DOMŽALE, 26. FEBRUARJA 1993 • ŠT. 2 LETNIK 31 Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije FRANCE PREŠEREN Lenkini spomini na brata Franceta Najmlajša pesnikova sestra Lenka (1811-1891) je pripovedovala spomine Tomu Zupanu (1839-1937), literarnemu zgodovinarju in narodnemu delavcu; ta je celo življenje zbiral vse, kar je bilo v zvezi s Prešernom. Zaupan je 1933 izdal knjižico Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje. Navajamo nekaj odlomkov. Doktor do domačih Mater in očeta je doktor kaj imel v časti. Nikoli ni oču ali materi ali tetiki Len-čici kaj rekel, ko bi tudi prav ne bilo. In nam sestram ni lahko kaj rekel. - Kakor on domače, smo pa tudi domači vsi njega radi imeli. Ko so oče brali njegovo pesem Vrbi in kakor tam pravi: da bi ga bil doma skrbneje bližnji sosed varoval, sveti Marka - so rekli: »Glejte no, nisem mislil, da bi bil France raje doma kot drugod.« Do vseh ljudi dober - zato tako posebno dober do svojih ljudi... Tudi v Vrbo je iz Radovljice prišel k Ribiču v Minino rodovino; posebno otroke pogledat. Neka tožba je bila iz Ljubljane v Radovljico. Menda je prišel le enkrat iz Ljubljane v Vrbo. jaz sem bila takrat na Goričici. - Mino, Ribičevko, je doktor dosti rad imel. Mino smo vsi mi radi imeli, tudi če je kaj vmes prišlo. Saj smo vedeli, da Mina zavoljo Ribiča ne more drugače. Pa tudi Ribiška je šla večkrat v Ljubljano ali v Kranj k njemu... Mati so nekaj časa pred smrtjo ukazali, naj doktorju v Ljubljano pišemo. Diktirala bom pa jaz, so pridejali. Jurij, takole piši. »Ozdravila se več ne bom. Bom umrla. Na mojo pot boste vsi prišli. In morebiti ti, France, prvi. Tako fleten otrok si bil. Tudi sedaj svojo reč prav obrni! Tako, Jurij, Francetu piši.« Ko so mati to pisanje naročili in sami diktirali, doktor še ni bil bolan. - No, potem je bil res on pr\'i, ki je za njimi šel. Doktor v pravdah Pravijo, da doktor ni izgubil nobene pravde. Lenka: » Tistega ne vem. Rajtam pa, da je morda res ni, ker nobene ni sprejel, če je bila napak. Zato gotovo nobene ni izgubil.« To od njega vedo, da je marsikateremu kako tožbo zastonj naredil, če plačati ni mogel. Bil je sam ob sebi nenavadno usmiljen. Morda je to tudi od naše matere imel, ker so bili žena tako dobrih rok. Kot advokat je bil strašno hiter. Tako naglo je znal za-povedati vsakemu: ali imaš prav ali ne - da ga je moral imeti. Večkrat sem slišala praviti, kako je bil uren advokat. In pravičen je bil, pravičen! Doktor: »Ali ste videli?« »Ne!« »Če niste videli ali če nimate prič, ne morete priseči.« DISCOTEKA KLUB, KAVARNA LIFE Stran 17 SO ljubljanska banka BANKA DOMŽALE D. D. novosti za varčevalce Stran 16 NAPREDEK A L i TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI K NAKUPU Kako do najustreznejše organiziranosti upravnih služb in lokalne samouprave Bodo Domžale predmestje Ljubljane? O bodoči lokalni samoupravi smo v naši občini sicer že govorili, tako na ravni občine kot na ravni pokrajine oz. regije; vendar brez konkretnih opredelitev prihodnje organiziranosti blizu 46.000 prebivalcev domžalske občine. Glede na to, da se v letošnjem letu predvideva sprejem Zakona o upravi in Zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi korenito spremenila tudi upravno podobo sedanje V nedeljo, 21. marca 1993 dopoldne VSI PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO Po kulturnem programu, v katerem sodelujejo: Moravska godba. Moški in dekliški pevski zbor KUD Tine Kos iz Moravč ter recitatorji, bodo rekreativno družabne igre, ples ob zvokih ansambla Beli cvet ter veliko zabave. Naredite nekaj samo zase in pridite! Več na strani 11 občine Domžale, smo o viziji prihodnje organiziranosti povprašali Francija Juhanta, dipl. pravnika, člana Izvršnega sveta ter sekretarja Sekretariata za občo upravo v naši občini. Eno izmed bistvenih vprašanj, na katero bi bilo potrebno čimprej odgovoriti, je razmejitev pristojnosti med državo in prihodnjimi občinami, kjer nekateri vidijo veliko nevarnost centralizacije. Jo vidite tudi vi? Glede na predlagane rešitve zakonskih osnutkov naj bi službe državne uprave ali v celoti prešle v neposredno pristojnost republiških ministrstev, ali pa bodo vključene v upravne okraje kot posebno organizacijsko obliko državnih služb na prvi stopnji. Občina, ki se bo delila na manjše občine, bo postala lokalna skupnost, ki se bo ukvarjala samo z zadevami lokalnega pomena, zato menim, da je najpomembnejše vprašanje, kako se bomo znali, hoteli in zmogli organizirati v bodoči upravni okraj, ter kaj bomo storili, da ne bo prišlo do prevelike centralizacije pristojnosti na državni ravni. Kako bi to lahko dosegli? Možnosti za to so, vendar jih bomo lahko uresničili le, če bomo kot prvo uspeli doreči formiranje samostojnega upravnega okraja. Nikakor pa ne vidim možnosti v povezavi s celotno Ljubljano, v kateri bi se preprosto utopili. Menim, da se bi morala Ljubljana razvijati kot prestolnica s čisto specifičnimi problemi in potrebami po svoji poti - po poti razvoja centra države. Zavzemati se moramo za to, da bo Zakon o lokalni samoupravi določil-izvirne pristojnosti pokrajin kot druge stopnje lokalne samouprave oziroma skupnosti občine. Morali bi najti skupni jezik področju organizacijske in funkcionalne povezanosti s sedanjimi sosednjimi občinami in tako zagotovili nadaljnji razvoj regije- Ločitev državne uprave od lokalne samouprave bo pomemben korak, nič manj pomembna pa ne bo tudi prihodnja organiziranost lokalne samouprave na območju sedanje občine Domžale. Reorganizaciji so naklonjene vse politične stranke. V kolikem času lahko pričakujemo nove občine? Že omenjena zakona naj bi bila v skladu z ustavnim zakonom sprejeta do konca leta 1993, lokalna samouprava pa bo organizirana nekaj kasneje, saj so predvideni refe- Nadaljevanje na strani 6 ti Zmagana volitvah...? Z odpadki kot svinja z mehom ii Ob spominu na tragedijo na Oklem Iz zgodovine kitarstva in slamnikarstva pri nas Razmere v kulturi PROTEST BO Si vlada res želi kmečki punt? V četrtek, 11. februarja 1993 so predstavniki Slovenske kmečke zveze pri SLS in zadružne zveze Slovenije napovedali za mesec marec proteste zaradi neprimerne vladne politike do kmetijstva. Kmetje smo dali vladi več možnosti za konstruktivni dialog, vendar brez odmeva. Naše nazadovoljstvo prehaja v ogorčenost, ker je v sicer težki splošni situaciji v naši mladi državi kmetijstvo v relativno težjem položaju; ker prevladujoč liberalno tržni koncept, ki ga vodi naša vlada, ni primern za slovensko kmetijstvo glede na težje pogoje pridelave in neproizvodno vlogo kmetijstva (ob-delanost zemlje, poseljenost, kulturna krajina, ekologija itd.) in ker s takšno politiko kmetijstva - kot eni strateško najpomembnejših panog - dela velika škoda, ki je dolga leta ne bo mogoče popraviti. Zato kmetje ponovno zahtevamo: 1. takojšen sprejem ukrepov za zaščito domače kmetijske proizvodnje 2. takojšnjo uvedbo pre-levmanov na uvoz kmetijskih proizvodov do višine razlike med uvozno in intervencijsko ceno, izračunano v absolutnih zneskih 3. uvedbo reda in dosledne kontrole pri uvozu agroživilskih proizvodov 4. ureditev odkupnih cen kmetijskih pridelkov do pokritja proizvodnih stroškov povprečno produktivnega proizvajalca 5. da se vzpostavijo ustrezna razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno tako, da ne bo bistveno prizadet kmet oz. potrošnik 6. takšno kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala stabilne razmere za gospodarjenje. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA Utemeljitev naših zahtev Naše nezadovoljstvo z izvajanjem kmetijske politike prehaja v ogorčenost, ker: - je v sicer težki splošni situaciji v naši mladi državi kmetijstvo v relativno težjem položaju; - prevladujoč liberalno tržni koncept, ki ga vodi naša vlada, ni primeren za slovensko kmetijstvo glede na težje pogoje pridelave in neproizvodno vlogo kmetijstva (ob-delanost zemlje, poseljenost, kulturna krajina, ekologija itd.); - se s takšno politiko kmetijstvu - kot eni strateško najpomembnejših panog - dela Nadaljevanje na naslednji strani /lamnik D-omžat* PROTEST BO Si vlada res želi kmečki punt? Nadaljevanje s prve strani velika škoda, ki je dolga leta ne bo mogoče popraviti. Posamezne zahteve utemeljujemo z naslednjim: K 1. in 2.: Predlog za izdajo zakona o posebnih dajatvah pri uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov in živil z osnutkom zakona je vlada RS že pred enim letom predložila v parlamentarno obravnavo in sprejem. Zakon še ni sprejet! Še več: vlada RS je v drugi polovici leta vztrajno odlagala predloge Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za trgovino o usklajevanju višine posebnih dajatev pri uvozu kmetijskih pridelkov kot eno od oblik zaščite domače kmetijske proizvodnje. NASPROTNO: v oktobru 1992 je vlada RS sprostila uvoz mesa in živine, proti koncu pa znižala že tako nizke izvozne stimulacije. K3: Zadružna zveza Slovenije je 16. novembra 1992 opozorila vlado RS na posledice, ki jih bo kmetijstvu pov- zročil liberaliziran in nekontroliran uvoz mesa, vlada na dopis ni odgovorila, niti ukrepala, kot je bilo predlagano. K4: Odkupna cena mleka je še od aprila 1992 zamrznjena, odkupna cena klavne živine (govedo) še bolj zaostaja za rastjo industrijskih proizvodov. Slovenski kmetje so v 10-ih mesecih utrpeli že preko 3,2 milijarde SIT izpada dohodka na račun razlike med stroški prireje in doseženo odkupno ceno mleka. Ne zahtevamo boljšega položaja, kot ga ima preostali del gospodarstva, želimo normalne odnose med cenami kot na svetovnih trgih in ES. K5: V primerjavi z odkupnimi cenami (mleka in klavne govedi) so cene na drobno (mleka in mesa) v zadnjem letu hitreje naraščale, čeprav so po podatkih statistike (stat. informacije št. 341/92) cene hrane naraščale počasneje kot cene košarice življenskih potrebščin. Zato vztrajamo, da se vzpostavijo ustrezna razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno, tako da bo breme sedanje situacije ena- komerno razporejeno med neposrednega proizvajalca (predelovalno) industrijo in trgovino. K6: Kot smo ugotovili že v uvodu, sedanja kmetijska politika ne omogoča razvoja, prej vodi v nazadovanje, propad našega podeželja in skoraj polovico s kmetijstvom povezanega slovenskega gospodarstva. Zato vztrajamo v zahtevi, da se v Sloveniji sprejme strategija razvoja kmetijstva kot dolgoročni dokument, ki bo omogočil vladi voditi uspešno agrarno politiko, kmetu pa zagotovil pogoje za stabilno gospodarjenje. V Ljubljani, 22. 1. 1993 Za slovensko kmečko gibanje Za slovensko kmečko zvezo Za zadružno zvezo Slovenije: Dr. Franc Zagožen Materinski dan Spet je leto naokoli in bliža se 25 marec, ko praznujemo materinski dan. To je dan, ko se posebej spomnimo materinstva, te edinstvene naloge vseh rodov, ki je globoko zakoreninjena v bistvo človeka. Družina, rod in narod so z materinstvom tesno povezani. Materinstvo daje ljubezen, nova življenja, nova gledanja, nove upe. Materinstvo je dejavna ljubezen vsakega posameznika, kajti ljubezen in materinstvo sta tesno povezana kot luč in svetloba. Tako kot sveča ne more svetiti, če sama ne zgoreva, tako ni materinstva brez darovanja. Kakor pšenično zrno ne more vzkaliti, če prej ne odmre, tako tudi ni materinstva brez odpovedi. Materinstvo je ljubezen, je darovanje. To darovanje je lahko posvečeno lastnemu otroku ali pa drugim otrokom; lahko je posvečeno vsemu človeštvu in ni vezano na spol in stan. Najosnovnejša je ljubezen do lastnega otroka, to je ljubezen, ki nam pomaga, da smo pripravljeni sprejeti Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj Skupščine občine Domžale v okviru programa razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti v občini Domžale organizira skupen in usklajen nastop na sejmu Alpe Adria -svoboda gibanja od 22. do 27. 3. 1993. Sejem bo predstavil turistično rekreacijske centre vseh slovenskih regij, ljubljanskih občin, dežel Alpe Jadran ter programe potovanj in počitnic turističnih agencij iz Slovenije in tujine. Poleg tega bodo na sejmu med drugim predstavljeni tudi prehrambeni izdelki, gostinska ponudba, izdelki in storitve s področja športa in rekreacije in poslovno-gospodar-sko sodelovanje z deželami Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Madžarske. Naša občina naj bi se predstavila na površini 20m2 s tem, da pokriva dve tretjini stroškov razstavnega prostora in izdelavo prospekta. Zato vabimo vse zainteresirane s teh področij, ki želijo sodelovati na tem sejmu, da se do 26. 2.1993 javijo na Obrtno zbornico Domžale, Vir, Šaranovičeva 21 a, telefon 713-743 in fax. 711-671 ali vodji tega projekta g. Francu Herletu, tel. 722-274. otroka, mu darovati življenje. Mnogi odpovedo že tukaj. Zagledani so preveč sami vase, preveč vidijo svoje potrebe in zahteve; darovati se za druge, celo za svojega otroka, jim je preveliko breme in ga ne zmorejo. Izgovarjajo se na težke čase, vendar imajo prav ljudje v največjem izobilju običajno najmanj otrok. Za materinstvo je torej poleg materialne osnove potrebno nekaj več, potrebna je ljubezen in darovanje in prav zaradi teh vrlin je materinstvo veliko in spoštovano. Največji med nami so tisti, ki so sposobni darovati sami sebe v celoti, ki so sposobni pozabiti nase in misliti le na druge. Kot zgled nam je lahko mati Terezija, ki sicer nikoli ni imela lastnih otrok, pa je z darovanjem sebe postala mati človeštva. In kaj zmoremo mi? Veliko, če hočemo. Potreben je le pogum in volja. Vsak izmed nas ima v sebi veliko dobrega, potrebno je le, da začnemo iskati tisto pravo smer in pot, ne najlažjo ampak pravo, četudi bo strma. Naše mame so to pot našle in hodile po njej, čeprav je bila težka. Dale so nam življenje in zato jim bodimo iz srca hvaležni. Vse, ki želite počastiti materinstvo, vabimo na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo v četrtek, 25. marca ob 18. uri, v šoli Venclja Perka v Domžalah. Tajnik župnijske Karitas Domžale Marija Bizjak-Schvvarzbartl Prihodnost ali izzivi občine Domžale - kjer (naj bi) hotenja zmagujejo (zmagovala?) Osamosvojitev Slovenije in parlamentarna demokracija še ni prinesla bistvenih organizacijskih sprememb na lokalnem ali regionalnem nivoju. Že pred tem so bili ukinjeni SlS-i, s pluralnimi Skupščinami so bili uvedeni »integralni« proračuni, ki dajejo prednost upravnim pred pluralnimi interesi. Javni zavodi (nekateri še z delavskimi sveti) in uprava delajo še vedno na osnovi starih odlokov in statutov. Razlog je predvsem v čakanju na zakonodajo o lokalni upravi in gospodarskih družbah. Osnutka obeh zakonov sta pripravljena in bosta odločilno vplivala na prihodnost sedanje občine. Pomemben element za prihodnost občine je reorganizacija državne uprave v smislu dajanja državnih upravnih pooblastil posameznim območjem (regijam, okrajem). Vsebinsko pa morajo definirati strategijo in vizijo občine, ki sta najvažnejša elementa, tako za promocijo in uspeh navzven, predvsem pa navznoter (pri občanih). Potrebujemo ju zaradi interesov in blaginje občanov ter okolja. Pomemben prispevek za prihodnjo notranjo kompaktnost občine (širše temeljne skupnosti) so izhodišča, cilji, predlagani razrez proračuna za