Spefllrlone In sffflonameiita postalo Poštnina plačana i gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce-loletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino hi 10.349 za inserate. ftlriisieii Novo mesto. Izključna pooblaščeni?« m oglaSeratiJe IfalTJansEega !n Tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak da* ijntraj paren ponedeljka ta dneva po praznrka. g Urednlltvo ln uprava t Kopitarjeva i, LJubljana, g | Redazione, Amrninistrazionei Kopitarjeva 4, Lubiana. i I Teletoo ioot—i005. g Coneessfonaria eselnsfrt per la pnbMIeltJ 31 ed eetera: Unione Pubblicita Italiana Abbonamenti: Mata 18 Lir«. Eitero, meta 31.50 Lire. Edl-cione domenica, in-no 34 Lira. Estero 65 Lira. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per I« ln-•arzionl. Filiala! Novo meitoi prorenienza italiana S. A, Milano. Bollettino No 1033 Continuano gli aspri comhattimenti in Tunisia II successo del contrattacco dellAsse 40 carri armati nemici distrutti 170 prigionieri — II velivoli nemici abbattuti II (Juartier Generale delle Forze Armato coniuhica: In Tunisia cnntinuano aspri conibatti-menti noj settori centralo c meridionale. Nel rnrso di un contrattarrn sferrato dalle torzo dell'Asse sono stati distrutti 40 carri ar-inati nemici o prosi 170 prigionieri. Nostri cacelatori abbattcvano due »Spitfirc«, nltri 8 apparecchi avversari venivauo abbattuti dalla caccia gcrmanica. I porti di Bona c di P h i I i p p e v i 11 e sono stati bombardati da nostri aerei. ITii caccia nemiro distrutto. Su M e s s i n n una formazione di trenta bombardieri ainericani ha lanriato niimcroso liom-bc c spezzoni; nccertati linnra dicci morti e 32 feriti tra la popolaziono, gravl dauni ud cdilici pubblici ed a labbricati privatl. Azioni di mitragliamento compiutl sn treni e lncalitii della Sicilia causavano due morti c tre feriti tra i civili. Un velivoln ncmico č precipitatn al snolo nclla lncalitii di M a n c a , presso O e I a (Cal-tanissetta). Vojno poročilo št. 1033 Ostri boji v Tunisu se nadaljujejo Uspeh osiščnih protinapadov 40 sovražnih tankov uničenih 170 ujetnikov — H sovražnih letal sestreljenih V T u n i s u se nadaljujejo srditi boji na srednjem in južnem odseku. V protinapadu osnih sil je bilo uničenih 40 ■ovražnih tankov ter prijetih 170 ujetnikov. Naša lovska le'ala so zbila 2 letali vrste »Spit-lire«; nemški lovci so zbili nadaljnih osem nasprotnih strojev. Naša letala so bombardirala pristanišči Bona in Philippeville; eno sovražno lovsko letalo je bilo sestreljeno. Skupina 30 ameriških bombnikov je metala na M e s s i n o številne bombe in izstrelke; doslej je bilo med prebivalstvom ugotovljenih 10 mrtvih in 32 ranjenih. Težka škoda je na javnih zgradbah in zasebnih stanovanjih. Pri strojničnem obstreljevanju vlakov in krajev na Siciliji sta bila med civilnim prebivalstvom 2 mrtva, 3 pa ranjeni. Eno sovražno letalo je treščilo na tla v kraju M a n c a pri G e 1 i (Caltanis-selta). Slovesne proslave po vsej Italiji Vsa Kraljevina je proslavila 24. obletnico ustanovitve borbenih fašijev - Velike slovesnosti v Rimu in Milanu Rim, 24. marca AS. 24letnico ustanovitve bojnih fašijev so po vsci Italiji prav slovesno obhajali. Slovesnosti so se razvijale z resnostjo vojnega časa. V vseh središčih so pomembni zeodovinski dan prikazali tovariši, ki so iih za to določili zvezni tainiki. Od 8 ziutrai pa do 8 zvečer so GILovi mladci imeli častno stražo pred spomeniki. Proslav so se udeležili ranjenci in družinski člani padlih in bojevnikov. Povsod ie prišlo do navdušenih manifestacij. ki so potrdile neomajno voljo italiian-skega naroda, da se bo boril do končne zmnee. V Rimu so imeli slovesno proslavo v Gledališču Adrinnu. kicr so se zbrali vladni in strankini veljaki ter odličniki. Prišli so tudi španski poslanik pri Kvirinalu in številni zastopniki narodneca socializma, nndalie ministri, nodlajniki. senatorji, državni svetniki, akademiki. poveljnik armadnega zbora, ki ie zastopal načelnika ceneralnesa štaba, vrhovni poveljnik kr. karabinierjev, vrhovni poveljnik prostovoljske milice, namestnik vrhovnega poveljnika