tokaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fraaidrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inserate se pl ačaj!
I krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno Inaeriranje primeren popust — Naročnina sa celo leto 8 kmk

za pol leta 4  krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvn »Domovine" v Celju.

Nekoliko premišljevanja o
zadnjih ljubljanskih izgredih.

»Dosedaj sem strogo ločil prave Nemce od
nepravih t. j. nemškutarjev; odkar pa sem bral
povodom ljubljanskih izgredov v nemških listih
nečuvene pamflete o Slovencih, pristudilo se mi
je celo nemško ljudstvo, kojega duševna hrana
je tako ostudno, lažnjivo, do mozga korumpirano
časopisje, v dno srca!“ Tako se je izrazil dobe
sedno te dni višji slovenski uradnik v Gradcu.
Bolj žalostne slave si sirovi »furor teutonicus“
pač ni mogel steči, kakor si jo je zadnji teden.
Iz golega, božjastnega sovraštva do vsega, kar
je slovensko, posebno pa do Ljubljane, izmislilo
si je nemško časopisje kar na lepem najgrozovi
tejša dejstva o »roparskih* ljubljanskih Slovencih
in jih raztrobilo med svet.

Še predno smo graški Slovenci dobili na¬
tančna poročila o demonstracijah, vedeli smo
natančno, koliko resnice je v poročilih graških
večernih listov. Že to se je moralo zdeti vsakemu
sumljivo, da je »Grazer Montagszeitung 4 ' poročala
v obširnih brzojavkah samo o velikem, dostojnem
shodu za Hrvate v »Mestnem domu*, o drugih
dogodkih pa še z besedico ni omenila.
Jasno je kot beli dan, da se dostojni Nemci s
početka še zmenili niso dosti za demonstracije
pred kazino. Vse poznejše huronsko rujovenje o
»krvavih* izgredih so povzročili le nekateri lo¬
povski, histerični hajlovci v Ljubljani, ki se ne
sramujejo rediti svojih trebuhov od slovenskih
grošev. In to je največja sramota za celi nemški
narod, da se je pustilo njegovo takozvano zmer
nejše časopisje zvoditi zanos od takih propalic.
Demonstracije pa — Slovenci!... To sta dva
pojma, ki drug drugega izključujeta. B<5ga mi,
manjka nam pač brvatske  krvi, vsaj nekoliko
krvi junaškega hrvatskega ženstva, kar bi nam
dostikrat zelo, zelo koristilo.

A reveži boječi smo; preveč suženjske krvi
se še pretaka po naših žilah, da bi spregovoril
naš narod kako moško besedo vsaj takrat, ko
se nemški Mihelj naravnost norčuje iz nas. Pisec
teh vrat se je bil enkrat sam prepričal, kako
izgledajo ljubljanske takoimenovane »demonstra-
cije*. Šel je slučajno skozi Zvezdo, ko je ugledal
kake štiri stotine ljudstva stati nasproti kazine.
Menil je sprva, da se gre za kako ovacijo, še le
pozneje so ga prepričali posamezni »bojni klici*
o »demonstraciji*. Preril se je v prve vrste in
tukaj je videl čuden prizor. Nekaj Nemcev, veči¬
noma buršev s tistimi karakterističnimi, topimi,
posirovelimi in izzivajočimi obrazi, stalo je na
verandi s prekrižanimi rokami in se — na ves
glas krohotalo med različnimi psovkami nasproti
stoječemu občinstvu v obraz.

Vprašamo vas, ljubi bralci, kje na celem
božjem svetu bi v takem slučaju ne vzkipela
kri demonstrujočemu ljudstvu in bi ne vdrlo v
kazino ter ne linčalo zasmehovaloev ? (Notabene,
policajev našteli smo samo — deset!!!) A Slo¬
venci so samo stiskali pesti in večjemu še grozili,
Nemci pa so lepo naprej — norce žnjimi brili.
Med celo demonstracijo je bila razbita — čujte
in strmite — ena sama šipa in še ta v Šelen-
burgovin ulicah. Daši se je vsak na prvi pogled
prepričal o nedolžnem značaju demonstracije,

vendar je vlada rekvirirala en cel bataljon pešcev,
ki je prihitel v teku in z nasajenimi bajo¬
neti  na lice mesta. Seveda so tudi takrat
nemški listi pretakali 'krokodilove solze in se
zgražali nad slovenskimi barbari. Kar pa so si
Nemci to pot dovolili laži in zavijanj, to presega
že vse meje.

Psovka, ki nam jo je vrgel v obraz tako
imenovani zmerni (Bog, Ti to vidiš in ne grmiš!)
»liberalni* list „Tagespošta“ v obraz: »Blut-
hunde*,  morala bi pač tudi najbolj zaspanemu
Slovencu odpreti oči. Z narodom, kojega časo¬
pisje rabi tako ostudne izraze, pač ni mogoče
paktirati. Tak narod nas pač ne bo učil
nikdar omike!

Pisec teh vrst ima na razpolago več na¬
tančnih podatkov o zadnjih dogodkih v Ljubljani,
Iz njih lahko vsak izvaja, da demonstrantom še
na misel ni prišlo, da bi uprizorili kake izgrede
proti Nemcem. Del demonstrantov je že šel mimo
kazine, ko se je vlila iz nemškega brloga voda
na neko brvatsko damo in je začel neki častnik
traktirati že itak razburjeno slovensko občinstvo
z različnimi psovkami. Prijazni čitatelj si pač
lahko predstavi v duhu, kaj bi se, postavimo,
zgodilo, ko bi se vršil v Gradcu shod za zati¬
rane (?!?!) ogrske Nemce in bi sa iz »Narodnega
doma* (ko bi ga Slovenci imeli) vlila voda in
cela ploha psovk na demonstrante. Tu bi se
zgodilo pač po Odrešenikovih besedah, da bi
kamen ne ostal na kamnu »Narodnega doma*.
Kaj pa se je pripetilo ljubljanski kazini? Nekaj
šip je bilo pobitih, sicer se pa še las ni skrivil
nobenemu Nemcu. In vendar to dejstvo ni za-
branilo, da bi se ne raznesla širom sveta balada
o strelih iz samopala, Jasno je, da sta se s celo
zadevo hotela okoristiti samo dva faktorja,
ljubljansko nemštvo in pa — vlada. Prvo je že
j davno iskalo prilike, da obudi pri svojih bratcih
1 malo več pozornosti in da pokaže svetu svoje
brezmejno junaštvo, med kakimi zverinami mu
je vztrajati; vlada pa je hlastnila z vidnim za-
dovljstvom po lepi priliki, da prežene neslovan¬
skim in posebno nemškim klerikalcem stopiti
v kako akcijo za Hrvate in zoper Ogre. Kako
vnebovpijočo krivico so nam vlada in Nemci
storili radi ljubljanskih dogodkov, pa sprevidimo
posebno eklatantno iz nastopnih dveh dejstev,
katere je treba v večni spomin pribiti.