leto 1993 in njegova dosledna in kvalitetna realizacija. Pri tem se morajo upoštevati še nerealizirane sprejete obveznosti, solidarnost za zagotavljanje enakomernega i nf rastru kturnega razvoja, lastna (izvenproračunska) udeležba, investicije šir- šega oz. skupnega pomena z večletno realizacijo, in kot ne najmanj pomembno, ustvarjeni deleži prihodkov proračuna po posameznih Krajevnih skupnostih. Zadnji navedeni kriterij ima tudi namen prikazati obseg prihodkov, s katerimi lahko računa prihodnja ali prihodnje temeljne lokalne skupnosti in vire sredstev za (lokalne) investicije. Najpomembnejša ali odločilna pa je strokovna kakovost in realnost programov. V okviru razprave o osnutku proračuna bo potrebno najprej doseči dogovor o zgoraj omenjenih elementih, razpolagati s podatki o obveznostih, lastni udeležbi in ustvarjenih prihodkovnih deležih ter imeti investicijske ali vsebinske programe. Dogovor o stopnji solidarnosti, deležu vzdrževanja in investicij skupnega družbenega in krajevnega pomena so prava izhodišča za utemeljeno sestavo enega dela proračuna. Drugi izziv bo določal hotenja in je v sporazumevanju in boju za osrednjo pokrajino Domžale-Kamnik-Litija..., kjer mora biti medsebojna tekmovalnost v posameznih in skupnih prednostih in v skupni trdni pogodbi. Omenil sem bolj upravne in organizacijske izzive, ki nam bodo utemeljeno določali meje našim osebnim in podjetniškim izzivom. Slednjim, vsebinskim, skušamo namenjati bistveno večjo pozornost, ker je nedvoumno, da zmagovalna hotenja prihajajo od ljudi kot posameznikov. TOMAŽ ŠTEBE REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA DOMŽALE Sekretariat za družbene dejavnosti Februar 1993 ob i a v I i a t RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ■ VZDRŽEVANJA IN OBNOVE KULTURNIH A% OBJEKTOV V OBČINI DOMŽALE _ IZ SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA 11 (dor Na razpis se lahko prijavijo lastniki in upravljala Kulturnih domov,a/0 in letnih gledališč ter večnamenskih objektov, ki so namenjeni tudi,ano za kulturne prireditve. (ep0 II, v vej Vsaka prijava vzdrževalnih in obnovitvenih del mora vsebovati: »red - naslov prijavitelja ter kulturnega objekta, ve n - seznam kulturnih prireditev v letu 1992 ter program kulturnih,/*^ prireditev v letu 1993, ki so ali bodo potekale v kulturnem»0 ol objektu, 'reš< - program vzdrževalnih in obnovitvenih del za leto 1992 ter načrtuj, obnove v prihodnjih letih, :eye/ - finančno konstrukcijo vzdrževalnih in obnovitvenih del za let0|/ep-1993 (lastna sredstva, prostovoljni prispevki, pričakovan delež občinskega proračuna, itd.). e ' III. :usft Prijavitelji vzdrževalnih in obnovitvenih del na kulturnih objektihfofcf, naj svoje predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, LjubljanO Pr< ska 69, 61230 DOMŽALE. Wc Prijave bomo sprejemali do 1. aprila 1993. 1 _______'osl( )osv --ren/, *ev/ omč mar >oc/« >/eg Veši RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA Lp RAZISKOVALNO - RAZVOJNE PROJEKTE ZA LETOesn 1993 '.ara< lem REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA DOMŽALE Sekretariat za družbene dejavnosti Februar 1993 objavlja I. eza Prijavljeni projekti morajo izhajati iz naslednjih tematskolstVj opredeljenih sklopov: )ajp 1. Gospodarstvo občine: , 4 - hitrejši tehnološki razvoj, uvajanje raziskovalno- I . razvojnih dosežkov v prakso ter na tej osnovi nastaja- fP_ nje novih podjetij in novih delovnih mest; - razvoj kmetijstva in možnosti oskrbe občine z bolj zdravimi in cenejšimi kmetijskimi pridelki; - strategija turistične promocije občine. 2. Prostorski razvoj občine: - razvojna strategija, boljša izraba prostora; - razvojna strategija lokalnih samouprav; - sociološka prenova naselij; - iskanje novih virov vode; - razvoj ločenega zbiranja odpadkov in razvoj obdelave na lokacijah odlagališč. 3. Družboslovni razvoj: - pospeševanje inovativne dejavnosti mladih; - raziskave zgodovine občine; - publiciranje raziskovalnih dosežkov, pomembnih za razvoj občine. II. Na razpis se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Praviloma bomo iz občinskega proračuna sofinancirali raziskovalne projekte največ do višine 40% vrednosti projekta. Prednost bodo imeli projekti, ki jih sofinancira tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. III. Vsak prijavljeni raziskovalno-razvojni projekt mora vsebovati: - naslov projekta, - naslov prijavitelja, - priimek in ime vodje projekta ter njihove sodelavce, - izhodišče in namen projekta, - predvideno uporabnost rezultatov projekta glede na strokovne in znanstvene dosežke, - pričakovane gospodarske in ekonomske učinke, - navedene možnosti vračila sredstev glede na ekonomske učinke uporabljenih rezultatov projekta, - predlog strokovnjakov, ki rezultate projekta lahko recen-zirajo, - predlog finančne konstrukcije ter po možnosti izjave o sofinanciranju drugih. IV. Predlagatelji raziskovalno-razvojnih projektov naj svoje predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 Domžale. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 1. maja 1993. ! iom ion Veg azsi IVO/ zbn Vay; k, T1 zi d; P' r< ol n k, P o Domžale /lamnik 3 Beseda o PREŠERNU da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije... Kdorkoli se v teh časih loti naloge, da bi povedal nanovo in po svoje nekaj še nepovedanih besed o našem prvem pesniku je postavljen pred hudo zahtevno nalogo. Ne moremo se mu približati niti po ovinkih znanosti niti po ovinkih filozofije. Prešernu je preprosto treba odpreti srce, kdor hoče, žejen lepote in resnice do njega. Zaznati ga je moč s čutom srca, z željo po lepem, z osvobojenim čustvom predsodkov, doktrin in teorije. O Prešernu je sodil, pisal in govoril domala vsak le malo bolj izobražen Slovenec. Posledica tega množičnega posvečanja njegovemu geniju je nepregledno število razprav, člankov, knjige, monografije, romani, filmi, celo opero imamo. Mnogi slikarji so ga podali, čeprav nimamo njegove podobe. Prešeren vendarle pa je bil najpoprej demokrat resničen in iz prepričanja. Zaradi širine zastavljenih demokratičnih videnj, ki jih je za slovenski narod želel ustvarjati in doživeti najpoprej, so se njegove Poezije znašle tako v nahrbtnikih in prsnih žepih partizanov in tudi domobrancev. Partizani so po njem, nemara prav zaradi njegove demokratične razsežnosti, poimenovali svoje enote in že tedaj izbrali naš kulturni praznik. Naj se sliši še tako absurdno: ZDRAVLJICO so prepevali tudi domobranci z nasprotnega idejnega brega. Ideološko razdeljen slovenski narod je stoječ na dveh različnih ideoloških bregovih prisegal isti misli! Ta misel je povzetek vsega, kar pomeni slovenstvo, zato so jo peli oni tukaj in tisti tam daleč, ki so se tudi v daljni Argentini in Avstraliji počutili Slovence. Preprosta je ta reč: Prešeren je nesmrten Slovenec. To dejstvo se iz preteklosti v prihodnost krepi, saj ga potrjuje in poglablja vsaj sedem naših rodov. Veličina njegovega duha, ki prerašča v pravi zasluženi mit slovenstva, ostaja najtrdnejša opora Slovencev. Njegovo delo je preživelo »VIHARJEV JEZNIH MRZLE DOMAČIJE« in žal tudi mnoge razprtije, ki jih živimo še vedno, nesposobni pozabiti in preiti hude travme in spore preteklosti. Hipoteke minulih časov živijo naprej, z njimi obremenjujemo svoje otroke, ki bodo čez nekaj desetletij še vedno le skušale doseči končno in dokončno spravo. Prešeren je edina prava in velika avtoriteta, ki lahko, sprte kot smo, »zedini rod slovenšne cele«, ki nam bo »srca vnel za čast dežele« in »potolažil razprtije«. Nismo še mogli uresničiti idealitete: EDINOST, SREČA, SPRAVA, K NAM NAZAJ NAJ SE VRNEJO! Težko bo, ko smo obremenjeni s tolikimi predsodki, ki jih iz minulih časov nosimo v prihodnje. Eden se nanaša na Prešerna. Že od smrti sem hočemo Prešerna prikazati kot najbolj nesrečnega Slovenca, čigar največja odlika je bila, da je bil nesrečen. Kot da naj bi bilo to (le po čigavi zamisli!) odlika. Ta »odlika« je še podkrepljena s tem, da je bil še reven, nerazumljen, neljubljen, nepriznan, odklanjan. Kot da prav taka slika o najbolj nesrečnem med nesrečnimi ustreza liku tistega, ki ga priznava za svojega narodič, ki v Evropi vodi smrtni ples na ranglisti samomorilcev. Danes se komu zdi, da je Prešeren s svojim sporočilom ostal zadaj, da je usahnila eruptivnost njegovih sporočil. Ni! Spomnimo se tistih junijskih in julijskih dni izpred slabih dveh let: Ni butnilo v ušesa, silovito je udarilo na skrita čutila in speči zanos: MLADENCI, ZDAJ SE PIJE ZDRAVLJICA VAŠA, VI NAŠ UP! LJUBEZNI DOMAČIJE NOBEN NAJ VAM NE USMRTI STRUP! KER PO NAS, BODE VAS, JO SRČNO BRANIT KLICAL ČAS! Odzvali smo se mu: času in pesniku, ki nas je klical. Sedaj je nastopil čas, ko moramo opraviti svoj človeški test in preseči še našo zgodovinsko obremenjenost; vsi kolikor nas je! EDINOST, SREČA, SPRAVA, K NAM NAJ NAZAJ SE VRNEJO... MATJAŽ BROJAN JI Bi i« 6) j,,ju . 'čj Jt&r JvtJff -nS&d^&Sh. mm, ¥9 3 /M ,# jO£LrW/»jy^^H v Razmišljanje ob slovenskem kulturnem prazniku Slovenski narod je lahko ponosen, da je med svoje državne praznike uvrstil tudi kulturni praznik in s tem kulturi priznal velik pomen in vlogo v razvoju svoje nacionalne samobitnosti. Seveda pa zaradi teh zaslug iz preteklosti v državi Sloveniji kulturi in njenim ustvarjalcem ni nič bolj z rožicami postlano. Splošna ocena med kulturniki je, da ji tako slabo, kot ji gre v mladi samostojni državi, že dolgo ni šlo. In to tako materialno (finančno), kar pomeni v zagotavljanju pogojev za njeno preživetje in delo kot tudi v duhovnem smislu, pri čemer naj bi bili ustvarjanje, kreativnost, samospraševanje in iskanje smisla družbeno priznani in cenjeni. Menjajo se takšne in drugačne oblasti in oblastniki in žalostno je, da nihče še ni pokazal pravega posluha za kulturo in duhovne potenciale, skrite v njej. Nimamo nacionalnega kulturnega programa in nikakršnih razvojnih temeljev za posamezna področja - v odnosu do knjige, gledališča, glasbe, likovne dejavnosti, ohranjanja naravne in kulturne dediščine STANE ORAŽEM, ČLAN IS, ZADOLŽEN ZA VARSTVO OKOLJA Predstavitev pilotnega projekta ločenega zbiranja odpadkov v občini Domžale V enem dnevu »pridela« vsak od nas skoraj kilogram odpadkov; štiričlanska družina pa jih odvrže letno tri do štiri kubične metre. Večji del zavrženih stvari lahko izkoristimo in s tem zmanjšamo količino dejanskih. Zavedati se namreč moramo, da se v nekaterih »odpadkih« skriva pravo bogastvo, saj lahko postanejo vir surovin in energije. Če bomo z odpadki pravilno ravnali, bomo prispevali tudi k ohranjanju čistega in zdravega okolja. Prav zato smo se tudi v domžalski občini odločili, da naredimo korake glede ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov. Izvršni svet je konec lanskega leta sprejel sklep o izpeljavi PILOTNEGA PROJEKTA pri ločenem zbiranju gospodinjskih odpadkov, z naslednjimi cilji: 1. Primarni cilji - ugotoviti količine posameznih vrst odpadkov, na osnovi katerih bodo določili količine in strukturo odpadkov na nivoju celotne občine - priprava komunikacijskega in promocijskega materiala za medijsko podporo projekta, zasnovanega tako, da se v celoti uporabi na področju, kjer bodo uvajali ločeno zbiranje, in delno na celotnem področju občine kot priprava na uvedbo sistema povsod, kjer je organiziran odvoz gospodinjskih odpadkov - uporaba obstoječih tehnoloških sredstev na področju zbiranja in odvoza odpadkov 2. Sekundarni cilji - zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih deponiranju - ponovna uporabnost zbranih sekundarnih surovin - zmanjšanje ekološke obremenitve odlagališča in njegovega okolja - poiskusno kompostiranje bio odpadkov - zmanjševanje potencialnih možnosti za nastanek črnih odlagališč - dvig poglabljanje ekološko zavest pri občanih Praktično bomo pilotni projekt izpeljali v dveh značilnih primerih naseljenosti: 1. Blokovna gradnja - soseska Simona Jenka Domžale 2. Individualna gradnja - Bevkova in del Dvoržakove ulice v KS Vir V obeh primerih bomo ločeno zbirali naslednje vrste odpadkov: - bio odpadke - steklo - papir - druge odpadke - druge nevarne gospodinjske odpadke (zdravila, baterije, ostanki barv itd...) Pri ločenem zbiranju odpadkov bomo v osnovi uporabili v celoti obstoječe posode. Namestili pa bomo tudi zadosti dodatnih posod, ker se bodo odpadki zbirali ločeno. Vsako gospodinjstvo bo brezplačno dobilo tudi dodatno posodo za zbiranje bio odpadkov in košaro za zbiranje papirja v stanovanju oz. stanovanjski hiši. Pred začetkom ločenega zbiranja (predvidoma v mesecu aprilu) bomo organizirali sestanke z občani, kjer bodo strokovnjaki podrobno obrazložili sistem ločenega zbiranja v gospodinjstvu, prav tako bodo vsa gospodinjstva prejela tudi pisna navodila o načinu zbiranja. Pri celotni akciji pa seveda računamo predvsem na aktivno sodelovanje občanov pri izpeljavi projekta. ter delovanja ljubiteljskih skupin. Državotvornost gradimo na institutih represije, kulturi pa na vseh nivojih (od republike do občine) namenjajo manj in manj sredstev. Še več: vsiljujejo ji takšne in drugačne rešitve: od totalnega podržavljanja v odločanju v kulturnih institucijah - zavodih, do ma-likovanja komercializacije in rešitev, ki naj bi jih povzeli po vzorcih iz drugih držav. Tistih velikih, z razvitimi kulturnimi mehanizmi in institucijami. Pri tem pa država brez sramu predpisuje davek na knjigo, ki se ne vrača v založništvo in nasploh vodi nestimulativno davčno politiko, ki ne pospešuje vlaganj in sponzoriranja v kulturo. Kultura marsikje v svetu živi od dotacij in sponzorstva različnih fonda-cij, ki so pri nas komaj v zametkih. Najhujše pa je prikrito ščuvanje delavcev v gospodarstvu do kulture in kulturnih ustvarjalcev, zajedal-cev. Upam si trditi, da gospodarske recesije ne bomo ustavili mehansko, saj je posledica' moralnega razkroja, z negativno energijo nabitega mišljenja in nezaupanja med nami. Pri preseganju vsega tega pa ima lahko kultura veliko, nesluteno moč, da povrne duhovne vrednote, ki ljudi plemenitijo in dajejo nov smisel njihovemu življenju. To še posebej velja za takšna okolja - kot je naša občina - tradicionalno podjetniška, gospodarsko močno razvita, a na žalost tudi potrošniška in duhovno skromna, da ne rečem kar zaostala. Pa se poigrajmo še z matematiko in številkami. Občina Domžale je v letu 1992 namenila kulturi okoli 30 milijonov tolarjev, kar pomeni okoli 650 tolarjev na prebivalca oziroma 12 mark. Pred časom pa sem brala, da se je mesto Berlin odločilo, da kulturi nameni 350 DEM na prebivalca. Skoraj nima smisla razpredati dalje, saj je razlika preočitna. Nam pa lahko podatek veliko pove o mačehovskem odnosu do kulture v občini, saj to pomeni manj kot 3% celotnega proračuna, pri čemer je kultura dejavnost, ki je skoraj v celoti še ostala odvisna od občinskih sredstev, medtem ko se je večina drugih že preselila na republiko (zdravstvo, sociala, šolstvo). Če bi vse te še ostale v okviru proračuna, bi se najbrže delež gibal okoli 0,5%. Tudi v republiki smo še zelo daleč od 1,5% narodnega dohodka, ki naj bi ga za kulturo namenjali po priporočilih Unesca. Smo torej lahko v tem mesecu, zaznamovanem s kulturo, malodušni, žalostni, jezni? Smo in nismo, kajti poleg materialnih problemov je veliko bolj boleč podcenjujoč odnos do kulture na splošno, skoraj popoln neposluh oblastnikov, ki tako redko pridejo in si pogledajo delo naših prizadevanj. V starem si-semu so kulturo izkoriščali vsaj za fasado svojega delovanja, zdaj še o tem ni ne duha ne sluha. Po drugi strani pa je zlasti zaskrbljujoča velika raz-bitost med nami samimi, ko ne znamo ali nočemo stopiti skupaj in enotno, složno zahtevati tistega, kar nam po mojem prepričanju pripada. Sredstva za normalno delo društev, za ohranjanje dediščine, za delo z mladimi, tu in tam kakšno gostovanje, normalno razvejano mrežo knjižnic kot kulturnih hramov ter primerno visok nakup knjig (letos slovenske knjižnice niso kupile niti polovice z minimalnimi standardi zahtevanih knjig) in nenazadnje za kulturni hram, ki ga mesto Domžale s preko 15.000 prebivalci potrebuje in zasluži. Tudi o takšnih stvareh je treba razmišljati takrat, kadar se praznuje, kajti za radost in zadovoljstvo na žalost ni pravih možnosti. CVETA Z. ORAŽEM 4 /lamnik Domžal^ DR. MATEJA KOŽUH NOVAK Prva poslanka na obisku Glasovi, ki so jih volilci dali Združeni listi v naši občini, so omogočili dr. Mateji Kožuh-Novak (kandidirala je v Bežigradu) neposredno izvolitev v Državni zbor. Zato se je odločila priti 9. februarja v Domžale, predstaviti svoje dosedanje delo v parlamentu, odgovarjati na vprašanja in sprejeti zahteve in pobude državljanov. Novakova je prva izmed novoizvoljenih poslancev, ki je v naši občini navezala stik z občani. Najprej je povedala, da se v parlamentu prijetno počuti, ker so bile prve seje delovne, brez prerekanj. Zadovoljna je tudi s poslanskim klubom Združene liste, ki dela strokovno, prijateljsko in kolegi-alno. Razložila je tudi svojo odločitev za vstop v koalicijo z LDS in SDK: »Menim, da se programski cilji in obljube vo-lilcem bolje uresničujejo v vladni koaliciji kot v opoziciji. Čas bo pokazal, da smo se poslanci Združene liste odločili prav.