Uredništvo
<>iupravništvo:
Kolodvorsko Ulice S tov. 10.
« Urodnikom so mor« govoriti v*ak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi bo jio vračajo.
Inserati:
^ofltatopiia „0tit.
vrata*],, , nora’ po-v dajo bo topuot.
Ljublian
List
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. nri zvečer.
za IJubljano
v upravništvu:
za colo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. DO kr., na moBeo no kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. več.
Fo poiti v«lja
za colo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za Četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 194.
V Ljubljani v ponedeljek, 20. oktobra 1884.
Tečaj I.
Po deželnem zboru.
Minulo soboto se je razšel kranjski deželni zbor po štirdesetdnevnem zborovanji, fledutna dvorana, v kateri zboruje deželni nastop vojvodine kranjske, se je zatvorila, in deželni poslanci vrnili so se k domačim pena-tom, da se oddahnejo po trudapolnem delu. Pri taki priliki usiluje se nehotč vprašanje: Ali je ravnokar preteklo zasedanje rodilo kaj sadu, ali je spolnilo vsaj deloma one nade, katere smo izustili pri njegovem začetku?
Nepristranski presojevalec ne bode zanikal, da je uvrstiti to sesijo med najplodo-ritejše našega domačega parlamentarizma. Priznati bo moral, da so poslanci svesti si bili svojih domovinskih dolžnostij, da so vedno pred očmi imeli svoj vzvišeni poklic ter v istini delali v prid svojih mandatarjev. Delovanja poslančevega ne gre ocenjati po javnih sejah, niti po efektnih govorih ali po odobravanji galerijskega občinstva. Glavni del njegove naloge mu je reševati v odsekih, in dobro izdelano poročilo, katero pričuje o temeljitih študijah svojega spisatelja, ima desetkrat večjo veljavo, nego najsrečnejši govorniški im-promptu. Zlasti pa so zakoni, koji so se (1°gnali tekom posameznega zasedanja, pravo merilo za uspešno zborovanje.
In v tem oziru nam je z veseljem kon-statirati, da je minula sesija deželi naši prinesla pet zakonov, med njimi nekoliko jako važnih. Potom zakonodajstva se je določilo, da morajo zavarovalne družbe na Kranjskem dva odstotka svojih dohodkov prepuščati požarnim stražam. Postava o pogozdovanji Krasa bode, tako se nadejamo, neizmerno koristila naši Notranjski, in ako se vestno zvršuje, pokrile se bodo sive pečine kraškega apnenika zopet z gostimi šumami, podobnimi onim, katera je nekdaj bil posekal lakomni Benečan. nLex Svetec", postavni načrt o nadzorstvu za kranjsko hranilnico, je vsaj jako razumljiv toigljaj za vodstvo prvega kreditnega zavoda »aše dežele, in mi se nadejamo, da bode do-našal koristi društvu samemu in vsej deželi. Postava o zasebnih žrebcih pospeševala bode konjerejo, zakon pa, kateremu je predmet
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje.)
Glas Ane Martinovne bil je jako prijeten: zvoneč in nekoliko otožen . . . podoben tistemu, kakor ga imajo tiče ujede.
— No, reče Martin Petrovič, in so zamisli . . — Potem . . začne on znova, ali bi >ie hoteli za to ogledati si našega gumna, ali >>i vas to ne veselilo? Volodka vas spremi; >ej, Volodka! zakriči na svojega zeta, kise Je še vedno sprehajal po dvorišču z mojim konjem, — pelji gospoda na gumno ... in Pokaži mu sploh vse moje gospodarstvo. Jaz moram nekoliko zadremati! Tako! Srečni ostanite!
Zet gre iz sobe, jaz za njim. Ana Mar-
normalno-šolski zaklad in sedaj odpravljena izjema ljubljanskega mesta, pritegnil bode južno železnico k troskom kranjskega šolstva, razbremenil preobloženega davkoplačevalca po deželi, ob jednem pa preskrbel potrebna sredstva, s kojimi se bo lehko kaj storilo za šolske reforme.
Toda poleg teh zakonov, — koliko drugih nič manj važnih predmetov se je obravnavalo tekom zadnjega zasedanja! Uže agrarna enketa dala je gradiva v izobilji in deželni zbor se je marljivo pečal z njeno zapuščino. Istina je, da se nazori, izraženi pri tej priliki, niso takoj dali kodificirati in spremeniti v zakonita določila, — istiua je, da bode prete-žavno agrarno vprašanje zahtevalo še obilo študij in duševnega dela, toda začetek je ven-der le storjen, in kar se je pri teh obravnavah izražalo v različni obliki, v poročilih, govorih in resolucijah, ne bode tako kmalu izginilo z dnevnega reda! In diskusija se ni zgolj sukala po goličavi abstraktnih teorij, marsikaj praktičnega se je nasvetovalo, — spominamo le na temeljita poročila o kranjski domači obrlniji in dolenjski vinarski šoli, in ui dvoma, da bodo omenjeni predlogi imeli praktične posledice. Ako iz ostale tvarine posebno naglašamo predlog o dolenjski železnici, za katero se je votiralo za sedaj 5000 gold. za prva pripravljavna dela, uverjeni smo, da je kranjski deželni odbor tudi v tej znameniti zadevi varoval deželne koristi!
Mnogo se je tedaj storilo v zadnjem zasedanji, a še v drugem oziru je prav prijetno izneuadilo vsakega pravega rodoljuba. V mislih imamo razmerje narodne stranke do njenih protivnikov iz nemškega tabora. Tla kranjske deželne sobane so vulkanična od nekdaj, in odkar se je uvedlo ustavno življenje v naši državi, provzročilo je ostro protivje nasprotujočih si strank čestokrat hrupne prizore, ki nikakor niso pospeševale plodunosnega delovanja. Slovenski in nemški poslanci stali so si večinoma nasproti, kakor sovražna krdela, in to je vplivalo tudi na privatno občevanje. Sedaj se je ta napetost v marsičem polegla. Naravno, da nobena stranka ni odstopila od svojih nazorov, in vedno še zeva globoki raz-
tinovna počne tedaj naglo in skoro uekako nevoljno pospravljat mizo. Na pragu se obrnem in se ji poklonim; ali ona seje delala, kakor bi ne bila zapazila mojega poklona, samo za-smehljala se je zopet — in še bolj hudobno, nego prej.
