Tka largest Storenkn Daflj b the United Stetm. LJ and legal Hobdays. 78,000 Readers. NARODA list slovenskih ddavceVY Amerikt POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da več ne poši-Ljamn potrdil xa poslano naročnino. Zadostuj r potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. U p r a M. TELEFON: GHabaa 3-1242 Intend ta Second 01am Matter Baptembar 21, 13QS, at tka Poat Offioa at Haw York, X. Y„ aadar Act of Oongrtu of March 3, 1879. TELEFON: OHelsaa S-130 No. 268. — Stev. 268. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 16, I937-TOREK, 16. NOVEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, PREDSEDNIK HOČE REFORMO DAVČNE ZAKONODAJE Zahteve delavcev pri General Motors PREDSEDNIK JE PRIZNAL. DA SE POJAVLJA ZASTOJ V RAZNIH PANOGAH INDUSTRIJE Malega trgovca je treba razbremeniti ter uveljaviti zaščitno postavo za farmer je, vzakoniti de-iaWko predlogo, reorganizirati zvezno administracijo ter smotrno izrabiti naravne zaklade dežele. — Nevarnost je, toda ne taka kot je bila leta 1929. WASHINGTON, D. C., 15. nov. - Ko se je danes sestal ameriški kongres k posebnemu zasedanju, je predsednik Roosevelt v posebni poslanici pozval vse plasti naroda k sodelovanju, da se zaustavi gospodarsko nazadovanje, ki se je pojavilo v zadnjih par mesecih. Predvsem pa zahteva predselnik: — — Novo postavo, ki bo zaščitila farmerje pred usodnim padanjem cen za poljedelske produkte; vzakonjenje predloge glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa, da bo vzdržana nakupna sila delavstva; reorganiziranje administracijskih uradov, da se bo njihovo delavnost povečala; smotrno izkoriščanje naravnih zakladov dežele. Poslanico sta prečitala klerka v senatu in poslanski zbornici. Predsednik je v uvodu pojasnil, da je izza meseca avgusta opažati nevarno nazadovanje v raznih panogah ameriške industrije. Deželi sicer ne preti taka katastrofa kot jo je zadela leta 1929, toda nazadovanje je treba zaustaviti, da ne bo prepozno. Tekom počitnic se je predsednik posvetoval z mnogimi trgovci, podjetniki in delavskimi voditelji ter prišel do zaključka, da je potrebno sodelovanje ne samo med vlado in vsemi krogi ameriškega prebivalstva, pač pa tudi med vsemi krogi prebivalstva in vlado. Kar se tiče davščin, je treba predvsem razbre-* meniti male trgovce in podjetnike, katerim je treba omogočiti konkurenco z veletrgovinami in ve-lepodjetji. Predsednik bo kmalu predložil proračun za prihodnje fiskalno leto in upa, da bo slednjič uravnovešen. Administracija nikakor ne sme pozabiti velike obljube, ki jo je dala ameriškemu narodu. Izvesti mora namreč obsežen socijalni program, česar posledica bo izboljšanje življenskega standarda in pravičnejša razdelitev vseh prednosti sedanje civilizacije. Precejšen del predsednikove poslanice je posvečen položaju ameriškega delavstva. Da bo povečana nakupno sila naroda, mora kongres takoj nastopiti in uveljaviti tozadevne postave. Izrabljanje mladoletnih, nižanie plač in daljšanje delovnega časa—vse to je izvajalo porazen vpliv na nakupne možnosti ameriškega delavstva. Zivljenski stalež v posameznih delih dežele je treba izravnati, kar sicer posamezni deli ne morejo drug z drugim izhajati. S tem seveda ni rečeno, da je treba takoj uveljaviti postavo glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. To je le končni cilj. Zaenkrat je treba le ustvariti primerna sredstva, ki bodo omogočila industrijam po vsej deželi izboljšati delavske pogoje. Predvsem je treba odpraviti zaposlitev mladoletnih teh zaScititi one delavce, lu so premalo plačani in morajo za majhen denar delati dolge ure. VLADNA KRIZA __V^ ROMUNSKI Mihalache ne more sestaviti kabineta. — Kralj je zopet ponudil sestavo Tatarescuju. ODVEDENEC JE UMRL BUKAREŠTA, Romunska, 15. nov. — Ker je kralj Karol ood Mihalache-jem. Dr. Maniu je bil predsednik kmetske stranke, ko se je kralj Karol zopet vrnil na prestol, ter pravi, da je pozdravil Ka-rola kot kralja samo na podlagi njegovega zagotovila, da bo prelomil z Manilo Lupeseu. — Ker pa kralj ni držal svoje ob-ljube, je dr. Maniu prelomi! vsako zvezo z kraljem. Da bo šla sedaj kmetska stranka v boj, je razvidno iz tega, da je na sinočni seji sklenila, da se stranka ne bo več udeleževala sej v drža1 vnem zboru, češ, da so te seje protiustavne. Kmetska stranka trdi, da ustava predpisuje na leto štiri seje, ki so že bile. Zato je po njihovem mnenju peta seja, katero je predlagal Tatareseu, neveljavna. % tmtmm^mmmrn |—I - _ m NEZAPOSLENOST V NEW Y0RKU Reliefni urad naznanja, da je IV New Yorku 349,350 odra-ščenih ljudi, ki .prejemajo javno podporo. Od teh jih 210,350 ali 57 odstotkov, ne more dobiti dela v privatnih industrijah, ker niso sposobni za delo. Za podporo teh ljudi izdaja mesto $5,200,000 na mesec, za upravo in urade pa $500,000. Trojico, ki je odvedla po-starnega suhaskega voditelja, čaka smrtna kazen. — Odkupnina ni bila plačana. HUNTINGTON, W. Va., 15. nov. — Iz tukajšnjega mesta je pred enajstimi dnevi izginil 79 letni dr. James I. Seder: bivši državni superintendent Antisalonske lige. Njegova družina je bil obveščena, da zahtevajo odvajalci $50.000 odkupnine, ki pa ni bik izplačana. Odvedenega Sederja so slednjič našli vsega premraženega in sestradanega «v neki tukajšnji zapuščeni majni. Ko so ga privedli domov, se ga je lotila jjljučica, kateri je podlegel. Zdravniki so ugotovili, da je bila njegova smrt posledica od-vedbe. / Uradniki tajne službe so aretirali tri osumljence, ki so pod varščino $50,000 in jim preti smrtna kazen. MORGAN SE JE VRNIL Včeraj se je 'vrnil