GILa, guverner, prefekt, zvezni tainik in mno- gi drugi oblastniki in uradniki raznih ministrstev. Spredaj so stale razporejene vrste (ilLovili mladcev. GUFa in vojaških zastopnikov. Visoko ob stenah so visele zastavice, posvečene niučenikom. nad odrom pa se ic v treznem rimskem duhu odražala podoba ponosnega vo-ditelia. V ozadju so stali v vrstah sansepol-eristi. ki se mudijo v Rimu. Po častnem pozdravu škrlatni zastavi zveze in društva pohabljencev in ranjencev revolucije so v Gledališču zapeli Giovinezzo. na kar ie uradni Govornik san-sepolcrist Dante Dini. ki sta mu stala ol> strani nodtninika stranke Farnesi in Scorza. po pozdravu Duceju Govoril o ustanovitvi bojnih faši iev. Naclo in umno je razčlenil zgodovinsko pomembnost proslave ter povzdignil veljavo junaških manjšin, ki jih je navdihnil Mussolinijev plainpn, da so preželo ves italijanski narod z ognjem vere in zvestobe. Danlo Dini je nato eovoril o bistvu revolucije in njenem zgodovinskem pomenu in po pojasnitvi Ducojevoca nauka omenil še važnost nastanka Hitlerjevega pokreta. Po- Udarec sovražnemu dovozu za Afriko Potopljenih je bilo 15 ladij s 73.000 tonami - Ruski napadi pri Ladoškem jezeru krvavo zavrnjeni - Na ostalih vzhodnih bojiščih krajevno delovanje Hitlerjev glavni stan, 24. marca. Nemško vrhovno poveljstvo jo objavilo naslednjo izredno poročilo: Nemške podmornice so prizadele sovražnemu dovozu za fronto v Afriki nove izgubo. Potopile so iz konvoja, ki jc bil določen iz Amerike v Gibraltar in iz konvojev po Sredozemskem morju v zadnjih dnevih 15 ladij s skupno 73.0110 tonami. I>vc nadaljnji ladji sta bili torpedirani. Ilitlcrjcv glavni stan, 24. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Obrambna bitka južno od Ladoškega jezera traja z nespremenjeno silovitostjo dalje. Naval Sovjctov, ki so ga podpirali številni bojni letalci in močan topniški ogenj, jo bil v ogorčenih borbah od moža do moža krvavo zavrnjen. Z vso ostale vzhodno fronte poročajo sanio o krajevnem bojnem delovanju. Razni krajevni nastopi, ki so bili izvedeni za izboljšanje bojne črte in za očiščenje novo osvojenega terena, so potekli uspešno. Učinkoviti letalski napadi sn bili usmerjeni na dovozne kolone in železniški promet sovražnika. V južnem in srednjem Tunisu so tudi včeraj trajali hudi hoji dalje. Oh odporu nemških in italijanskih divizij se je izjalovilo več poskusov za prodor. Energični protinapadi so prinesli uspehe. Uničenih jo bilo 44 oklepnih voz ter pripeljani ujetniki in vojni plen. Nemška bojna letala so potopila v noči na 23. marca na morju okrog A 1 ž i r a 8000-tonsko lovi načrti za hegemonijo nad Evropo Evropa hoče ostati Evropa z vsemi svojimi posebnostmi Rim, 24. marca AS. Da bi na nek način opravičili tiho soglasje engleške politike z zahtevami boljševiške Rusije do Poljske, Jugoslavije, Bolgarije, Baltskih držav, Karelije, obširnih 'pokrajin Romunije in drugih ..ozemelj v vzhodni Evropi, so angleški listi s »limesom« na čeiu začeli slepo zatrjevati, da spadajo sistemi samostojne vlade in neodvisnosti v preteklost in da jih je treba nadomestiti z moder- . nim sistemom »sožitja narodov« v določenem političnem in gospodarskem prostoru. Angliia se je torej nagnila k ideji velikih prostorov, ki po londonskem mnenju ne bodo urejeni po zemljepisnih in zgodovinskih vidikih, marveč po finančnih in političnih koristih Londona, \Vashingtona ter Moskve. Da bi vodil en tak prostor,' je London pripravljen prepustiti vodstvo drugih dveh prostorov boljševizmu in dolarju. To zadnje stališče angleškega tiska dokazuje, da ustanavljanje velikih prostorov, ki ga jo zagovorjala os, odgovarja potrebam modernega življenja ter pomeni propad načela neodvisnosti, za katero je Anglija pod lažno pretvezo sprožila vojno. V resnici v Angliji nič ne pomeni ne načelo neodvisnosti in ne takozvano Zločin nad tuniškim prebivalstvom Tunis, 24. marca. AS. Novi teroristični bombni napadi ameriškega in angleškega letastva na Tunis so povzročili znatno škodo na civilnih hišah, zlasti v središču mesta. Uničenih je bilo 250 hiš.' V Ruski ulici so angleška letala bombardirala francosko šolo in pobila mnogo olrok ter enega učitelja. Amerikanci s tem še niso bili zadovoljni, ampak so s strojnicami streljali na civilno prebivalstvo, ki je zbežalo na obalo. Narodna fašistična stranka je prispevala 100 000 frankov italijanskemu listu »Unionec, ki je organiziral pomoč za italijanske žrtve bombardiranja. Ameriška podmornica potopila sovjetsko ladjo Stockholm. 