« Po kratkem uvodu je bila beseda prepuščena obiskovalcem, ki se jih je zbralo pol stotnije. Največ vprašanj se je dotikalo socialno-ekonom-skih zadev (predčasnega upokojevanja, nezaposlenosti, prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, obvezne izbire zdravnika, prodaje podjetij tujcem, davčne politike). Poslanka je odgovorila, da bi s pametno davčno politiko lahko zbrali 25% več denarja, in to od tistih, ki bogatijo z zaposlovanjem na črno, hitrimi, neprijavljenimi pre- kupčevanji, dvojnimi zaposlitvami in podobnim. Med dvema vragoma (ali brezposelnostjo mladih ali predčasnim upokojevanjem) bi se Ko-žuh-Novakova odločila za predčasno upokojevanje. Svojo izbiro je utemeljila z mnenjem, da so mladi bolj prilagodljivi, manj vkalup-Ijeni, pripravljeni več tvegati in bolj željni dokazovanja; poleg tega je večja verjetnost, da bo na stranpota zavil mladi, ki nima službe. Povedal je, da smo prehitro preskočili v nov način zdravstvenega varstva; izvedbeni postopki niso bili dovolj premišljeni, zato se je pojavila nejevolja tako med zdravniki kot med pacienti. Na političnem področju se bo zavzela za čimprejšnje volitve na občinski ravni, saj mnoge občine v Sloveniji zaradi skupščinskih blokad sploh ne delujejo. Podprla bo takšno zakonodajo, ki bo krepila občine in jim dajala samostojnost ter s tem povzročila decentraliziran razvoj države. Ob koncu je sprejela tudi nekaj pobud: - da pripelje v Domžale na obisk ministra za kulturo, - da poizve, kaj je z gradnjo novih prostorov Ministrstva za obrambo, - da se zavzema za ukinitev davka na knjige (če pa obdavčitev mora biti, naj se denar namenja za natise novih knjig), - da pospeši zakonodajo na področju varovanja kulturne in naravne dediščine. Besedilo in foto: IGOR LIPOVŠEK Kdo vlada - kdo ima oblast? V osamosvojeni Sloveniji še ni vladala nobena vlada in niti stari niti novi parlament. Pri nas vladajo tako imenovani samostojni in neodvisni javni mediji, to so dnevno časopisje, radio in televizija. Kar spomnimo se, kako so obdelovali in kritizirali prejšnjo Peterletovo vlado. Vsakdanji jutranji pozdrav na radiu je bil: »Uboga dežela, ki ima tako vlado.« Kako so pisarili in kritizirali skoraj vsi novinarji in novinarčki ob vsaki stavki: »Nesposobna vlada, vlada se sploh ne zmeni in se noče pogovarjati. Spomnimo se napihovanja Ži-vadinove gladovne stavke, ljubljanske smetarske afere, nahujskanih srednješolcev proti maturi, kritiki na tedanjega šolskega in prosvetnega ministra, nekakšnih herojk proti spornemu 55. členu Ustave in še in še. Vsakodnevne ocene so bile - vlada nima posluha ne za gospodarstvo, šport, kulturo, znanost, ne za zdravstvo ter ne za kmeta, izobraženca in delavca. Kako so mediji poudarjali izjave takratne opozicije: »Zahtevamo analize o tem, o onem. Ali bomo bolje živeli, če bomo samostojni, ali je bolje, da ostanemo v Jugoslaviji; ali je bolje imeti svoj denar ali skupnega jugoslovanskega.« Kako so tako imenovani prenovitelji protestirali proti vsaki slovenski puški. Karkoli je že počel Peterle, vse je bilo zanič, vse je bilo ocrnjeno in omalovaževano. Osebno on je bil kriv, če je bila podpisana kolektivna pogodba in zopet, če ni bila. Za tisto, kar je bilo uspešno, je bil zaslužen posamezen minister, za tisto pa, s čimer so bile časovne težave, je bil kriv predsednik Peterle. Ko je končno padla tako ocrnjena vlada, je bilo vseh pripomb, predvsem pa vseh težav čez noč konec. Nobene nesrečne in revne domovine nismo več slišali in tudi zanimanje novinarjev, kaj počne predsednik vlade, je kar naenkrat presahnilo. O naslednjih in današnjih stavkah pa tako mediji kot tudi ministrica za delo (100.000) niti ne vedo, kako naj bi poročali - pozitivno ali negativno in niti ne ločijo smiselnih in nesmiselnih oblik stavk. Nihče pa ni toliko samostojen, da bi rekel stavkajočim prevoznikom, naj se raje usedejo na prag parlamenta in s tem blokirajo poslance, kot pa da delajo škodo javnemu prometu. V svojem skoraj triletnem vladanju so mediji po Goeb-belsovem sistemu veliko dosegli. Vsa njihova poročanja se kot prah dan za dnem nabirajo na samostojnem razmišljanju državljanov. Ob tem je bil najbolj izrazita žrtev nekdanji poslanec E. A. Schvvarzbartl. O izidu zadnjih volitev niso odločali niti kilometrski plakati niti predvolilna predstavljanja. Na voliščih so ljudje na vse to že pozabili, v mislih pa jim je ostalo triletno pranje možganov. K temu je veliko pripomogel že močno amortizirani Tof. Noben njegov nastop ne mine brez žaljenja vernikov. K primeru Schvvarzbartl (samo pomislimo, koliko odličnih predlogov je imel v parlamentu) so svoje prispevali tudi nekakšni »fašisti« in »razbojniki« - vsaj tako so se javnosti predstavili, zraven pa je še Franco Juri, ki zelo neuravnovešeno predstavlja svoje karikature. Nihče od vidnih osebnosti ni popoln in nihče ni brez napak, tudi kakšni predsedniki ne. Slavni francoski predsednik de Gaulle, ki pa nikoli ni hotel priti v Jugoslavijo, je bil znan tudi po tem, da je »vice« o sebi zbiral in bil navdušen nad njimi; seveda pa je živel med kulturnimi ljudmi. Danes pa je spet nekdo, o katerem se ljudje ne upajo pripovedovati »vicev«, niti Tof se ne upa ponorčevati se iz njega niti Juri ne zna narisati karikature o njem. Zelo žaljivo pa prikazuje zunanjega ministra Peterleta. Enega kuje v zvezde, drugega tolče v pe- Laž ima kratke noge! V prvi številki letošnjega Slamnika je gospodična Kristina Brodnik objavila članek z naslovom Mladi politiki o problemih mladih ter navedla nekaj napačnih stališč, ki naj bi jih izjavili Mladi krščanski demokrati. Navedba, da so Mladi krščanski demokrati pokazali nekaj demokratičnih stališč, predvsem s priznavanjem pravice do abortusa, je čista dezinformacija. Za nas je človek prvo izhodišče in cilj družbene ureditve. Izhajamo iz krščanskega občutenja neprecenljivosti človekovega življenja in načela o pravici do osebne svobode. Človek kot oseba je absolutna vrednota in ne anonimen člen skupnosti, je bitje posebnega dostojanstva, pa tudi družbeno bitje. Ko priznavamo dostojanstvo slehernega človeka, se zavezujemo spoštovanju in varovanju nedotakljivosti človeške osebe nd spočetja do smrti. Menimo, da priznavanje pravic do abortusa temelji na najvišji stopnji kriminalnih dejanj - umori. Na žalost opažamo, da vedno več mladih ne spoštuje vrednote življenja, kar se je lepo pokazalo na srečanju podmladkov domžalskih političnih strank. Mar je Slovenski narod resnično obsojen na propad? KATARINA KARLOVŠEK, MKD kel. (Kaj pa pregovor: Kdor drugemu jamo...) Osebno poslanca, ki se je zavzemal, ali se bo prizadeval za krajšo delovno dobo delavk mater, zelo spoštujem. Slovenska mati delavka gospodinja opravi v svojem življenju najmanj dvojno delovno dobo. Če moški (v teh rokah in glavah je večina oblasti) tega ne znamo ali nočemo vrednotiti in ceniti, s tem samo izkazujemo svojo duhovno revščino. Domžalski predsednik mag. Schvvarzbartl pa se je poleg drugega prizadeval še za Karitasov vrtec, za ukinitev trgovine, kjer dobiš vse (mamila?!) Ves čas se zavzema za dobre in napredne ideje, ima pa tudi večkrat osebne pogovore z občani in še in še. Danes ljudem največ manjka samostojnega razmišljanja - to so pokazale tudi volitve. FRANCE CERAR Z ZDRUŽENO LEVICO Nad socialno krivico Prek trideset članov in sim-patizerjev stranke Socialdemokratske prenove se je 9. februarja zbralo v Domžalah na posvetu. Besedovalo se je zlasti o vstopu Združene liste v vlado in procesih za združevanje strank na levici. Posvet lament in njim oddani glasovi so bili za levico izgubljeni. Pokazalo se je, da (zaradi osebnih ambicij, ideoloških predsodkov, napačnih ocen in nepoznavanja volilnega sistema v strankah) izgubljajo bč; darnost, socialna državama] \ družbeni mir in varnost fe'mor socialno partnerstvo; staj; - človekove pravice in de-potr mokracija; prep - svobodna gospodarska po\ v| buda, podjetništvo in efrOg0£. nomska učinkovitost; druJ - trajen razvoj, s težnjo p0_ stalnem ravnovesju z narav_^ nim okoljem. . O vstopu v sedanjo vladno koalicijo z LDS in SKD je Ple- j( ševa povedala, da so se zanjOr,^, odločili šele po trdnem zago-Docj( tovilu o enakopravnosti Zdru-Spož žene liste in z namenom, daj^ bo slovenska politika ven-j ' darle ohranila minimalne so- e ki so biiiP;151 doseženi/v °l izrazito neoliberalistična go- e L spodarska preobrazba pa jih poskuša ukiniti. reg; Besedilo in fotobim IGOR LIPOVŠEL^. cialne standarde, v preteklosti že ODMEV NA ČLANEK LEGALNOST iN LEGITIMNOST Schvvarzbartl naj odstop s predsedniškega mesta? a.p« adi I Jdi Pozorno sem prebral članek gospoda Igorja Lipovška (ZL) z naslovom LEGALNOST IN LEGITIMNOST, ki ga je priobčil v zadnji številki Slamnika, glasila občine Domžale. Kljub spoštovanju do omenjenega gospoda si dovoljujem nekaj pripomb. Gospod Igor Lipovšek v zadnjem delu svojega prispevka o povolilni dilemi oživlja besede gospoda Ervina A. Schvvarzbartla, predsednika občine Domžale, da je večkrat utemeljeval svoja odločna stališča s 55% glasov, ki jih je v občini Domžale dobil na volitvah leta 1990 .za poslanca zbora občin. V nadaljevanju pi-'sec ugotavlja, da pa lani na decembrskih volitvah ni dobil 50% podpore na nobenem volišču domžalske občine, relativno večino je imel le na treh voliščih. Na koncu pa ga postavlja pred dilemo: ali glede na volilne rezultate odstopiti s položaja predsednika občine in s tem ostati zvest svojim načelom ali ostati predsednik občine in s tem pokazati, da je brez posebnih etičnih načel in mu je »edini cilj priti, biti in ostati na oblasti«. Gospoda Lipovška bi rad spomnil, da decembrske volitve niso bile občinske in je zato dilema, ki jo je postavil za gospoda Schvvarzbartla, prenagljena oziroma bi moral po njegovi (Lipovškovi) logiki tudi odstopiti s položaja, ki ga ima na političnem prizorišču v svoji stranki ali kakorkoli že, ker tudi sam ni volilni zmagovalec, sicer pa tudi načelen človek in genere suo. Po svoji, čeprav morda ateistični vesti bi potemtakem tudi sam pri sebi moral stno eni Jegc tituc Pri >a b _^,arn °spc opraviti nekakšen zasuk. mi < Da Domžale niso prišle v fijiž, žavni svet, konkretno gospc. zi Schvvarzbartl, ki je za tja kan^ič.. diral, se nam bo še krepko po* On nalo in bomo občutili poshula' dice. Ne želim delovati premosti ško, toda velja si kljub terf par zapomniti mojo napoved, leva Neprijetno sem bil preselh hc čen nad povolilno dilemo 'otrc gospoda Schvvarzbartla iz i>dg0 gospoda Lipovška, ker kot /r/ftrok lektualec natančno ve, da fctuc mu vsi mediji, pristranski iflse e diji, požrli volilne glasove, fivic< Slovenci pa še vedno ne z/ia/flob« misliti s svojo glavo, ker je #t«j se t le tja izbrana peščica mis/fchvv namesto nas. Na kaj konkrethodi mislim? Dodi Prvič: Ko je gosod Schvvadobji bartl pravilno razmišljal o sme. shopu s pridihom prostitucijom Domžale /lamnik 5 MORALNO IN POLITIČNO VPRAŠANJE Sodelovanje v vladni koaliciji Ali se nova vladna koalicija čuti odgovorna za razreševanje nakopičenih gospodarskih in socialnih problemov v mladi slovenski državi? To je eksistencialno vprašanje, ki sega tako na področje etičnega - vprašljivost poštenja, solidarnosti ter vrednost dela in lastnine, kakor tudi na področje politike. Kjerkoli začnemo razmišljati, ne moremo mimo vprašanja, kaj siromasi dohovno podobo slovenskega človeka, kaj pohablja slovensko družbo, kako bomo izšli iz sedanje politične krize in kakšno vlogo naj tu prevzame slovenska politična desnica... In tako dalje. Najprej pa si tokrat skušamo odgovoriti na vpršanje o (ne)posrečenosti obstoječe vladne koalicije. Domžalski občani s(m)o si glede tega dokaj različnega mnenja, čeprav moram takoj pristaviti, da obstajajo tudi stične točke. So-potništvo Slovencev različnih prepričanj, ki ni od včeraj, v vladni koaliciji nam omogoča pobliže spoznavati drug drugega in nas hic et nune - na čisto določenih primerih uči spoštovati drugačnost in različnost. Tudi znotraj strank bi bilo nekritično pričakovati, da bodo zagovorniki koalicije spoštovali prepričanje opore-kovalcev, če bodo slednji imeli povsem gluha ušesa za pristaše koalicije, kakorkoli svojo koalicijsko naklonjenost že utemeljujejo. Vedimo, da se marsikaterega predsodka lahko znebimo, če pridemo skupaj z ra- zličnimi ljudmi. Že trenutno snideje lahko obrodi določene sadove. Tu imam v mislih srečanje ljubljanskega nadškofa Antona Vovka in Ivana Mačka-Matije. Če je v svinčenih časih svetni oblastnik povabil na razgovor cerkvenega dostojanstvenika, je to lahko pomenilo vse prej kot dobro... Vovk se je vabilu odzval in prišedši v Mačkovo pisarno za uvod med drugim dejal, »da še nikoli ni slišal, da bi MAČEK VOLKA požrl,« s čimer je dosegel, da je takoj prišlo do drugačnega »razpoloženja«, kakor bi morda ali po vsej verjetnosti sicer... Torej tako. Sedaj pa konkretno k vprašanju: ali je pametno, da smo Slovenski krščanski demokrati v koaliciji z Drnovškovimi liberalnimi demokrati? Domžalskim občanom bi rad na željo nekaterih med njimi posredoval svoje mnenje. Prvič. Če bi krščanski demokrati ne bili v vladni koaliciji, bi naši politični nasprotniki »zavzeli« vsa ključna mesta, ki za nas zlepa ne bi bila »vseljiva«. Torej je kljub