iz Anglije na parniku "Queen Mary'' znani ameriški finančnik J. P. Morgan. Fotografom je dovolil, da so ga fotografirali, čas- nikarjem je pa rekel: — Povem Vam, da Vam nimam ni- vem bregu Jangcea, 25 milj za- KITAJCI SE NE BODO MOGLI USTAVLJATI Japonci so vrgli četrto armado n a kitajsko "Hindenburgovo črto". Kitajski odpor se lomi vsepovsod. ŠANGHAJ, Kitajska, 15. novembra. — Japonska je v boje pri Šanghaja vrgla četrto armado in kitajska "Hindenburgo va črta" je bila prebita na štirih krajih. Ob istem času pa je tudi Japonska razprostrla mirovne tipalke v na-di, da bo z ozirom na demora-lizirano kitajsko obrambo mogla v kratkem doseči premirje. S severa, vzhoda in juga japonska ogroža Sučov, ki ga i-menujejo ključ do "Hinden-burgove črte", ki je bila zgrajena pod nadzorstvom nemških vojaških inžinirjev za o-brambo glavnega mesta Nan-kinga. Japonsko poveljstvo naznanja zavzetje Kunšana, močne utrdbe sredi "Hindenburgove črte" 35 milj zapadno od Šanghaja. Kot izgleda, se kitajski odpor ruši vsepovsod. Nekateri Japonci upajo, da bo mogoče mir sklenjen še pred Božičem. (Vtrta japonska armada, katero je poslal v boj general | Ivane Macuj, je bila v nedeljo izkrcana pri Pajmaoku na le- VOLITVE NAJ BI SE VRŠILE POD POKROVITELJSTVOM N. L R. B, DETROIT, Mich., 15. nov. — United Automo bile Workers Union je sestavila prošnjo, ki bo po slana National Labor Relations Boardu. Unija hoče imeti splošno glasovanje glede kolektivnih pogajanj pri vseh General Motors tovarnah v deželi Glasovanje oziroma volitve naj se vrše pod nadzorstvom N. L. R. B. NEMIRI V __PALESTINI V bojih med Arabci in 2idi je bilo 7 oseb ubitih. — Po deželi gre poziv na Arabce, da Se dvignejo proti angleškemu mandatu. česar povedati. FARMERJ1 CASTE UNCOLNA nov, WASHINGTON, D. 15. — Farmerski voditelji so danes praznovali 75. obletnico ustanovitve zveznega poljedelskega departmenta. Department je bil ustanovljen leta 1862, ko je bil Abraham Lincoln predsednik Združenih držav. SNEG NA ZAP ADU SEATTLE, Wash., 15. nov. — Severozapadni del drža)ve Washington je pokrit z visokim snegom. Avtomobilski promet je bil dva dni ustavljen. Ponekod so bili zameti deset do dvanajst čevljev visoki. V soboto je divjal hud snežni vihar. V okolici Port Angeles je zapadel sneg petnajst inčev visoko. ca popolnoma zadovoljila, dočim jo republikanci odločno obsojajo. Po mnenju republikancev bo Število podpore potrebnih to zimo zelo naraslo. Podpirati jih bo treba, toda 8 čim. Vlada namerava odpraviti razne reliefne agenture v namenu, da bo prištedila nekaj denarja, tozadevne državne, okrajne in ob- i v. Večino demokratov je predsednikova poslani- činske blagajne so pa prazne. ki Ai:. taiT k " padno od Šanghaja. "Hindenburgova črta" teče od Hungčova na jugu skozi Su-čova do Jangcea na severu ter jo brani 400,000 Kitajeev. i PEIPING, Kitajska, 15. novembra. — Japonska armada se naglo bliža Cinanu, glavnemu mestu bogate province Šaii-tung in še edinemu glarrnemu mestu v iseverni Kitajski, ki do sedaj še ni bilo zavzeto. Japonsko dnevno vojaško povelje pravi, da je potekel 30-dnevni japonski ultimatum go-vernerju generalu Hanfučuu, da naj mesto preda in da so se boji pričeli. Japoci so že zavzeli utrjeno mesto Cijang ob Rumeni reki, 20 milj severno od Cinana. Druga armada pa je ob Tiencin-Pukov železnici dospela 15 milj do glavnega mesta. Cijang je padel, ko so Japonci prebili ozidje in vdrli v mesto, kjer so se bojevali po ulicah štiri ure. Kitajci so v čolnih zbežali čez pol milje široko reko med hudim japonskim o-gnjem iz strojnic. Bivša komunistična armada Se vedno drži severovzhodni del Šansija ter del Hopeja in ^aharja. Taktika te armade bo določena na konferenci komunističnih voditeljev, ki so šli v Slan, kamor je odpotoval tudi ftnpangsien, zastopnik osrednje kitajske vlade v Nankingu. JERUZALEM, Palestina, 15. nov. — V bojih, v katerih skušajo Arabci in Ž id je dobiti vodstvo v Palestini, je bilo u-bitih 7 oseb in 14 ranjenih. Po poročilih iz Safeda o'o Galilejskem jezeru so bili po ulicah in cestah nabiti razglasi, katere je podpisal "revolu-cijonarni odbor" in ki poživljajo Arabce, da se dvignejo proti angleškemu mandatu v Palestini. Močni vojaški oddelki so bili postavljeni ob Jaffa cesti v Jeruzalemu, kjer je prišlo do največjih izgredov. Po ulicah patrulira policija in razganja ljudi. Po nekaterih poročilih nameravajo Arabci 18. novembra vprizoriti nekake uporne demonstracije, ker se ravno istega dne prično angleška vojaška sodišča, ki skušajo odpraviti sedanji terorizem. Med ubitimi je bilo 6 Arabcev, med ranjenimi pa 8 Arabcev in 6 Židov. Nemiri so se pričeli zgodaj zjutraj, ko so se Spopadle delavske skupine in sta bila ubita dva Arabca, štirje Židi pa ranjeni. Na buse, ki so vozili profesorje in Street Na« Teak. N. I. Telephone: CHelaea 3—1242 NEMČIJA A ko jo Washington vznemirjen zaradi preobrata v ISru/iliji, vlada tudi v Londonu vznemirjenje, kajti iz Nernči-prihajajo poročila, da ho Hitler pričel diplomatsko ofenzivo za nadvlado v osrednji in jugovzhodni Evropi. Ofenziva sc bo pričala proti Avstriji. To najbolj kaže r.anek v nekem berlinskem listu, ki očita Avstriji, da ni prijazna Ne ui ri j i in da je kriva obnašanja, "ki ni vredno kaki? i.i'inskii države." To sicer ne pomeni kakega nasilja proti Avstriji, temveč samo skrbno kampanjo, da bi Berlin vklonil Dunaj svoji volji. j Najprej bo skušal Hitler prisiliti avstrijskega kanclerja dr. Kurta Schusclmigga, da l>o v svoj kabinet vzel zastopnike nazijske stranke; temu bo sledila močna nazijska agita eija, vsled česar