Harlovljemu zetu vzamem svojega konja in peljem ga na povodcu. Šla sva vkupe na gumno; ali ker tam ni bilo zapaziti nobene posebnosti in ker je Volodka pač mislil, da mladega človeka, kakor mene, gospodarstvo ne more posebno zanimati, vrneva se čez vrt zopet na cesto.
VIII.
Harlovljega zeta poznal sem izvrstno: zvali so ga Sljotkina, Vladimira Vasiljeviča; bil jo sirota, sin malega uradnika, poslovnika pri moji materi. Ta je dala Sljotkina sama vzgojiti. Sprva so ga vtaknili v okrajno šolo, potem je prišel za pisarja v oskrbniško pisarno, kasneje je dobil službo pri žitnicah in naposled so ga oženili s hčerjo Martina Pe-
dor med načeli desnice in levice našega deželnega zastopa. Toda navzlic principijalnemu nasprotju so se zastopniki raznih strank ven-der nekako približali in sprijaznili, in kedor je imel priliko, po couloiru in pri odsekovih sejah opazevati medsebojno kordijalnost onih mož, kateri so ravnokar v zbornici spregovorili tako rezne besede, uveril se je lehko, da se bližamo drugi fazi svojega strankarskega gibanja. Klasična priča v tem oziru je sigurno „N. fr. Pr.“ Stara ta grešnica razvija v včerajšnjem, deželnim zborom posvečenem leaderju celo dolgo vrsto grozodejstev in zločinov, koje predbaciva deželnim zborom s slovanskimi zastopniki.
Le o Kranjskem vč sila malo povedati in da ne bi preostri odgovor na preostri in ne-osnovani napad nemški manjšini povod dal k neki maloresni demonstraciji, — glavno glasilo nemških liberalcev niti gradiva ne bi imelo, omenjati deželni zbor kranjski! In ker smo tega mnenja, da naposled tudi političnim protivni-kom ne kaže, vedno se pisano in srpo gledati, kakor pes in mačka, ker smo uverjeni, da je sprijaznjenje v socijalnem življenji neizogibni pogoj h konečnemu sporazumljenju v načelnih vprašanjih, pozdravljamo radostnega srca tudi to spremembo, kateri vsaj simptomatične važnosti odreči ne moremo!
Največji dobitek pri zadnjem zasedanji našega deželnega zbora pa je vsakako zadela narodna stranka sama. Malo tednov je tega, in od mnogih stranij izjavila se je bojazen, da se bo slovenska levica v redutni dvorani razbila na kose, razpršila na atome. Oni čudni sanjači, katerim je bil nepremišljeni pronunciamento nekega bivšega poslanca vrhunec državniške modrosti, cvet pravega narodnjaštva, prizadevali so se na vse pretege, da bi pospeševali ta razpad. Ali čim dalje je trajalo zborovanje, tem tesneje oklenili so se narodni zastopniki drug druzega; v lepi slogi odbili so vse sovražne napade, v borbi proti skupnemu protivniku uredili so svoje vrste, in morda nikdar ni vladalo tako soglasje med pristaši jedne stranke, nego konec zadnjega zasedanja med narodnimi zastopniki kranjskega deželnega zbora. Pomenljiv izraz te sloge je volitev izvrševalnega odbora.
troviča. Moja mati ga je nazivala „žida“, in on je v resnici spominal s& svojimi kodravimi lasmi, svojimi črnimi in, kakor kuhane češpe, vedno mokrimi očmi, sš svojim jastrebljim nosom in širokimi rudečimi usti na židovski tip; samo koža mu je bila bela in sploh ni bil sam na sebi neprijeten. Po naravi bil je po-služen, samo da njegov dobiček ni prišel kako v škripce. Tedaj pozabljal se je iz sebičnosti ves in celo jokati je začenjal. Za malost stokal vam je po ves dan; stokrat opominal je dane obljube; in divjal in cvilil je od jeze, ako se ta obljuba ni ispolnila takoj. Rad se je klatil po polji s puško; in kader se mu je posrečilo, zadeti kakega zajca ali kako divjo raco, vtaknil je svoj plen z nekim posebnim čustvom v svojo lovsko torbo ter mu prigovarjal: „No, zdaj le zaganjaj se, zdaj mi ne ujideš več! Zdaj boš meni služil!“
— Kako dobrega konja imate, reče s6 svojim šepetajočim glasom ter mi pomaga skočiti v sedlo; — da bi jaz imel takega konjiča! Ali od kod ga dobiti! Take sreče
Ako pomislimo, da bode baš ta eksekutivni odbor imel prevažno nalogo, pripravljati in voditi bodoče državnozborske volitve, da se je ravno v ta namen pomnožil za dva člana, potem je njegova izvolitev per acclamationem jasen in vesel dokaz, da se je popolna sloga vrnila med narodne zastopnike. Ta pomenljiva prikazen pa mora vplivati na ves narod, oči odpreti zaslepljenim, na pravo pot voditi zbegane elemente. In ta moralni vspeh, da se je zopet ojačila prva politična čednost, disciplina v narodni stranki, je po našem mnenji najdragocenejši sad minulega zasedanja deželnega zbora vojvodine kranjske!
Grovor posl. Šukljeja
o načrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. decembra 1874 (št. 37) in 26. oktobra 1875, št. 27).
(Dalje.)
