Usnjarstvo
TJsnjarstvo ,je uražtelnost, ki živalske kože tako prireduje, da postanejo vlečne (podaine) ter dofgo ne tnorejo segtijiii. Psnje, katero rabimo za črerijfl, škoran, rokavice. hlaee, moSoje, jerniena, kočije, aedla, vojke i, t d. izdelujejo usnjarji iz žiralskih kož. V usnje izdelana koža inora biti močna in podatna, ter ae &me vode propuščati; a kadar se nam6či in posuši, ne sme biti oporna niti trda, tudi kršiti in lomiti 90 ne sme. Usnje so poznali že stari narodi v jutrovih deželah, ter niso iuieli samo teoko ustrojenih kožic, nego tudi razno-barrano usnje. kakor občeznani satijan, kordovan L t d. Pred nekoliko sto-letji so dobivali Kvropljani tako kožo a Azije, a to najpred Tiirki, potlej Busi i. t. d.
Ze damo so Ijudje znali, da izvariue mnogih rastlin kožo tako stegnejo, da potlej Jljč časa ne more segnjiti. AH to fe ni bilo dosti; v takili izvarfnali treba je bilo tudi trdih delov, ki so vse luinjice v koži zamašile, da ni mogla mokiota skozi nje prodirati. Pozneje so našli, da posebno hrastova, brezova, jelova in borova skorja ima vse te lastnosti t sebi, zato tudi praviuio, da so dobra (Sreslovina. Usnjarji, ki s čreslom kože strojijo, zov6 se strojarji (Eothgarber). Po čreslu dobi vsaka koža bolj ali menj rudeCkasto barvo. Strojarji izdelnjejo samo navadao usaje za ^reFljarje in sedjarje. A so še drugi usnjarji, ki sirojijo kožo na jerh (\Veiasgarberei) ins tolščami (Sae-mischgarberei).   Prvi se 2ov6 beicusnjarji (Weissgarber), drugi jerharjl
158
Belonsnjarji strojijo kožo z galtinom (Alann), a jerh&rj em ni treba nitl čreala niti galuna. oni delajo usnjo z raljanjem in tolSčo. Kožo namref str6-jijo najpred v otrobih, potlej jo rečkrat namočijo v olji ali jo pa ter6 z ribjo mastjo; naposled se zvalja in izgladi. PreobiLna tolšča se mme s kacim lugom. Navadno je belousnjar iii jerliar jedna in ista osoba; a usnje. katero izdelujeta, rabijo mošnjičarji, jermenarji in rokavidarji. — Pergamenarji strojijo kožo žu]jaj<5č in terdč jo s kredo, ter jo potlej prodajajo pod imenom pergamena, ki nam služi v pisanje, prevleko na bobnib i. t. d.
Iznied vseh naštetih usDJarjev najznamenitejši so čreslarji, ali kakor jih Davadno imenujmo: strojarji. Oni izdelujejo usnje za vsakovrstae pod-plste, Crevlje in jnhtovino.
Prvo delo pri strojenji kož je to, d& se koža oCistijo vsaie neiSiatoCe na obeh strančh in se jim dlaka sname z lica (Narbenseite).
Pri tem delu se ravnajo strojarji tako-le: Kcže namoiijo najpred v te-kočej vodL Ako ni kacega potoka ali reke blizu, nainočijo jib v nalašč zato pripravljenej kadi, iz katere jih vsaki dan vzamejo, a palico pretolfejo in potlej zopet namočijo. To delo traje dra do tri dni. A kože pri tem dehi ne smejo stati toliko časa v vodi, de bi žačele gnjiti, ker bi jim to bilo na veliko škodo. Potsm se kože ostrnžijo mezdre, mastnih in mesuatih delo?, a to ua panji s pomoiijo strngala. Pri tem opraviln se kože zamakajo v vodo tako dolgo, dokler ni voda pri stmganji popolnoma čista.
Kože se morajo potem oSistiti dlak. Kože, odmerjene za podplate (vo-lOTSke in bivolske kože), se na notranjej straai nasolž s kubinjsko solj6 al tudi z raztoliSenim slanim kamenom, in se potlej zložž na kiip, kjor nasoljene stoje do 10 dni. V tem tfasu začn<S gnjiti in dlaka se leliko s prsti odloči. Doliro je kože po večkrat zračiti, da se ne vžg6 in ne pokvarijo. Tanjše kože se dencjo t hižnlco t. j. v jamo z deskaini obloženo, a tako veliko, da more v njej do flO kož ležati, Nato se kože polij6 z razmoiienim apnom, in dlaka se prav lehko odloči. Namcsto apna jemlj(5 usnjarji tudi tako imenovani ap-neno-žveplendev Todenec (Calcinm sulfhydrat), ki ga doM vplinarnicah pod imenom plinoTega apna (Gaskalk).
Ko se kože v lužnici izlužijo, poUej se jim s strngalom dlake poberf, tudi se pri tej priložnosti očistijo od zunanje povrline kožice (Epidermis), kar je zeli5 potrebno, ker bi drugače nc moglo iireslo kože prodreti in koža bi se ne dala dobro ustrojiti.