bo nastala kriza, ki bo odstranila dr. Sehuscli-nigga in v Avstriji bo vpeljana nazijska vlada, ki se bo odzvala vsakemu klicu iz Berlina. Mnogo stvari pomaga Nemčiji v osrednji Evropi. Po zadnjih poročilih, ki so prišla v London, bo politična kriza r.a Poljskem vodila deželo v totalitarno državo, ki bo naklonjena Berlinu. Skoro tak položaj je tudi v Jugoslaviji, četudi ne tako resen. Pa tudi sedanji politični položaj v Evropi je ugoden za Nemčijo. Anglija in Francija sta globoko zamotani v španske zmešnjave. Anglija ima poleg tega v svojih rokah Še konferenco o Daljnem Iztoku. Hitler in Mussolini se dobro zavedata, da je diplomacija demokratskih držav na zelo šibkih nogah in da demokratske države na vsak način hočejo odvrniti vojno, katere niti sama ne želita. Nemško časopisje, ki je nedavno ostro napadalo Čehc~ slovaško in jo dolžilo, da kruto postopa z nemško manjšino \ svojih mejah, se je sedaj obrnilo na Avstrijo. Iz tega je razvidno, da hoče Nemčija svoj vpliv razširiti p<3 osrednji in vzhodni Evropi skozi Avstrijo in ne več skozi Čehoslovasko, kajti Avstrija je vojaško mnogo slabša kot pa Oehoslovaška. nrnmrawww imrimrniiiMS iroiuiii'ifflawwM—M Denarne POSllj SltVC mmmmmmmmmmmmmmmmma DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Din. lM m VJDuOflUTlM «a t 2J8 _ 1Mb. I LM_ 9 7JN-- (11.(5 _ Din. »M UM__ DtaL me Ml J« - DH.MM V ITALIJO Za $6.35 .......... Ur 1H 9 IZM_____L»r Mt $ 29-50 .......... Lir M* $ 67 Ji__Ur m 9112^t_____ Lir tm llCUd - Lir «•* SE CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI u Uplatfle vetjih nmkav kat xfarvj aavcdcu«, bodisi v lirah doroljujcaM Aa botjfe pogoje. rJO. »U Izplačila v ameriških dolarjih Ca HplaOla 11— JU .JltJB JtL> MU* .JiLM Prejeaulk doU v Marca krajo UplačUo t dolarjih. ■UNA Nlllffli BTKfiCjmo PO OUU LJTTBK SA rilBTOJHNO |L— SLOVENK) PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" ti. X. Brooklyn, N. Y. Na toni mestu v imenu slov. pev. društva "Slovan" prav prijazno vabim vse rojake in rojakinje v Greater New Yor-ku in okolici, na našo veliko zabavo "Martinovanje," ki se vrši v soboto dne 27. t. m. v Kočevskem Domu. 657 Pair-view Ave., blizu Forest Ave. postaje. Na programu jo: Prizor sv. Martina v navzočnosti sv. Petra ter s starčkom s sinom. Za plete ibo igrala znana Jerry's Starlight orkestra.. Krst vina bode točno ob 9:30. zakar ste naprošeni da pridete kolikor mogoče zigodaj, da boste navzoči, ko bo sv. Martin izvršil čudež s tem, da bo mast spremenil v izborno kapljieo. Sv. Martin bo najprvo tudi vse navzočo pozdravil. "Slovan" bo zapel nekaj prav lopi h zdravic, katere ima pripravljene nalašč za ta večer. Nadalje boste imeli priliko slišati Starčka, ki bo zapel tisto krasno, vsem gotovo priljubljeno zdravieo "En starček je živel ..." njegov sin pa »bo zapel 44Moj očka so mi rrfcli ..." Sv. Peter pa lx> vse nadzoroval, da se bo vršilo vse kakor je po predpisih v protokolu zapisano. Ne bom zaenkrat nadalje opisoval, ker bo pozneje še ohširneje pravočasno poročano v obliki oglasa in nadaljnega dopisa v nam vsem priljubljenem listu "Glas Naroda." Na koncu današnjega dopisa naj omenim še, da se bo v to svrlio razposlalo tudi nekaj vabil, a ko bi ga 'kdo iz kakršnegakoli vzroka ne bi prejel, naj nam oprosti, ter naj vsakdo ta dopis smatra kot v nadomestilo, ter naj se zabave udeleži. Smelo lahko trdim, da bo to ena najboljših zabav v letošnji sezoni, 'kjer se boste lahko zabavali prav po domače. Se razume, da bo tudi za lačna in žejna grla .prav dobro preskrbljeno v weh ozirili. zakar se prav pridno trudi odbor "Slovana", tako da se }>o zamoglo v tem ozira po možnosti vsakega zadovoljiti. Rezervirajte si že sedaj soboto večer 27. novembra za "SI ova novo" Marti. novanje, ki se vrši kot zgoraj omenjeno: v Kočevskem Domu. G57 Pairview Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y. S pevskim in ro jaški ni pozdravom, za Slov. pev. dr. "Slovan." Anthony Svet, tajnik. Iz Jugoslavije Krvav spopad med oro-žmštvom in pristan dr. Mačka. Kmet Stjepan Vrečic iz Novega Gradca v virovitičkein Srecm je prijavil sreskemu na-čelstvu, da bo priredil v Novem da je p« 'stal zaveznik zloglasne razbojniške družbe cigana Ivana (romana iu Tomaža Jakšiča. Začel je pohajati s to družbo na razbojniške pohode in je pomagal oropati kmetovalce Simona Šimunjaka v Šišnjarih. Nedavno sta bila Cronnan in Gradcu shod HSS. Ker prija J Jakišič obsojena na dosmrtno va ni ustrezala predpisom za kona, je sreoki načelnik prepovedal to zborovanje. V nasprotji! s to prepovedjo sta prireditelja "Stjepan Vrečič in nar. poslanec z liste dr. Mačka, Martin Mesa rov, iz vasi Gorja v virovitičlkem srezu le hotela prirediti ta abor, na katerega so pripeljali njuni zaupniki nekaj sto njunih pristašev med katerimi je bilo neko število oboroženih z revolverji, skrajšanimi puškami in raznim drugim orožjem. Po navodilu srefckega načelnika je vodja orožniške patrulj*' ki sc je mudila v tej vasi. da bi čuvala red, ponovno spo ročil Vrečico in Mesa rovu, iz-gulbil častne pravice. Tisočaki pod cedluloidom krasijo dekliške prsi. Mars-ikod v Jugoslaviji misijo dekleta polno zlatnikov oko- GLAS NARODA' i pošiljamo v staro do- g S movino. Kdor ga ho- 4 p če naročiti za svoje p 4 sorodnike ali prijate- J f Ije, to lahko stori. — 4 | Naročnina za s t a r i ^ 4 kraj stane $7. — V j f Italijo lista ne poši- 4 1 jamo. t Peter svojo doto. Tedni je bilo pro-ščenje na Marijinem hribu pri Sisku, kjer se vsako leto zibere Ofl meje so grabil svoj revolver, oddal strel proti orožnikom in zapoved al svojim pristašem, naj navalijo na orožnike. Skupina je na- nmojgo ljudstva valila po zapovedi Mesarova na orožnike. Streljala je iz revolverjev in drtagega orožja. O-rožniki so se takoj zavarovali in so v obrambo proti napadalcem rabili strelno orožje, zaradi česar so bili trije kmetje ubiti, nekaj pa ranjenih, med njimi tudi sam Mesarov. Pod r>ri'ti«koni oboroženih pristašev Vrečica in Mesarova so se orožniki umaknili na konec vasi. odkoder so napadalce razpo-dili., trčimo nokoliko zračiti. Tu je 'imtod celuloidnim papirjem. Prav postavljalo >so se s papirnato doto. Nekatere so imele pod tisočaki v okviru tudi napis: "Imam š»-šivalni stroj in kravo." Podgane in špekulantski mesar. Obtoženec prosi za smrtno obsodbo. Znano je, da so mnogi raz-iiojniki veliki strahopetci in da se ravno pri sodnih razpra-! vah, kjer bi morali priznati svoje dokazane zločine, izkažejo v vsej svoji mizeriji in figar-stvo. Izjema pravega iskre-neba skesanca je jnjsestnik Janko Koubek, ki je te dni stal pred senatom v Bjelovaru. .lan-ko Kombek je bil precej imovit posestnik v vasi Derežanih, kjer je posedoval 30 oralm-zemlje. To bi mu zadostovalo, pl» v vseh Itmrk Valed nato dolgo-mlaja Vrnm iibirbi daU MjMjKa pijsnlk hi tail vm pttocbM pnMetf. Je petofanJ« iMm in UHcl <4in» Ml prwfciMm> w§. MM prataje u psmtns dmUenK p^al 1Mb, vtocjt ta sploh na, kar Je a pttavaaj« parata« v ■bjytwjtew law, ta kar |a glavM, xa wmjmmmSky stroike. NcMavQatf mJ m bMJb U ndnjega trenatka, ker • MIh W IIH povratno taritaln kb-KNTfcY PKBMR, topi navodila ta zac«uvlja*a Vam, PMta lore) taka) ta pataraO. SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) . 216 Wrst 18th Srr^t New York, N Y. Kovica, da prijatelj Ignac H lick' ni več pevo vodja slovenskega pevskega društva "Slo vuil", me je zelo presenetila. Prejšnjo sredo je prostovoljno odstopil. "Slovan" je najboljši slovenski pevski zbor v New Yoi -l;u. Pod Hudetovim vodstvom .je naprinloval iu dosegel uspehe. ki jih ni pred njim še nobeno slovensko p<4vsko društvo v rewyorski metropoli. Vsaka njegova prireditev je fcila resnieen praznik slovenske pesmi. "Slovan" jo nekajkrati pel lin naj vet"* ji ameriški radio po staji E. A. F., iu so ujego vo petje slišali rojaki eel<» v ('alifornijo. Zadnja leta so prinašali slike J jegm ih elanov največji new yorSki dnevniki, kajti s Hude-to\ im posredovanjem je dobilo društvo vstop v ugledne a-ueriske kroge, kateri se zanimajo za tujezemske pe^mi in r::rodne o*bieaje. lzgulw, ki je nastala vsled . Iludetovega odstopa bo po mojem mnenju "Slovan" le težko nadomestil. Vsakovrstne zabave se nam obetajo v New Yorku: v Slovenskem domu, v Kočevski domu in v dvorani na Osmi. Veselica, mart i novanje, vinska trgatev. To je znamenje dobrih časov, dobre volje društev in želje naših Ijmji po pošteni in prijetni zabavi. V Brooklynu že dolgo nisem bil, v Downtownu ni pa nič novega. Rojaki, kolikor jih je sploh še tam, so ga nekaj na-prešali, kajti za letos prerokujejo vremenski preroki hudo zimo. S samim premogom se Slovenec namreč ne more ogreti. Tudi klobasa je dobra, po-sehno taka, kot jih delal po kojni .Taka Videmšek. Vsako leto ob tem Času sem se oglasil pri njem. C'e je bilo vedro in toplo kakor je letos, mi je kar med vrati povedal: — Ne bo nič, ne bo nič, je še prezgodaj. Ko je pa začelo mesti in škripati pod nogami, je bil Jaka v svojem elementu. — O, klobase zna vsak delati, — je modroval, — samo to je razloček: marsikdo, ki jili dela, ne ve, kakšna bo klobasa ko bo kuhana ali pečena. Jaz imam to reč že v prstih. Jaz že vnaprej vem. In v tem je razloček. Ko smo bili nekega večera pri njem, vstopi rojak — Tine ga bom imenoval, da ne bo zamere — in pravi za.smehljivo: Kakšne klobasce pa delaš, Jaka? Deset jih pojem, ne d« bi izza mize vstal. — t 'e jih deset poješ, — pravi Jaka, ki ga je zbodel očitek, tla so krvavice premajhne, — ti jih ne bo treba plačati, pa še kvart vina ti bom dal. Stava je držala. Jaka je spe-kel deset krvavic, in Tine je pričel jesti. Tri je bil hitro pospravil. C'etrta se mu je upirala, pa jo je le. Peto in šesto je použil, ko je prve štiri žalil s kvartom vina. Pri sedmi je začel belo gledati in težko sop-sti. Pri osmi so mn nabrekle žile na vratu in mu je šla bolj nazaj nego naprej. Toda Tine je bil junak. Tudi deveto je zdelal, pa je bil še vedno žinr. Desete, lepo zapečene in dišeče, pa ni trapel več. Samo gledal jo je, poželjivo in žalostno gledal ter mrmral: — Zlomek, če bi vedel, da boš ti ostala, hi bil se najprej tebe lotil... "oirVsbikotrZ" W. AlWERMAX:" SkrjaikVk jo gostolol v nebesni modrini. Vid Klar žar ni eličal njojarovega blagoslova, ker jo imel opravka z zemljo in je sam pel, čeprav .je njegov glas hreščal, ko obrabljena harmonika. "Za vse, kar imam, lopata, gre tebi hvala bogata! Bogat in siromak, moj plen vsi pridejo enkrat k meni!" Staro grmbarvko |H>|x>vko je vselej kar tffko ponavljal, bila je (bistven del njegovega kopanja. Trne irrnče prsti so |*> tafatu frčale iz jame. Prenehal je in si obrisal pot s čela. Xaduha gn je tria. V glavi mu je že nekaj dni kar brenčalo. Za hip se je ootr-kal, ondi je potrkal: "Tako, tako. Da si iz te vasi?" in to je bilo tudi vse. B«»lj in bolj prar.- Ko se je zvečerilo, je naredil križ nad Klar/ar jem in oiiii-kal jw» cesti nazaj, so mu bile tudi noge že težke. Pri vodnjaku so se igrali ntroei in ga začeli ogledovati. Zgrabila ira je divja je prehodil [k»I sveta. l>a se pi-i ^e za Matjanovegii Lazarja, da Razburljiv dogodek v se je nniil v tej vasici . . . Dal; . «» « . «... ■ • i - . ! jetnisnici sodisca v Peci. pa je z«laj naveličan vamlranja • T « in ker Klavžarja ni več. <"•« Georges OKnet: Zadnja Ljubezen jeza in 7. gorjačo je pn-jKidil bi . . . Saj, tako ali tako, vse < Iz sporov oknržnega sodi-Vivščečo otn>čad. Sovražil je j eno je, kako se prerivaš! Živ'v,,'a v P',('' j'- skušalo ateči 13 zdaj vse mlado, kakor je sovra 1 jen je pa |K»zna prav do dna." j ^bn-inw'v. a so beg preprečili! žil t^eato. ki um je uda dtmto-jPri tem je pdkaul čvrste take. i.n'tuiki, ki so bili obsojeni na vino. Kot grršnrk se j<. -pet j Vse v -Irabu je kar preveč 11,1,1kazni ali pa so v preisko-prizthal na višavo. "Star m"! voril. Ko je umolknil, je žup iva'IKm zaporu. V zaporih o-je zaječat in iztisnil nekaj *olzh»'k listal po knjigi, malo ji- j>o- i s^lišča v Peči j,- bilo iz oči. nato je poiVnil na ka j mislil, nato pa je pokimal. | Ujetnikov. Med njimi je premen in je računal: "Štirideset! Lazar je 0*1 al. Zdaj ni bilo1 takih, ki so bili obsojeni j let je minilo... ali pet in štiri-l zanj nič vo*' ne kam in ne od zarmli razibojstev na 10 do 20 j ko s firnežem namazan. Ko <0 prihodnjega dne nesli! v kako kaznilnico. Via«- Ko je bilo dihanje spet bolj j Do poldneva je sedel tamkaj .i«' «• mfcil črni križ. ki ga jejn,'ta in je eden povrh še po ves mirno, je pljunil v roke. "I.ejin je preračunaval vse svoje.^am 11a novo prephskal. Zaj''au zaposlen na sorti&'n. Ko je kopi ji,Jopata, kopiji, za vsekai jiivljenje je preračunal, to in' niim so stopali ministrant ie. ki j Parnik Pajič odprl vrata veli- iimam, gre tebi hvala bogata!"j ono Koipal je «lalje in č je zadel' "Presneto' I jih je l»il se včeraj prepodil na ne da bi mo-'cesti. Bele, poškropljene sraj- na kamen, ga je epretno btvnil proč. Ko je za Ave Marijo zlezel iz jame in (kritično vohljal okoli, je zadovoljno dognal: kak mlajši grobar ne bi nič bolje naredil. Postrgal si je kepice prsti s podplatov, si nagačil vivček in odšel v svojo hišico. Se tisto noč je zaječal in zavrtal mrtvaški ptič — čukec. Tn res, prav za rana je pri-eepetljala stara ženica in oznanjala od hiše do hiše novico: "Umrl je ... samega Klavžarja je vzelo!" Vmesipa je momljala drobne molitvice. "Včeraj je bil izkopal jamo. globoko janno. Pel je svoje hudičevo pesmico in je kar težko sapo lovil. Zdaj pa so ga našli iztegnjenega v koči, njegov obraz je dobil jasne poteze. "IStari grobar Klavžar?" "On. Svoj lastni grob si je 17,k opal." Dasi bi bilo moglo namesto starega Klavžarja zadeti tega ali onega, je vendarle legla mora na prsi ljudi in tudi v zadregi so bili: lopata je bila zdaj,I osamljena. <'ukec pa ni bil prav nič kriv. Xi^^oVo ponočno vekanje je bilo dosti bliže življenju in je bi-1 o svatbeno čeblja nje. Ves prestrašen se je zbudil zgoraj v zi-dovju cerkve, ko je zdaj izne-nada zapelo stai-ega, oma ja-nega stolpa in so zvonovi pošiljali fivoje resne glasove preko plahih hišic in ošabnih poslopij posestnikov, preko čebljanja klepetavih ženifc in prav čez gozdove in pašnike, kjer je danes prav tako kot včeraj živina mukala v sonce, ki se je prikotalilo izza hriba in se je vrtelo kar naprej in naprej krog zemlje. 5 soncem je bil to pot prišel neki priletni človek po reibri. Sklonjen je bil a noge so ga še urno nosile in srce mu. je udarjalo prav do vraitu. Boka, v kateri je drla I gorjačo, je bi la »Vrsta in trda. Iz daljnega hveta je prihajal. V blesteči *e rosi je zagledal svojo vasico in sinje nefbo se je lesketalo nad njo ko neskončno dbličje iz »tekla. Tako je bilo tudi takrat, ko je bil Že mlad. Razprostrl je roke: "Jaz sesn trpet doma!" In je strttel po reb-rj navzdol. Gruča žensk se je razklenila: "Kdo je pa tot" 6 posedi so se zapižile vanj in on jim je globoko zrl v oči. ... Matjanov Lazar mi je gel priti do kakega sklepa. , ce so naglic čipkam nejevoljno Opoldne, ko jeduh po slanini i prhijale krog živosrebmih te-valoval okrog hiš, se je še en-'les. Nato je sledil župnik ii) krat odpravil <&ozi vas. Ni se bolj zadaj so šle kmetice in mo-ozrl ne na levo 111 ne na desno, lile na ghiis. Kmetje so visečih Naravnost je koračil k brestom j rok nerodno stopali za njimi, zadaj za cerkvijo. Tu jib bojMnnrali so o novih cenah na vendarle našel. ; sejmih in o kravi, ki bo kmalu Pokopališče je bilo zaprto, i vrgla teleta, saj je njih njivi in Pri mali hišici zraven ziduJ hoži» n.i'v« pna in ista zemlja, kjer je domoval grobar, je Veter jo pihal s krakanjem hrupno potrkal na vrata: "No-« vran in z glasovi zvonov preko ter 'bi rad!" i obeh; olve sta veneli in sta spet Ko ni dobil odgovora, je kai s silo pritisnil za kljuko. vstajali v novo življenje. Tako se je mali žalni spre- Vr ..... . , , vod prerinil skozi cvileča, «<'1(7.- Notri .,e I, zal nekdo. k. bi ga lm vmti(,a n{J pok(M)a]l;,V b.l nemara se spiamU. e, bi b,l i K(( j(J vsi si j, Lazar Lazar leimalce prej prišel. /daj| sj>et ii])]M suklljlr, m,,ei pa ga je sprejel s strahotnim' moltkoni in se ni Hranil. Matjanov I^azar je obstul ko iz kamna. Potem si je pritisnil Obe pesti na oči in je zajokal: "Ti, ti si mi vse pokopal. Tudi mene bi l>il moral počakati!" Ko majhni potočki so mu tekle solze skozi pi^te. Vse njegovo življenje 11111 je stopilo se.i rtkrat pivd oči. S tein-le tu, kako dobro je še vedel! — je krogle jpotakal, ko sta bila še majhna. Dolgo je ostal pri Klavžar ju in čtel pri mrliču. 