vsemu le bolje, da smo v vladi. Drugič. Tveganje je pomemben del našega življenja. Kristjan tvega tedaj, kadar pozabi na potrebe svojega bližnjega. Slovenski krščanski demokrati smo tvegali z vstopom v vladno koalicijo in s tem tveganjem »prezrli« upanja in pričakovanja ljudi in terenu, da se to vendar ne bi zgodilo. Izstopi iz stranke SKD? Prenagljenosti! Kaj pa če vladna koalicija uspe? Tretjič. Pisanost vladne koalicije je lahko poroštvo, da ne bo prihajalo do polarizacije slovenskega naroda, ki se med drugim ubada s problemom majhnosti in bi mu polarizacija toliko bolj škodovala. Četrtič. Sodelovanje LDS in SKD konkretno precizira koalicijska pogodba, tako da kakršnekoli igrice pa pravila odpadejo; na pasti, ki jih tudi lahko prinaša s seboj koalicijska pogodba, pa bo treba biti posebej pozoren. Petič. Z vstopom Krščansko demokratske stranke v vladno koalicijo ostaja njena identiteta nespremenjena: nič ji ni odvzeto, nič ji ni dodano. Tu ni bilo in tudi ne more biti govora o nikakršnih kompromisih. Šestič. Ko je bila Slovenija še sestavni del Jugoslavije, je avstrijska protimanjšinska asimilacijska politika izenačevala slovenstvo s komunizmom. In ker mnogi Slovenci niso hoteli biti komunisti, so se raje odpovedali slovenstvu... Menim, da je tudi zato pametno, da smo Slovenski krščanski demokrati v vladi... Poseben komentar tu ni potreben. Kdor more, naj razume. Za konec pa vsem krščan-skodemokratskim oporeko-valcem obstoječe vladne koalicije dajem v premislek, ali ne bi morda ustanovili konservativno krilo v naši stranki - namesto nameravanih izstopov. Vsekakor je BOLJŠI EN PREMISLEK, KAKOR EN DAN HODA, kar je moj oče neštetokrat rekel. IVAN KEPIC Zmaga na volitvah je bila zmaga medijev Ivan Kepic je član Peterletove stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Deluje na strankinem sedežu kot urednik NAŠIH POGLEDOV, glasila SKD. Znan je tudi zunaj krščan-sko-demokratskih vrst kot publicist, ki se je uveljavil že v starem sistemu. Še vedno instruira, zlasti matematiko, nemščino in v zadnjem času tudi latinščino, čeprav ima za to sedaj manj časa. Rad pomaga ljudem, zato pa tudi toliko manj razume tiste, ki se nagibajo k škodoželjnosti, toda kljub temu rad pove, da Bog še ni obupal nad človekom, kar mu vliva novega upanja za življenje. Vabilu na razgovor se je rad odzval. Gospod Kepic, volitve niso prinesle vaši stranki želenih in napovedovanih uspehov. Kje je po vašem mnenju vzrok za sorazmerno majhno število odstotkov? Majhno število odstotkov? Ne bi rekel ravno majhno, čeprav sem pričakoval okrog 20% glasov. Vedeti moramo, da nam je veliko glasov pobrala Jelinčičeva stranka, dasi je ob sedanjih zapletih v tej stranki njenim volilcem, vsaj nekaterim, žal, da so dali svoj glas zanjo. Menim tudi, da volilna propaganda ni bila najboljša. Naši stranki je med drugim škodovalo tudi to, da so kar trikrat poskušali rušiti Peterleta: naj- prej z mandatarjem Voljčem, nato z Bavčarjem in tretjič z Drnovškom; to je slednjič tudi uspelo. Tudi govorice, da Peterle razsvetljuje cerkve, ne briga pa se za gospodarstvo, nam niso prinesle volilnih glasov, čeprav smo prav zaradi njega kot krščanskega demokrata dobivali zagotovila za pomoč Evrope. Ljudje se namreč v veliki meri dajo vplivati. Zanima me, če ste tudi vi na zborovanjih v predvolilnem obdobju napadali gospoda Kučana in kakšno je vaše stališče do negativne propagande? Da začnem pri zadnjem vprašanju: Moje stališče do negativne propagande je odklonilno; da je negativna propaganda neproduktivna, so potrdili tudi volilni rezultati. Gospoda Kučana nisem nikoli napadal in tudi na predvolilnih zborovanjih ne. Poudarjal pa sem, da je zavoljo svoje pripadnosti bivši ZKS, ki je bila pretežno anacionalno naravnana, manj primeren za predsednika slovenske države kljub zaslu1 gam v novem sistemu. Menda tudi vi veste, da je bila večina slovenskih komunistov jugoslovansko usmerjenih oziroma so bili najprej komunisti, nato Jugoslovani in šele potem Slovenci. Slovenstvo so reševali, krščanstvo pa pesniki in pisatelji, ki so Slovencem budili slovensko zavest. da pač ne spada v naselje zaradi kaljenja nočnega miru, da tudi ni prostora za parkiranje... (glede tega so se mu ustno in pisno pritoževali ogorčeni sosedje in občani), mediji i njegove odločnosti - ne za prostitucijo! niso obrnili njemu v prid, ampak ravno obratno. Da bi bil še bolj zatolčen, so nam prišli solit pamet gospe in gospodje iz Ljubljane, s kate-\ rimi smo se srečali v domžalski knjižnici: Metka Mencin, Jaša L. Zlobec, Boštjan M. Zupan-i čič... Drugič: Njegova nerodna formulacija o večji in manjši vrednosti žensk, ki jo je izrekel v parlamentu, je negativno odmevala v naših medijih, čeprav je hotel reči, da imajo ženske z otrokom, dvema ali več večjo odgovornost kakor tiste brez otrok, to je pa tudi res. Res pa letudi, da so ženske kot ženske W* enako vredne. Olja na žeravico je prilil gospod Jaša L. Zlobec s svojim vzklikom »fašist«, kar je letelo na gospoda Schvvarzbartla. Mediji so gospodu Zlobcu »odpustili«, gospodu Schvvartzbartlu pa še globje načenjali njegovo dobro 'me. V homogeni in dobronamerni družbi bi bila Schvvartz- bartlova izjava pravilno razumljena. Tretjič: Zamisel o krščanskem vrtcu v Domžalah je predsedniku po nepotrebnem tudi vzela precej točk. Kazalo je, da nekateri vsaj z eno nogo še vedno živijo oziroma stojijo v starem sistemu in so pomoč iskali pri gospe Sonji Lokar... Skratka: krščanski vrtec so na vsak načih hoteli abortirati in tako so gospodu Schvvartzbartlu vzeli glasove, k čemur so spet prispevali mediji. Ob nepristranskosti medijev bi gospod Schvvarzbartl dosegel, sem prepričan, še boljši volilni uspeh kakor leta 1990. Ko sem bil lani v imenu stranke Slovenskih krščanskih demokratov \ Drežnici pri Kobaridu na zborovanju tamkajšnjih krščanskih demokratov in simpati-zerjev, so mi rekli: »Lahko vam, ki imate Schvvarzbartla.« Kaj pa mi? Mi pa ga naj bi pozivali k odstopu, in to ob okoliščinah in argumentih? Čudim se gospodu Lipovšku in upam, da mojo začuđenost umeva. Če 6/ gospod Schvvarzbartl odstopil, bi velik del domžalskih občanov vzkliknil, kljub negativni propagandi medijev in nekaterih posameznikov: Ut censeo stulti habemur, kar pomeni: »Menimo, da nas imajo za norca,« kar se da zaključiti iz raznih odmevov na Lipov-škov članek glede predsednikovega odstopa. IVAN KEPIC, P. S.: Zgolj »posredni« volilni rezultat ne more biti izhodišče za odstop. Gospod Lipovšek ne navaja nikakršnih razlogov vsebinske narave, torej zgolj posredni rezultat volitev za DS, zato je pričakovati pojasnila, kaj je gospod Schvvarzbartl zagrešil, sicer bomo prisiljeni misliti, da gre v tem primeru za pavšalna, zlonamerna sklepanja. Sicer ga je pa za župana izvolila Skupščina ■ Namesto anonimnega (in v toliko nemoralnega) »Še migamo« naj gospod Lipovšek javno spregovori o Schvvarz-bartlovih napakah, kolikor jih zaznava. Tu mora iti za neko zakulisje, če pomislim, da je bil gospod Lipovšek kot odbornik izločen na pobudo drugih, ker je zamolčal spremembno naslova stalnega bivališča. Skratka: Kakorkoli stvari obračam, ni videti razlogov za predsednikov odstop. Ali nam bo z njim »postregel« gospod Lipovšek? Še vedno sva pri volitvah, gospod Kepic. Zakaj kljub napovedim dr. Vasle ni prišel v državni zbor? Ali je tu svojo vlogo odigrala strankarska kuhinja? Zagotovo ne. Stvari poznam od blizu. Glavni tajnik SKD je na eni tiskovnih konferenc, ko je predstavljal prihodnje poslance kljub še neuradnim rezultatom, izrecno dejal, da je dr. Vasle zelo prijetna osebnost in da novinarji ne bodo imeli težav z njim. Vedeti je treba, da je imela zadnjo besedo republiška volilna komisija in kolikor vem iz prve roke, je dr. Vasletu manjkalo do končne zmage samo 14 promil. Preseliva se sedaj h gospodu Schvvarzbartlu. Ali morda veste, zakaj ni kandidiral za Državni zbor in zakaj ni prišel v Državni svet? Zakaj gospod Schvvarzbartl ni kandidiral za DZ, morate vprašati njega, zakaj ni prišel v Državni svet, pa volivce. So, že, pa vendar. Ali ne morete odgovoriti vsaj na drugo vprašanje? Saj veste oziroma poznate zadevo okrog sex shopa s prostitucijo, izjave v parlamentu o neenakovrednosti žensk, čeprav je mislil čisto drugače, krščanskega vrtca in tako dalje. Tu so mediji napravili svoje, in če rečemo, da je bila zmaga na volitvah, kar zadeva gospoda Schvvarzbartla, zmaga medijev," sem povedal vse. Vsekakor so ga onemogočili mediji, toda njegova veličina ostaja. Že, že, toda ali ni zaigral užaljene veličine? Do tega ima vso pravico. Vi, gospod Kepic, gospoda Schvvarzbartla spoštujete, ali pa se tudi strinjate z njegovim nestrinjanjem z vladno koalicijo? Seveda bi bil tudi jaz bolj navdušen nad desnosredinsko vlado. Če bo vlada pametno delovala in postavljala nacionalne interese pred strankarske in če ji bo prav zaradi pisanosti uspelo zavreti polarizacijo slovenskega naroda - med drugim, ne vidim večjih problemov. Slovenski krščanski demokrati smo z vstopom v Drnovškovo vlado pač tvegali, vendar ali ni tudi tveganje del našega življenja? Cilji komunizma oziroma komunistov so povsod isti. Ali se ne bojite njihove že kar poklicne zvitosti? Delno sem na to vpršanje že odgovoril, sicer pa pravijo Angleži: Počakaj in pij čaj. Vemo pa, da vsaka šola nekaj stane. Ali Vi zaupate v človeka in kakšen je vaš odnos do komunistov oziroma prenoviteljev? Še vedno, kadar sem bil razočaran nad sočlovekom, sem doživel kakšno prijetno prese- nečenje. Zadnjič je v moj dom nekaj toline prinesel znani dimnikar Alija Paripovič. Zaradi solidarnosti, ker živim sam - mamo imam zaradi težje bolezni v Domu upokojencev v Domžalah, mi je temeljiteje očistil ali ometal štedilnik, minimalno »napacal«, na koncu zakuril in me še v bližnji bife povabil na kavo. Imel sem tako prijeten občutek, da vam ne morem povedati. Potrdil me je v prepričanju, da je dober človek prebivališče samega Boga. - In kakšen je moj odnos do komunistov? Lahko rčem, da imamo med njimi tudi zelo dobre ljudi. Res pa jih je Partija tako razvadila, da mnogi še danes mislijo, da so bog in batina. Opazila sem, gospod Kepic, da zelo radi omenjate Boga. Ali vsak dan molite? Veste, včasih je molitev tudi dobra, blaga, hvaležna misel ali zadoščenje, če komu kaj dobrega storiš, obiščeš osamljenega, bolnega in podobno. Vsekakor sem prepričan, da človeku vera v Boga pomaga biti še boljši, to pa še ne pomeni, da so neverujoči manj vredni ljudje: pomemben je odnos do sočloveka. Prijeten razgovor z vami me je notranje pomiril in zato se vam zanj toliko bolj zahvaljujem. Pogovarjala se je SADA DEJASOVIČ MLADI FORUM SDP Letošnje novitete Mladi forum Stranke demokratične prenove je uspešno izpeljal lanskoletne naloge (kul-turno-zabavne akcije, predavanja kluba Potohodec o deželah, izdajanje glasila Levi čar, sodelovanje s podmladki drugih strank,..). Da je bilo delo zgledno, dokazuje tudi denar, ki ga je Mladi forum za svoje akcije dobil od Urada za mladino Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Začetna dejavnost Mladega foruma je bila predvsem plod dejavnosti njegove predsednice Kristine Brodnik in peščice somišljenikov. Sedaj pa Mladi forum že združuje toliko članov, da bo deloval v sekcijah. Sekcije (literarna, športna, novinarska in kulturna) bodo samostojne in so že pripravile projekte ter so jih v sofinanciranje ponudile Uradu za mladino Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Klub Potohodec vodi Aleš Sazonov; verjetno se bo organiziral kot samostojno, nestran- karsko društvo. O postopku preoblikovanja se bodo odločili člani Potohodca na konferenci. Seveda se Mladi forum uk- podpore za delovanje mladih in smelost pri njihovem vključevanju v organe" nove stranke. Zahtevajo tudi trajne oblike varja tudi s političnimi vprašanji. Po volitvah so bile v ospredju koalicijske teme in združevanje strank slovenske levice. Forumovci iz Domžal pričakujejo od nove stranke še več usposabljanja in izobraževanja mladih članov ter vpliv na oblikovanje programa stranke. Besedilo in foto: IGOR LIPOVŠEK 6 /lamnik Domžale Kako do najustreznejše organiziranosti upravnih služb in lokalne samouprave Bodo Domžale predmestje Ljubljane? Nadaljevanje s prve strani rendumi, na katerih naj bi se krajani sami odločali o velikosti, obsegu prihodnjih občin. Pričakujem, da se bodo v te odločitve krajani aktivno vključili, saj se bo preoblikovanje dotaknilo potreb in interesov slehernega izmed njih, zato naj bi bila javna razprava zelo živahna. Kriteriji, o katerih ste že pisali, so sicer znani, vendar je to premalo za razdelitev občine, ob ka- teri imajo nekateri v mislih tudi nekdanje občine oz. krajevne urade. Največ bo seveda odvisno od izvirnih prihodkov oziroma gospodarske moči prihodnjih občin, čeprav bodoči zakon predvideva tudi solidarnost oz. dotacije od države, za tiste občine, ki ne bodo imele zadosti lastnih virov. Kaj lahko pričakujemo od prihodnje občine? V sedanjem trenutku je to težko napovedati, vendar mi- slim, da bo šlo predvsem za zagotavljanje servisnih služb za splošne potrebe krajanov, pri čemer bo morala biti upoštevana racionalnost in smiselnost tudi v oblikovanju skupnih služb za tiste dejavnosti, ki bodo širšega pomena. Že sedaj pa je potrebno v prvi vrsti razmišljati, da bo oblikovanje občin od- visno tudi od njihovih prostorskih, materialnih in kadrovskih možnosti, predvsem pa seveda od hotenj krajanov. Pojavlja se izraz UPRAVNI OKRAJ, naglas pa se govori o varianti, po kateri naj bi se v tak okraj združili občini Kamnik in Domžale, po drugi pa naj bi vsi skupaj prešli v Ljubljano. Menda so v Kamniku že precej pred nami in že skoraj prepričani, da bo središče upravnega okraja pri njih? S skupaj 75.000 prebivalci bi obe občini lahko predstavljali optimalno število prebivalcev bodočega upravnega okraja - zaokrožen teritorij, ki ima drugačne probleme kot velika Ljubljana. Smiselno bi bilo oblikovati upravni okraj, v okviru katerega bi postavili tudi ogrodje za formiranje regije oz. pokrajine kot skupnosti občin. V svetu so namreč že mnogo pred nami spoznali koristnost pokrivanja teritorija upravnega okraja z regijo, pri čemer se lahko doseže raci- onalna organizacija sistemov tako državnih služb kot cestne, komunalne dejavnosti, sistemov šolstva, družbene nadgradnje ipd. Kaj vse naj bi šlo pod državo? Pričakuje se velika centralizacija upravnih služb, vendar pa bi si morali prizadevati, da bi država smiselno prenesla posamezne pristojnosti na regije in tako zagotovila avtonomnost. Regije oz. pokrajine bi morale biti definirane kot druga stopnja lokalne samouprave. Ker v Ustavi to vprašanje ni ustrezno urejeno, pričakujemo, da se bodo tudi naši poslanci zavzeli za razdelitev pristojnosti med državo in regijami, za ustrezne finančne vire, ki bodo pokrili vse tiste pristojnosti, ki jih bo država odstopila regijam. Ob tem ne bi smeli dovoliti, da bi se uresničile tendence razlaščanja občin, pa ne le pristojnosti, temveč tudi lastnine. V kateri smeri se bomo torej trudili? Trudili in zavzemali se bomo za tak upravni okraj, v katerem se bo sedanja občina Domžale dobro počutila, ki bo upošteval zaokroženost teritorija, sodelovanje s sosednjimi