Br,,,,,, lekarnar, c. kr. dvor. . T S djjilcr, zal. Praga III. št. 203. voda za Saše upllva gotovo proti proti izpadanju las in Minam pospešuje novo rast lasi in brk, in služi za splošno gojenje las. Uradno preizkušeno in od zdravnikov priporočano. Na tisoče atestov od zdravnikov in lajikov. Steklenica K 3'— in K 150. Pristno le iz tvrdke: P. Schmidbauerjev nasi., Solnograd. — Petrol-lasno olje za drobeče lasi K 1'0 Se dobi v večinoma vseh lekarnah in drožerijah. P. Schmidbauerjev naslednik, kemični laborantorij Solnograd. Bahnhofstrasse 29. Dobi se:'» v Mariboru v lekarni König, drožerijah K. Wolf, M. Wolfram; v Celju: 0. Schwarzl in dr,; v Radgoni: Max Leyrer, lekarna. Srečke v korist „Slovenski Straži"! 5 glavnih dobitkov 90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 10.000 kron, oziroma frankov in lir zadene tekom meseca mäjnika v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno skupino po 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po 5 K. 15 žrebanj vsako leto! Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100 000 frankov! — Poročilo razpošilja in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g Valentin Urbančič, Ljubljana. 750 Cenjenemu občinstvu priporoča ISKARNA SV. CIRILA Koroška cesta 5 Maribor* lastna hiša svojo izredno bogato zalogo devocijonalij kakor: Državni telefon 1 3. Podobe: stenske v vsaki obliki, pri-proste in fino, tudi podobe v okvirju po primernih cenah. Podobice: male,raznovrstne,najcenejše in najfinejše po primern. cenah 100 kom. od 70 v. naprej do 12 K. Podobice kot uponiis na prvo sveto obhajilo: najrazličnejše vrste popolnoma po tovarniških cenah. Križe: lepe, fino izdelane, razne velikosti, stoječe in stenske, lesene in nikljaste, tudi oksidirane. Oskrbimo tudi podobe (korpuse) križanega za velike poljske križe po izredno nizkih cenah. Rožne vence: lesene, koščene,biserne, iz kokusa po raznih cenah. Posebno priporočamo cene rožne vence za otroke, tucat po 1 krono in višje. Svetinjice: iz aluminija zaMarijine družbe razne velikosti tudi s traki; svetinjice, ki nadomestijo škapulir, ^čudodelne in razne druge. Škapulirje: krmeljski škapulir, pe-terni škapulir, škapulir sv. Frančiška, Srca Jezusovega in druge. Priporočamo pa mesto škapulirjev kupovati svetinjice, ki nadomeščajo škapulirje, t. j. take, ki imajo na eni strani podobo Srca Jezusovega, na drugi pa kako-koli podobo Matere božje. Posebno še priporočamo krasne molitvenike: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi. Obsega izvrstna premišljevanja in 600 cerkv. pesmi. Stane rud. obr. 3 K, zlata K 3 50 in pa 4 K. Pesmi se dobijo tudi za-se po 2 K. Dražbine bnkvice za dekleta posebno Dekliških družb. Izvrsten molitvenik I Rur. obr. 3 K; zlata K 150 in 4 K. Sv. Opravilo, najbolj podučen molitvenik, ker ima razlago celega cerkv. leta. Rud. obr. K 1-20; zlata K 1-50 in 2 K. Premišljevanje o življenju Jezusa Kristusa obsega premišljevanje za vsak dan celega leta v 2 delih. Oba dela v platno vezana z rud. obr. 7 K. Malo sv. opravilo za mladino silno podučno. Ru. obr. 70 vin.; zlata 1 K. V zalogi imamo tudi druge molitvenike kakor: Hodi za Kristusom, Ključek nebeški, Marija, žalostna mati, Hoja za Marijo, Prijatelj otroški, Družbenik Marijini Marija Kraljica Src, Getzemani in Golgota, Razne Šmarnice, Večna molitev, Hči brezmadežne in druge. Sploh v Tiskarni sv. Cirila se dobijo ali oskrbijo vsi sedanji moiitveniki! Družinske hiše novozidane, 6 minut od glavnega kolodvora v Maribora se pod ugodnimi pogoji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Krčevina pri Maribora št. 187. 419 Maksimilijan Poberaj mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3 se priporoča za vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dola, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah. Goričar & Leskovšek, ^elje G?aška ulica 7 — podružnica RofovSka ulica 2 Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. ČaSe I* papirja in aluminija. Z® Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. LampiJo?i, predmeti za šaljive pošte in srečolove. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zafoga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba, LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU ) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje obrestuje hranilne vloge po 0 od dne vloge do dne vzdiga počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plaiuje zadruga sama. % fr. i; . . Sfe.Vi. ' ' '- "S, Z" : 4 ^ ' ilf -- t US'-'-. J lá?K• >í tV~ i - "-iSfi ' .V;. Redilno - zdr Za otroke ivo - poceni najboljše Naznanilo preselitve. Javljam cenjenemu občinstvu in velečastiti duhovščini, da sem kupil posestvo »Meljski dvor« (Helliltghof) v Mariboru, Roseggerjeva Ulica 16 in 18 ter sem dne 1. aprila t. 1. tje preselil svojo pisarno in in delavnico iz Fabriksgasse 17. Zajedno naznanjam, da sem zopet pričel z obratom Opekarne V Mellinghofu» ter da imam vselej veliko zalogo dobre na roko izdelane opeke, streSne opeke ter one za zidavo. Priporočam se nadalje za napravo vsakovrstnih novih stavb, popravil, za napravo načrtov in proračunov, ki jih izvršujem v najkrajšem času po najnižjih cenah. Izrekam prisrčno zahvalo za vse mi dosedaj izkazano zaupanje ter prosim za nadaljno naklonjenost tudi v mojem novem obratu, zagotavljajoč reelne in točne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Julij Glaser, mestni stavbeni mojster v Mariboru. Da je priročno za moje cenj. odjemalce, imam tudi na mojem prejšnem prostoru v Fabriksgasse št. 17 pri g. Ferd. Rogaču spreiemnico za naročila. Vsakdo se naj prepriča, da je praško domače mazilo pri vsaki hiši neobhodno potrebno. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane. olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaeeljenje. Razpošilja se Tssk dan. Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice zfc 7 K, po deset pušic poštnine prosto na vs»ko postijo avgtr.-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja, cene in varstveno zna»ko. Pristno je po 70 ?in. Irdelevatelj in D ITrannCF lekarnar in dvor. z»l. glavni založnik D. irctyilöl, praga II ., t. 203. Zaloga v Mariborn: lekarna W. A König, Friedrih Prüll, Viktor Savoet. Pozor na ime izdelka. Ki r ITI O najnovejše volneno blago, ba-RJl.lL aJLAs-P tisti, cefirji židane rute, vence za dekleta, kakor tudi najnovejša izbira za možke in za fante za obleke, klobuki, srajce itd. po znižanih cenah pri s Jos. Druškoviču v Slov. Gradcu. Sanatorij „MIRNI DOM," p. Gornja Kungota pri Mariboru. ZdraviSČe za živčne in notranje bolezni z individualnim zdravljenjem z izvrstno oskrbo in zmernimi cenami. Medicinalne kopeli. Lastnik in šef zdravnik s Dr. Fr. Čeh. morajo tako v borni koči, kakor v najlepši palači strogo pazit na zdravje, kajti žena je neizogibno potrebna v hiši kakor v vsaki familiji. Zdravje žen jo v ožji zvezi s snago njenega telesa in se radi tega ne more dovolj toplo priporočati da r«t>i za gojitev svojega telesa kakor tudi kot razkuževalno sredstvo n. pr. Lysoform. Velike važnosti je, da se vsi deli telesa vsak dan dobro osnažijo in se rabi za to le mlačno vodo in malo Lyso-forma. če ženske vsak dan opravijo svojo toaleto in rabijo Lysoform, se ubranijo raznih nalezljivih bolezni in njih posledic. Nujno se torej priporoča, da je povsod Lysoform v zalogi, kateri takoj odpravi neprijetni duh in pot. — Le napravite en poskus! Originalna steklenica se dobi v vsaki lekarni in drožeriji za 80. vinarjev. Zanimivo knjigo o „zdravju in razkuževanju", Vara pošiljam zastonj in poštnine prosto. A, C. Hubmsnn, referest BLysofbrm-delavnic", Dunaj XX. PetrasehgaBBe 4. (—Klosee 44) Spodnještajerska ljudska posojilnica y Maribora zadruga z neomejeno zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4,/»°/ c proti tri mesečni odpovedi po 48/40/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti bo poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/c, ua vknjižbo sploh po 5V«°/oj °a vknjižbo in poroštvo po 5"/i°/o 'n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v bvo.io last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne upe bo vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila, se dajejo in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Janez Zwillag, trgovski vrtnar : MARIBOR : Klostergasse 11 proda zaradi pomanjkanja prostorov loTorjeva drevesa v vsaki velikosti za cerkve in druge dekoracije po prav nizkih cenah. .g: