763 poljan ... Ali nam ne bi hotel kak slovenski slikar tako predočiti kakega prizora iz Prešernovega „Krsta" ? — „Debata v višjih slojih" (str. 761.) nam pa kaže dva dimnikarja, ki sta se res visoko povzpela s svojim obrtom. Upajmo, da bo debata mirna, kajti na strehi mora biti tudi dimnikar hladnokrven. Sicer sta pa dobre volje in bosta brez dvoma kmalu mirno izginila vsak v svoj dimnik. Novi državni tajnik svetega očeta, kardinal Merry del Val, je še mlad, a se je po svojih izrednih zmožnostih povzpel do te službe, ki zahteva pač, kakor malokatera, široko izobrazbo in treznega preudarka. Kot državni tajnik vodi namreč diploma-tične zveze katoliške cerkve z vsemi državami celega sveta. Njegov prednik, kardinal Rampolla, desna roka rajnega papeža, je spretno in krepko vodil najtežavnejše državne posle, tako da se je res ves svet čudil njegovemu diplomatskemu talentu. Zato je pa vse nestrpno pričakovalo, koga mu bo novi papež izbral za naslednika. Kardinal Merry del Val se je v raznih službah tako odlikoval, da ga morajo priznavati za pravega moža tudi oni politiki, ki so mu kot bivšemu pristašu kardinala Rampolla iz kakršnegakoli razloga nasprotni. Njegov oče je bil španski poslanik na angleškem dvoru. Mati mu je bila katoliška angleška plemkinja. Rojen je bil v Londonu 10. okt. 1. 1865. Svojega očeta je spremljal po raznih diplomatskih potih, tako da je že v mladosti obiskal skoro vse evropske dvore. Pri tem se je naučil tudi mnogo jezikov. V duhovnika je bil posvečen 30. decembra leta 1888. Njegovi predstojniki so porabili njegove sijajne zmožnosti za diplomatske posle. V službi je potoval po Ameriki, po Evropi in bil tudi na Dunaju. Kardinal Merry del Val je zelo pobožen duhovnik. Pri vseh svojih poslih je vsako jutro v izpovednici. Ko se je sešel kardinalski zbor, da izvoli novega papeža, so izvolili kardinali za tajnika konklavu mon-signorja del Vala. Novoizvoljeni papež Pij X. ga je povzdignil v kardinala v javnem konzistoriju dne 9. novembra t. 1. Z naših vseučilišč. Število slušavcev na avstrijskih vseučiliščih splošno stalno raste. L. 1896/7 je bilo skupaj 16.196 vseučiliščnikov, 1. 1902/3 pa 20.035. Po številu slušavcev si slede avstrijska vseučilišča v sledečem redu: Dunajsko (7621), praško češko (3525 \ lvovsko (2414), krakovsko (1718), gra-ško (16Q0), praško nemško (1414), inomostjko (1051), črnoviško (602). Zadnje šolsko leto je bilo manj slušavcev kot prej edino le na inomostskem vseučilišču. — Če se oziramo na narodnost, moramo pred vsem dunajsko vseučilišče odšteti kot mednarodno. Potem imajo tri slovanska vseučilišča (Praga, Lvov, Krakov) skupaj 7657 slušavcev, a štiri nemška (Praga, Inomost, Gradec, Črnovice) samo 4757. — Število slušateljic znatno pada. Izpočetka so se ženske krepko zagnale na univerze, a zdaj jih popuščajo, kakor kažejo sledeče številke. Največ slušateljic ima Dunaj (1901/2 — 303, 1902/3 — 188), potem pridejo: Krakov (1901 - 153, 1902 — 104), Praga, češko vseučilišče (1901 - 109, 1902 - 80), Gradec (1901 - 123, 1902 - 78), Lvov (1901 — 147, 1902 — 72), Praga, nemško vseučilišče (1901 — 31, 1903 — 24), Črnovice (1901 - 30, 1902 — 24), Inomost (1901 — 7, 1902 — 10). To je pač znaten upadek. — Na praški češki univerzi je zelo padlo število medicincev, a filozofični oddelek kaže največji prirastek v Avstriji. Profesor Korš o „Ruski antologiji". V letošnjem se mem zvezku „Izvestij otdelenija russkago Kardinal Merry del Val, novi državni tajnik sv. očeta. jazyka i slovesnosti Imperatorskoj akademiji nauk" priobčuje g. prof. E. Korš jako laskavo oceno „Ruske antologije v slovenskih prevodih". V prvi vrsti jo pozdravlja kot dokaz, da se že vsaj v prosvetnem oziru vrši za nas Slovence velepomenljivo zbliževanje z mogočnimi brati na severu; omenja sicer, da nekateri pesniki niso vpoštevani po zaslugi in v pravem razmerju, — pač menda zato, ker je prevajav-cem nedostajalo ruskih knjig — da so si zlasti mlajši prevajavci po navadi modernoslovenskih pesnikov tuintam prizadevali zanemariti rimo ali original, bodisi glede vsebine, bodisi glede merila, a vobče je njegova sodba jako ugodna. Cela ocena g. Korša priča o njegovih gorkih simpatijah za naš narod, •