občinami in oblikovanje prihodnje regije oz. pokrajine. Pričakujemo strpno in argumentirano razpravo, v kateri bomo dokazovali in dokazali upravičenost organiziranosti samostojnega upravnega okraja s sosednjo občino oz. občinami, ne pa našo uto- Eitev v Ljubljani. Najprej pa orno morali sami razčistiti, kakšna bo naša občina v prihodnji lokalni samoupravi, kar bo tudi ena izmed pomembnejših nalog prihodnjega izvršnega sveta. Glede na našo ekonomsko moč, tradicijo različnih področij, geografski položaj, pomembne prometne povezave, interese občanov, pa seveda tudi še nismo rekli zadnje besede o tem, kakšna bo naša vloga v bodočem upravnem okraju oz. širši regiji. RAZISKOVALNO DELO Z odpadki kot svinja z mehom Namen šole ni le učenje znanih dejstev, ampak tudi spoznavanje načinov, kako priti do podatkov, ki bi lahko pomagali razložiti razmišljanje in ravnanje ljudi. Spodbudila nas je razstava VAR- ČUJMO Z ENERGIJO, ki je bila spomladi v občinskem središču. Učenci Srednje šole Domžale so pokazali zanimanje, da opravijo projektno nalogo o tem, kako doma, pri sosedih in sorodnikih varču- Sor tiran je odpac I kov v gospodinjstvih VCASH (50%) — VOJNO (25%) NKOU (25%) Koliko govorimo, se zavedamo, ravnamo in država ukrepa okolju prijazno? GOVORIMO ZAVEDAMO RAVNAMO DRŽAVA UKREPA jejo z energijo in ravnajo z odpadki. Naloge so se lotili pri predmetih družboslovje in geografija. Najprej so določili namen naloge. Nato način, kako pridobivajo podatke. Na koncu je sledilo urejanje gradiva in (bistveno!) interpretacija podatkov. Seveda so ugotavljali tudi pomanjkljivosti in skladnost pridobljenih podatkov z začetnimi cilji in predvidevanji. Skratka: šlo je za dejavnost, ki se le delno dotika šolske snovi, ima pa uporabno vrednost, ker se bodo s takšnimi zadevami učenci srečevali v službah in v kraju bivanja. Pri sestavljanju ankete so si učenci prizadevali za enostavnost, praktičnost, uporabnost in pomensko enoznač-nost. Ko je bila anketa sestavljena, so jo preverili na majhnem vzorcu in dopolnili. Potem so anketirali 540 gospodinjstev in na koncu naredili analizo; ta je dosegla pet ciljev: - spoznavanje odnosa ljudi do varovanja okolja; - primerjanje stanja v Sloveniji z razmerami drugod v Evropi; - ugotavljanje pomanjkljivega ravnanja z odpadki; - opozarjanje na (za)vest prebivalcev; - nakazovanje, kako prepričevati ljudi, da spremenijo ravnanje. Ugotovitve: 1. Delež prebivalcev (slika 1), ki vedno sortirano odlagajo odpadke, je pri nas (v primerjavi z npr. Avstrijo) majhen: le 25% jih vedno sortira, 50% včasih in 25% nikoli. 2. Pokazalo se je (slika 2), da sortiramo le štiri vrste odpadkov: papir, steklo, organske odpadke in gradbeni material. Druge odpadke praviloma mečemo v zabojnike (kontejnerje), kar: Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov PAPR M0T.0UA BARVE ZDRAVLA GRADBENI STEKLO BATERUE ŠKROPIVA ORGANSKE a) obremenjuje odvoz in odlagališča gospodinjskih odpadkov, b) onemogoča ponovno uporabo koristnih odpadnih surovin, c) relativno neškodljive gospodinjske odpadke, ki jih je moč kompostirati, mešamo s posebnimi in nevarnimi snovmi. Vzroka sta premajhna ozaveščenost in premalo zabojnikov za različne vrste odpadkov. J. Pred anketiranjem so bili učenci prepričani, da imajo ljudje polno glavo govorjenja o varstvu okolja. Ugotovitve (slika 3) so pokazale nasprotno: le tretjina jih meni, da dovolj govorimo o ekoloških problemih. Le četrtina jih meni, da se teh zadev dovolj zavedamo. Samo sedmina jih meni, da ravnamo okolju prijazno in le de-vetina jih je zadovoljna z ukrepanjem države na področju varovanja okolja. . IGOR LIPOVŠEK EKOLOŠKI KOTIČEK Mali zvonček Ko se izza oblakov prikažejo prvi topli žarki in iz zemlje pririjejo prvi zvončki, se začne pravi pohod nanje. Je že tako, da hočejo ljudje prinesti delček pomladi v svojo hišo in na svoj vrt in tako se mnogo ljudi spomladi Industrijska cona Želodnik V zadnji številki glasila krajevne skupnosti Dob HRAST sem na 12. strani v članku: Nova obleka za magistralko med drugim prebrala tudi čisto kratko misel, ob kateri sem se zgrozila, »...rekonstruirali bomo križišče Želodnik ter zagotovili navezavo na industrijsko cono na tem področju. »Besedi INDUSTRIJSKA CONA sta mi kot kamen obležali pred očmi. V Želodniku ni nobene industrijske cone. Če se odpravim na sprehod mimo nekaj hiš ob cesti in zamižim na obe očesi pred skladiščem Fam, me pelje pot proti bajerju in naprej v čudovit gozd s prekrasnim resjem, ki vijolično zacveti v jeseni. Po bajerju se pozimi drsa in zabava mnogo otrok in odraslih. Tako čudovitega drsališča med visokimi smrekami in borovci ne vidiš skoraj nikjer. Poleti ob njem ribarijo ribiči in v prijetni tihoti pozabijo na skrbi in težave. Če se odpraviš globje v gozd, vidiš prekrasen izvir skoraj tople vode, nekaj redkih rastlin, uživaš v miru in morda srečaš prijaznega lovca in z njim poklepetaš. In kaj naj bi tu delala industrijska cona? Ali ni že dovolj neprijazno skladišče olja v tej mali vasici, ki jo še ime ob cesti ne označuje? Verjetno gre za napako! Želela bi odgovor na to vprašanje in hkrati pozivam »zelene«, naj dvignejo svoj glas, preden bi bilo prepozno. T. K. odpravi na znana mesta, kjer rastejo zvončki. Vsako leto' ista slika. Cele družine: mama, oče in otroci vsi z velikanskimi šopi zvončkov. Videla sem celo dame, ki so zvončke tlačile kar v plastične vreče kot regrat. Pa vendar so ti velikanski šopi zvončkov v nekaj dneh oveneli in pristali v smeteh. Ljudje so se odpravili zopet ponje in še napulili so jih, češ morda se bo kakšen prijel na vrtu. Ne tako! Ne iztrebljajte zvončkov tako neusmiljeno. Če želite gojiti zvončke, posadite v jeseni čebulice 8 do 10cm globoko v rahlo senco. V februarju in marcu vas bo presenetil na vrtu. Razmnožuje se sam, razmeroma hitro. Je ena izmed redkih rastlin v naravi, ki ima samo-lastno oprašitev, saj se druge rastline v naravi skoraj praviloma medsebojno oprašujejo. Občudujte zvončke v naravi in pustite jim, da se drugo leto spet prikažejo. TATJANA KOKALJ Moravski smetar Milan Bralcem Slamnika Domžale predstavljamo moravškega smetarja, ki vestno opravlja to službo vsak dan v dopoldanskih urah. Verjetno pozna tega fanta vsak krajan iz moravske doline tj. naš 36. letni Milan Bizilj iz Pogleda nad Moravčami. Milan je osnovno šolo končal v Moravčah, je delavec brez stalne zaposlitve, samski, živi v vasi Pogled, kjer je tudi njegova stanovanjska hiša, katero je podedoval od pokojnih staršev. Pravi, da je honorarno zaposlen kot smetar oziroma čistilec Moravč in njenih ulic. Čisti ca 1,50 km cest po moravškem trgu, pa tudi park v centru. To zaupano mu službo opravlja vestno in odgovorno, pravi Milan, in se pošali: »Ni me sram voziti in potiskati pred seboj sa-mokolnico - polno odpadnega materiala in smeti, katere vozim v oddaljeni kontejner ob pokopališču. Pri svojem dnevnem opravilu uporabljam, tudi primerno orodje: metlo, grablje, lopato in kramp, pa dobro voljo, da počistim moravsko nesnago v zado- voljstvo vseh tu živečih krajanov.« Milan je honorarno zaposlen pri Krajevni skupnosti Moravče - že približno eno leto. Služba mu teče od 10. do 16. ure vsak dan razen sobote, nedelje in državnega praznika, za plačilo prejema 8.000,00 SIT in tudi soci; alno podporo v višini 8.000,00SIT. Vsega skupaj ima mesečno 16.000,00SIT dohodkov in pravi, da se s tem s težavo preživlja. Ob najinem srečanju je privolil, da ga tudi slikam in s tem dokažem, da resnično izvršuje zaupano mu službo še vedno po starem. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Domžale /lamnik Ob spominu na tragedijo na Oklu Še otrok sem bil, ko smo zvedeli za tragedijo borcev na Oklem. Dobro se spominjam tistega dne in tudi govoric. Daleč na okoli je bilo znano, kaj se dogaja. Vsi so vedeli od Ihana do Dolskega in do Moravč. Samo policisti v Domžalah tega ne bi smeli vedeti. Lani je bila v Delu skromna notica ob oseminštirideseti obletnici. Padlim so se poklonili svojci in soborci. Gesta, vsega spoštovanja vredna. Gotovo se bo to letos 24. tega meseca tudi ponovilo. Vsekakor pa bo večja slovesnost naslednje leto, ko bo od tega tragičnega dogodka preteklo petdeset let. Kdaj se je ta tragedija sploh začela. Mogoče že dva dni prej pri Grosinu, kjer so za potrebe borbe zaplenili fla-škon žganja. Priprava na tra-igedijo je nato potekala ob napadu na Nemce na Vrhop- Ijah. V Kroniki Ihana že leta 1974 pripelje bralca tik do praga resnice in ga pusti, da sam razmišlja. Ali je doba petdesetih let še prekratka, da bi smeli zvedeti dejanske vzroke za pokol teh nepotrebnih žrtev? Kje so zgodovinarji, ki še vedno molčijo. Zakaj krivci ne pristanejo niti na normalen pogovor? Nihče nikomur ne očita in tu ni maščevanja. Do resnice pa imamo vso pravico. Kako prozorna je obtožba, da je izdal kmet Kramar. Samo dve tri vprašanji in nasproten dokaz je na mizi. In kako je ta kmet končal? Ali nima ta človek, čigar kosti trohnijo v tujini, pravice do poštenega imena, pravice do rehabilitacije. Bila je taktična napaka vodstva. Zakaj tega ne bi priznali. Odstranite hipoteko laži, poravnajte krivico, ki ste jo naredili nedolžnemu človeku, ki Borci NOV občine Domžale vabijo prebivalce iz bližnje in daljne okolice, da se udeležijo v soboto, 27. t. m. ob 10. uri SPOMINSKE SVEČANOSTI pri spomeniku padlih leta 1944 na Oklem nad Ihanom. ni imel možnosti braniti se, kajti njegovi tožniki so bili tudi sodniki. Po toliko letih mi še vedno zvenijo besede moje sosede, ki je bila tisti dan na Oklem, kamor je nesla osebne potrebščine za mobiliziranim bratom. Za Še živečega funkcionarja je povedala naslednje besede: »Naj kar pridejo, stoje jih bomo posekali.« Te besede sem si zapomnil kot otrok. Pela je harmonika, v Ihanu in Domžalah se je peklo, vsi so vedeli, kaj se pripravlja, le policisti ne bi smeli vedeti. Iz političnih razlogov pa takrat resnice niso smeli povedati. Razumljivo, ker bi to škodilo morali ljudi, zgubljeno bi bilo zaupanje. Do tu je opravičilo. Kaj pa kasneje? Zakaj nismo v teh petdesetih letih popravili krivice nedolžnim ljudem? Obračam se na vas, gospod Mitja Ribičič, ki zelo dobro veste za resnico in na vas, Marjan-France Zupančič, ravno tako. Odvrzite moro, ki vas spremlja toliko let in jav nosti povejte resnico. Nihče vas ne bo obsojal, saj ste do volj dolgo nosili to težko breme. Zgodilo se je tako. Vojna sreča je pač opoteča. Vedeti pa moramo, da no bene kosti niso tako globoko pokopane, da ne bi nel ko si star 3 ali 4 leta. Takrat si "lurenček. Ko začneš hoditi v šolo, Pa se imenuješ že malo drugače, in *,cer medvedek oziroma čebelica. Ko pa še malo odrasteš, postaneš fiŽLjjgzdovnik oziroma gozdovnica. j" za še gozdovniki, ven-aar bomo čez 2 leti že popotniki. Taborniško življenje je vedno zelo razburljivo, polno akcije in prijetnih doživetij. Potrebno pa je tudi dovolj trdega dela, da se potem lahko izkažemo na tekmovanjih. Domžalski taborniki gremo vsako leto v Bohinj na letno taborjenje, kjer lahko izpopolnjujemo svoje znanje in naredimo prve korake k samostojnosti. Poleti se na srečanjih vsak teden učimo v glavnem orientacije v naravi in kurjenja vseh vrst ognjev, v zimskem času pa se več igramo in učimo teorije. Taborniki nas zelo veselijo in tudi srečanj se radi udeležujemo, vendar priznamo, da smo včasih kar preveč leni. Pa še nekaj o naši vodnici Greti. Vsi jo imamo zelo radi, čeprav jo velikokrat razjezimo. Vendar pa je tako ali drugače že navajena in nam ne zameri, ker ve, da je mi ne bi nikoli zamenjali. Upamo, da bomo tudi letos taborili ob Rači ali kje drugje v okolici Doba, saj je tudi taborjenje doma junija lahko zelo prijetno. Z naravo k človeku! Matjaž Gasior Gorazd Križnar Simon Andrejka Matjaž Cerar Grega Cerar Četa veselih prijateljev Dob čuna na dobro voljo sponzorjev. V razpravi so ugotovili, da je njihov gasilski dom med najslabšimi v občini. Pravzaprav niti ni njihov, ampak že od vsega začetka, graditi so ga začeli leta 1907, dokončali pa 1911, občinska last. Ne potegujejo se za to, da bi bili lastniki, radi pa bi imeli primerno urejene prostore za svoje delo. Upajo, da se bodo težave s prostori v letošnjem letu vendarle uredile. S. S. OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA Nove naloge Zakon o Rdečem križu Slovenije je to organizacijo opredelil kot neodvisno, humanitarno organizacijo nacionalnega pomena, ki na območju naše republike deluje v skladu z Ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in Dodatnima protokoloma k Ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev spopadov. S sprejemom zakona so bili dani pogoji, da Rdeči križ Slovenije postane sestavni del mednarodnega gibanja, to pa mu zagotavlja tudi sodelovanje z nacionalnimi organizacijami Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter tudi z drugimi humanitarnimi, zdravstvenimi in socialnimi organizacijami doma in v tujini. Socialna ogroženost, begunci Zaradi poslabševanja življenjskih pogojev Rdeči križ prevzema pomemben del obveznosti na področju soci-ale tako za socialno ogrožene družine kot tudi za begunce. Vrsti tradicionalnih akcij (krvodajalstvo, zbiranje oblačil, posteljnine, pomoč prizadetim ob naravnih katastrofah, skrb za bližnjega, organizacija tečajev in izpitov iz prve pomoči, usposabljanje enot za prvo pomoč ipd.) se je pridružila skrb za socialno ogrožene družine, ki jim Občinska organizacija 8. FEBRUAR 1993 Praznik slovenske kulture po domžalsko Slutnja Ni res, ne morem verjeti vestem tem zloglasnim, da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti. Ne, ni res, ne morem verjeti... DESTOVN1K Drugič v svobodni (?) Sloveniji. V naši občini so se vsepovsod kazala znamenja nove občinske (in državne) oblasti. V silnem poletu je vel duh slovenskega rodoljubja, okrepljen od oblasti. Pri tem ne gre prezreti družinskega, domskega in šolskega deleža. Bil je topel sončen dan, čeprav sredi zime. Dar narave ubogemu, skoraj dva tisoč let krvavečemu narodu. Zastave so lahko plapolale, kakor da bi pele z nami. Vsa, kar sonce jo obsije, cveti mirno Slovenija. Pri zastavah je bila ena zelo, zelo redkih izjem OŠ na Rodici. Stvar vzgojno-učnega osebja. Oprostite jim spodaj vprašani. Čudovit narodnjaški videz je imela tudi krajevna skupnost Vir, katere predsednik je g. P. Gros. Zares pretresljivo je bilo razgledovati se po naši občini. Ko sem hodil po Domžalah, sem videl manjše skupine ljudi. Očitno so bili tujci. Pogledovali so po drogovih za obešanje zastav. Zadovoljno so se muzali. Zakaj? Se sme vprašati? Bi morda Školjč-Drnovškovi LDS-ovci vedeli odgovoriti? MIHAEL VELEPEC pomaga s pomočjo v prehrani, obutvi, obleki, delno tudi s finančnimi sredstvi. Prehrambeni paketi, ki zajemajo cca 20kg osnovnih življenjskih artiklov, se zagotavljajo lažje preživetje že blizu 200 socialno ogroženim družinam v občini, ki jim po besedah Branka Kosmača, tajnika RK Domžale, skušajo pomagati tudi z obleko in obutvijo ter drugim. V občini je več kot 500 beguncev s statusom, brez statusa pa je še 80 beguncev, ki so prav tako upravičeni do pomoči. Oblike pomoči so enake kot za domače, RK pa jim skuša pomagati tudi z najosnovnejšimi higienskimi pripomočki, pralnimi praški, ob prehrambenih paketih pa se lahko dobi tudi moka, krompir ipd. Potrebujete pomoč ali jo želite nuditi? Obveščamo vse v občini, ki imajo težave oz. so socialno ogroženi, da se oglasijo na Občinski organizaciji RK Domžale Ljubljanska 36 (stari dom upokojencev), kjer se bomo dogovorili za pomoči. Vabljeni pa tudi vsi, ki pomoč lahko nudite, pa naj bo to v obliki hrane, materiala, denarja ali v obliki dela. Ob sredah od 9. do 12. in v četrtkih od 15. do 17. - se oglasite - ta čas je namenjen samo vam! 1400 krvodajalcev Letos poteka 40 let od začetka organiziranega krvodajalstva, v katerega se vsa leta uspešno vključuje tudi naša občina. V krvodajalskih akcijah bo v letošnjem letu sodelovalo blizu 1400 krvodajalcev, vodstvo občinske organizacije pa pričakuje razumevanje podjetij pri omogočanju odhodov njihovih delavcev na krvodajalske akcije. Prvi vtisi o letošnjih darovalcih kažejo, da so ljudje še vedno pripravljeni tudi tako pomagati sočloveku, le omogočiti jim moramo. Krvodajalci, ki so več kot 20 krat darovali kri, so po novi zakonodaji oproščeni plačila dela prispevka za zdravstvene storitve. Nove naloge S sprejemom v mednarodno organizacijo so se povečale naloge Rdečega križa zlasti na področju zbiranja podatkov in delovanja službe za povezovanje. Finančne zagate Povečanju socialne problematike, v katero razreševanje se vključuje RK, pa tudi večjemu številu nalog pa ni sledilo povečanje finančnih sredstev, ki jih za svojo dejavnost pridobiva ta organizacija iz proračuna občine in drugih virov. Občni zbor ob 40-letnici taborništva v Domžalah Domžalski taborniki smo imeli v petek, 22. 