Kar se južne železnice tiče — imam namreč tu postavo z dnč 8. maja 1869 1., za katero si bodem prosil dovoljenja, da jo pre-čitain — ta slove:
»Die Gesammtsumme der von einer nicht unter dem § 2 begriffenen Eisenbahnrechnung zu entrichtenden Erberb- und Einkommen-steuer ist zum Zvvecke derVorschreibung auf die betreffenden Lander in fol-gender Weise zu vertheilen: Befindet sich die oberste Geschaftsleitung der Unternehmung in einem der Lander, welche die Babn durch-ziehf, so sind vorweg 40 Procent der Steuer in diesem Lande in Vorschreibung zu brin-gen, die restlicben 60 Procent aber auf die siimmtlichen Lander, welche die Bahn durch-zielit, nacb dem Verhiiltnisse der Lange der betreffenden Babnstrecke zu vertheilen und daselbst vorzuschreiben. Befindet sich aber die oberste Geschaftsleitung der Unternehmung in einem Lande, welches die Bahn nicht durch-zieht, so sind in diesem Lande 10 Procent vorzuschreiben, die restlichen 90 Procent aber in den Liindern, welche die Bahn durchzieht, nacli dem Verhaltnisse der Lange der betreffenden Babnstrecke in Vorschreibung zu brin-gen. Die Vorschreibung hat in der Gemeinde, wo sich der Sitz der obersten Geschaftsleitung der Unternehmung, oder wenn diese ausser-balb des Landes sich befindet, wo sich der Sitz der Betriebsleitung im Lande befindet, und falls in diesem Lande eine Betriebsleitung nicht bestiinde, in der Hauptstadt dieses Landes zu geschehen."
Iz tega tedaj, gosp6da moja, razvidimo, da je postavodajalec namen, posameznim deželam, a ne posameznim krajem, v našem slučaji tedaj vojvodino kranjsko, a ne ljubljanskemu mestu dati to pravico, da na prihodnino in dohodkarino dotičnim železnicam naloži posebno deželno priklado. Da ne bi imeli tega zakona z dnč 19. decembra leta 1874, potem bi, gosp6da moja, stvar bila po polnem jasna in izjema ljubljanskega mesta ne bi obstala. Vsled tega bi imela južna že-
ne bom imel nikoli. Ko bi pač vi vašo milo-stivo mater poprašali ... in opomnili.
— Ali vam ga je ona obečala?
— O da bi obečala! Ne, ni obečala; no jaz mislim, da bi po njeni veliki dobrotljivosti . . .
— Ali vi bi se morali obrniti na Martina Petroviča.
— Na Martina Petroviča! ponovi Sljotkin počasi. Njemu — sem jaz in malovredni ko-začek Maksimka — vse eno. On pazi le, da nas ohrani v črnem telesu, ali za ves naš trud od njega ni na spregled najmanjšega plačila.
— Kaj res?
— Da, žalibog. Naj vam le reče: »Moja beseda je sveta!“ — in vse je, kakor bi bil sč sekiro presekal. Prosi ali ne prosi, vse eno je. In tudi Ana Martinovim, žena moja, nima pri njem tiste prednosti, kakor Evlampija Martinovna.
(Dalje prihodnjič.)
leznica, ker iznaša njen prihodninski in dohodninski davek, ordinarij z izredno priklado za 1. 1884. vsega skupaj okroglo 95000 gld., bi morala tedaj južna železnica le za 1. 1884 v okrogli svoti 17 700 gld. plačati normalno-šolskemu zakladu. Ali sedaj obstoji izjema ljubljanskega mesta, davek južne železnice je v Ljubljani predpisan in kake so posledice za naš normalno - šolski zaklad? — Južua železnica plačuje le v Ljubljani, v ljubljanski šolski zaklad 4928 gld., normalno-šolski zaklad ima vsled tega čiste zgube 17 700 gld. in južna železnica ima vsled tega čistega dobička vsako leto okolo 12000 gld. Pred dvema letoma tedaj, ko je bil gospod baron Apfaltreru 1. 1802. izročil deželnemu zboru načrt zakona gledč teh priklad železničnih podjetij, takrat smo se vsi še zibali v tej nadi, da bode mogoče, popraviti to nedostatnost s tem, da se Ljubljana pusti v starem razmerji iu le pritegne k troškom normalno-šolskega zaklada tudi južna železnica. Ali, gospflda moja, Vi vsi veste, da so nam te nade splavale po vodi: ta načrt ni dobil Najvišjega potrjenja. In če hočete razloge vedeti, zakaj da ga ni dobil, prosim, poglejte v lansko letno poročilo § 1, stran 10, in iz tega bodete raz videli, da je to absolutno mogoče toliko časa, dokler obstoji izjema ljubljanskega mesta. Mi smo tedaj postavljeni pred to alternativo, ali se jedenkrat za vselej odreči prikladi južne železnice za normalno-šolski zaklad, ali pa odpraviti izjemo ljubljanskega mesta, in tedaj, gosp&da moja, se jaz usojam vprašati, kako bi mogli mi stopiti pred svoje volilce, s kakimi obrazi bi se jim morali pokazati, če bo nam vest očitala, da smo tako gospodarili z deželnimi prihodki, z deželnim postopanjem? Sleherni, tudi zadnji volilec bi lehko stopil pred najboljšega izmed nas in mu očitno v obraz rekel: Vi niste vredni našega zaupanja, lahkomiselno ste gospodarili z deželnim imetjem, lahkomiselno zapravili deželne dohodke! (Dobro-klici na levi. — Bravo-Rufe links.)
Da je položaj normalno-šolskega zaklada in vsled tega tudi položaj deželnega šolstva v, skoro bi dejal obupnem stanji, gospoda moja, zato se sklicujem le na proračun priloga 8., katero Vam je izročil deželni odbor. Te številke imajo neko grozovito zgovornost in jaz moram reči, da vse spremembe v našem šolstvu, vse reforme — in reform je precej potreba — so neizpeljive vsled tega, ker denarnih sredstev nimamo na razpolaganje.
(Dalje prihodnjič.)
Pokrajinski ogled in premijiranje goveje živine na Dolenjskem (v Krškem) s predlogi, kako povzdigniti rejo goveje živine z napravo črednih zapisnikov.
Spisal Toma Wirgler, c. kr. okrajni živinozdravnik v Krškem.
V dan 1. oktobra t. 1. je bilo v Krškem premijiranje goveje živiue, kar je bilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo po predlogu sl. c. kr. kmetijske družbe dovolilo in v ta namen 23 državnih daril v skupnem znesku 475 gld. privolilo.
Razsodno tovarištvo je bilo tako sestavljeno: Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku, Clarici Jurij, umirovljeni oskrbnik v Kandiji, Rudež Karol, graščak v Gracerjevem Turnu, Sevnik Miroslav, podpredsednik kmetijske družbe v Ljubljani, W e igle in Henrik, c. kr. okrajni glavar v Krškem, Wirgler Toma, c. kr. okrajni živinozdravnik v Krškem.
K premijiranji se je pripeljalo 56 goved. Od vseh teh so bili obdarovani: 4 biki z darili od 40 do 20 gld., 7 krav z darili od 25 do 15 gld., 7 telic z darili od 25 do 15 gld. Za jedno kravo je dobil posestnik priznalno diplomo, ker se je tvegal denarnega darila. Pet denarnih daril se vsled pomanjkanja vrednih živali ni razdelilo.
Razstavljene živali so bile — z malimi izjemami, soznažene, dobro krmljene, a pomanjkljivo (t. j. nepravilno) vzgojene. V tej
pozlednji zadevi so pripeljali že obdarovano kravo muriškega plemena, ki je imelo pri sebi svoje tele, na katerem so se pa poznali znaki belanskega bika. Nasprotje teh plemen je tako veliko, da se ta slučaj lehko za-znamva z navadnim prigovorom: »Stoji mu, kakor svinji sedlo. “
Uže slaba udeležba pri razstavi je kazala, da ljudstvo za živinorejo nima zanimanja iu da se pogreša enotnega skupnega postopanja. Po tem takem je tudi stanje govedoreje na Dolenjskem slabo, in dovoljuega vspeha se toliko časa ni nadejati, dokler se govedoreja enojnemu vodstvu ne izroči, če tudi bi država ali zasebniki še tako veliko žrtvovali.
Med nedostatki pri govedoreji so biki največji pogrešek. O držanji bikov govori sicer deželna postava kranjska od 16. febr. 1879, a njene dobre določbe bodo le takrat govedarstvu koristile, kedar jih bodo občinski zastopi izveli. Odkar ima ta postava veljavo, ni mi znan ni jeden slučaj, da bi občinsko predstojništvo ali dotični lokalni odbor resno brigala se za potrebno število dobrih bikov ali za primeren kraj in za nadzorovanje njihove porabe, čeravno so splošne pritožbe o pomankanji bikov v obče, zlasti o pomanjkanji dobrih bikov. Nasledek temu pa je, da nastavljajo za pleme srednji in manjši kmetje večkrat čisto nesposobne bike, ki umni govedoreji večkrat bolje škodujejo nego koristijo. Tudi veleposestniki imajo časih take bike, ki ne odgovarjajo splošnemu stanju govedoreje, ker so za krajevne razmere neprimernega plemena; pa tudi menjavajo veleposestniki bike čisto po svojem okusu. Iz teh okoliščin si po tem razlagamo, da je goveda naša nastala iz križevanja plemen, došlih iz raznih dežel, radi tega pa potrebuje očiščenja inna-obrazovanja enojnega plemena.
V požlahnenji našega plemena se kupujejo muriški in mariahoferski biki. To je sicer dober namen, katerega nihče oporekati ne more, vender se zaželjene svrhe ne doseže, kajti pripeljani biki so večkrat dvomljivega pokoljenja in ne brez podedovanih madežev. Pa ako se uže ravna po tem načelu, naj se v namen popolne utrditve križanega plemena vpelje nadzorstvo nad to novo živino, da se ne bode tako ravnalo, kakor se godi navadno s teleti, da jih dobi mesar ali da se skopijo in za vprežno živino rabijo.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Avancement v c. kr. vojski priobčil se bode dnč 26. t. m. v »Militiir-Verordnungs-blatt"; kakor se poroča, oziralo se bode pri tem avanceinentu posebno na nižje šarže ter zlasti na peš vojsko.
V koroškem deželnem zboru razpravljalo se je zadnjo soboto o predlogu gospo-(larstvenega odseka gledč železničnega spo-jenja Trsta z Solnogradom. Dotični referent je izjavil, da koroški deželni odbor to zadevo motri z veliko pozornostjo in da se posebno poteguje za to, da se dotična železnična črta potegne preko rožne doline.
Niayc-avstrjjski deželni zbor zaključi) je v soboto svoje zasedanje. V zadnji seji vzprejel je še volilno reformo, vsled katero se podeljuje volilno pravo tudi petakarjem ter se pomnoži broj poslancev za tri mandate, tako da bode nižje-avstrijski deželni zbor imel v prihodnje 70 članov.
Ordinarijat zadarske škofije poslal jo c. kr. naučnemu ministerstvu prošnjo, naj se v duhovskih semeniščih upelje predavanje zdravstva (Gcsundhcitslchre) kot obligaten predmet. V prošnji se navaja, da so duhovni v vedni dotiki z ljudstvom in da so pogosto prisiljeni, dajati ljudstvu sovete v zdravstvenih vprašanjih. Posebno v goratih krajih je duhoven jedina oseba, na katero se ljudstvo obrača, kedar mu je treba zdravniške pomoči*
V hrvatskem saboru začela se je danes adresna debata. Kakor se govori, odložila se je razprava adresnih načrtov za to, da h
omogoči, da se bode o načrtu Starčevičevem, v l.atorem veje po polnem revolucijonaren duh, razpravljalo v tajni seji. To je pač karakteristično za težnje Starčevieevih pristašev.