24. marca. AS. Iz uradnega sovjetskega vira se jo potrdilo, da jo bila zadnje dni med Vladivoslokom in polotokom Kamcatka potopljena ruska ladja »Kolo«, kakor je že poročala agencija Domei. Potopila jo ie neka ameriška podmornica. Od^ 72 članov posadke je izgubilo življenje 60 mož. načelo medsebojne neodvisnosti ali sožitja. London bi rad dosegel le krivično politično hegemonijo in gospodarsko prednost in zato je Anglija pripravljena za kakršnokoli kombinacijo. »Timesove« teorije o koordinaciji med narodi ter o >evropskem svetu« povzročajo »meh med evropskimi narodi, ki ne marajo postati zadruga anglosaških bank ter jim je dovolj hranilnica zmage, ustanovljena v Ženevi. Evropa hoče ostati z vsemi svojimi rasnimi razlikami in narodnostnimi individualnostmi, dobro urejenimi v okviru nove Evrope, pa svobodnimi in svojskimi, toda v popolni harmoniji. Plima in oseka sta življenje morja. Evropa ne mara jKistati jezero z mrtvo vodo, marveč kot vedno v tisočletjih ostati morje, ki ga gibljejo valovi s svojimi mirnimi in burnimi dobami. trgovsko ladjo ter poškodovala t pristanišču v Ora n u drugo veliko ladjo s torpedi iz traka. Pri dnevnih in nočnih poletih posameznih sovražnih letal nad nemškim ozemljem in nad zapadno francosko obalo jc bilo sestreljenih 7 sovražnih bombnikov. Hitra nemška bojna letala so napadla včeraj za vojno važne cilje na angleški južni obali. Pndmnrniški lovci sn uničili pred norveško obalo sovražno podmornico. Berlin, 24. marca AS. Z vojaškega vira se ie izvedelo, da so od 20. novembra lani pa do 20. marca letos nemške sile izločile iz boja, rrvhilc ali zaide 10.558 sovjetskih oklepnih vozil. V istem času ie nemško letalstvo skupni s protiletalskim topništvom uničilo okrog 1 100 oklepnih vozil na vzhodnem bojišču. tem je našteval Mussollnijeve nesmrtne ustvaritve na vseh poljih. »Naši vojaki.c je govornik j)0-udaril, >se pod fašističnim navdihom bojujejo proti vsemu zlatu na svetu in proti železu vseh rudnikov na svetu ter bodo zmacali« Govor je zaključil s pozivom mladini, ki hrani bodočnost domovine. »Bob na| polaga na usta Italijanom pesem zore!« je vzkliknil ob koncu. Po vzklika-nju Duceju so ponovno zapeli Giovinezzo. V Milanu so pred spomenikom padlih dvignili zastavo prvega fašija ob navzočnosti skvadri-stov. črnih srajc in zastopnikov vojske ter Gila. Pred zgodovinskim »Covom« so imeti častno stražo in ves dan so ljudje romali k hiši fašijev. — Odličniki in oblastniki so izkazali čast junaškim žrtvam revolucije, kl se jim je pridružil še pod-tajnik ministrskega sveta. V spremstvu prefekta in tajnika je obiskal >Covo«. Popoldne so imeli slovesno proslavo v Gledališču Odeon. Tu so bili prefekt, tajnik, poveljniki obrambe vojaške cone in mnocri drugi odličniki. nemški zastopniki ter sansepoleristi. Po pozdravu Duceju jn Amilcaro Rossi Govoril o zgodovinski, socialni in človečan-ski važnosti fašistične revolucije. Poudaril je Globoki človečnnski čut Mussolinijev. ki je v Globokem nasprotju s hladno napadalno voljo Stalinovo. Dejal je, da so bogataške države zmeraj nasprotovale italijanski rodovitni mladini ter tako zavirale njen razvoj. Potem je še naglasi! tesno j>rijateljstvo med italijanskim in nemškim narodom. Ob koncu je dejal, da bo končni uspeli vojno odvisen od volje, »če bomo torej hoteli, bomo zmagali !< Govorniku so živahno ploskali in po pozdravni Duceju so zapeli Giovinezzo, ki jo zaključila lepo proslavo. Berlin, 24. marca. AS Rimski dopisnik «V6l-kiseher Beobachter«-ja se v današnjem uvodniku na tretji strani z naslovom En sam cilj: zmaga!« spominja 24. obletnice ustanovitve borbenih fašijev. List na kratko našteva zgodovinske dogodke pred in po prihodu fašizma na oblast. Člankar popisuje včerajšnje slovesne proslave v Rimu ter po drugih italijanskih mestih, nato pa navaja nekaj najznačilnejših odlomkov iz Mussolinijcvcga govora v Milanu dne 23. marca 1919. Takrat je Mussolini ustanovil osnove za razširitev in utrditev faSistov-ske ideje v Evropi in svetu. Prizadeven in boievni-■ ški duh tistega časa navdaja tudi danes fašiste ter italijansko ljudstvo, zapleteno v trdo borbo, toda odločeno vztrajati in boriti sc do neizbežne zmage. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 24. marca. V Berlinu poudarjajo postopno nojemanje druge zimske bitke nn vzhodnem bojišču ter takole označujejo položaj na tem bojišču. 1. Od Taganroga do Bjolgoroda so na južnem odseku bitke samo na nekaterih odsekih in to z oslabljenimi silami, ki nimajo kakega večjega cilja. Fronta teče od Azovskega morja, zahodno od Rostova, nato pa proti severu ob roki Miusu, kjer doseže Doncc in gre več sto kilometrov ob Doncu, kjer teče tudi v/.hodno od Ilarkova. Skoro v celoti jc ta nova črtu jx>-sledica nemške, protiofenzivc, ki je uničila velik del sovražnikovih prednosti, ki jih jc dosegel, predno je zavzel Kursk. 2. Na odseku, ki teče severno od Bjolgoroda do Orla so nemške čete v napadli v smeri proti Kursku. Boji so elastični in bojišče 6e premika proti vzhodu. Naravno se ne more točno predvideti, kje in kdaj se bo črta ustalila, kajti jki-vodnji so že začele ovirati nemško ofenzivo. 3. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča med Orlom in Ladoškim jezerom so [Kitekale velike bitke, ki so dovcdle nemško vrhovno po-veljstvo do skrajšanja bojne črte. Tukaj sta bili izločeni dve poglavitni nevarnosti: ena proti zahodu s skrajno točko pri Velikih Lukih in druga proti vzhodu, s komolcem v Vjazmi. V celoti se položaj ni mnogo spremenil od prejšnjega pred začetkom sovjetske ofenzive. Važnejše postojanke ter izhodišča za bodoče napade so v nemških rokah. Nova skrajšana črta je trdna in tudi v primeru ponovnih sovjetskih napadov ne bi delala skrbi. Uradne sovjetske ozemeljske zahteve Ameriška javnost proti prepustitvi malih evropskih narodov Sovjetom Ziirich, 24. marca. »Le Ultime Notizie« ob- | javljajo članek o sovjetskih ozemeljskih zahtevah; I iz kaierega posnemamo naslednje: Iz dobro po- ' učenega vira se je izvedelo, da je sovjetski poslanik na zadnjem sestanku z Rooseveltom natančno določil uradne ruske zahteve. Te zahteve kažejo, da bi komunizem rad razširil svoje meje na bivši imperij ruskih carjev. Karelija, baltske države, poljska Ukrajina, vzhodna Galicija. Pod-karpatska Rusija, romunska Besarabija in Buko-vina so ozemlja, ki jih je Litvinov na podlagi »zgodovinskega prava« zahteval za Sovjete. Kre-melj z eno samo besedo odklanja slovesna zagotovila »atlantske karte«. Dočim se Washinglon še upira boljševiškim zahtevam, pa je London že popustil. Washinglon in London se ne razumeta več. — Ugledni »VVasliington Post« k temu pripominja, da je ameriško zunanje ministrstvo maja leta 1040 v Moskvi formalno protestiralo zaradi priključitve baltskih držav k Sovjetski Rusiji. Tudi begunska poljska vlada se noče ukloniti, marveč vztraja na svojem stališču, češ da je Anglija slovesno zagotovila obnovitev Poljske iz leta 1030 in se sklicuje na atlantsko karto. Dočim Roosevella ni na spregled, pa Eden skuša pridobiti za svoje mnenje najvplivnejše severnoameriške kroge, se sestaja s senatorji, industrijci, poslanci, zastopniki aristokracije in 'dolarja. Po drugi strani pa izvršuje propagando tudi Litvinov. Severnoameriškim komunistom je zapovedal, naj bodo previdni pri svojem delovanju med delavstvom vsaj za nekaj časa. da ne hi po nepotrebnem razburjali meščanskih razredov. Rita, 24. marca AS. Imenovanje novega Mo-lotovlicga namestnika v sovjetskem zunanjem ministrstvu jasno kaže Stalinove namene glede zamotanega vprašanja o bodočih poljskih mejah. Dočim anelosaksonske sile skuša io na vsak način pripraviti poljsko beGunsko vlado v Londonu do tega, da bi molčala in da v se-daniem trenutku ne bi vztrajala pri svojih zahtevah, spričo katerih se Sovjeti razburjalo, je Stalin, da bi dal svojim tovarišem razumeti, da je zani to vprašanje vse prei ko pokopano, imenoval za podtajnika v sovjetskem zunanjem ministrstvu vprav Korncjčuka, ukrajinskega boljševika. pisca slovitega članka v »Pravdi«, ki ca smatrajo za uradni sovjetski odeovor na poljske zahteve. V tem članku ic Korneičnk zapisal med drugim tudi. da bi bil norcc listi, ki bi si upal že samo misliti, da bi Lvvovv in Zahodna Ukrajina mogla kdaj tvoriti sestavni del Poljske. 