1, 1993, slavnostni občni zbor, ki je potekal v znamenju 40-letnice Rodu skalnih taborov Domžale. Pred začetkom uradnega dela so nam Petra, Irena, Marko, Gašper in Andrej predstavili kratek kulturni program, nato pa smo izvolili delovno predsedstvo; njegov predsednik je bil Ivo Jarc. V nadaljevanju so se zvrstila vsa poročila o delu v prejšnjem letu, brez katerih pač ne gre. Sledila je razrešitev stare rodove uprave in izvolitev nove, v kateri sta funkcijo načelnika prevzela Tanja Vojska in Miha Škofic, saj Janez Eržen pridno služi svoj dolg domovini. Potem smo z zanimanjem prisluhnili Ivotu Jarcu, ki nam je podal izčrpno poročilo o 40-letnem delovanju našega rodu, iz katerega citiram: ».... Posebej pomembno za našo enoto je bilo leto 1961. Tistega leta smo v mesecu juliju prvič postavili naše šotore v Bohinju. Takrat smo taborili še na prostoru Gozdne šole. Udeleženci so takrat sklenili, da bodo naša taborjenja v prihodnje samo še v Bohinju. In tako se je tudi zgodilo. Že naslednje leto smo se s prostora Gozdne šole preselili na prostor, kjer taborimo še danes. Prvo leto smo imeli eno taborno izmeno s tridesetimi udeleženci, v zadnjih letih pa naši šotori stojijo v Bohinju od začetka julija pa tja do konca avgusta. V posamezni izmeni je povprečno osemdeset udeležencev. V naslednjih letih vse do leta 1970 se je taborništvo v Domžalski občini razširilo tudi na druge kraje in tako smo iz Čete skalnih taborov prerasli v odred s prek 300 aktivnimi člani, ki je imel svoje čete v Mengšu, Radomljah in Domžalah. V tem času so naše ekipe dosegle nekaj lepih uspehov na republiških tekmovanjih, med katerimi štejemo za enega največjih osvojitev republiškega prvaka v taborniškem mnogoboju za tabornike v Tolminu. V življenju in delu našega rodu (mimogrede - takrat smo se imeno- vali še odred) je nastopilo še nekaj sušnih taborniških let. Kadrovske in druge težave so povzročile, da je delo za nekaj časa zamrlo. Število članov je pačilo, prejšnje dejavnosti so se zmanjšale, vendar ne toliko, da bi bilo delo popolnoma zamrlo. Če ne drugega, smo vsako leto odšli vsaj v Bohinj na letno taborjenje. Na ta taborjenja so pričeli prihajati tudi nečlani, saj jih je življenje v naravi tako navdušilo, da je število aktivnih članov kmalu spet začelo naraščati...« Na občnem zboru smo podelili tudi rodova priznanja tistim, ki so kakorkoli pripomogli pri razvoju rodu in vzgoji mladih tabornikov. Nekateri člani so bili predlagani tudi .za republiška priznanja. Naj omenim, da je bil za zlati znak Zveze tabornikov Slovenije predlagan naš dolgoletni, zelo aktivni član Srečo Kovač. Prišel pa je tudi čas, ko so do besede prišli tudi naši gostje. Ob tej priliki so nam ob jubileju vsi iskreno čestitali, prejeli pa so tudi darila, med katerimi je v dvorani največ navdušenja dosegla velika torta; to so podarili taborniki iz Moravč. Člani Odreda upornega plamena Mengeš so nam podarili lepo leseno plaketo s posvetilom, taborniki Rodu mlinskih kamnov iz Radomelj pa knjigo Naše gore, da bomo na stara leta, ko ne bomo mogli več hoditi v gore, vsaj še občudovali te lepote. Zveza tabornikov Slovenije pa nam je podelila plaketo ob visokem jubileju. Po občnem zboru smo vsi skupaj veselo planili po torti, ki je bila zelo okusna. Razšli smo se z željo, da bomo skupaj vsaj še 40 let. Z naravo k človeku! GRETA GROŠELJ 16 /lamnik Domžale /k 12 na 721-320 Mali oglasi ORODJAR z večletno prakso išče redno ali honorarno zaposlitev. Naslov v uredništvu. PREVAJAM iz nemščine v slovenščino in obratno vse vrste besedil. Tel. (061) 737-027, popoldne. MLAJŠO upokojenko za varstvo bratca in sestrice (2 in 4 leta) na našem domu v Dobu iščemo. Telefon 713-183. ZGUBIL se je ovčar RONO. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj sporoči na naslov: Roman Posavec, Loka, Na gmajni 10, 61234 Mengeš. Domžalski jamarji vabijo na spominsko slovesnost naravoslovca Simona Robiča na Šenturski gori, in sicer v nedeljo, 7. marca 1993 takoj po maši, ki bo ob 10. uri. Prisrčno vabljeni!_ V DOMŽALAH oziroma okolici za primerno ceno najamem manjši vrt. Naslov v uredništvu glasila. NUDIM instrukcije, konverzacijo iz nemščine za osnovne in srednje šole. Telefon:. 711-795. Kvalitetno in poceni tipkam vse vrste besedil na svojem računalniku ali vašem pisalnem stroju, telefon (061) 724-011. NUDIM knjigovodske storitve za obrt in mala podjetja. Telefon: 737-239, popoldne. SKROMEN prostor v Domžalah oddam bodisi kot stanovanje bodisi kot delavnica. Telefon: 711-348. ENOSOBNO stanovanje (48m2) v Domžalah (stolpnica, 3. nadstropje) prodam najboljšemu ponudniku. Možnost plačila delno s posojilom. Naslov: Ivan Težak, Matije Tomca 2, Domžale. Kulturno društvo MIRAN JARCŠkocjan vabi na ogled razstave, ki bo v razstavnem prostoru Kulturnega društva na Studencu, razstavlja AKADEMSKI SLIKAR TOMAŽ PERKO od 5. do 15. marca 1993 Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19.30, ob nedeljah pa od 10. do 18. ure. Dekleta iz Dekliškega pevskega zbora Kulturnega društva Tine Kos iz Moravč VABIJO na zabavno-glasbeno prireditev VESELO PO DOMAČE ki bo v soboto, 13. marca 1993, ob 19. uri v Kulturnem domu Moravče. Prisluhnili boste ubranemu petju deklet, znanim narodno zabavnim ansamblom in humoristom. Preživite prijeten večer z nami! ISKRENA HVALA! Otroci in tovarišice iz vrtca Kekec v Radomljah se zahvaljujemo za denarne prispevke ob novem letu in želimo še veliko delovnih uspehov: Plastenki Radomlje, Krajevni skupnosti Radomlje, gostilni Šporn, gostilni Pri vodnjaku, avtoličarstvu Ambrož, galvanizaciji Šraj in mesarstvu Farič. OBVESTILO! Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1943-1945 Kranj, enota za območje Domžale, Kamnik in Litija, obvešča vse mobilizirance, naj se do 15. marca 1993 pisno ali osebno zglasijo pri gospodu Jožetu Ogrincu, v sobi št. 11, SO Kamnik. V pisarni je vsak petek med 13. in 15. uro. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. UGODNO prodam starejši 135-litrski hladilnik. Telefon: 722-168. Delovni čas od 9. do 12. in od 14. do 18. ure FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE VAM IZDELAMO TAKOJ PRODAM štedilnik gorenje (2x plin, 4 elektrika), star 3 leta. Kokalj, Rojska 9, Domžale tel. 711-073. GARAŽO - zunanjo v SPB 1 oddam. Vhod s ceste ob železnici. Janez Lenček, Adamičeva, Domžale. Telefon: 711-830. ZA UGODNO NAJEMNINO NAJAMEMO LOKAL ZA TRGOVSKO DEJAVNOST UPORABNE POVRŠINE OD 30 DO 50 m2. MOŽNOST PLAČILA VNAPREJ. Telefon: 814-340 SERVIS šivalnih strojev Klan-čar-Preserje, Kajuhova n.h. (v bližini Kemisa), telefon 723-324, 727-897, odprto od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. ŽENSKO KROJAŠTVO DIMC FRANČIŠKA, VIR, LITIJSKA2 -ŠIVANJE PO MERI. Telefon: 711-534 INSTRUIRAM matematiko v Domžalah. Tel: (061) 722-225. TV ANTENE montiram in popravljam. Zibelnik Matija, Glavarjeva 22, Mengeš. Telefon: 738-793. SMUČANJE MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI - FRANCIJA VAL THORENS KLUB Z BOJANOM KRIŽAJEM 23. APRIL-1. MAj 1993 Zabavala vas bo skupina TITANIK (Saša Einsidler, Sašo Hribar, Amadeja Hren) ŽE ZA 380 DEM - NA TRI OBROKE DO ODHODA! BIRT Turizem Velenje INFORMACIJE NA MLADINSKEM SERVISU DOMŽALE, tel.: 711-790 vsak delovnik od 8.30 do 14.30. .PERLA prodajalna modnega tekstila in galanterije ivica rostan ■ kamnik • parmova 17 Modna ženska trgovina (pod cerkvijo Šutna) Telefon: (061) 832-006 Obveščamo, da imamo pestro izbiro ekskluzivnih svečanih kompletov iz uvoza za neveste, maturantke, birmanke in njihove mame. Lokal odprt od 14. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas! ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale NOVOSTI ZA VARČEVALCE 1. Pregled letnih obrestnih mer tolarskih sredstev občanov Sredstva na vpogled 75% R = 2,78% mesečno r Depoziti, vezani od 31 do 90 dni Od 5.000,00 SIT dO 49.999,99 SIT R + 6,00 % Od 50.000,00 SIT do 99.999,99 SIT R + 7,00 % od 100.000,00 SIT naprej R + 8,00 % Hranilne, vloge, vezane nad 12 mesecev R+10,00 % Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev R + 11,00 % Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev R +12,00 % Dovoljena prekoračitev stanja na tekočem računu (LIMIT) R +22,00 % Nedovoljena prekoračitev stanja na tekočem računu R +40,00 % Velja od 01. 02. 1993 Stopnja revalorizacije za FEBRUAR 1993 je 3,70 (R). Obračun obresti se izdela na konformni način na letni osnovi. LEGENDA: r - realna letna obrestna mera R - stopnja revalorizacije (mesečno) LB - Banka Domžale d.d., Domžale obvešča vse varčevalce, da je zaradi racionalizacije stroškov saldirala vse tolarske hranilne knjižice, na katerih tri leta ni bilo prometa in je stanje manj kot 500,00 tolarjev. Vse informacije lahko dobite v vseh naših ekspoziturah v Domžalah, na Viru, v Mengšu, v Trzinu in v Jaršah. 2. Posebna ponudba - novi limiti na tekočih računih občanov Imetniki tekočih računov občanov LB - Banke Domžale d.d. lahko od 3. 2. 1993 dalje v svoji matični banki vložijo zahtevek za dovoljeno prekoračitev negativnega stanja na svojem tekočem računi pod pogoji: - da imajo pri banki vsaj tri mesece odprt tekoči račun, - da prejemajo osebni dohodek oziroma pokojnino na tekoči račun, - obrtniki - zasebniki, da imajo pri banki odprt žiro račun. Višina limita je: - dva osebna dohodka oziroma pokojnina, največ 250.000 tolarjev, - dvomesečni promet na žiro računu obrtnika, največ 500.000 tolarjev, - tekoči račun je lahko izkazoval tudi negativno stanje pred odobritvijo limita, - v ekspozituri, kjer vodimo vaš tekoči račun, izpolnete zahtevek, banka pa vam izda poseben sklep o odobritvi limita. 3. AudioTEKS Od 5. junija 1992 lahko obrtniki - imetniki žiro računov naše banke koristijo storitve AudioTEKS-a. Ker se je že veliko obrtnikov odločilo za te storitve, vas obveščamo, da bomo od meseca aprila 1993 dalje postopoma prenehali dajati telefonske informacije o prilivih na žiro račune zaradi preobremenjenosti telefonske centrale in varovanja poslovne tajnosti. Vljudno vas vabimo, da se oglasite v najbližji naši enoti, kjer boste lahko dobili vse informacije o storitvah AudioTEKSa in prejeli tonski oddajnik. V letu 1993 bodo postopoma dostopne še druge informacije preko AudioTEKSa 4. Bančni avtomat Je sodobna pridobitev za dvigovanje gotovine s tekočega računa s pomočjo bančne kartice in posebnega gesla. V letu 1993 bo LB - Banka Domžale d.d. še namestila bančne avtomate v naših ekspoziturah v Mengšu, na Viru in v Trzinu. Od 1. 2. 1993 pa lahko na vseh bančnih avtomatih dnevno dvigujete 7.000 tolarjev. 5. Devizno varčevanje V LB - Banki Domžale d.d. imamo »stare« in »nove« devizne hranilne vloge. Stare devizne vloge so vse vloge, ki so nastale pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in jih imamo na »zelenih« deviznih hranilnih knjižicah oziroma na starih deviznih računih. V Ur. listu Republike Slovenije št. 7/93 je bil tudi objavljen Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, po katerem je vsaka banka dolžna v skladu s pogodbo občana izplačati vsake pol leta 1 /10 celotne vloge, najmanj 1.000 DEM ali na zahtevo občana izdati vrednostni papir, ki se glasi na DEM in vloge obrestovati po obrestnih merah za vezane vloge. LB - Banka Domžale d.d. je ena izmed bank, ki je med prvimi v Sloveniji pričela izplačevati po 500 DEM iz starega varčevanja in je od 1.1.1990 do 31.12.1992 izplačala občanom že 38 mio DEM. LB - Banka Domžale d.d. si bo prizadevala, da bo tudi v bodoče v okviru svoje likvidnosti, izplačevala iz starega deviznega varčevanja in skušala vse obveznosti iz tega naslova do občanov izpolniti v dveh letih (po zakonu je 5 let). 6. Nove devizne vloge V LB - Banki Domžale d.d. Domžale imamo že od junija 1991 nove devizne vloge (modre knjižice) po ugodnih obrestnih merah. Z akcijo sproščenega izplačevanja in individualnega obravnavanja izplačil iz starega deviznega varčevanja s prenosi na novo varčevanje, smo uspeli pridobiti zaupanje varčevalcev v našo banko, saj nam novo varčevanje hitreje narašča kot pada staro varčevanje. Posebno obvestilo za imetnike deviznih hranilnih vlog starega varčevanja LB - Banka Domžale d.d. Domžale se je odločila, da bo vsem imetnikom starih deviznih vlog s stanjem od 1 do 3.500 DEM glede na višino vloge, ob obisku v banki izplačala ali prenesla celotno vlogo na novo varčevanje in staro vlogo zaprla. Pri izplačilih imetnikom starih deviznih vlog s stanjem nad 3.500 DEM pa bo upoštevala določila Zakona oziroma se bo z vsakim posameznikom pogovarjala o možnostih prenosa na novo varčevanje. To akcijo bomo izvajali vse leto, s tem se želimo izogniti vrstam pred bančnimi okenci. Vsem imetnikom, našim varčevalcem se zahvaljujemo za razumevanje in zaupanje! LB - Banka Domžale d.d., Domžale Domžale /lamnik 17 I IZDELOVANJE OBLOG 1 I ZA STOPNICE Dragica Hrumeti Režemo in l'— obrobljamo 6/240 Kam/ii* preproge ^SF^^^^"""^ Markovo 4c po meri! i!|C 8rf.,' 06/ SJ2 /75 KLUB »LIFE« Domžale, tel. 712-067 Glasbeni programi v petek, 26. 2. PLAVA TRAVA ZABORAVA v četrtek, 4. 3. OLIVER DRAGOJEVIĆ IN FARAONI v petek, 12. 3. SO WHAT IZ DOMŽAL v petek, 19. 3. STAUROS Z ANSAMBLOM Za vse prireditve si priskrbite čimprej rezervacije! OB SOBOTAH ŽUR ZA VSE GENERACIJE NA ZGORNJEM IN SPODNJEM PLESIŠČU Ob nedeljah MATINEJA ločeno za mladino: od 16. do 20. ure do 5. razreda osnovne šole od 20. do 23. ure od 5. razreda dalje sicer pa vsak dan PLESNA ZABAVA z našim D. J.-em. Lokal je odprt kot kavarna vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. ure zjutraj dalje. Vpis v začetni in nadaljevalni plesni tečaj samo še do 2. 