Tuje dežele.
Zadnjo soboto umrl je po dolgem bolehanji vojvoda brunšvikski. Precej po njegovi smrti sestal se je vladni sovet ter izjavil, da bode na temelju zakona od leta 1879 začasno prevzel vladne poslove. Deželni zbor brunšvikski sestal se bode nemudoma.
Pruski general Hilgert izdal je v imenu nemške vlade proglas, da je Nemčija jedino kompetentna rešiti vprašanje o nasledstvu v Brunšviku. General Hilgert prevzel je zapo-vedništvo vojske.
Vklub zadnjim zmagam Francozov nad Kitajci spoznava se v Parizu potreba, pojačati francosko ekspedicijo v Tonkingu. No vsled tega nastaja druga neprilika; minister mornarice nima na razpolaganje pomočnih čet, a vojni minister neče privoliti, da se pošlje v lonking oddelek peš vojske. Radi tega bode se moral poslati proti Kitajcem oddelek afrikanske vojske. Sploh pa bode prišlo vprašanje o pomočnih četah najbrže pred komoro. Govori se, da hoče vojni minister dati ostavko.
Angleška vlada priobčila je v petek tako zvano modro knjigo, obsezajočo diploma-tično korespondenco državnih tujnikov za c. krj vojsko, za naselbine za Indijo, in sicer od meseca marca do konca avgusta; nadalje objavlja izvestje glavnega nadzornika trdnjav, čegar predloge je glavni svčt pod predsed-ništvom vojvode Cambridge odobril. Skupni stroški za trdnjave v Adenu, Ceylonu, Singa-pore, Hongkongu, Sierra di Leone, sv. Heleni, Jamajki in sv. Luciji znašajo 11 milijonov goldinarjev.
Razne vesti.
“(Strafiansk vihar v Kataniji.)Mosto Katanijo, ki broji nad 100000 probivalcev iu loži na podnožji Etno, jo 8. t. m. obiskal grozon vihar »vrtinec", kateri jo mnogo hiš porušil in prebi-valco zakopal mod podrtije. Prva brzojavka poroča o 90	ranjenih	in 21	mrtvih, a	druga poroča
uže o 500	ranjenih	in 30	mrtvih in	o veliki škodi
čez pet milijonov lir. Dn6 9. t. m. so uže 27 mrtvih in 35 ranjenih izvlekli izpod podrtin. V Ka-taniji 9. t. m. izišli list „11 Dolore“ piše o grozni katastrofi to-le: „ Proti 1. uri popoludno prične nebo temneti, morje je nemirno, šumi in vro in silen vihar	se spreminja	v orkan.	Četrt ure po-
ztioje ulije	se gost	dež v	curkih čez	mesto in oko-
lico. Na to se raznese po mestu žalostna in strašna viist, da je zadela predmestja (vasi) Cibali, Borgo, Guardia in Ognina grozna nesreča. Kmalu so hiteli meščani na	nesrečne	kraje.	Cibali	je sama
Podrtija; zeleni griči postali so kraj nesreče in brezupa. Veliko hiš, v katerih so bivali ljudje na počitnicah, so se porušilo in zakopalo svoje pro-bivalce. V Borgu je jednako strašno: najlepše hiše so podrte; na cesti vidimo konje, vozove in ljudi •— vse strašno zmedeno in razmotano; drevesa so s koroninami vrod izruvana in zlomljena; povsod so čujojo prežalostni klici, ukazi in protiukazi, mrtvaški vozovi, nosilnice z ranjenci, prestrašeno občinstvo, vojaki, karabinijeri in redarji, — vse, vso so trudi, dola rod in deli pomoč nesrečnikom. V Guardiji sti strah in groza še hujši. Veliko hiš in vil jo po polnem podrtih, drugo silno poškodovane; veliko družin je mrtvih.	Ognina,	najlepše
predmestje Katanijo, prejšnji dan šo kraj veselega življenja, je danes pokopališčo, polje z mrtveci napolnjeno, po katerem ljudje begajoč iščejo aVoje sorodnike,	otroci	svoje	starišo,	stariši
°b'oke, bratjo sestre in sestre brate. Prekrasne v>le, v katerih jo	bivalo	še malo proj	kdo ve
"Oliko prosrečnih ljudij, lež6 razrušeno in zdrobljeno na tloh; le griči in kupi podrtih zidov znanje krajo, kjor so stalo prej vasi — niti jodna l'&a ni mogla kljubovati silni moči vsomožno nabave; vse j0jj porušeno po tleh iu mod kamenjem, rarnovi in žolezjem tiho ječe živi zakopani nesrečniki. Vse, kar so gibljo, jo prihitelo in so vrglo z nopopi8ijiv0 marljivostjo v podrtine, da bi rošilo
smrti uboge žrtve. Delo se jo večinoma posrečilo, a prvi pogled je bil grozen. Brezzavestne, blede žene, otroke v nežni starosti, nekatere še celo v plenicah, potem močne mladeniče in može odkopavajo in vlačijo iz podrtin; nesrečniki so večjidel brezzavestni ali omamljeni, skoro vsi pa več ali menj težko ranjeni. Število ranjencev je naraslo uže na 500, katere so vzprejeli v mestne bolnice. Izmed ranjencev bo še marsikateri umrl, ker je mnogo taci h, katerim so padajoči tramovi glave utrli, rame ali noge odtrgali. Težko ranjene bodo komaj ohranili pri življenji. Najlepši oljkini nasadi in gozdi so po polnem poraženi." Vlada je takoj na prvo poročilo o grozni nesreči dovolila 25 000 lir v pomoč, in papež daroval jo 10 000 frankov.
— (Slučaj v številkah.) Od nekdaj imajo uže zemljani navado, da spravljajo prikazni na nebu v neko zvezo z zemeljskimi dogodki; če ugledajo repatico, koj ugibajo, da bode nastala strašna vojska, lakota, dragina. bolozni. Slučajno pa je lunin mrak v čudnem soglasji z dogodki v Franciji. Ciklus luninih mrakov znaša, kakor znano, 18 lot. Če računimo 18 let nazaj, dobimo leto 1860: Sadova in meksikanski dogodki, kateri so prognosticirali pad cesarstva in 18 let nazaj je usodno 1. 1848. Zopet 18 let nazaj, dobimo loto 1830, v katerem letu je bila julijska rovolucija. Od 1830. lota nazaj 18 let, imamo 1. 1812. usodno pot Napoleona I. v Rusijo; zopet 18 let nazaj — 1794 jo pogin teroristov. To jo v istini zanimljiv astrologičon slučaj.
Domače stvari.
— Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo izvolilo jo za zidanje cerkvo v Sori (okr. ljubljanska okolica) podeliti podporo 400 gld. iz Najvišjo zasobno blagajnice.
•— (Umrl) je proteklo soboto dn6 18. t. m. popoludne č. o. Andrej Kržič v franeiškanskom samostanu.	,
— (Izgubila) jo v soboto zjutraj ob 6. uri dekla ruto ogrinjačo, vrodno 4 gld. Najditelj naj jo izvoli oddati magistratu.
— (Našla) sta dnč 18. t. m. dopoludno dva lovca blizu Viča v grmovji prazno vrečo, zraven pa več galanterijskega blaga tor potem to hranila v gostilni „pri Martinu". To reči so bilo baje ukradono dne 17. t. m. na semnji v Kameniku.
— (Noznan porednež) zapalil jo v noči od 18. na 19. dan t. m. ostružke pred gostilno na Bregu št. 2.
— (Tatvino.) Prodajalcu sadja na Poljanah št. 48 ukral je dne 17. t. m. ob 6. uri po-poludnd neznan tat 20 suhih zajčjih kožic v vrednosti 2 gld. in vrečo, vredno 40 kr. — Nekemu vozataju ponujal je neznan mož sinoči na prodaj novo vajeti za konje, češ, da jih je našel. Vozataju pa se je zdelo to sumnjivo in prodajalcu jo kar naravnost dejal, da jih jo ukral. Na to jo jo prodajaloc popihal, popustivši vajeti, kateri se zdaj hranijo na magistratu. — Hlapca posestnika Pr. N. v Britofu okradel jo 9. t. m. noznan tat; razbil mu je skrinjo, katero jo imel hlapec nad hlevom in vzel iz njo vrednosti do 18 gld.
— (Katoliško društvo rokodelski h pomočnik o v) v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo 26. oktobra t. 1. v svojih prostorih veselico z naslednjim sporedom: 1.) Nagovor čast. gos. predsednika; 2,) potjo; tombola. Začotok ob 1li 4, uri popoludne. Vstop prost.
— (Občinska volitev.) V Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem voljen je bil pri zadnjih občinskih volitvah posestnik Pran Pot omel za župana, posestnika Pran Košir in Matevž Kopač pa za občinska svetovalca.
(Najden mrtvec.) Iz Radovljice poroča nam prijatelj: Bolopeški gozdar našel jo 16. t.m. na lovu blizo bolopeških jezer mrtvoga človeka moškoga spola. Truplo je bilo po polnem brez obleke in uže zelo sognjito. Do sedaj nemajo naj-manjšoga sledu, kodo bi bil najdeni mrtvec.
— (Roparski napad.) Dnč 7. t. m. napal jo neznan človok mlinarja Ivana Hočevarja, vračajočega so iz Šmarija v Gojničo; napadalec ga jo vrgol na tla tor mu jo šiloma vzol listnico, v katori jo bil jedon goldinar.
— (Obesil se jo) na Ogečah blizu Rimskih toplic v noči dne 15. t. m. na podu rudniški delavec Janez Ilirschel, doma pri Svibnu. Vrv pa so je vsled obitele životno teže utrgala in zjutraj našli so nesrečneža mrtvega na tleh. Mož je uže del časa bolehal.
— (Hudobno poškodovanje.) 12. t. m. prišli so trije kmetski fantje iz Strahomerja nad tamošnjoga posestnika Josipa P., s katerim so imeli prejšnjega dne nek prepir. Dospevši do hiše, podrli so vrtni plot, raznesli in raztrgali nekaj poljskih pridelkov in razbijali na vrata, kar so mogli. Razgrajalci so provzročili z zlobnim svojim početjem gospodarju dokaj škode.
— (Stariši, pazite na otroke!) 31etno dete posestnika M. St. iz Rudnika igralo se je pri svojih stariših na polji; stari oče je v bližini pasel živino in otrok je tekel k njemu. Dospevši na pašnik, prižgala se je detetu obleka pri ognju, katerega jo bil stari oče zakuril. Otrok se je toliko sežgal, da je druzega dne umrl v silnih bolečinah.
— (Najden mrtvec.) Dva fanta našla sta v Savi pri Tomačevem 16. t. m. mrtveca moškega spola, ko sta kopala pesek. Kmalu so spoznali, da je mrtvec nekov Fr. Rozman iz Skaručine. Ponesrečeni je 30. t. m. šel nekoliko vinjen pri Tomačevem čez Savo. Padel je v vodo in utonil.
— (Nesreča.) Dne 16. t. m. zvečer ponesrečil so je 701etni kočar Miha Ribič iz Vodic (občina Moravče). V svojem vinogradu je bil na trgatvi; zaradi nekega opravka hotel je po lestvici stopiti pod streho vinske kleti, a pri tem je tako nesrečno padel na tla, da je takoj na mestu umrl.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(XH. seja dnd 16. oktobra t. 1.)