4. Na severnem krilu nem-ke razvrstitve od Ilmcnskcga do Ladoškega jezera je sovražnik poskušal in si še jioskiiša odpreti [>ot. loda pri večmesečnih borbah ni prišlo do nikakih bistvenih sprememb. Nemci so nekoliko skrajšali svojo razpostavitev le na južni obali Ludoškc-ga jezeru. Pridobitev tega jezika Rusom nc koristi mnogo. Tudi za prcskrlm jim nc moro služiti, ker je močvirnato in ker ga obvlada nemško težko topništvo. S kopenske strani je torej Leningrad še vedno obkoljen. Če se upošteva, da je bil eden velikih ciljev sovjetske ofenzive ravno osvoboditev tega velikega mesta, je zaključek ta, do ie sovražni neuspeli tem hujši, ker je tukaj pudlo tisoče in tisoče vojakov, ne da bi dosegli svoj cilj. Optimizem v Moskvi, l/oiidonu in \Vashingtonu mod veliko sovjetsko zimsko ofenzivo jc bil torej pretiran. Nihče ne trdi, da boljševiki prve mesece niso dosegli vidnih uspehov. V primeri s tem, kar je bilo nameravano, pa so ti uspehi neznotni. Sovjeti so morali drago plačati vsak meter pridobljenega ozemlja. Zdaj pričakujemo novih dogodkov, od katerih nas 'loči le šc malo časa. Rešili so se iz ujetništva Ivoronzo Marquez, 24. marca. AS. Sporočajo, da so ušli iz angleškega ujetniškega taborišča v Keniji z angleškim avtomobilom knez Giovanni Corsini, Franco Tonelli, zdravnik Amadeo Mar-siglia. inženir Mario Rognoli in Gerolamo Muzi. Vsi ujetniki 60 prispeli na portugalsko ozemlje. Prednosti torpednih letal Stockholm, 24. marca, AS. »Svenska Dagbla-dek piše: Italijanski pomorski krogi so mnenja, da_ bo razvoj taktike torpednih lelal v kratkem občutno spremenil dosedanje razmerje med letalstvom in mornarico v prid letalstva. Najprej naglaša list zelo velike uspehe italijanskih torpednih letal v tej vojni ter izredno spretnost, s katero se italijanski piloti poslužujejo tega smrtonosnega orožja, nalo pa nadaljuje, da bo treba izvesti totalno revizijo pri gradnji novih vojnih ladij, če bodo hoteli v bodočnosti premagati premoč, ki si jo je letalstvo kot napadalno sredstvo priliorilo nad mornarico. Torpednih letal v bo-dočq, ne bo treba znatno izpopolnjevati, marveč bodo kvečjemu lahko nosila še en torpedo več, vojne ladje pa bodo morale postati hitrejše, spnrtnejše z.a manevriranje in bolj zaščitene pred torpedi. Druge rešitve ni — nadaljuje list — kakor braniti se pred nevarnostjo torpednih letal. 26.000 Kitajcev položilo orožje Tokio, 24. marca. AS. Japonski glavni slan objavlja, da so bili nastopi proli čungkinškim silam^ v provincah Kupeh in Kjangsi 15. marca končani. 20.500 Kitajcev je Japoncem prostovoljno izročilo orožje. Kitajske Čete so imele 10.500 mrtvih, ujetnikov je 25.400, vomi plen znaša 186 tonov. ROS strojnico. Slovi)no drueo orožje, ninOCO streliva in 827 konj. Japonci so imeli 102 mrtvih. Velike besede Ekscelence Ermanna Amicuccija Poročali smo že o veličastni proslavi ob priliki 24 letnice ustanovitve bojevniških fašijev v Ljubljani. Ob tej priliki je imel Eksc. Amicucci, Državni Podtajnik za korporacije, naslednji govor: Tovarišil Posebna čast mi je spomin iati se ustanovitve italijanskih borbenih fašijev in proslaviti začetni dan naše Revolucile v tem odličnem mestu Ljubljani, ki ie vstopila v sklon italijun-ske fašistične države po sili dogodkov, ki so med najboli omembe vrednimi teli let; po vojni in političnih dogodkih, ki imajo ravno v zborovanju 23. marca 1919 eno izmed osnovnih točk svoie zgodovinske povezanosti. Rim in Slovenija Ta absolutna gotovost konstruktivne vrednosti veličastnih stvari, pri katerih smo danes obenem igralci in gledalci, to globoko prepričanje. da bo iz tako ogromnega sunka omike in narodov ostala ona slika Evrope oprta na