3. 1993, ko bo še avdicija za JAZZ BALLET IN SHOVVDANCE. Informacije in rezervacije: DANCING CLUB »LIFE«, TEN-TEN Domžale, tel. 712-067. KEMIČNA ČfSTILNICA V IHANU » Pingvin« čisti za vas Pred šestimi meseci je odprla v Domžalah, ne preveč blizu od centra mesta na cesti proti Ihanu gospa Bogdana Gale kemično čistilnico z imenom Pingvin. V njej delata z možem Andrejem. Poslovalnica deluje v ulici Padlih borcev št. 90. Lastnica te kemične čistilnice je povedala, da imata z možem že večletno tradicijo v tej obrti. Bogdana dela v stroki že kakih osem let; začela je namreč v rosni mladosti petnajstih let. Mož pa se ukvarja s to dejavnostjo nekaj manj časa. Pomembno je, da sta oba vzljubila to delo; tudi to vpliva na kakovost njihovih storitev. Gospa Bogdana je povedala, da prihaja v njen lokal vse več Domžalčanov. Stranke, ki jo poznajo še iz Ljubljane, kjer je prej delala, jo niso pozabile. Vračajo se zopet k njej, čeprav tokrat malo bolj daleč. Takole je nadaljevala: »Če hočeš obdržati stranko, se mo- raš prilagoditi njenim željam. Prizadevati si moraš, da ji ustre-žeš. Povedati ji je treba takoj, kaj lahko storiš in česa ne. Obrti sem se izučila pri zelo dobrem mojstru, ki me je do potankosti naučil vse postopke pri čiščenju usnjenih in tekstilnih oblačil. Pri njem sem se tudi seznanila z delovanjem vseh kemičnih čistilnih sredstev in čistilnega stroja. To znanje mi je prišlo prav ob zaključnem izipitu iz čistilne stroke.« Pri Pingvinu uporabljajo za čiščenje tekstilnih, usnjenih in krznenih oblačil kakor tudi preprog, velik stroj Bovve 417 nemške izdelave. Sodi med najkvalitetnejše na tem področju, po ekološki plati pa ustreza najsodobnejšim zahtevam. V ozračje namreč ne spušča hlapov perkloretijena. Kemična čistilnica PINGVIN ČIŠČENJE VSEH VRST USNJENIH IN TEKSTILNIH OBLAČIL delovni čas: od 9.00 do 12.00 od 14.00 do 19.00 Padlih borcev 90, 61230 DOMŽALE tel. št.: (061) 724-388, doma: (061) 345-859 Bogdana in Andrej GALE R 1 G * HVALA! Na stotine gostov je prispevalo k senzacionalnemu uspehu ob ponovni otvoritvi gostišča STARI CRAD nad Kamnikom. Zahvaljujemo se vam za vaš prihod in razumevanje, ker je občasno prišlo do krajšega čakanja. Ob vašem prihodnjem obisku vam bomo posvetili zato še več pozornosti in veselimo se ponovnega svidenja. Gostišče STARI GRAD nad Kamnikom je odprto od srede do nedelje med 12. in 21 uro. Dobrodošli! VAŠA MAJDA KOŠIČ Ugodni plaalni pogoji za člane ZSSS Da bi svojim članom vsaj za spoznanje polepinli življenje in jim priskočili m pomot pri nakupovanju tistega, breg česar ne gre, je Območna organizacija ZSSS Domžale SKLENILA z MESARSTVOM KMETIC in ARCAUA d.o.o. iz Trzina posebno pogodbo o prodaji in nakupovanju blaga. S to pogodbo sta se MESARSTVO KMETIC in ARCAUA d.o.o. iz Trzina obvezala, da bosta članom Območne organizacije ZSSS Domžale nudila pri nakupu i blaga s čeki J % popusta in Pri uveljavljanju ugodnosti bodo morali kupci - člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - predložiti posebno izkaznico, ki jo bodo prejeli pri predsedniku svoje sindikalne organizacije. J. ARNUŠ - pri plačilu nakupljenoga blaga z gotovino «% popusta - pri plačilu , enomesečni odlog plačila, - pri nakupu blaga, v vrednosti več kot 6.000 SIT možnost plačila v dveh obrokih, s tem da prvi obrok poravnajo v tO dneh, drugega pa v 60 dneh od nabave blaga. V tem primeru je kupec dolžan prodajalcu kut garancijo plačila predložiti administrativno prepoved, podpisano od delodajalca. MAXIM A & I doc DOMŽALE, Savska 47 a Samopostrežna trgovina Vabimo cenjene kupce k ugodnim nakupom, odlog plačila s čeki. Primerna izbira vseh prehrambenih izdelkov, čistil, pijač, mlečnih izdelkov - odlična delikatesa. Vsak petek sveža perutnina (JATA) in sveže meso (Mesarstvo Mihael Kmetic, Mengeš). Nudimo vam tudi hrano za pse in mačke. Velika izbira kave po ugodnih cenah. Prodaja določenega blaga po znižanih cenah Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19.30 ure ob sobotah od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Priporoča se MAXIM! Zveza Svobodnih Sindikatov S? Slovenije Območna organizacija Domžale ČLANI! samo za vas UGODEN NAKUP 8 % popusta pri vsakem nakupu enomesečni odlog plačila in 3 % popusta nakup na 2 mesečna obroka brez obresti KJE? VArcaliji in Mesarstvu Kmetic Trzin KAKO? Z nakupovalno kartico zaupanja, ki jo dobite pri svojem poverjeniku! Mesarstvo Kmetic in trgovina Arcalia vam nudita širok izbor kvalitetnega svežega mesa, suhomesnatih izdelkov in druge prehrambene artikle po konkurenčnih cenah. Prepričajte sel MengeSka 31, Trzin. Njegova posebnost je tudi v tem, da je zaščiten pred izlitjem topil. Stroj ima kontinuirano destilacijo; to pomeni, da mu je na voljo vedno čista kemikalija. V čistilnici Pingvin so posebej specializirani za čiščenje, barvanje in impregnacijo usnjenih oblačil. Ta oblačila čistijo še za štiri ljubljanske čistilnice. Nadalje opravljajo pri Pingvinu tudi manjša krojaška popravila. Tako zamenjujejo podloge, trakove, zadrge, krajšajo in ožajo tekstilna in usnjena oblačila. V čistilnici barvajo tudi razne vrste blaga. Povedali so, da dosegajo najboljše uspehe pri lanu, bombažu in viskozi. V njihovo dejavnost sodi tudi impregnacija tekstilnih oblačil. Posebnost je v tem, da oblačila impregnirajo s strojem. Konec marca bodo v Podutiku v ljubljanski občini Šiška odprli v novi Mercatorjevi stavbi sprejemnico. V tem lokalu bodo blago le sprejemali in ga vračali očiščenega. Čistili ga bodo v delavnici v Domžalah. Nadejajo se, da bo ta razširitev pripomogla razvoju njihove dejavnosti. Lastnica kemične čistilnice Pingvin Bogdana Gale je ob koncu povedala, da se konkurence ne boji, kajti njeni izdelki, ki pridejo iz čistilnice so res vrhunsko očiščeni in kakovostno zlikani. MILOŠ LIKAR NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVA PRODAJALNA V DOMŽALAH gorenjem POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE AST Ahačič, Prešernova 1 a, Domžale, telefon: (061) 722-107. Urnik: od 9. do 12. in od 15. do 19. ob sobotah od 8. do 12. ure. VSE NA ENEM MESTU: • BELA TEHNIKA GORENJE • MALI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE • ELEKTRONIKA • TOPLOTNA TEHNIKA Prodajni pogoji: 6 obrokov brez obresti 25 obrokov na zakup (leasing) NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO • IN ŠE IN ŠE... TRGOVINA Na vrhu Prevoj smo odprli majhno trgovino, v kateri vam nudimo uvožena oblačila za vso družino. Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: bombažne trenirke od 1400-1900 SIT svilene trenirke 3560 SIT moške srajce po 1850 SIT moške puloverje od 1500 SIT dalje kavbojke DIESEL po 2700 SIT Odprto od 10. do 19.30 ure ob sobotah od 8. do 13. ure Prijazno vas vabimo na obisk. ANDREJ KOPITAR 18 /lomnik Domžale V SPOMIN Albinu Peniču Našega Bineta, tako smo Albina Peniča imenovali njegovi prijatelji in sodelavci, ni več. Petinštirideset polnih let je živel med nami. Kot mlad učitelj je prišel na Vrhpolje v težkih povojnih letih in z veseljem smo ga sprejeli. Poln mladostnega poleta, energije in idealov se je lotil dela na šolskem, kulturnem in gospodarskem področju. Nikdar ni odpovedal. Nikoli ni razočaral oblasti, še manj nas, ki smo bili vedno deležni sadov njegove bogate ustvarjalne sposobnosti, neposrednih stikov, prijetnega sodelovanja. Naš prijatelj Albin se je rodil v zasavskih delavskih revirjih, ki so ga naredili poštenega in nepristranskega, dojemljivega za vse težave in želje preprostih vaščanov. Nikoli ni delal razlik med nami, zanj smo bili sodelavci, prijatelji, s katerimi je rad sodeloval, nas razumel in pomagal. Bil je učitelj. Učitelj naših otrok, pa tudi nas, vedno pri- pravljen pomagati, pa naj je šlo za reševanje osebnih zadev ali pa obnavljanje požgane šole. Mi vsi, ki smo z njim živeli in delali, njegovi prvi učenci, pa tudi njihovi otroci in vnuki, ki jih je učil, se radi spominjamo dobrega učitelja, ki ni vzgajal s palico, temveč le z dobro besedo, zgledi in dejanji. Spominjamo pa se ga tudi kot javnega delavca, tajnika krajevne skupnosti, voditelja kulturno-pro-svetne dejavnosti, katere delček prizadevanj je viden na vsakem koraku v naši KS. Bil je vsem vse in takega se bomo vedno spominjali. Hvaležni smo naključju, ki je našega Bineta pripeljalo med nas v tistih kritičnih časih, še hvaležnejši pa smo njemu, ki nam je tako nesebično poklanjal svoja prizadevanja in požrtvovalnost vseh petinštirideset let. Iskrena hvala! V imenu vseh, saj se Te bomo vedno spominjali ANTON PETERKA V SPOMIN Martinu Andrejki st. Trud in trpljenje, ~ Tvoje bilo je življenje, a Tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. V drugi polovici marca bo minilo leto, odkar je prenehalo biti njegovo plemenito srce in smo se poslovili od našega gasilca, sovaščana predvsem pa dobrega človeka. Ob njegovi smrti je bila bolečina prevelika, da bi lahko obujali spomine na njegovo prehojeno življenjsko pot. Martin Andrejka st. se je rodil 8. 11. 1906 v Zagorici, po poroki pa se je z ženo Polonco preselil v Šentvid. V zakonu sta imela pet sinov in dve hčeri. V gasilsko društvo je Martin vstopil 15. 7. 1939 in v društvu opravljal vse vodstvene in nadzorne funkcije. Že leta 1940 je bil izvoljen v nadzorni odbor, bil je prvi predsednik GD Pre-voje 1948-1958. Med njegovim predsednikovanjem je bil zgrajen gasilski dom (1955) in nabavljen prvi gasilski tovorni avto (1958). Od 1960-1962 je bil tudi član upravnega odbora. Potem je opravljal razne funkcije: bil je član upravnega odbora, nadzornega odbora, namestnik predsednika in drugo. V dvainpetdesetih letih članstva v GD Prevoje je imel velike zasluge za razvoj društva. Ko je bila leta 1955 ustanovljena območna gasilska zveza, je bil ustanovni član in njen prvi predsednik. Prejel je številna gasilska priznanja, vendar izdvajamo le njegovo zlato plaketo za življenjsko delo, ki mu je bila podeljena leta 1985. Martin ni bil dejaven samo v gasilskih vrstah, ampak tudi na kulturnem telesnokulturnem in družbenopolitičnem področju. Njegova prisotnost je bila opazna v krajevni skupnosti, občini in republiki. V zahvalo za vse mu danes izrekamo javno priznanje z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! GASILSKO DRUŠTVO PREVOJE V SPOMIN Slovo Jožeta Pogačarja 17. januarja 1993 smo se na domačem pokopališču poslovili od našega prijatelja, sovaščana, dobrega krajana Jožeta Pogačarja. Jože Pogačar se je rodil 4. 2. 1930 na Prevojah in tam živel na domu staršev. Z ženo Viko si je ustvaril družino in dom; to je bilo v takratnih razmerah težko. Bil je dober mož, skrben oče in vedno vsakemu rad pomagal. Po upokojitvi je z veseljem opravljal vsakovrstna dela za Krajevno skupnost, organizacije, trgovino itd. Med okupacijo oj^smrti svojih dveh mladoletnih bratov, ki so jih Nemci ustrelili v gozdu, je komaj ušel smrti. Zato je po osvoboditvi toliko bolj pomagal in delal na vseh področjih za obnovo domovine. Ostai nam bo v trajnem spominu in hvala mu za vsa njegova dela in usluge. Veličasten pogreb ob množici krajanov, sodelavcev, prijateljev je pokazal, kako priljubljen je bil Jože v svoji delovni organizaciji in domačem okolju. Njegovi prijatelji iz Prevoj in okolice ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Albina Peniča iz Vrhpolj pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo sovaščanom in krajanom. Žalujoči: žena Ivica, sin Albin, hčere Anica, Francka in Ivica z družinami ZAHVALA Devetega februarja letos je v oseminštiridese-tem letu starosti umrla naša draga Jožica Muhič, roj. Petek s Škrjančevega Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v oporo, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ali nam kako drugače pomagali. Iskrena hvala Oktetu Tosama ter gospe Stanki Ristič iz Kluba upokojencev Tosame za poslovilne besede ob grobu. Še posebno se zahvaljujemo dr. Goršku za dolgoletno skrb in lajšanje bolečin ter osebju UKC Ljubljana za skrb in pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Vsem lepa hvala! Žalujoči: mož Peter, hčeri Irena z družino in Marjeta z Lojzetom, mama, brat Bogdan z družino in drugo sorodstvo. Blagor mu, kdor se spočije, v hladnem grobu v Bogu spi. Lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. ZAHVALA V Domu počitka v Mengšu je v triindevetdesetem letu starosti po dolgoletnem trpljenju umrla naša draga mama, babica in prababica Ivana Kunstelj, rojena Kugler iz Sela pri Vodicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in druge namene v njen spomin in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku iz Vodic za lep govor in pogrebni obred, pevcem Komornega zbora Domžale za lepo petje, njenemu vnuku Francu za odigrano Tišino, osebju Doma počitka Mengeš za več kot devetletno skrbno nego in vsem, ki ste jo obiskovali v domu, predvsem pa gospem: Bredi, Milki in Jerasovi mami. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni MEDNARODNI DAN INVALIDOV Slovesno tudi letos Društvo invalidov Domžale bo tudi letos svečano praznovalo Mednarodni dan invalidov. Tako bo v soboto, 27. marca v hali Komunalnega centra v Domžalah osrednja prireditev, katere se bodo poleg invalidov in njihovih gostov iz naše občine udeležili tudi prijatelji iz Izole in Laškega, pričakujejo pa tudi invalide iz celotne gorenjske regije. V programu bodo sodelovali Godba Domžale, Oktet bratov Pirnat, učenci Osnovne šole Roje, plesna skupina Mickev Mouse, harmonikarice Zupan iz Mengša ter harmonikar Gregor Vrhovec in njegova sestra Sabina, ki igra citre. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli fantje iz ansambla Tonija Ver-derberja iz Bele krajine. Drušvo invalidov Domžale vabi vse invalide in goste, da skupaj z njimi praznujemo Mednarodni dan invalidov. V. V. mmk Vir, Parmova ulica 2 Slamnikarska 18 (bivša Kidričeva) PISMA BRALCEV Naše zahteve Zdaj, ko nam je občinska oblast preimenovala našo Vojkovo ulico, najkrajšo in nepoznano v Domžalah, v Ravnikarjevo, in to proti volji vseh šestnajstih občanov (vložili smo pismeni protest s podpisi), ki bivamo v ulici, pričakujemo v bodoče do ulice večjo oskrbo, ki je do sedaj ulica sploh ni bila deležna. Zaradi kratke, slepe ulice, dolge komaj 100 metrov, v preteklih zimah, ko je bilo potrebno pluženje, z redkimi izjemami ni bilo opravljeno, cestišče nikdar ni bilo zavarovano s peskom za varno hojo v zimskem času. Občinsko komunalno podjetje ne opravlja rednega čiščenja betonskega jaška, ki smo ga bili prisiljeni zaradi meteorske vode zgraditi stanovalci sami z lastnim delom in fin. sredstvi, skratka, skrb do ulice in naselja, kjer ni komunalne kanalizacije, je prepuščena stanovalcem samim. Če je že občinska uprava tako energično - NEDEMOKRATIČNO postopala pri preimenovanju naše ulice, pričakujemo tudi tozadevno doslednost pri opravljanju del v ulici in naselju, kot to sledi vsem ostalim ulicam v mestu Domžale. Žal, da ne bivamo na veliki in ugledni VOJKOVI ULICI v glavnem mestu Republike Slovenije v Ljubljani, kjer je ime ulice za tamkajšnjo oblast sprejemljivo, stanovalcem bi odpadla nepotrebna nejevolja, predvsem pa stroški, ki nam jih nihče ne bo povrnil! STANOVALCI Zaspala si mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to želeli smo ti vsi. V SPOMIN Osmega marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je tiho in brez slovesa za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica Kristina Gorjup Kovačeva mama iz Moravč Iskrena hvala vsem, ki se je skupaj z nami spominjate. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame Marije Tomazin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja. Podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za občuteno zapete žalostinke ter za lepo zaigrano »Tišino«. Posebej hvala podjetju Napredek za vso izkazano pozornost in govorniku za lepe besede ob odprtem grobu. Otroci Milena, Marjan in Irena z družinami ZAHVALA Ko nas je v 81. letu zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, svak in stric Ciril Grošelj, st. iz Krtine ste bili z nami in ste sočustvovali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste bili v dneh njegove bolezni in slovesa z nami. Zahvaljujemo se Vam za izrečena sožalja in besede tolažbe, za darovano cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Svoljšaku za skrb in pomoč v njegovi bolezni, Društvu upokojencev ter podjetju TOSAMA za pozornost in spremstvo. Iskrena hvala g. župniku za opravljene pogrebne slovesnosti, govorniku za poslovilne besede od našega dragega očeta ter oktetu TOSAMA za odpete žalostinke. Vsem, ki ste bili z nami, nam kakorkoli pomagali in našega očeta ohranjate v lepem spominu iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Umrl je naš dragi mož, oči, ata, brat in stric Vinko VVeith Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče in darove za cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Zvezi borcev za poslovilne besede, upokojencem in pevcem Zupan. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin na domu in v bolnici. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu in dr. Tonetu Štruklju za cerkveni obred. Vsi njegovi ZAHVALA 8. februarja 1993 nas je v šestinosemde-setem letu starosti za vedno zapustila naša mama, sestra in stara mama Štefka Koderman roj. Ribič, Rudelnova mama z Vrhpolj Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Domžale za vso skrb in nego, g. župniku in pevcem pa za poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni Domžale /lomnik 19 Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Anton Šare z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi! Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje. Srce je dalo vse otrokom, kar je imelo. Niti bilke zase ni poželo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija, tasta in ata Matija Repanška s Homca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za cvetje in izrečeno sožalje. Hvala za darove za homško cerkev, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebju dializnega centra CAPD in diabetološkega oddelka UKC Ljubljana ter osebju Zdravstvenega doma Domžale. Iskrena hvala gospodu župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Prav tako se zahvaljujemo homškim cerkvenim pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala tudi gospodu Vinkotu za vso pomoč in lepo cvetje in homškim gasilcem za zadnje spremstvo in govor. Vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, in za vse, kar ste dragemu možu in atiju dobrega storili, še enkrat iskrena hvala. žena Tončka in sinovi z družinami ZAHVALA Umr! je najin oče Franc Tomelj Urovčev ata iz Mengša Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Zajcu za poslovilni obred, praporščakom Gasilskega društva Mengeš in pevskemu zboru ZVON. Njegova najdražja Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa si odšla v večni dom. V domu našem je praznina, a v srcih bolečina. V SPOMIN i Mineva žalostno leto, odkar je za vedno odšla od nas naša draga mama, babica in prababica Ana Rakef rojena Stopar iz Trzina Vsem, ki ste jo ohranili v spominu in postojite ob njenem grobu - iskrena hvala. Vsi njeni Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in stari ata Franc Budnar z Vrbe Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš prijatelj Dušan Dobrave - Duka Imeli smo te radi, imeli radi tvoje razumevanje in dobroto in naša ljubezen do tebe boza vedno ostala v naših srcih. Ksenija, Klavdija, Barbara, Erika, Ema, Neža, joži, Maja, Darja, Klementina, Katja, Tina, Tanja, Manca, Jasmina, Nataša, Mateja, Bojana, Mateja, Žibi, Vesna, Andreja, Helena, Sabina, Barbara, Brigita, Kos, Mato, Buhi, Sašo, Hribar, Preveč, Smola, Arnuš, Oojčar, Šmelko, Buli, Fleko, Aljoša, Tišlar, Janko, Dominik, Koritnik, Vojc, Aleš, Tomo, Drago, Furlan, Anže, Civič, Liso, Rok ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi ata in dedek Ivan Vrenjak, Bunčkov ata iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Lojzetu Golobu za lepo opravljeni pogrebni obred, dr. Martinu Farkašu in patronažni sestri Miri za skrb in trud. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našega dragega ata. Vsi njegovi ZAHVALA Planine so bile tvoje hrepenenje, planine so vzele ti življenje, planine gledajo na tvoj zadnji dom, bolečino naj lajša domači zvon... Ob boleči izgubi najinega sina Danijela Berganta se zahvaljujeva za sočutne besede, ustna in pisna sožalja, cvetje in vso drugo pomoč vsem sorodnikom, planincem in alpinistom iz Mengša in Domžal, sošolcem iz Osnovne šole Mengeš, sosedom, prijateljem, mladinski veroučni skupini, dijakom, profesorjem in delovni skupnosti SENŠRM Kamnik, reševalcem CRS ter članom delovnih kolektivov Universale Domžale in Lip Radomlje, ki ste najinega Dančija spremili v tako velikem številu na zadnji poti. Še posebej pa hvala za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku Zevniku za sočutno opravljen pogrebni obred in pevcem za poslovilne pesmi ter Franciju Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljiva: mami Angelca in ati Dane Še sonce se je nasmejalo v zahvalo in pozdrav, saj bil si vedno dober, vesel in šega v. ZAHVALA Ob nenadni, mnogo prerani in boleči izgubi našega moža, očeta, dedija in brata Jožeta Pogačarja st. s Prevoj 68, upokojenca Mlinostroja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu MLINOSTROJA za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi praporščakom, g. župniku, g. Kočarju za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti do preranega groba. Vsi domači Nikomur nisem zalega storila, a strašne pretrpela sem bridkosti, o, mož moj, ti mi vsaj oprosti, da sem te v težavah samega pustila. ZAHVALA Prerano nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta Antonija Marinič rojena Marolt iz Nožic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, prispevali z3 svete mase in počastili njen spomin. Lepa hvala sosedom, sorodnikom in znancem za vse podarjeno. Posebna hvala dr. Kokaljevi iz ZD Domžale za izredno skrb pri zdravljenju, dr. Veri Ferlan-Marolt iz Nožic, ki je bila v pomoč ob vsakem času njene bolezni. Iskrena hvala g. župniku iz Homca za lep nagovor pri obredu svete maše in pevcem za žalostinke v cerkvi. Pogrešamo te in se zahvaljujemo vsem, ki skupaj z nami obiskujete njen grob in jo ohranjate v lepem spominu. Hvala ti za vsel Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož in sinova ter brat z družino Zate tudi tema ne bo pretemna, noč bo kakor dan svetila, tema bo zate kakor svetloba. ZAHVALA Ob smrti našega dragega Dušana Dobravca se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vso pomoč. Hvala govornikom, trobentaču za zaigrano Tišino, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mami, oči in brat 7e/o tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Umrl je naš dragi mož, oče, stari oče in stric Stanislav Cerar Opaškarjev oče iz Dobovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Žeje-Trojica, pevcem, govorniku, trobentaču za Tišino in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama Betka Hafner roj. Cerar z Rodice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno še sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi Oktetu bratov Pirnat ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V šestinosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Remšak roj. Pirš iz Domžal Vsem, ki ste ob žalostnem slovesu s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, svečami, denarnim prispevkom ali z drugim namenom počastili njen spomin, iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem ter sodelavkam in sodelavcem delovnih kolektivov za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Alojziju Pajku za pogrebni obred, pevcem mengeškega Zvona za žalostinke in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem skupaj hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame Ivanke Japelj roj. Podbevšek z Rodice, Perkova 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem iz TOKO-LINE za cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Lombarju in sestri Vidi za zdravniško pomoč, župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in praporščakom. Žaluj oci vsi njeni Ameriški distributer v domžalski kinodvorani O nadaljnjem delu ljubljanskih kinematografov in o obisku Ameriške družbe VVaren Bros se je pogovarjala s programsko vodjo g. Tejo Bivic Katarina Karlovšek. Ob obisku predstavnikov Ameriške družbe VVaren Bros v Domžalah je bilo izrečenih nemalo pohval na račun čudovito opremljene domžalske kinod-vorane. Ja predstavniki družbe VVaren Bros so bili sprva zelo presenečeni nad Slovenijo, saj smo bili takrat ravno v naletu prepoznavanja in priznavanja po svetu. Predstavljali so si kotiček z zanemarjenimi ki-nodvoranami, vendar so bili prijetno presenečeni. Imamo zdaleč lepše dvorane ter veliko bolje tehnično opremljene kot drugje v vzhodni Evropi. Največ pozornosti je vsekakor zbudila domžalska kinodvorana, saj je najlepša v Sloveniji tako po tehnični plati kot po opremi. Bomo Domžalčani poleg filma Telesni stražar deležni še kakšne premiere? Seveda, premišljujemo namreč, da bi filme, ki »štar-tajo« samo z eno kopijo, pre-mierno uprizorili v Domžalah. S tem bi Domžalčanom omogočili, da si prvi ogledajo film, saj nestrpno čakajo težko pričakovane filme, ki jih igrajo dalj časa v ljubljanskih kinodvoranah. V lanskem letu smo lahko gledali veliko dobrih filmov. Kateri so dosegali največji uspeh? Najuspešnejši film preteklega leta je KAPITAN KLJUKA, skoraj pa so ga dohiteli OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI (ogledalo si ga je 33.000 gledalcev). Po Sloveniji sta si nabrala zelo veliko gledalcev filma VRNITEV V PLAVO LAGUNO ter Cost-nerjev JFK. Zelo lep odziv je imel tudi film SMRTONOSNO OROŽJE, velik hit in pravo presenečenje pa je bila risanka LEPOTICA IN ZVER. Neverjetno veliko zanimanje je publika pokazala tudi za slovenski film BABICA GRE NA JUG, saj je eden najboljših slovenskih filmov v zadnjih desetih letih. Lahko v kratkem času pričakujemo poleg filma Telesni stražar še kakšen veliki hit na filmskem platnu? Seveda, prihaja namreč film Neoproščeno, ki je dobitnik treh zlatih globusov 1993 in bo zagotovo dobil tudi oskarja za to leto. Okoli velikonočnih praznikov pričakujemo tudi drugi del filma SAM DOMA (Home Epigrami Slovenskim poslancem Poslansko delo ni plačljivo, bolj čast - za delo gre marljivo. Evropa '93? Nekadilci kar zastonj kadijo. Od kadilcev kradejo si dim in hočeš nočeš - z njim naprej živijo. In vendar... ... slovenski prirastek se veča, da v spiskih uradnih je gneča, le-s kužki in mucki je sreča? FRANCE CERAR Morana iz Železne jame Studio 37 iz Ljubljane je 19. oktobra od zjutraj in pozno v noč v Železni jami snemal več kadrov za slovenski film Morana. Na sliki sta Nataša Ralijan v vlogi Morane Ane in Vojko Zidar v vlogi Rada. Urška Hlebec, ki je zadaj, je igrala Vesno. Premiera filma bo v marcu 1993. alone). V njem ima glavno vlogo Macaulav Culkin. Nekateri ljudje se pritožujejo, češ da je vstopnica predraga. Kako kalkulirate ceno vstopnic? Ja, to je tako. Vedno primerjam ceno vstopnice s pivom. Nobeden ne tarna takrat, kadar gre na dve ali tri Delovni čas od 9. do 12. in od 14. do 18. ure FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE VAM IZDELAMO TAKOJ »runde«. Ljudje, ki so si pripravljeni ogledati dober film, ne gledajo ceno vstopnic. Ce primerjamo s pivom ali ham-burgerjem, mislim, da smo še vedno sorazmerno poceni. Ljubljanski kinematografi nudimo gledalcem še posebne ugodnosti. Vsak ponedeljek je namreč cena vstopnic po vseh ljubljanskih kinematografih nižja kar za 30%. Kakšna procedura je potrebna, preden si lahko ogledamo film v kinu in kakšni so stroški? Seveda distributer najprej kupi rabljeno kopijo od »majorja«, ki pa je kvalificirana po številu kopije. Kupi se lahko prva kopija, ki je seveda dražja od druge oz. tretje, itd. Če je kopija nova ali rabljene ni možno dobiti, je distributer prisiljen plačati novo kopijo, ki v tem primeru znaša od 1000 do 1200 dolarjev. Seveda so tu še pravica za prikazovanje, propagandni material, ki ga je treba plačati, prav tako podnaslavlja-nje filma... Vse to predstavlja velik strošek, ki nam razen velikih hitov prinaša minimalen dobiček. Že kar nekaj časa je preteklo, odkar ste v Ljubljani preimenovali kino Sloga v Dvor in s tem spremenili program. Mar je to posledica pritiska javnosti? Ne, tu ni bilo nobenih pritiskov javnosti. Pokazalo se je, da v Ljubljani ni povpraševanja po erotičnih filmih. Kino Dvor je eden najstarejših ki-nodvoran v Ljubljani. Odprt je bil namreč leta 1929 in je tudi arhitektonsko ena najlepših dvoran v Ljubljani. Kino Dvor je sedaj namenjen predvsem premieram filmov lahkotnejšega žanra ter rednim predvajanjem filmov. KATARINA KARLOVŠEK Kino Domžale vas vabi na ogled filmov: 25. 02. 1993 TRENUTEK ČASTI (FINEST HOUR) Ameriški akcijsko avanturistični film. Zanimiv in napet film pripoveduje zgodbo o zalivski vojni, ki je prvič prenesena na filmski trak. V glavni vlogi je zaigral Rob Lovve v režiji Shimona Dotan. 4. 03. 1993 NAPIHNJENCI (HOT SHOTS) Ameriška akcijska komedija Odlična parodija na celo vrsto filmov je krepko začinjena z domiselnimi dialogi. Odlikuje jo tudi do prave mere navita situacijska komika, odlična režija in igralska zasedba. 11. 03. 1993 TELESNI STRAŽAR (BODYGUARD) Ameriški ljubezenski triler PREMIERA Uspešnica, ki v ameriških in evropskih kinodvoranah podira rekorde. Uživali boste v napeti zgodbi o telesnem stražarju, ki je pripravljen tudi s svojim življenjem braniti slavno pevko, ko ji neznanec grozi s smrtjo. Igrata: Kevin Costner in VVhitnev Houston 18. 3. 1993 V POSTELJI Z NEZNANCEM (SLEEPING VVITH AN ENEMY) Psihološki triller z Julijo Roberts v glavni vlogi Z veliko poguma in tveganja mlada žena pobegne od nasilnega moža tako, da zaigra svojo smrt... V KINU NISI NIKOLI SAM 1£ NAPREDEK D 0 M Ž A L i Kupujte v trgovinah Kupec, ki kupuje v Napredkovih trgovinah dobi ob nakupu za vsakih 1.500 SIT kupon za nagradno žrebanje, ki bo 20. marca 1993 ob 10. uri v Domžalah. NAGRADE: osebni avto FIAT PANDA 1000 in deset Napredkovih tort. /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZAIOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69/1, Domžale tel.: 721-320, Marija GUTNIK. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.