(Konec.)
Posl. Doschmann poroča ustno v imenu finančnega odseka o prodaji licoalnega poslopja in glavne vojaške stražnice visoki c. kr. državi in o stavbi muzeja „Rudolfinum“. Poročevalec stavi v odsekovem imenu naslednje predlogo:
1.) Dožolnl zbor jemljo prodajo licoalnoga poslopja in glavne vojaške stražnico c. kr. erarju na znanje.
2.) Deželni zbor izreče obžalovanje, da se je prekoračilo v začetku za stavbo BRudolfina“ dovoljena maksimalna svota.
3.) V zmanjšanje toga prekoračenja v izkazani večji potrebi so imajo vstaviti vsa nova naročila, kolikor niso neobhodno potrebna, oziroma uže pričeta.
4.) Le za ta slučaj, ako bi se hranilnica ali drugi privatni dobrotniki odločili, prevzoti pokritje večjega dola prokoračenje v začetku za to stavbo v vsom skupaj dovoljenih 200 000 gld. so deželnemu odboru daljni novi kredit iz deželnega zaklada do najvišje svote 10 000 gld. dovoli.
5. Dožolni odbor se pooblastuje:
a) V spremembi deželno-zbornega sklepa od 20. oktobra 1883, točka 2., uže dovoljeni donesek deželnega zaklada za „Rudolfinum“ v znesku 30 000 gld. preskrbeti s tem, da se zastavijo ali pa prodad6 deželnega zaklada obvoznice;
b) da v namen, da se naprej porabita še le lota 1886 in 1887 zapadla deleža po 10 000 gld. kupne svote za licealno poslopje in za glavno vojaško stražnico naredi, ako bo treba, začasni dolg v znesku 20 000 gld. z zastavo obveznic deželnega zaklada, katori dolg pa jo 1. 1886, oziroma 1887 poplačati;
c) da zaradi v 4. točki toga sklepa dovoljenega kredita v največji meri 10 000 gld. zastavi obveznice deželnega zaklada, in na to gleda, da so ta dolg svoj čas poplača s prostovoljnimi do-noski za „Rudolfinum“, ki jih jo zopet začeti nabirati in iz mu/, oj nega zaklada, ko bo o svojem času zopet prišel k moči;
d) da k sklepom 5. b in c, koliko zahtevajo zastavo deželnih obveznic, zadobi najvišje potr-jonjo.
6.) Deželnemu odboru so naroča, strogo na to paziti, da so sploh vsa razna stavbarska dola dobro in trpožno izvršujejo.
Posl. dr. Poklukar omenja, da so jo kaj darežljivo ravnalo pri zidanji novoga muzoja; on obsoja udeleženo gospodo, da so tako kar tja v
en dan delali proračune, ne vštevši različne faktorje, da jo tako nastal presežek proračuna. In gospoda bi vender morala ozir jemati na to, da je dežela naša ubožna, da ne more prenašati vedno množočili se bremen. Govornik omenja in graja, da se ni koj začetkom mislilo na to, kje, na katerem prostoru se bode zidalo poslopje, in konečno so je zbral tak kraj, kjer je bilo zemljišče silno drago. Na daljo: Čemu treba tako drago ograde okolo poslopja? Čemu samo za ogrado potrošiti 6000 gld. Ograda ima v prvi vrsti pač namen, da kradežljive ljudi odvrača, a tu se nam vender ne bode bati tatov; istina, da se bodo v tem poslopji hranile dragocene reči za vedo in umetal-nost, a ne dragocene za lopove.
Dalje so je v proračun postavila svota za-drag nabrežiusk marmor za tlak, mestu da bi se bil za to vzol dober navaden, a mnogo cenejši kamen. Naročile so se druge reči, kakor na pr. dragi kipi, o katerih v proračunu ni govora. Presežek proračuna ni malosten, in treba bode prikratiti druga nameravana dela, da se vsaj nekoliko pokrije ta presežok.
Po konečni besedi poročevalca vzprojmo se gori navedeni predlogi finančnega odseka.
Posl. Svetec poroča o načrtu zakona zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. (Poročilo upravnega odseka in načrt zakona priobčili smo uže v sobotnem listu.)
Prvi se oglasi proti predloženemu načrtu poslanec baron Schwogel. On trdi, da po osnovnih zakonih z dne 21. decembra 1867 ni deželni zbor kompetenten sklepati o takih zakonih, marveč to spada jedino le pred državni zbor. Sicer pa, meni govornik, je v vsem tem načrtu toliko protislovij in toliko zmešnjave, da ne more nobeden jurist, zanj glasovati, če bi se hotel uže skleniti tak zakon, moralo jo biti njega bitstvo po polnem drugačno ; da, tudi nobeden domoljub da ne more glasovati za tak zakon, kajti s tem bi se omajalo zaupanje do tega izvrstnega denarnega zavoda. Govornik nasvetuje: „0 tem predlogu naj se preido na dnevni red.
Posl.Deschmann obsoja z ostrimi besedami tak zakon ter svari pred posledicami, češ, zgodilo se bode, da hranilnica, katera je do zdaj mnogo izdala za dobrodelno namene, vsled tega zapre darežljive svojo roke. Govornik je za svojo osebo trdnega prepričanja, da jo rezervni zaklad privatno premoženje hranilnice. In govornik skončuje: Če bodo v deželnem zboru obveljala taka načela, kakor se izražajo v tem zakonu, potem otvorjajo so vrata komunizmu! (Klici: Oho!)
Gospod deželni predsednik baron Winkler omenja, da ima samo vlada pravico nadzorovati hranilnice, sicer pa bi se tudi ne dosegel s tem zakonom nobeden poseben vspeh, saj je rezervni zaklad itak pod nadzorstvom.