načela moralnega reda in socialne pravičnosti, ki jih ie Duce kot prvi na svetu potrdil na zgo^ dovinskeni zborovanju na trgu Sv. groba, mi daje možnost, da ob tej 24. obletnici prožim pozdrav ljubljanskemu ljudstvu, ki danes s svojo vrlino vere in delavno žilavostjo tvori del italijanske državne skupnosti. Mi smo dokazali, kako draga nam je ta pokrajina, ki sta io voina sreča in usodni razpad iz onega pestrega kupa, ki ga ie predstavljala bivša jugoslovanska država, poverila Rimu. s katerim io vežejo od vedno poreklo in najvišje vezi katoliške vere, gospodarski razlogi potrebnega stika s triestsko luko in z našim morjem. Te duhovne zveze z Rimom in z njegovim morjem so osnova starodavne omike in kulture te slovenske zemlje, kulture in omike, ki iih italijanski narod v sili svojega velikega več-tisočletnega duhovnega poslanstva z radostjo ceni In priznava. V vedri zavesti lastnega sijajnega imperialnega izročila je hotela italijanska država po spontani pobudi in po volji Duceia dati te i pokrajini posebno ureditev, ki zagotavlja nienim državljanom spoštovanje ter izživljanje njihove iuridične, gospodarske in kulturne osebnosti, one osebnosti, ki ie bila toliko let zatajevana in zatirana pod brutalnim režimom Srbov, s katerimi ljubljanskega prebivalstva v nobenem oziru ni vezala niti zgodovina niti vera niti kri niti iezik niti interesi. Italiianski narod, dedič velikih rimskih političnih izročil, zna zagotovili zaščito narodnostno različnim individualnostim, ki jih obsega njegova lastna državna skupnost. Toda pravico do le zaščite veže z dolžnostjo absolutnega spoštovanja višle in nedotakljive suverenosti države s strani vseh. Država se ne more odpovedati, da nalaga z neomajno odločnostjo vsem to spoštovanje in, kndar le treba, tudi z najtršimi sredstvi, pokoreč se najvišjemu zakonu javne blaginje. Prebivalstvo Ljubljane ve. da je njegova usoda zvezana z usodo Italije in z zmago osi. Ono dobro ve. dn mimo tega nI Izhoda, dobro ve, da ako se da zavesti od propagande in uporniških preteni proti vsakemu redu. od pre-vratnikov. ki deluieio za račun sovražnih plu-tokratskih. židovskih ali boliševiških sil. bi to zanj pomenilo zopetni padec pod peto srbskega zatiralca, ker ne more pozabiti zatiranja, muk in trpljenja, ali pod grozote sovjetskega inrma, kier bi niti vera niti domovina niti družina niti imetje niti življenje ne mogli biti varni. Ljubljansko prebivalstvo ve, da ako vojne potrebe danes državi nalagajo na meiah železne ukrepe varnosti, bo po Zmagi v državi našlo red in rimsko pravico, kakor tudi rešitev vseh svoiih duhovnih in gmotnih, kulturnih in gospodarskih vprašani in da bodo ti problemi obravnavani na enak način ravno na temelju onih načel, ki tvorijo osnovo politične akciie Fašizma, ki ie vstal ravno iz božnnske pobude Duceia na milanskem zborovanju 23. marca 1919. leta. Ta načela, ki se niso sama proglasila za »nesmrtna« kakor glasovita načela francoske revolucije iz leta 1789, marveč imajo in bodo imela za življenje naroda nedvomno višjo in splošneišo vrednost, so načela omike 20. veka. so načela, ki bodo dala evropskim narodom varnost njihovega življenja in njihove usode. Italiianski tovariši, fašisti, vojaki naših slavnih Oboroženih Sili Vam ie podeljena čast. da širite ta načela med liubliansko prebivalstvo, da z dejstvi izpričate v te i novi pokrajini Kraljevine. da prinaša fašistična Italija red in pravičnost. da je stvariteliica dela. učiteljica omi ke ter trda čuvarica osnovnih in večnih vred not človeškega obstoia. V tem skrajnem kotu Domovine ste vi apostoli ideje in pristaši vere. ki kuie novi red. Hodite ponosni! Vesel sem. da vam lahko izrečem najbolj živo pohvalo za vaše goreče neutrudno delo. o katerem siiaino priča ves ponosni obseg zavodov in del. ki sem jih imel srečo ravnokar po-etiti in otvoriti. Služili ste In služite z vdanostjo in požrtvovalnostjo Duceju, Vladi ln Domovini. Vi zaslužite hvaležnost Slovencev in občudovanje Italijanov. S svojim vsakdaniim delom ste znali, znate in boste znali tudi za ceno življenja, kakor so to izpričali s krvio vaši za stvar padli