Xamesto apna in apn«no-žveplenčevega vodenca rabijo nekateri usnjarji jcčinen na debelo somlet (Gerstenachrott), mešajo ga s toplo vodo in kvasom; kadar ta niešsaniea okisne, namakajo kože vanjo. da se dlaka lehko ostraži. Ta način je zaradi tega boljši. ker se ni bati, da bi koža postala krhka. Kože se denejo najpred v slabo, a potlej še dvakrat posebej v lnofnejšo kvasino.
OHSSene kože se mežejo potlej t posebno z deskaini obloženo jamo, » katerej se polivajo s kvasiiio, narejeno iz debelo somletega ječinena, brezovo skoije ii že rabljenega čresla; a to zategadelj, da se popplnem očistijo apna in se napmi, da jih čreslovina skozi in skozi preSiuiti more. To delo ss bolj pospeSnje, ako se kvasina podgreje. Mnogi strojarji vzemi5 nameato kva-sfae pasje ia golohje iimetk« (Mato); oajlioljSi \xmetki i ta n&uiea so iii-metki od morskib ptic. Pri uajfiiiejSib kožah je treba paziti, da ne ležS predolgo v teh izmetkih, ker bi jii gnjijoei izmetki lehko poškodovali.
188
Poglavitno oprarilo pri usnjsijih, ki izdelnjejo nsnje za podplite in črevlje, je strojenje kož. Pri tcm delu se ravnajo tako-le: Ofiščene kože se najpred namakajo v tekočej vodi tako dolgo, da so jako rahle, potem sn položž 1 6res-lenico (Lolibrahe). Čresleaica je čreslovn&ta tukočiiia, ki se dobi. ako se freslo, to je zmleta hrastova skorja, Siške in ježiee razmoeijo na vodi. Za dva ali tri mesec« se Tzemii kože iz jame ter se na drngo stran položč v hoto iSres-lenico, kar se ponavlja lako dolgo, da jc čreslovina kožo popolnem prepojila Pri debelih kožati traja to opravilo včasih po dve leti. TJsnje je tem boljše, čira počasnejše in popolnejše se je koža navzcla Sreslovine.
V  strojbi na jerh se kožam vzame dlaka z živim apnom,  zaostalo apno se izpere ali se pa odpravi s slabimi kisliuarai.    OSišiSene kože se potera vlože Dajpred v stroj z otrobi (Kleienbeitze), potem sc poldragi dan strojijo v toplej mešanici raztopljenega galtina in kuhinjske sob'.
Kadar sc podplatovina vzame iz Creslenice, treba jo je dobro očistiti fresla, poteni se na kole obesi, da se posuSt Ko je snha. razpoloži 6e po I Ish, pokrije se z deskami in s kamenjem pritisne, da se lepo poraral Potlej si' dobro 8 suhim freslom otare, zopet na kole razobesi, da ae popoinem osnSi, in z lesenimi palicami pretepe.
Ako je nsnje povsod jednake in to aire liarve. potlej je dobro nstrojeno, 5esar sc lahko prepriCamo, ako je z nožem pri kacem kraji zarežemo.
R tenkimi kožami je tadi potem Se muogo dela, ko se vzem6 iz čresienice.
Da usnje lepSe lice dobi, trcba je je s kriSpalcem kriSpati in to na pravej atrani navadno po dvakrat, na mesn&tej straui pa zadostuje sarao  jcdenkrat.
Jnbtovina, posebno ruslta, prav lepo diši, in to po brazovem olji, s katerim se meh^A. To usaje jo posebno aiočno in podatno (vlečno). Jtih-tovina je dvojne vrsM: vudeea in Crna, pa tudi od teh jih je po vcč vrat Juhta ali jnbtovina je bolgarska beseda in znači dvojko. Po navadi namreS po d?e taki koži soisijejo, potem pa rndefic barve med-DJu vlijejo, da se obe koži mdeče pobarvajo.   NajboljSa iuhtovina se dolii na Buskem in Litavakem.
V  novejših časih so Ijndje iznašli tako pripravo za kože. da jih voda ne more premočiti.    V te namen raztopž prožno smolo (Fedsrliarz) v terpen-thiovem ali kamenem olji, ter v tej raztoplini napajajo kožo.
Kordovan se imennje mehko uanje, katero je dobilo ime od mesta Kordove na Španskem, kamor so je ? 11. stoletji Evropljani iz Azije najpred zanesli. Z Deprestanini vpopolnevanjem kordovanskega usnja prišli so Ijndje na safi.jan ali marokansio usnje, ki.je še lopSe in svillejSe od kordovana. — Šagrin (po francosko: Chagrin) je čvrsto, zel6 močno in na licn zruasto nsnje. Perzijani, Turki in Algirci izdehijejo najboljsi Sagrin, a tndi pri nas ga delajo dobro.
Tudi krznarji pripraTljajo kože, a s tem razloekom, dajim ue vzaraejo dlake. Koža z dlako vred se imenuJB kreDO. Za napraTljanje krzna rabijo krznaiji namesto {resla sol in pšeniCne otrobi. a poprej namažejo kože na me8natej strani z maslom, oljem, ali pa s svinjsko inasLjo ter jih v poaebnej baSvi (kadi) z nogami dobro pregazijo.                                                 Lj. T.