Posl. Svetec odgovarjal je točko za točko predgovornikom ter vse ovrgol, osebito pa je odločno dokazoval, da jo dožolni zbor kompetenten sklepati take zakone.
Posl. A pfaltrern predlaga, naj se o barona Schvvegla predlogu, da so preide o tej točki na dnevni red, glasuje imensko.
Za Sclnveglov predlog so glasovali vsi nemški poslanci, zoper pa vsi slovenski (doset je bilo odsotnih), gosp. deželni glavar se jo vzdržal glasovanja.
Na predlog posl. dr. Poklukarja se seja
sklene.
Predlog se vzprejme.
S tem je bila končana generalna debata o tej zadevi, spocijalna debata so nadaljuje v prihodnji seji.
Konec sejo ob polu 4. uri popoludne.
1————————— — ■■ ■—!—I HB—— ^
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 18. oktobra. Dolenjeavstrijski deželni zbor se je danes zatvoril.
Budimpešta, 19. oktobra. Danes opolu-dn<5 se je vložil slednji kamen v Elizabetini bolnici ogerskega Rudečega križa v prisotnosti Nj. veličanstva cesarja in mnogih vojevod. Na pozdrav škofa Scklaucba odgovoril je cesar prav milostno, priznavajoč blago delovanje društva Rudečega križa.
Nap olj, 19. oktobra. Včeraj je umrlo tukaj 32 oseb za kolero.
Carigrad , 19. oktobra. Sultan je potrdil imenovanje Joahima IV. ekumeničnim patri-jarhoin. Sultan ga bode v ponedeljek vzprejel v avdijenci.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 20. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih................80 -95
»	>	>	»	srebru...................82- —
Zlata renta.......................................103'	—
5% avstr, renta......................................95-95
Delnice ndrodne banke............................ 859- —
Kreditne delnice................................... 285-80
London 10 lir	sterling.........................122	• —
20 frankovec......................................... 9-69
Cekini c. kr......................................... 5-78
100 drž. mark........................................59-85
Ttijoi.
Dn6 18. oktobra.
Pri Maliči: Mernrod, trgovec, iz St. Croina. — Hassin-ger, fabrikant; Steiner in Kallich, trg, potovalca, in Jessenko, c. kr. nadlajtenant, s soprogo, z Dunaja.
— Baron Scotti, c. kr. major, iz Budimpešte. — Stahler, trgovec, iz Reimscheida. — Waller, fabrikant, iz Steyra. — Kossovich, zasebnik, z Reke. — Rizzoli c. kr. sodn. pristav, iz Krške.
Pri Slonu: Klemensievics, ingenieur, z Dunaja. — Korač, fabrikant, iz Inomosta. — Zipperling, uradnik, iz Galicije. — Dr. Nolden, uradnik, iz Wels-berga. — Jossel, trg. potovalca, iz Prage. — Samaja, trgovec, iz Trsta. — Dr. Zaplotnik, c. kr. okr. glavar, s soprogo iz Kamenika. — Kliner, zasebnik, z Bleda.
— Lavrenčič, mlinar, iz Post6jine.
TTmrli so:
Dn6 18. oktobra. Rudolf Tumerer, dijak, 12 1., Sv. Petra cesta St. 5, jetika. — Amalija Jerman, delavčeva hči, 8 dni, Tržaška cesta št. 19, ošpice. — Pater Andrej (Miha) Keržič, frančiškan, 58 L, Marijin trg, plučnica.
Dnž 19. oktobra. Helena Cisai, kuharica, 601., Turjaški trg, raztvorba krvi.
V civilni btilnici:
Dnfe 18. oktobra. Miha Rihar, gostinja, 80 1., starostno opešanje. — Frančiška Babič, gostinja, 42 1., opežanje življenjskih moCij.
Tržne cene.
V Ljubljani, 18. oktobra: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 4 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 55 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gld. 76 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 64 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 70 kr., svinjina 68 kr., drobniško po 32 kr.
— Piške po 45 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
	3 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	-*-> M O GO fH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-39 733-70 739-68	+11-6 +12-6 + 7-4	jzpd. sl. szpd. sl. >	Obl. » *	1-20 dež
	5 o ai tH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-88 742-46 742-78	+ 4-2 +12-3 + 8-0	bzv. » »	megla js. >	0-00
Piccolijeva esenca za želodec
od O. Piooolija, lekarja v Ljubljani,
kakor je razvidno iz pismenih zalival in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca.
Stekleničica 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat.	(104)	15—1
Srečke
z dnž 18. oktobra.
Dunaj:	GO	7	69	30
Gradec: 30 88 44 53
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
Narodni Koledar in Letopis «Matice Slovenske« za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske« za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E.H. C os ta. 50kr.
— «Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. PleterS-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Blei\veis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879.	1.	Uredil	dr.	Janez	Bleivveis.	50 kr.
—	za	1880.	1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881.	1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož.Erben a. 20kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Er bona. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož, Raič. 50 kr. Oermanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnioa češkega jezika z berilom. Spisal Er.
Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Er. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenioa. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo sveti v 80. dneh. Iz francoskega prevčl D. H o s t n i k. 40 kr.
Spomenik o šeststoletniol začetka habsburške vlade na Slovenskem. 4 gld.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesj akova. 10 kr.
Slovenska slovnioa, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. Remec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisa[ Janko Kersnik (drugi popravljeni natis). 20 kr. Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar. 1 gld. 20 kr.
SomatologlJa. Spisal dr. Jan VVoldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 76 kr. prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastllnntva s podobami. Po Pokorniju 'poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld-Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. 15 r j a -v ec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossmasslorji predelal Ivan T u šek. 40 kr,
Schoedler, Knjiga prirode, štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
— Posamični snopiči:
I- Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. mineralogija in geognozija. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tu šek in Fr. Erjavec. 50 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k I j o
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.