junaki, ki iiiu ere naš spomin in ponosno ža-lovanle, držati vero v kategorična imperative, ki izvira io iz zgodovinskega zborovanja na trgu Božjega groba. Napoved novega reda Kakšen je bil v bistvu značaj onega sestanku predhodnikov, ki se jih dane« spominjamo in jih slavimo? Predvsem je bila zavest velike današnje krize, njene usodnosti sil, ki so se tam sprostile, problemov, ki čakajo od nje neizbežne rešitve ter nujnosti priprave za to. Zborovanje je bilo prerokovanje onega novega reda, ki ga uresničujejo nepremagljive sile osi s smelimi podjetji, ki obsevajo zemljo, morje in nebo vsega sveta z bleščečo lučjo požrtvovanja ip glave. V daljnjem marcu 1919 je Italija kot prva na vsem svetu začutila globoko krivičnost ter predvsem nestalnost one oblike Evrope, ki so jo ustvarile vodilne sile, dasi niso neposredno zmn-ale v vojni, pa jim je uspelo, da so v svojo orist monopolitizirale vse ugodnosti zmage. Trije osnovni činitelji so, kakor znano, izzvali postopne krize preteklih dveh desetletij med prvo in drugo svetovno vojno: režim suženjskega podaništvn, ki ga je Versailleg naložil nemškemu ljudstvu, absurdna izumetniče-nost politične in teritorialne ureditve v srednji in južni Evropi od Gdanska do Soluna ter pre-ziranje pravic, ki si jih je italijanski narod pridobil s krvjo svojih 600.000 mrtvih ter z enim milijonom pohabljencev in ranjencev, dasi je izšel iz boja neposredno in popolnoma kot zmagovalec najstarejšega cesarstva na celini. Ti trije činitelji so potrdili licemersko to-post vodilnih kapitalističnih sil, ki so si na ta način z lastnimi rokami izkopale jamo. Odrekanje upravičenosti posvečenim piavi-cam Italije je bila izhodna točka upora, in ko je Duce 23. marca 1919 dvignil prapor Fašizma, je italijanski narod razumel, je Evropa začutila in je svet spoznal, da se je začel obračun, tako na narodnem knkor na mednarodnem polju. Takrat nam je velika zveza masonov, demokratov, plutokratov, Židov In holjševikov napovedala vojno, ki se danes odločuje z orožjem in v kateri smo vsi železno odločeni, da jo vzdrži-mo četrt ure dalje nego sovražnik, ker hočemo zmagati za ceno kakršne koli žrtve. Sovražniki pravičnosti Kakšne so bile in so še sile, ki jih je Duce na zborovanju na trgu Sv. groba označil kot sovražnice socialnega reda mednarodne pravičnosti in' miru narodov? To so sile starokopitnosti In uničevanja, ki so bile do takrat združene, da so zapirale pot mladim, močnim, hrabrim in plodovitim narodom, ki niso stremeli po ničemer drugim knkor po delu in poštenem življenju v miru In v življenjskem prostoru, do katerega so imeli pravico zaradi svoje plodovite sile, svoje delovne sposobnosti, svoje sijajne omike, ki se je ve-kove in tisočletja uveljavljala v svetu z jmet-nostjo, znanostjo in nesmrtnimi deli. To so bile sile »beati possidentes«. ki so si s ceno krvi in truda drugih zagotovile gospostvo med svetom ter so v Versaillesu obnovile verige, v katerih so držale mlade proletarske narode, bogate samo na delovnih rokah, na iznajdljivosti in na veri. To so bile sile uničevanja, ki so hrepenele po tem. da bi potopile v kaosu, kakor so to ie napravile v Rusiji, vsako idejo o domovini, o družini in o veri, ter da hi prinesle v Evropo preko ogromne krvave kopeli divjaštvo sovjetskega režima. S popolno odločitvijo in z žrtvami neštetih življenj mladih junakov, katerih imena so z zlatimi črkami zapisana na žrtvenikih naših mučenikov, je Fašizem stopil nasproti uničevalnim silam, da reši Italijo in Evropo pred strahotami boljševizma. Z neskončno potrpežljivostjo, ne onuSčajoč nikakršnega poskusa za reSitev spopada s pogajanji ter za mirno dosego nove, enake in trajne Evrope ter njenih življenjskih prostorov je Mussolini stopil na pot vodilnim in plutokrat-skim silam reakcije in starokopitnosti. Pohod na Rim je prvi med vsemi zmagovito otvoril borbo proti uničevalnim silam na notranji fronti ter odkazal pot vsem drugim po-kretom odpora, revolucija narodnih socialistov pa je dovolila Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom, dn si je strgala s telesa oklepnjnčo srajco, v katero so jo