'lopato v hišico in je iskaje taval mod vrstami grobov. Zamišljeno je črkoval sfK>toma imena na grolwivih. Le ime in dvoje datuiiKvv je istalo na križu, na kamnu in vendar je bila to podoba vsega življenja dotičnega človeka. Večkrat je dalj obstal in si je moral s svojim s]>omiiiom poiskati in sestaviti f>oteze obraza tega in onega znanca. Jn potem, ko si je napravil obraz dotičnega. se je nalahno za- (Nadal je vanje na 4. strani.) ke sobe, da bi nekega jetnika odv«del v« n, je planilo nanj \ seli i;> jetnikov. SkmšaJi so ga potegniti v celico, paznik pa se je obupno branil in klical na pomoč. Njegove klice so slišali ietniki, sami mirni Črnogorci, ki so bili zaprti v drugi veliki celici. Padi bi pazniku pomagali. a niso mogli ven. Ko so vlomili vrata, so razbojniki že Držali na visoko obzidje 0-krog dvorišča, paznik pa je ležal na tleh. Trije begunci so olrzidje preskočili, ostale pa so še na dvorišču pol o vili Crnp-gorei ter jih spravili na varno. Beg preko albanske meje so be-gnncnn preprečili orožniki; '■nega ubežnika so ustrelili, drugega ranili,'tretji pa se je sam predal. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania ^posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol □aš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu po-ustreči pri, nabiranju naročnine. Uprava Gin* Naroda 21 — Dobro, — je dejal major, — ga pa ustrelim. — To bomo šele videli. Veseleč se te nade izstopite! Ta 'izstopite" je bil izgovorjen tako samozavestno in prezirljivo, kakor tla sedi princesa v svojem saloni', ne pa v kočiji. Major je molče vstal, odprl vratca, pozdravil in odšel ves bled. Priueeza je pa naročila kočijažn, -naj odpelje domov. Knez Xchwarzburg se je vrnil okrog poluo-«-i iz dvornega kluba in opazil je v >obi svoji* žene luč. Vstopil je, d;» bi ji voščil lahko noč, pa je ves začuden ol»tal na pragu videč, kako sedi vsa skrušena v svojem naslanjaču. Poskusila je obvladati se in izpremeniti svoj obraz. Toda st.i- i plemič jo bil preveč izkušen, da bi ga mogla tako lahko preslepiti. Prijel je princeso za roko in začutil, kako vroča je, pogledal ji je v oči in opazil v njih solze. Srce ga je zabolelo in z mehkim glasom je vprašal: — Kaj vtnm pa je, Mina i Vidim, da trpite. Ali je vas potrla žalostna vest * Kakšno gorje \as tare? — t'nj, drago dete, — je dejal knez in sedel !( nji. — Govori. Kaj ti je? Gotovo kaj -važnega, ker mi nočeš povedati. Ali ti je storil kdo kaj malega' Pri teli besedah se je vzravnal in njegov ubraz je postal skoraj grozeč. , — Te je morda kdo razžalil? I11 ker je še vedno molčala, je nadaljeval: — Tuj, Mina. ti veš. kako globoko ^em ti u-(lau. Nisem ti zakonski mož, temveč samo prijatelj. Lahko se zaneses na mojo oporo in pi i-eanesljivost. Zahtevam pa iskrenost, kakor da odgovarjaš svojemu očetu. Ti je prav takoXe torej, dete moje, zaupaj mi in povej mi vse! Najlmlj me bole in skrbe tvoje solze. Tedaj je jela princesa vsa obupana pripovedovati svojemu možu o svojem razgovoru z VVaradinom, ne da bi seveda omenjala, kje se je to zgodilo ali imenovala tistega, ki ga je ljubila. Naslonila je glavo na starčevo ramo in med Hitenjem se mu jo vsa odkrito izpovedovala. Ves bled jo je knez molče poslušal. Mina ni vedela, da se mu krči srce v ljubosumnosti in strahu za njo, da čuti v svojem srcu silno bolest. Sedela je nepremično in njegova siva glasa se ni sklonila. »Samo glas se mu jo lahno tresel, ko je dejal: — I11 mož, ki ga ljubiš, jo grof de Fontenay, kajne? j I11 ko je zadrhtela od sramu, ji je položil j dlan na usta, rekoč: — Ne odgovarjaj, to mi zadostuje. j j Za hip se jo zamidil, }M»tem je pa dejal polčasi: i — Dete moje, hvaležen sem ti za tvojo iskre-'uost. Nočem te videti otožne iii žalostne. Mojo i častno besedo imaš, da se ne bo zgodilo nič hudega tistemu, ki ga ljubiš, toda v zalivalo za j to mi moraš nekaj obljubiti, da boš namreč i pregovorila grofa de Fontenay, da odpotuje, j To je v tvojem lastnem interesu, drago dote, če Uahtevam od tebe žrtev. Meni je ostalo samo i še nekaj dni življenja. Ko me ne bo več na sve-j tu, so bosta lahko vzela, če te ima res rad. To-j da zavoljo sebe, zavoljo tebe same nočem, da j ti ljudje govorili, da je bil tvoj ljubček. Olira I ni svoje dobro ime, ohrani mojo čast, prihrani jiiii posmehovanje mojih sovražnikov in zanosi L-e na me. Nihče te ne sme storiti nič hudega. j — O, kako plemeniti in dobri ste! — je zacepetala solznih oči. — Ne, draga moja, ljubim te tako neizmerno. To je vse. Vidiš, star sem in zato tudi pameten. Izprašal sem svojo »vest in prišel do spoznanja, da sem mnogo bolj kriv pred teboj, nego moreš biti ti pred menoj. Mladina spada skupaj, a jaz, ki imam lase- že sive in ki me je -tarost že upognila sem storil zločin, ko seni priklenil tvojih dvajset pomladi nase, čeprav som vedel, da "o mi dnevi že šteti. Ti si mi s svojo angelsko dobroto žrtvovala svoja najlepša lota, krajšala in slajšala -i zadnje dni mojega življenja in bil bi uehvaležnež, če bj ne hotel pokriti s plaščem pozabe zmot, ki si jih o-čitaš vpričo mene, če bi se ne hotel spomniti, kako si me osrečila. KITAJSKO - JAPONSKA VOJNA Pogled na kitajski* naselbino v Šanghaju, v katero so deževale boml>e iz letal. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo hi ne Kotel biti Z Mayem v "Padišabovi senci" pri "Oboževalcih Ognja*', "Ob Vardarju '; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? » . ^ * * TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I IZ BAGiiADA V 8TAMBCL 4 kajige, • slikami, 637 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimlna; Karavana smrti; Na bega t Goropt; Dražba En Nicr Cena -----------.—..lJt KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige. IM strani, s slikasal Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob NHn; Kako sem v Mekko romal; Pri Ssmarlb; Med Jecldl Cena ................LM PO DIVJEM KIJRDISTANC 4 knjige, 5t4 strani, ■ slikami Vsebina: Amadlja: Beg ls Ječe; Krona sveta; Med Avema ognjema Cena .....................1JC PO DEŽELI SRIPETARJE7 4 knjige,- s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladiiji; Koča t soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn Cena ___________-___LM SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1744 strmi Vsebina: Izseljenci; Toma Setar; Na sledu; Nerar nortl nasproti; Almsden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West !8th Street — Izdajalec; Na levn; Spet n» divjem sapado; BeSenl milijoni; Dediči Cena ........................ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 876 strani Vsebina: v Kovat Šlmen; Zarota z zaprekami; V njaku • Mobamedanaki svetnik Cena.................LM WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadn; Za življenje; NBo-čl. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand In Aph«; Ha nevarnih potlb; WinnetoVov roman; Bana Ear; Pri KomanClb; Winnetova smrt; Win-netova oporoka _____________t M t V 11 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena "Glas Naroda" New York, N. Y. i--- J New York, Tuesday, November 16, 1937 THE L2RGEST SLVVENE DAILY m UJ93. Ljubezen za ljubezen ROMAN 12 2lVUEIUAjl<0 ZA "6LASNARODA" PRIREDIL: I.H.] O ■ -tg*r O ' 14 Veš, ako te Herbert ne bo nebal nadlegovati, tedaj mu bom pošteno rekla, *la bom povedala starišem." "Dokler se morem eama braniti, se nikar ne sporeci s svojim bratom. Slednjič bo moral izprevideti, da sem resna v svojem odporu. Potem mi bo seveda še bolj sovražen kot sedaj, toda to mi je še ljubše kot žaljiva domaoimt do katere, lo ve Bog, mu nisem dala nikaikega povoda." "O, vedno morem potrditi, kako si ga osorao zavrnila. Imeti pa mora zelo dobelo kožo, alko ne vidi, da ga zaničuješ. In četudi mi je hudo, moram priznati, >da zasluži tvoje zaničevanje. O, Hana, kako je hudo, da mora človek ljudi, ki bi mu morali biti najljubši, zaničevati!" Tako sedite molče, zatopljeni v svoje misK, dokler se ne pripelje avtomobil z gospo Rasmussenovo in Dito. Lizika naglo sik oči ter steče proti njima, da ne bi opazili, kako zaupno je sedela s Hano. Lizika ima mnogo opravila s svojo praznično obleko. Bledoroea obleka, katero je za njo naročila njena mati, je točno prišla. In sedaj leži široko razgrnjena na Lizikini postelji in vse, kar je spadalo k praznični obleki, je ležalo okoli. Hana je Liziki obljubila, da ji bo pomagala oblačiti se. In točno ob dogovor jem m času pride k njej. Lizika pa takoj opazi, da je Hana še mnogo bledejŠa iu potrtejša kot navadno. Usmiljeno se ji vrže okoli vratu. 44 Uboga Hana, ti bi tudi menda rada šla na Herreiuberg. Popolnoma čutim s teboj, kajti to praznovanje je razburljiv uogodek. Oči bi si izjokala, ako ne bi smela iti tja. Lepo pa je, da je goay>od Darland mene posebej povabil, toda še bolj hi me veselilo, ako bi bil povalbil tudi tebe." Hana amaje z glavo. "Kaj misliš, Lizika, kaj naj počnem med temi odličnimi ljudmi T" "Kaj, plesati, se zabavati in enkrat čutiti, da si mlada. Saj je vendar že »sramota, da nisi smela nikdar na kako zabavo. Mene niso pustili /pod pretvezo, da sem še premlada, toda to za tebe ne velja." "Jaz ne spadam med odlično dnuižbo." "Tako? Kam pa potem spadaš? Med plesalce v vaški .•rostilni vendar ne. Slednjič si vendar naša sorodnica, in ko bi mama hotela, bi mogla iti povsod aJkmor greano mi. Zdi se mi krivično, da ne smeš iti na nobeno zabavo, niti tukaj ne v hiši." "To me še najmanj žalosti, Lizika," ji pravi. Toda samo ni hotela priznati, kako rada — o, kako rada bi šla na Herrenlberg, samo, da bi še enkrat mogla videti obraz Očrta Darlanda, ki ga ni mogla nilkdar pozabiti. Toda tega hrepenenja ne bi i7xlala za nobeno ceno. In ravno se-oaj jo moči druga, mogo težja skrb. Lizika jo sočutno pogleda. 44Samo priznati nočeš, 'da ti je huido, da tudi sedaj ne smeš z nami. Tako bleda si in potrta." Hana zadržano dihne. "Oh, Lizika, nekaj dragega je, kar mi dela žalost in skrbi. "Kaj pa, Hana, povej mi vendar." Hana Liziko plaho pogleda. "Lizika, tvoj brat Herbert ne gre z vami na Herrenberg; odpovedal je, ker se ne počuti dobro." Lizika jo začudena pogleda. "Tega pa nisem vedela." . "Sele sedaj je povedal tvojim starišem; slučajno sem slišala, ko je tvoja mati povedala očetu. Sedaj pa ti moram priznati, česar se ti niert bo, ker je bolan, seveda ostal v •svoji sobi, dolkler mi ne odidemo in visi ne gredo spat, šele tedaj bo ponovil svoj sinočni poskus, kajti popolnoma jasno je, da ctetame samo zaradi tega doma. Naenkrat pač ne bo tako zelo bolan, sai je bil danes popoldne še popolnoma zdrav. Torej pazi, kakorhitro se odpeljemo, boš šla v mojo sobo. Pojdi sedaj naglo v svojo sobo in dabodi odejo in blazino in si na mojem divanu postelji. Tudi, kar še drugače potrebuješ če« noč, prinest s seboj v mojo sobo. Vrata v Ditino sobo *o že zapahnjena, ker ne maram, da bi prišla k meni, ikadar mi pomagaš pri preoblačenju. Vrata na hodnik boš zaklenila, kakorhitro prideš v mojo sobo. Ko pridemo ponoči s M O Božiču... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSlLJATVE v DUiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Pošljite sedaj, da bodo dobili pred prazniki Herrenberga domov, bom na stopnicah že kaj zaropotala, da se boš zbudila. Potem mi boš skrivaj odprla vrata, da morem v svojo sobo, ne da bi dragi kaj opazili. Tako boš na varnem. Potem pa Henbert le naj vlomi v tvojo sobo — našel te ne bo. Jutri pa bonu skrbela za to, da bo na tvoja vrata pribita nova ključavnica in bom očetu vse povedala. Sedaj mi boš menda vendar to dovolila." 