Najodličnejša ljubljanska lista »Slovenski
Narod* in »Slovenec* sta takoj drugi dan po
demonstracijah ožigosala izgrede; župan Hribar
in jugoslovanski poslanci so dali celo v preveč
krepkih  izrazih najsijajnejše zadoščenje Nem
cem, a vse to ni zadržalo ostudnih izbruhih nem¬
škega fanatizma. Kedaj ste še čuli, častiti bralci,
da je obžaloval kak nemški župan izgrede nem¬
ških barab ali celo dal zadoščenje napadenim
Slovanom? Ko so Nemci na Dunaju roparsko z
bombami  razstrelili češki narodni dom v zrak,
kako zadoščenje so dobili takrat Čehi ? Kedaj so
dobili celjski Slovenci zadoščenje za večne inzulte
celjske mularije?

Drugi dokaz peklenske hudobnosti nemške
pa je, da tedaj, ko je sodnijska preiskava dognala
da se sploh ni streljalo pred kazino z
revolverji,  nobeden tistih nemških listov, ki
so ravno radi te bajke tako opsovali in osramotili
slovenski narod pred vsem svetom, nima poguma,

da bi priznal, da nam je prizadejal krivico! Pfuj
tisočkrat pfuj, žalostno nemško junaštvo. — Da
tudi gospod ministrski predsednik dosedaj še ni
preklical javno v parlamentu svoje trditve o
revolverskem atentatu, o tem pa naj naši državni
poslanci malo premišljujejo.

H koncu si usojamo prav ponižno še nekaj
omeniti. Ko smo brali v slov. časopisih, kako
ostro je župan Hribar obsojal demonstracije, bili
smo nekoliko — osupnjeni. Besede njegove so
se nam na vsak način zdele preveč trde, posebno
ko sta »Slovenski Narod* in »Slovenec* takoj v
prvi številki jasno izjavila, zakaj  so se sploh
vršili izgredi (in povoda je bilo, kakor smo videli,
dovolj).  Tudi smo imeli takoj občutek, da ne
bo imela ta satisfakcija dosti uspeha, in res se
nismo varali.

Ravno tako se je v izjavi jugoslovanskih
poslancev veliko preveč hvale pokadilo nemškim
simpatijam do Hrvatov. Samo »Tagespoštine*
članke o hrvatskih razmerah naj kdo pazljivo
prebere, pa bode našel preklicano malo simpatij
do naših bratov. Da, včasih se naravnost zgra¬
žajo nekateri dopisuni nad divjim značajem
hrvatskega naroda. — Podobno pisarjenje čitamo
o — balkanskih razmerah. V podlistkih se slika
z živimi bojami neznosno stanje Bolgarov v Ma-
cedoniji, v političnih člankih pa se ostudno za¬
bavlja o slovanskih »roparjih*, češ, da more in
preganjajo nedolžne (?) Turke.

»Die wahre Liebe ist das nicht,* b’ lahko
torej vzkliknili, ako čitamo, da zabavlja kak
nemški list o Madžarih in simpatizuje na videz z
Hrvati.

Pred kakim dobrim letom, ko Ma¬
džari še niso stopali ogrskim Nemcem
trdo na prste in ko so jih naši Nemci
še povzdigovali kot »vitežki narod* v
deveta nebesa, ne smeli bipričakovati
niti iskrice nemškega sočutja do hr¬
vatskega naroda!

Prave simpatije v najbolj žalostnih urah
bratskega našega naroda našli smo le v kleri¬
kalnih nemških vrstah. Bodimo tako odkritosrčni
in priznajmo to! Kar je res, je res! Posebno
graški »Volksblatt* se je z vnemo zavzel za
Hrvate. On je edini list v Gradcu, ki je imel
pogum, da je pokazal ljubljanske izgrede svojim
čitateljem v pravi,  torej v povsem drugi luči,
kakor sta jih pa lažnjiva kljukca »Tagespošta*
in »Tagblatt*. Vsa čast in priznanje mu!
_

Celjske in štajarske novice.

(Zahvala.) Blagega g. pisatelja »Podlistka*
v št. 43 »Domovine* z dne 5. julija t. L, v ka¬
terem me tako visoko, a nezasluženo proslavlja,
kakor tudi vse p. n. čč. gospode, duhovnega in
svetnega stanu, večinoma bivše moje učence, ki
so mi, bodisi osebno, bodisi pismeno k moji
sedemdesetletnici častitali, presrčno zahvaljujem,
in ker mi za toliko izkazano ljubeznjivost in
prijaznost ni mogoče kakšno druge usluge storiti,
jim tim potom obetam, se njih vsaj v svojih
molitvah goreče spominjati in vse dobro želeti.
Vsem torej presrčna, gorka zahvala!

Ivan Krušič,  šolski svetnik.

(Župana imamo!) Imamo ga Celjani župana,
izvoljenega po vseh božjih in človeških postavah

264

z vsemi 22 glasovi mestnih očetov. Živio župani
Živio Julče Rakusch! Joj, kako smo se razveselili,
da zasede županski stolček v Celju naš stari in
dobri prijatelj, gospod Rakuž, ker smo prepričani,
da nam bo slej kakor prej ostal najmočnejša
opora v našem boju za Slovenstvo našega južno-
štajarskega središča, staroslavnega Celja. Že samo
ime Rakuš nas elektrizira, ker popolnoma dobro
vemo, da bo naš gospod župan, svest svojemu
imenu, oskrbel, da bo šlo z nemštvom v Celju
rakovo pot in da ga končno ne bo ostalo niti
za gnjido. In to nas navdaja z veseljem in sicer
še mnogo večjim nego naše cenjene nemške in
nemčurske someščane, ki so priredili prošlo so¬
boto novoizvoljenemu županu sijajno podoknico
s sodelovanjem slavne »godbe celjske musikalnega
društva". Nebo sicer ni bilo ravno milo vasoval
cem, kajti pralo jih je, da so bili mokri do kože,
ali vzdržali so junaško udarce usode. O sijaju
trdijo ljudje, ki so gledali »bakljado", da je bil
jako klavrn, še celo klavrnejši, kakor ista godba,
tako da je bilo smatrati celo uprizoritev za
slabo uspelo „mačnico“- Da ni bilo gospodom
aranžerjem na razpolago nekoliko glav znane
poulične molarije, ki je na dano znamenje zatu
lila svoj »heul“, bi bila celo »mačnica" žalostno
pogorela. Radovedni smo, koliko sodčkov piva
se je moralo plačati, da se je oprala ta blamaža.
Pa naj že bo kakor hoče, samo da imamo žu¬
pana. To je glavna stvar, blamaža je le postranska.
To nam bo potrdil gosp. Julče Rakusch gotovo
sam, ker je imel že večkrat priliko in jo bo v
bodoče še mnogokrat imel, da se je in bo sam
pri sebi prepričal o tem dejstvu. Celjski Slovenci
mu bomo kaj radi pomagali, da se mu vsledtega
županski stolček preveč ne ogreje.

(Poročila nemških časopisovjjin slovenska
javnost.) Že večkrat smo povdarjali, da na svetu
ni lažnjivejšega časopisja nego je avstrijsko
nemško časopisje, zlasti na Štajarskem. Sicer s
tem nismo povedali nič neznanega. Vendar se
nam zdi potrebno to ponovno omeniti. Kaj so
nemški listi napravili iz borih ljubljanskih »iz¬
gredov" ! Ali pa, kar se tiče zadnjega ljudskega
shoda v Celju ! Bilo bi res premalo okusno to,
četudi v še tako kratkih podatkih, tu ponavljati.
Mesto 5000 zborovalcev videli so nemški poro¬
čevalci 200 hlapcev itd. itd. Toliko tako debelih
laži natvezli ste »Deutsche Wacbt“ in »Tages-
post“ pač menda še malokdaj svojim sebe vred¬
nim naročnikom nego baš ob priliki tega veli¬
kanskega slovenskega shoda. Če bi mi ne bili
pravočasno vsega primernega ukrenili, prešla bi
bila ta poročila tudi v dunajske in morebiti
celo v Slovanom pravične liste. Toda ne boš,
Janez ! Poskrbeli smo, da so že eno uro po shodu
imeli vsi dunajski dnevniki in za cesarja tudi
kabinetna pisarna resnična in zanesljiva poročila
o resničnem značaju in izidu našega veličast¬
nega shoda. To je pa — notabene — merodajno
in v bodoče tako postopanje ob vseh prireditvah
priporočamo. Pa stvar je imela pri naših nem¬
ških tepcih še eno ost. Kakor je lopov sploh
ves besen, če se mu lopovstvo ni posrečilo, tako
naši Nemci. Besni so od jeze in bljujejo žveplo
na dunajske dnevnike, da so verjeli nam in niso
posneli lažnjivih poročil naših Nemčkov! Pa po
toči je zastonj zvoniti! — Pa še nekaj drugega!
Nikjer nemška lažnjiva poročila ne najdejo toliko
posluha nego pri Slovencih samih, celo v našem
časopisju. V Škofji vasi pri Celju je bilo izvo¬
ljenih nedavno izmed 24 od celjskega vodstva
narodne stranke postavljenih kandidatov 23 za
občinske odbornike, samo eden kandidat je vsled
osebne mržnje s strani volilcev ostal v manjšini,
ki je bil s pomočjo nasprotnikov kot 24 odbor
nik izvoljen ni nemčur in mi o njem opravičeno
upamo, da bode postopal kot Slovenec. Pa
nemška »vahta" se je zlagala, da smo propadli
v dveh razredih in slovenski listi so po nji to
lažnjivo poročilo posneli, ne da bi čakali izida
našega lista! Ne bodite vendar klepetulje in ne
zanašajte rezignacije in potrtosti v naše občin¬
stvo brez potrebe. Nemškim listom se kratko-
malo danes ne more verjeti — nič-

(Velikonemški plevel), Bismarkovo naj¬
ljubše cvetje, je tudi letos pognal v taki mno¬
žini, da ga naši okoliški kmetje skoraj ne morejo
zatreti. Naj ga pulijo in trgajo, kolikor je le
mogoče, ali plevel ostane plevel in zopet požene.

Ali nekaj dobrega pa ima vendar ta nebodiga
treba. Ako gre človek ob nedeljah dopoldne po
celjskem glavnem trgu, vidi naše vrle o o i  e
ženice, da imajo vse svoje koše in koške po ne
tega plevela; pa ne morda kar tako nalašč,
temveč plevel je postal v zadnjem času stvar,
ki donaša našemu kmetu marsikak vinarček.
Naši velikonemci se sploh ne morejo misliti brez
plavic in jih kupujejo kar cele šope. Reči mo¬
ramo, da nas to jako veseli, in če bi ne bil ta
plevel žitu škodljiv, bi prosili Boga, da bi ga
pustil rasti v še mnogo večjem številu, da bi
naš kmet zaslužil še kak vinarček več kakor
dosedaj. Tudi celjskim »Nemcem" privoščimo
ta plevel iz vsega srca in bi jim samo še želeli,
da bi jim rastel iz njihovih možgan, da bi ga
jim ne bilo treba kupovati pri slovenskih okoli¬
čanih Posebno bi pa to želeli g. celjskemu »re
darju" Gračnarju, ki je gotovo svoj čas, ko v
Planini še ni vedel, da je »Nemec", ta plevel
smatral za plevel ne pa za vsenemško znamenje.
Zato naj nam pa tudi dovoli prav ponižno vpra¬
šanje ali se strinja plavica z osebo »nepristran¬
skega redarja" ? Morda bomo odslej spoznavali
»šaržo" celjskih gospodov »redarjev" po številu
plavic, ki jih bodo nosili. — Ravnotako vpra
šamo najvljudneje gospoda trgovca Jakowitscha,
ali se strinja z njegovimi trgovskimi nazori, da
njegovi uslužbenci, pomočniki ali vajenci, izzi¬
vajo slovenske kupovalce, od katerih živi nje¬
gova trgovina, s plavicami. S slovenskimi rekla¬
mami in gladkim jezikom, ki z odjemalci brblja
izključno slovenski, pač znate vabiti slovensko
ljudstvo k sebi, da vam pušča svoje novce,
obenem ga pa izzivate s svojim vsenemškim
plevelom! Dovolite, da jako dvomimo o vaši do¬
slednosti. Sicer nam je pa jako všeč, da kažejo
celjski nemški in nemčurski trgovci tako očitno
svoje protislovensko prepričanje — posledice ne
bodo izostale.

(Plesni tečaj.) Akademični plesni učitelj,
gosp. Alfonso Cilenti nam vljudno naznanja, da
bodo odslej plesne vaje vsak ponedeljek in če¬
trtek od 8. do 10. ure zvečer v mali dvorani
»Narodnega doma". Abonement znaša za osebo
12 kron. G. Cilenti je priznan mojster v svoji
stroki in zato želimo, da bi se njegovega ples¬
nega tečaja udeležilo čim večje število naših
cenjenih gospic in gospodov. G. Cilenti je Italijan,
pa je slovenščine toliko zmožen, da se bo vršil
pouk v slovenskem jeziku.

(Nemourska sirovost.) Prijatelj našega lista
nam je poslal pismo, ki ga je nekdo izgubil.
Sicer ne vemo, ali bo onemu nemčurskemu si-
rovežu samemu ljubo, da priobčimo njegov duševni
umotvor, ali značilen je za hvalisano nemško
moralo v toliki meri, da ga priobčimo v celoti.
Pismo se glasi: »Ich wiel die Uhr nicht veil sie
nicht Kehn wil, und auch veil Sie nicht 'Wort
balten Si sagen das gostet die Uhr nur 2 f 60 h
und ich muste žalen 3 K 69 hi ven die Uhr
gehen mochte behalden Sie, veil Sie aber nicht
get, vil Sie aber nicht haben. Ignatz Kotzbeck
Grundbesizer in Samarko. ich wil gelt zuiiig

haben. Lek mich in.Uhr und du alles zam

ist viihr nichts."Pismo je na razpolago v našem
uredništvu.

(Slovenjigradec.) Pojasnilo.  Koj po ne¬
sreči požara dne 10. velikega travna t. I. sestavil
se je v pričo Nj. ekscelence gospoda c. kr. na¬
mestnika grofa Claryja - Aldringen pomožni odbor,
kateremu se je izročilo skrbeti, da se pogoreli
del mesta na novo sezida, pa tudi, da razdeli
vse darove bodisi v denarju, v naturalijah ali v
obleki med pogorelce, Udje tega pomožnega od¬
bora so gg.: Anton Čapek, c. kr. okrajni glavar
kot presednik, Anton Jazbec, mestni župnik
Franc Pototschnig, župan, ter odborniki mestne
občine Slovenjigradec August Giiather, ing Hen
rik Pototschnig, Karol Rebul in dr. Maks Kiese-
wetter. Ta pomožni odbor je pri vsaki priliki
nepristransko postopal, pred vsem pa  ni delal
razlike med Nemci in Slovenci. Pomožni odbor
bode tudi zanaprej popolnoma nepristransko po¬
stopal in prosi občinstvo, da še nadalje prispeva
z darovi za uboge pogorelce, brez ozira na narod¬
nost taistih. u

(Mariborsko porotno sodišče) Včeraj so
p r j mariborskem okrožnem sodišču

Lovro Belec zaradi zlorabe uradne oblasti i ft
radi goljufije; Janez Slaček m Jože Breznik,
posilstvo in goljufija; Franc Urh uboj;; Alfr*
Mozes, goljufija; Janez Makotter, uboj; A eks an .
der Šenk in Ana Jelovšek, požig; Jože Šalamun,

(Potresni sunek) se je čutil v soboto, dn e
6. t. m. ob 6 uri zvečer pri Sv. Barbari niže
Maribora. Smer potresa je bila od jugozahoda
proti severuvzhodu. Kupice na mizi so žvenke-
tale in ena se je v zgornji smeri prevrnila.

(Vinska letina) letos ne bo. Slovenske go-
rice so zelo trpele hude zime, katera jim j« oro-
pala vse potiče, šparone in mnogo reznikov, po .
sebno je trpel šipon, rivšek, rjavina in črnina
vsa, med tem ko je vsa žlahtni na in burgund-
čeve vrste z zelenčičem (silvaner) nepoškodovan,
vsled tega zelo poln. Le-te vrste nas rešijo slabe
vinske letine. Pri Sv. Barbari niže Maribora so
letos mnogo rovtali in cepljence sadili, ki so jih
dobili po deželnem odboru zastonj. Ti trsi letos
krasno rastejo. Za tako skrb bomo hvaležni
višjim oblastvom.

(Spored čebelarskega tečaja) dne 28. in
29. junija t. 1. pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
Predvečer 27. junija: Sprejem udeležencev iz
daljave došlih, v gostilni g. Tom Toš-a tik cerkve.
28. junija. Predpoldne: Od 8,—10. ure predavanje
v šoli; od 10—12. ure razkazovanje dejansko in
v besedi na čebelnem stališču g. J. Matjašič-a.
Popoldne: Od 2,-4. ure predavanje; od 4.-6,
ure praktično razkazovanje na čebelnem stališču
prireditelja. 29. junija. Predpoldne: Od 8.—10,
ure predavanje; od 10.—12. ure čebelarska opra¬
vila na Čebelnem stališču g. Jož. Jurančič-a.
Popoldne: Od 2 — 3. ure znanstvena razprava:
»Napačni nazori in krivi nauki na polju čebe¬
larstva" ; od 3.—4 ure zborovanje in posveto¬
vanje glede čebelarske organizacije za Spodnje
Štajarsko. H koncu zabavni večer z blagovoljnim
sodelovanjem vrlega domačega pevskega zbora.
Opomba:  Povodom prihranitve mnogih nepo¬
trebnih odgovorov: Udeležbo treba le naznaniti,
ne pa za sprejem prositi, in odgovora čakat i,
kajti pristop je vsakemu prost. Nujno se prosi,
da vsakdo naznani udeležbo prireditelju do 20.
junija t. 1., da se zamore preskrbeti pripraven
prostor in sploh vse potrebno ukreniti. Pri Sv.
Andražu je ta čas samo ena sv. maša in sicer
zjutraj ob 6. uri zjutraj; bolj oddalji ni udele¬
ženci naj pridejo torej že na predvečer, da tečaj
ne bo v verski dolžnosti nikogar oviral. Najbliž-
nja železnična postaja je Ptuj, od koder je še
blizu 3 ure peš hoda, sicer po prav dobri cesti;
razun tega je vsakdanja zveza vozne pošte iz
Ptuja ob 1. uri popoldne. Kakor že dosedaj ka¬
žejo oglasi, bodo zastopani čebelarji iz vseh
krajev Slov. Štajarske; vsi tedaj, tudi že stareji
in skušeni čebelarji, kojim je napredek in povz-
diga slovenske čebeloreje na srcu, pridite radi
— vsaj 29. junija — se posvetovat o važnih za¬
devah naše čebeloreje; začetniki pa in manj
vešči čebelarji, zlasti iz onih krajev, kjer je še
čebeloreja na bolj nizki stopinji, pridite pogledat,
kako se čebelari po novejšem načinu in z boljšim
uspehom, ter nabirat znanost v tej že od naj¬
starejših časov tako priljubljeni panogi kmetijstva!

Na veselo svidenje! Jan. Jurančič.

(Hrvatska tragedkinja gospa Matilda
Teodorovičeva) bo hodeč po slovenskih mestih
s svojim sinom Ljudevitom,  bivala še tri
mesece v naših pokrajinah. Popolnoma iz last¬
nega nagiba je družbi sv. C rila in Metoda v
Ljubljani odmerila četrtinko čistega dohodka od
vsakega deklamatorskega večera. In res nam je
vročila iz Ljubljane — kjer je deklamovala 23.
majnika — 20 K; iz Kranja 6 K ter iz Loke
17 K Udeležba je bila semtertje tako mlačna,
da smo se — odkrito povemo — branili spre¬
jeti odmenjenega daru. — Ge je pa tragedkinja
bratskega nam naroda tako veledušna, bodite
rojaki — prosimo Vas — veledušni tudi Vi tako,
da številneje posečate njena in sinova na vrhuncu
umetnosti stoječa deklamovanja.

se začele

porotne obravnave. Obtoženi so Matevž p£h

in

Društveno gibanje.

bnioo^ a ^^°i Da Za ^ av ni učiteljsk
ko,ega priredi učiteljstvo iz Žalca in bli

dne 13. rožnika t. 1. v  dvorani Haua

265

jeve gostilne v Žalcu s sledečim sporedom:

I. dr. Gojmir Krek: Idila, — mešani zbor. 2. Do-
nizetti: Regimentstochter, — za glasovir in gosli.

3. Braga: Pesem angeljev, — alt-solo s sprem-
ljevanjem na glasovirju in gosli. 4. D Jenko: Na
tujih tleh, — ženski dvospev s spremljevanjem
na glasovirju. 5. Bellini: La Sonnambula, — še-
steroročno za glasovir. 6. Deklamacija. 7. J. Aljaž:
Zaostali ptič, — mešan zbor. Začetek ob 8. uri
zvečer. Vstop prost. Na zabavni učiteljski večer
se vabijo vse p. n. tovarišice in tovariši, kakor
tudi vsi prijatelji učiteljev in šole.

(Občno zborovanje) moške in ženske po¬
družnice sv. Cirila in Metoda v Celju se bo vršilo
v sredo dne 10. junija ob 9. uri zvečer v gostil¬
niških prostorih »Narodnega doma“. Na mnogo-
brojno udeležbo vabi odbor.

(Bralno društvo na Dobrni pri Celju) na¬
znanja vsem svojim prijateljem in dobrotnikom,
da se vrši v nedeljo, 14. junija popoldne ob pol

4. uri prvi redni občni zbor »dekliške zveze"
bralnega društva. Na sporedu je petje, poročilo
»zveze", slavnostni govor in gledališka igra
»Lurška pastarica". Vstopnina 10 kr., sedeži I. in

II. vrsta 30 kr., ostale vrste 20 kr, Ker je čisti

dohodek namenjen za društveno zastavo, se pro¬
stovoljni doneski hvaležno sprejmejo. K številni
udeležbi vabi odbor,

Druge slovenske novice.

(Turnarska slavnost v Ljubljani) je doži¬
vela popolen polom. Kakor smo že poročali, je
bilo tujim turnarčkom prepovedano nastopiti v
društveni obleki, samo domači ljubljanski so jo
smeli nositi. Cela komedija, kolikor je je bilo, se
je vršila med štirimi stenami ljubljanskega gle
dališča in kazine. Kaj se je vse tamkaj godilo,
nam še ni znano, pač pa lahko poročamo o zli
sreči, ki je spremljala zbrane turnarčke na ka¬
zinski vrt. Gospodki so namreč mislili, da so
nekje v rajhu in izobesili celo neko plahto, ka¬
tero so seveda smatrali za svojo zastavo. Ta
zastava je bila žal črno-rdeče-rumena. Pozabili
so pa, da te barve jako škodljivo delujejo na
očesne živce prebivalstva slovenske stolice, ki se
je zbralo v »Zvezdi", da prisostvuje od daleč
turnarskim komedijam. Ljudstvo je začelo žviž¬
gati in ni bilo dolgo, kar se je na povelje župana
Hribarja spravila ona nemška cunja tja, odkoder
je prišla in žnjo vred vse ostale, kolikor jih je
viselo po vrtu. Pač je moralo krvaveti nemško
srce nemških gospodkov, ko so snemali pruske
'barve in verjamemo jim, da so prisegli grozno
prisego, da ne bodo več prišli v Ljubljano žalit
očesnih živcev slovenskega ljudstva. Ako bi ne
bili turnarji na ta način izzivali mirnega ljub¬
ljanskega prebivelstva, bi niti omenjenih žvižgov
ne bilo, ker je Ijustvo ta onemogli pojav ljub
ljanskega prehivalstva naravnost preziralo. Nemci
so sicer pričakovali bogve kaj vsega, in lahko
rečemo, tudi želeli, samo da bi mogli razbobnati
po svetu, kakšni tolovaji so Slovenci, ali Ljub
ljančani jim niso privoščili niti tega nedolžnega
veselja. Naj jim jeza zato dobro tekne!

(Kranjski deželni šolski svet) ni čisto nič
boljši, kakor naš štajarski. Gospodje v Ljubljani
so vredni svojih kolegov v Gradcu. Na ljub¬
ljanski realki, ki je še vedno popolnoma nemška,
je razpisano profesorsko mesto. Za to mesto je
prosil prav dobro kvalificiran Slovenec, ali de¬
želni šolski svet je njegovo prošnjo prezrl in
predlagal nekega Mandelna, pristnega Nemca iz
Moravskih Prosnic, ki ne razume niti besedice
slovenski in je poleg tega hrom na levi strani
in tako kratkoviden, da skoro nič ne vidi. Ljub¬
ljanska realka je menda nekaka hiralnica za
nemške profesorje. Lahko si tudi predstavljamo
pouk pri hromem in slepem profesorju. Ali de¬
želni šolski svet je predlagal Mandelna, ker je
— Nemec. Pri nas na Štajarskem bi se ne ču¬
dili ravno preveč radi kaj takega, ali da je to
na Kranjskem mogoče . .! Kolikor je nam znano
je tudi nekaj slovenskih prvakov v kranjskem
deželnem šolskem svetu, Ali morda ne ? — ?

(Za Prešernov spomenik) Ljubljanske
dame so sestavile odbor, ki bo sporazumno s to
zadevnim moškim odborom uprizoril dne 5. julija
v ljubljanski »Zvezdi" ljudsko veselico v tako
obširnem slogu, kakor je še ni bilo v Ljubljani.

Cela „Zvezda“ se bo izpremenila v zabavišče.
Čisti dohodek vesekce je namenjen za Prešernov
spomenik.

(Zveza slov. pevskih društev.) Osnoval-
nemu odboru v Ljubljani je naznanilo 12 pevskih
društev svoj pristop k »Zvezi". Ustanovna skup¬
ščina se bo vršila dne 5. julija v Ljubljani.

(Slovensko trgovsko društvo »Merkur"
v Ljubljani) je sklenilo za svoje člane urediti
ter z novimi knjigami popolniti svojo knjižnico.
Ker je po mnenju odborovem mnogo trgovcev
in drugih prijateljev društva, kateri imajo knjige,
katere nimajo za nje več posebne vrednosti,
usoja si podpisani odbor računajoč na naklonje¬
nost slavnega občinstva našemu društvu, tem
potom udano poprositi vse prijatelje društva,
da nam take knjige darovati blagovolijo. S to
požrtvovalnostjo ne bodete samo našemu društvu
pokazali naklonjenosti, marveč ste tudi lahko
prepričani, da bodete s tem storili mnogo za
izobrazbo trgovskega stanu, kajti že sedaj, ko
imamo bore malo knjig na razpolago, je povpra¬
ševanje po njih neverjetno veliko. Darovane
knjige naj se blagovolijo vpošiljati v »Narodni
dom“, v društveno pisarno, oziroma naj se blago¬
voli društvo obvestiti, da po nje pošlje. — Potom
društvene posredovalnice se iščejo od strani gg.
trgovcev naslednje moči v nameščenje: 2 po¬
močnika manufakt. stroke, 2 pomočnika špec.
stroke, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik
želez, stroke, dva kontorista in 2 blagajničarki.
Od strani nastavljencev iščejo naslednji službe:

| 5 pomočnikov špec. stroke, 4 pomočniki manuf.
stroke, 3 pomočniki špec. & manuf. stroke, 2 po¬
močnika špec. & želez, stroke, 1 pomočnik me¬
šane stroke, 2 kontorista in 1 blagajničarka.

(„Nar. čitalnica" in »Postojinski »Sokol")
razvijeta dne 14. junija svoji zastavi. Spored
slavnosti je jako zanimiv. Velik del veselice se
bo vršil v postojinski jami, kjer bi se tudi v
slučaju neugodnega vremena razvili zastavi.

(Koroške novice.) Dne 2. t. m. je šla po
noči večja družba čez dravski most v Beljaku.
Neki Gaternik je hotel iti čez most po obokih
nad mostom, pa je izgubil ravnotežje in tako
padel na železje, da je obležal mrtev. — V
Kernovi pivovarni v Beljaku se je odtrgala de¬
lavcu Po3ingerju neka veriga; padel je deset
metrov globoko, nanj pa več sodov piva, da je
nato kmalu umrl. — Pri Sv. Magdaleni pod Be¬
ljakom so našli v Dravi 39 letnega agenta Jilga
iz Moravskega. Ni še dognano ali se je ponesre¬
čil, ali se pa sam hotel umoriti. — Slovenska
posojilnica v Glinjah je kupila Poschingerjevo
gostilno v Borovljah za 23.000 kron in otvori
tamkaj svojo podružnico in „Narodni dom" —
prvi na Koroškem.

(Gorica za Hrvate) Goriški Slovenci so
sklicali dva shoda obenem, na katerih naj bi se
protestiralo proti dogodkom na Hrvatskem. Na-
I dejali smo se, da bo vsaj želja, da se izraži našim
I krvnim bratom sočutje v njihovi nesreči, zdru
j žila ves slovenski narod, ako tudi samo za kra¬
tek čas, v nekdanji slogi, ali zmotili  smo  se.
Na Goriškem je žalostni razpor med slovenskim
narodom tako hud, da se niti sedaj ni dal po¬
ravnati, ker — niso hoteli.

(Pri Sv. Ivanu v Trstu) je bila prošlo ne¬
deljo slavnost otvoritve »Narodnega doma", s
katero je bila v zvezi velika ljudska veselica.
Sv. Ivan je prva trdnjava tržaških Slovencev,
katerim iz dna srca častitamo na veselem do¬
godku. Da bi se le že kmalu otvoril »Narodni
dom" v Trstu samem.

Dopisi.

„Naprej“, slov. izobraževalno in zabavno
društvo v Gradcu ima lepe zasluge za razvoj
društvenega življenja med graškimi Slovenci.
Čitalnica, v kateri so društvenikom na razpo¬
lago vsi slovenski in mnogo drugih časnikov,
je jako pripravna za izobraževanje vsakega po¬
sameznika. Knjižnica, ki se je ravnokar prav
lepo uredila, obsega mnogo dobrih in poučnih
knjig. In ne samo to, da ponuja društvenikom
po časnikih in knjigah priliko poglobiti svojo
izobrazbo, jasno izčrtati svoje prepričanje, tudi
za zabavo skrbi društvo v prav veliki meri in
z veliko požrtvovalnostjo. Dne 24. majnika 1903

smo spet imeli priliko se pod okriljem tega
društva prav prijetno zabavati. Koncert, ki ga
je priredilo društvo tokrat, je bil eden najboljših,
kar jih je imelo. Nismo se mogli dovolj nadiviti
tamburaškemu zboru, ki je svojo nalogo rešil
gotovo prav častno. Točke, ki so nam jih nudili
tamburaši, so bile zvečine težke in še za vajene
igralce nudijo težkoče. Tembolj smo se morali
čuditi dovršenosti, s kojo so proizvajali društveni
tamburaši te točke. Že pri »Koračnici Zvonimira"
so želi burno priznanje. »Venec slovenskih pesmi",
dolga in precej težka kompozicija, je šla od za¬
četka do konca lepo in precizno in je zaslužila
odobravanje, ki je bilo vsestransko. Tudi »Sretan
imendan" ter »Hrvaticam” nista zaostali glede
lepote. Ko pa so nam tamburaši zasvirali venec
hrvatskih pesmi z mogočnim, srce osobito v
današnjih časih povzdigajočim »Uboj",  ni bilo
navdušenja ne konca ne kraja. Ploskanje ni
nehalo, klici »Živela Hrvatska!" in »Doli z
Madžari!" so odmevali po dvorani — in nato
je mogočen pevski zbor zapel isto pesem »Uboj*.
Globoki vtis te veličastne pesmi je nedvojben.

Čast vrlemu vodji tamburaškega zbora, g.
Petru Veseliču. Za svoj obilni trud je žel zaslu¬
ženo pohvalo.

Pevske točke gotovo niso zaostale za tam-
buraškimi. »Šopek narodnih pesmi" je pel dru¬
štveni pevski zbor, kolikor je bilo to v kratkem
mogoče doseči, z nenavadno dovršenostjo. Isto-
tako so ugajale „0 mraku" ter »Zadovoljni
Kranjec". Čveterospev mladega glasbenika in
sedanjega pevovodje g. Fašaleka. pesem »Leži.
leži" je žela obilo priznanja. Upati je, da se
pevski zbor pomnoži in da nastopi pri prihodnjih
koncertih z novimi lepimi pevskimi točkami,
saj zmožnosti in volje sedanjemu pevovodji ne
manjka.

Omeniti še imam točko »Ptičica* kojo je
izvajal na braču g. jur. Krek in ga je spremljal
na glasovirju g. jur. KI. Vobič. Bila je ena naj¬
lepših točk. Priznati treba g, Kreku veliko iz¬
urjenost v sviranju, fino čustvovanje, koje zna
prenesti i na slušalca. Tudi spremljevanje se je
čulo jako lepo.

Iz kratkega poročila je pač razvidno, da
društvo »Naprej" nudi svojim članom res ple¬
menite in dobre zabave. Hvalevredno je, da
podpirajo društvo tukajšnji akademiki »Trigla-
vani", in le želeti je, da bi se godilo to v še
večji meri. Ne smem pozabiti tudi omeniti go¬
spodičen Primožičevih, koji ste pri tamburaškem
zboru izvrstni moči.

Društvo naj dela čast svojemu imenu.
Vedno naprej! Vedno več graških Slovencev naj
jemlje pod svoje okrilje, bodisi iz višjih bodisi
iz nižjih krogov, naj ne pozna nobenega raz¬
ločka. Postane naj središče graškega slovenstva
in njega društvenega življenja Še bolj, kakor je
bilo dozdaj. V mestu, kjer biva toliko Slovencev,
moralo bi imeti društvo nad 200 članov. Neu
morni agitaciji bode to gotovo uspelo, Marsika¬
teri Slovenec se bode na ta način obvaroval
in ohranil svojemu narodu.

Dalje je potrebno, da prireja društvo tudi
večkrat kakšna predavanja, da se poučujejo
člani o teh in onih vprašanjih. Naposled bi bilo
želeti, da prireja društvo zdaj v letnem času
večkrat skupno bodisi poučne bodisi zabavne
izlete !

Politični pregled.

(Državni zbor) se je prošli petek bavil
zopet z dogodki na Hrvatskem in v Ljubljani.
Jugoslovanski poslanci so vložili nujen predlog
sledeče vsebine: 1. Zakaj je ministrski predsed¬
nik preprečil avdijenco jugoslovanskih poslancev?
2. Ali hoče predložiti natančno poročilo o do
godkih v Ljubljani? 3. Kaj hoče ukreniti, da
bodo na Ogrskem, oziroma na Hrvatskem varo¬
vali pismeno tajnost, kakor to zahteva člen 18.
avstro-ogrske nagodbe? Predlog je utemeljeval
dalmatinski poslanec Borčič Odgovarjal je Korber
ter se po stari navadi izgovarjal, da se ne sme
vtikati v ogrske zadeve. Glede drugega vpra¬
šanja se je skliceval na uradna poročila. O
tretjem vprašanju pa se je izrazil, da sploh ni
dobil nikakih poročil. V imenu Čehov je govoril
poslanec Herold ter ostro obsojal Korberja t  ki

266

je zaprl zastopnikom ljudstva pot do cesarja.
Govoril je Se socijalist Pernerstorfer in se izjavil
za nujnost predloga. Glavni govornik je bil
Biankini, ki je zopet ostro napadal Hedervaryja
in njegove dunajske pomočnike. Prva in tretja
točka ste bili pri glasovanju odklonjeni, druga
pa je bila sprejeta. Za nujnost so glasovali vsi
slovanski poslanci razun Korberjevih podrepnikov
Poljakov, kateri bi za drobtinico, ki jo vlove iz
Korberjevih rok, prodali vse ostale Slovane Nem¬
cem in Madžarom. Za predlog so glasovali tudi
krSč. socijalisti. — Dr. Šušteršič je interpeliral
ministrskega predsednika zaradi aretiranja dr.
Pegana v Ljubljani in zahteval, da se strogo
kaznujeta detektiva kranjske dež. vlade in da
se isti prepove sramotno ovaduštvo v Hederva-
ryjeve namene. Druga interpelacija je imela za
vsebino ljubljanske demonstracije in poziv na
ministrskega predsednika da odločno nastopi
proti uradnemu varanju javnosti, kakor je bil
to slučaj ob demonstracijah v Ljubljani.

(Zavarovanje zasebnih uradnikov.) Soči
jalno politični odsek je sprejel §§ 31. in 34. za¬
kona o zavarovanju zasebnih uradnikov s pri¬
stavkom, da morajo uslužbenci, ki imajo nad
7200 kron letne plače, sami plačevati zava¬
rovalnino.

(OgrBka vlada) skuša napraviti kompromis
z opozicijo. Ponuja ji razširjenje volilne pravice
in ustanovitev 500 madžarskih ljudskih šol v
nemadžarskih krajih. Torej druge narodnosti naj
bi plačale kupnino za pridobitev opozicije. Največ
šol bi se ustanovilo najbrž med Slovaki, ogrskimi |
Srbi in Hrvati in med Rumuni. Nov dokaz
madžarskega šovinizma in požrešnosti.

(Dogodki na Hrvatskem.) O banu Heder-
varyju krožijo po svetu novice, da se ne upa
na ulico, toda to je izmišljeno. Reški „Novi list“
poroča, da se je prošli ponedeljek popoldne izpre-
hajal po Zagrebu in sicsr tako-le:

O (stražar)

O O (orožnika)

presledek 100 korakov
O (nadstražar)

presledek 100 korakov
(VI. Krešič) O O (ban)

•presledek 10 korakov

O O (2 detekt. s palicami)

presledek 100 korakov
O O (2 orožnika)

presledek 10 korakov

O (poročnik Srkulj)

, O O O (stražar in 2 orožnika)

' ' 1  ‘ vojaki z nasajenimi
bajoneti.

Loterijske številke.

Gradec, dne 6. junija 1903: 55, 40, o7, 88, -

Dunaj, n n n  . ’ ’

Listnica uredništva.

Naše cenjene dopisnike prosimo, da naj
nam nikar ne zamerijo, ker smo s priobčenjem
njihovih dopisov nekoliko zaostali. S časom pri
občimo vse. Uredništvo.

Štev. 10.632.

Oklic.

Ker doba dozdajnih lovskih najemnih pogodb
koncem junija t. 1. preteče oddali se bodo v zmislu
postave od 10. marca 1888 d. z. štev. 22 sledeči občinski
lovi političnega okraja Slovenjegraškega dražbenim po¬
tom za dobo daljših 8 let, to je do 30. junija 1911
tistemu ki bode največ ponujal.

1. V sodnem okraju Slovenjigradec v petek dne

12. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v sobi št. 2. pri c. kr.
okrajnem glavarstvu v Slovenjemgradcu in sicer ob¬
činski lovi. _

Golavabuka, St. Ilj p. T., Št. Janž n. dr. p., Legen,
Šmarten pri Slov. Gradcu, Mislinja, Otišnivrh, Sele, St.
Vid n. Vald., Vrhe, Slovenjigradec.