'Dalje Zaničevani napadalec Na mizi angleškega kralja leži že nekoli'ko dni čudna prošnja. Neki možakar bi si rad spremenil ime, ker ga vse angleško ljudstvo prezira, ker mu noben hišni lastnik ne da stanovanja, ker mu noben poslovni človek ničesar ne proda, ker mu nihče ne odgovori, če ga .kaj vpraša in ker noče nihče svojih otroik z njegovimi otroki pošiljati v šolo, Vsak Anglež pozna ime tega moža. to je Andrew MoMahon in pred letom dni je bil središče velikega procesa, v katerem so ga obtožili, da je izvršil atentat na kralja Edvarda VIII. sedanjega vo,;vodo Windisorskega. Pri neki paradi, ko je kralj Edvard VIII. jahal skozi londonske ulice, se je zgodil ta razburljiv dogodek. Neki gledalec je zagnal samokres, o katerem se je pa pozneje izkazalo, da ni bil nabit, pred kraljevega konja. Moža so aretirali in so ga postavili pred sodnike. Izkazal se je za neškodljivega kverulanta, ki je hotel vladarja na ta neumni način opozoriti na svoj .položaj. Res ga niso obsodili zavoljo atentata, temveč zato, ker je "pokazal samokres z namenom, da bi kralja razburil." Zašili so ga za 12 mesecev. Pred nekoliko dnevi je Mc-Maihon prišel iz ječe, toda prava kazen se je začela zanj šele zdaj. Vse ljudstvo ga prezira, ker se je drznii nadlegovati kralja na cesti. Kjerkoli se ]>okaže, kjerkoli imenuje svoje ime, si ljudje šepečejo: "To je mož, ki je hotel streljati na kralja.'' Ljludje se obračajo od njega in njegove družine. Če stopi McMahon v kakšen avtobus, ljudje vstajajo, da bi jim ne bilo treba sedeti poleg njega. Oe prosi za kakšno delo, mu molče pokažejo vrata in ko ga je na Londonskem vzhodu neki krčmar sprejel na stanovanje iz usmiljenja do njegove družine, so ostali gostje zapre-tili, da takoj odidejo, če bi morali spati z McMahonom pod isto streho. Malo hišico, v kateri je stanoval pred procesom, je razljučena množica uničila z vso opravo vred, skratka nikjer na Angleškem ni prostora, kjer bi se mogla zaničevana družina mirno ustaviti. McMahonova žena je zavoljo vseh teli dogodkov doživela živčni zlom. To je nvoža pripravilo do tega, da so je obrnil sedaj na kralja Jurija VI. s prošnjo, da bi smel spremeniti svoje ime in priimek. Pod drugim imenom bi se nato s svojo družino poiskral kjerkoli na deželi mirnega zatočišča. McMahon navaja v svoj prošnji, kar je v ostalem tudd ugotovila sodna preitalkava, da nikakor ni imel namena kralju storiti kaj hudega. Hotel ga je opozoriti samo nase. Zdi se, da bo brit-sko notranjo ministrstvo njegovi prošnji ugodilo, saj kaznovan je bil mož za svojo nepre-, mišljenost že dovolj. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cen« ....................M GODČEVSFI KATEKIZEM. 61 strani. Gena JS5 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Gena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KKATKOCASNTH ZGODBIC. 72 str. Cena JE5 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JS5 SANJSKA KNJIGA ...................................................60 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 atranL Cena M TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tndl šalolgro 189 strani. Cena ........... 'Vse nafie"). il VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......LS0 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Gena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KDOR GA VNAPREJ NAROČI MU POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike. Na drugi struni zemljevida sc imena vseh ameriških mest Id koliko prebivalcev imajo. Nadalje: Koliko prebivalcev je Imela v?a-ka ameriška država pri predzadnjem in pri zadnjem ljudsketu štetju; glavno mesto vsake države iu število prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi mesti. Zgodovinski podatki posameznih držav. Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar sedaj, bo dobil ta zanimiv zemljevid brezplačno. SIovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 IZIDE KONCEM NOVEMBRA !G0 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPISJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov. NAROČITE PRI: » KNJIGARNI "Glas Naroda'* 216 West 18th Street New York NOVI GROBAR (Nadaljevanje z 3. strani.) smehljal sam vase in je vzkliknil: "Lej no, ti sil" Ali pa sta mu pripolzela bolečina in sram v srce. Zakaj, nekoč je imel mnogo 'prijateljev, a s soncem vred je prišla tudi tema v njegovo mladost, tako da je bil poprijel za popotno palico. Z nekega spomenika je z rokavom obrisal oprali in pajčevi-no in se je vzradostil, da je zgoraj v vejevju grmiča zažvižgal kos. Občutil je žamietasti mehki glas dekleta, začuitil je v svoji raskavi desnici žametasto ročico. Takrat — takrat je bilo ko v nebesih; njegova izvoljen, k a rjavih kodrov! V senci vrbe, tmm na drugem koncu, pa se mu je v duhu razcvetelo milo in toplo obličje, ki ga Bog slehernemu človeku samo enkrat podari: — Obličje njegove matere. Iskrena žalost je drhtela tu v njegovi molitvi. Veter je plaho šušljal s srebrnimi lističi. In ko je stari Matjanov Lazar takole prebiral po sivih, preperilih kamnih, si je spet vse priklical k sebi. Dolgo vrsto src. Vso domačo vas. Zgoraj na nebesu je prijadrala jata ptičev ko puščica, ki kaže na pot v neskončnost. La- zar je ni več videl. Zdaj je imel zaprte oči. Usedel se j«' na kamnitno, z bršljanom poraslo klopco, malo inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo V? * '•■i . .. NAROČITE PRI: Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18th ST., NEW YORK