2. V sodnem okraju Šoštanj soboto dne 13. junija
t. 1. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Šoštanju
in sicer občinski lovi. _

Sv. Andraž n. P., Št. Ilj p. Gr , Št. Janž n. v. gori,
Šmarten na Paki, Šoštanj trg, Škale.

3. V sodnem okraju Marenberg pondeljek dne
15. junija 1.1. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v
Marenbergu in sicer občinski lovi.

Sv. Anton na Pohorju, Zgornja Vižniga, Brezje,
Gortina, Muta, Marbeg, Pernice, Sv. Primož nad Muto,
Vuzenica, Sobota.

Kot izklicna cena velja zadnja zakupnina (na-
| jemnina). Vsak dražbenik mora pred dražbo 10% iz-
I klicne cene kot vadium odšteti.

Dražbeni pogoji se bodo naznanili pri prodaji.

Kupec mora po končani dražbi kolek za zapisnik,
dalje najemnino za eno leto kot kavcijo kakor tudi
najemnino za eno leto v gotovini vodju dražbe izročiti.

C. kr. okrajno glavarstvo Slov. Gradec

dne 28. majnika 1903.

(248) Ces. kr. okrajni glavar: ČJapeic.

Naprodaj

je nov, napol pokrit VOZ za nizko ceno.
Vse natančneje v gostilni „pri jelenu * 1
( 323 ) 2-2  V Celju.

je razpisana pri okrajnem odboru celjskem. —
Prošnje je vložiti do 22. t. m. pri načelniku
(250) 2—1  dr. J. Sernecu.

Št. 343.

Oznanilo.

(251)

Okrajni odbor je določil dan za prignanj e
bikov zaradi licenciranja in premiranja, ki b 0
na mestnem živinskem sejmišču zraven klavnice
v Celju na četrtek dne 18. junija 1.1., ob 8, u t j
predpoldne.

Razdelile se bodo med domače govedoreje«
naslednje nagrade:

1 državna nagrada . . .

J. » ”

1 deželna nagrada

1  n  »

S „ n

4 okrajne nagrade

po

. . 60 kron

• * 50 „

• • 40 .

• • 30 .

• ■ 20 .

■ - 20 „

, . 10 „

V n  » ”

5 » - • • • ° »

Za prignanje bikov od eno uro daleč iz-

lačalo se bo iz okrajne blagajne po 2 kroni,
d dalj kot eno uro po 3 krone.

Govedorejci se opozarjajo na to, da se bodo
cencirali in premirali le biki murskega plemena
l se naj priženejo samo le res lepi biki; za
remlade in premajhne bike se ne bo plačalo
ičesar.

Okrajni odbor v Celju, dne 7. junija 1903.

Razglas.

V konkurzu Franceta Paradiža, bivšega
trgovca v Šmarju, se bode prodala v konkurzno
maso spadajoča zaloga blaga (špecerijskega, ma-
nufakturnega, železnine in deželnih pridelkov) v
sodno določeni cenilni vrednosti po 7000 K,

Isti, kateri hočejo kupiti celo zalogo blaga,
naj vložijo svoje ponudbe

do 14. junija 1903
pri podpisanem upravitelju te mase.

Zaloga blaga se lahko pogleda od 7. do
14. junija 1903 v navadnih uradnih urah.

Kupnina se mora plačati v roke upravitelja
mase takoj, ko se blago prevzame, in se mora
blago prevzeti 15. junija 1903.

Tega dne se bnde tudi ponudnikom nazna¬
nilo, če so se njihove ponudbe sprejele.

Če sploh ni ponudb ali same take, katerih
odbor upnikov ni sprejel, potem se vrši

dne 16. in 16. junija 1903  ob  9. uri  do  p.
sodna dražba navedene zaloge blaga v trgovini
štev. 26 v Šmarju po predpisih konkurznega in
izvršilnega reda, ter se bode blago dražbalo po
komadih oziroma po skupinah.

Najvišje skupilo se mora takoj plačati in
kupljeno blago takoj odstraniti.

Kupaželjni se vabijo k tej dražbi.

Šmarje,  26; maja 1903.

Upravitelj konkurzne mase:
(237) 3—3 Dr. Jos. Georg.

Iz tega sporeda je razvidno, kako je Hedervary
priljubljen med ..mirnim* zagrebškim občinstvom.
— Naših avstrijskih vojakov še ni dovolj na
Hrvatskem. Predvčeranjem sta se odpeljala na
Hrvatsko dva eskadrona 4. dragonskega polka,
ki je nastanjen v Mariboru. V zlatarski okolici
so madžaronu Halperju gozdove uničili z ognjem
in sekirami. Pri napadu na grad Zajezdu sta
bila dva kmeta ranjena z bajoneti. Vsa pisma,
ki so naslovljena v Avstrijo odpre predstojnik, ki
določuje, ali se sme pismo odposlati ali ne. Na¬
padi na nočne vlake zagorske železnice se na¬
daljujejo vkljub orožnikom, ki stražijo železnico.
V Klošter Ivaniču so kmetje demolirali kolodvor,
raztrgali brzojavne žice in progo zaprli. Uradniki
so streljati na kmete Med Srbi v Sremu so se
tudi pojavili nemiri. Od vseh strani prosijo za
vojaško pomoč. Zagrebška policija si ne upa več
na demonstrante in morajo zato povsod posredo¬
vati orožniki. — Hrvatski zemaljski sabor je
sklican na 17. t. m. Ban zaradi tega še ni proglasil
hitre sodbe nad Zagrebom, ker trdno pričakuje,
da ga njegovi madžaronski mameluki ne bodo
pustili na cedilu ampak mu izrekli popolno zaupa
nje. Vse kaj drugega pa je pričakovati od opozicije,
ki bo gotovo porabila priliko, da pove banu re¬
snico v obraz. Tudi demonstracij je pričakovati.
Ne bi bilo čudno, ako bi narod porabil priliko
in pokazal banu in njegovim madžaronskim pod¬
repnikom s palico po hrbtu svoje zaupanje

Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.

gg#

Trgovina z železnino „MERKUR“

FETEi

v  Graška cesta štev. IS

priporoča svojo veliko zalogo

najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, Ute
zelez.one, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag pollidrt!
ske^a orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, era bije in
strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za oLl

st; ss? iST- , ,iiak ° v in zak °“-

n uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd
Traverze, cement, strešna leoenka trdo , u--

tenaen, ce„i. samokolnic, opna, a'a ..r.io.o^VterMr.lIrokT^i
ezne trgovine spadajoče predmete.

a, ” d "' um.too eno , llo . -c*

* Bogata ižber vsakovrstnih nagrobnih križev. *

&vv:‘vv:*


Odgovorni »rednik in SuMf Llb , Mky