bile posilile, ponižale in pa oblekle nesrečne mirovne pogodbe. Pogodba štirih, Stresa in Monakovo so utrudljive zaporedne stopnje, po katerih je fašistična Italija skušala do zadnjega trenutka z mirnimi sredstvi rešiti problem nove ureditve Evrope. Na te plemenite, lojalne in pogumne poizkuse za nekrvavo ureditev sveta so slepe in zaslepljene plutokracije odgovorile s činom, ki že sam po sebi točno obeležuje njihov značaj, njihovo miselnost, njih divjo sebičnost ter njihovo brezobzirno zanikanje vsakega človeškega spoznanja. Odgovorile so z gospodarskim obleganjem, z onimi nepozabnimi in nepozabljeni-mi sankcijami, ki pa so vendar dole svetu prvič sijajen dokaz granitne enotnosti italijanskega naroda, zgrnjenega popolnoma pod liktorskimi znaki. Fašistični Italiji, ki je zahtevala svoje mesto na soncu, katerega je osvojila s krvjo svojih sinov v daljnih deželah Afrike, in svojo osnovno pravico do dela, so sile mednarodnega kapitalizma odgovorile z belo vojno izstradan ja. Toda zmotili so se takrat v svojih računih, kajti mi smo v sedmih mesecih s smelimi čudeži osvojili obširno afriško cesarstvo ter ga osvobodili tisočletnega barbarstva. Motijo se danes, ako mislijo, da so nas za vedno odstranili iz Afrike, k n iti Dure je t. februarja rekel legionarjem MVSN: »Neukrotljiv kakor zakon tež- .. i '.v, 'i :'■.:-' h ■ m tisočo drulln Je bilo že uničenih, razbitih ali razpršenih po kratkotrajni sovjetski nadvladi. Vsi se še spominjamo, kakšne ho bile grozote španske državljanske vojno zaradi delovanja komunističnih celic in moskovskih agentov. Cerkva in samostani so bili opustošeni in poigani, nune in duhovniki razmesarjeni, na tisoče in tisoče oseb mučenih in umorjenih t kleteh ječ od krvnikov rdeča strahovlade. Ker se globoko zavedamo usode, ki bi doletela vso Evropo, ako bi se Stalinove in Churchillove sanje uresničile, se danes z vsemi svojimi silami, do meje skrajnih žrtev, borimo v zavesti, da bijemo odločilni boj za življenje in smrt našega in bodočih pokolenj. Ducejeva intuicija V tej gigantski borbi mednarodna pluto-kracija ščiti boljševizem, kar je temeljna resnica. Ta trditev se zdi, da je od danes in zares nas preseneča, ko pomislimo, da jo je Duce zapisal v kolonah lista »Popolo d Italia« dne 4- aprila 1919, komaj tri mesece oo ustanovitvi borbenih fašijev. Pogled na okrašeni oder v opernem gledališču na proslavi 24 letnice nstanovitvo Borbenih iaži-jev pred slavnostnim govorom Eksc. Ainieucoija. nosil gmote je zakon politične težnosti narodov. Petdeset milijonov Italijanov je težilo in ho težilo proti Afriki, kajti oni imajo enako ali morda še večjo pravico kakor kateri koli drugi narod do življenja.« Danes so sile starokopitnosti in uničevanja povezane s plutokracijo in boljševizmom že tri leta jasno In otvorjeno v vojni z nami. Bojevali smo ae z njimi a pohodom na Rim Odbili amo njihov napad t železnim odporom našega čudovitega naroda proti nečloveškim sankcijam. Zdaj smo na potu k zmagi in jih bomo pobili dokončno na bojnem polju ne samo zaradi naše rešitve, marveC zaradi reSitve vsega sveta. Kategorični imperativ Zastavo »protiboljševizma«, ki so jo dvignili na trgu Sv. groba 23 marca 1019, so povzeli na bojnem polju Junaški planinci »Julie«, »Tridentine«, »Cunea«, vrle Črne srajce, legionarske skupine »Tagliamento«, vse junaške divizije italijanske armade v Rusiji, ki so kot prve v veliki sovjetski zimski ofenzivi vzdržale sunek boljševiškega plazu ter napisale vzvišene strani nadčloveškega poguma v slavni vojaški zgodovini fašistične Italije. Konec je še v daljni prihodnosti: treba Je z ognjem in mečem streti boljševizem, če hočemo ohraniti večne vrednote Domovine, družbe in družine. Ta kategorični imperativ nam je bil jastavljen na zborovanju na trgu Božjega groba. Danes Je bolj živ in sodobnejši nego kdaj koli: isti sovražniki občutijo v svoji notranjosti njegovo tragično usodnost. Naj si nihče ne dela utvar niti za trenutek o pravem obrazu boljševizma! Dovolj je, ako opozorimo, da ne zapademo v zmoto, na strateška in taktična Leninova navodila Sovjetom, navodila, ki naj jih ima zlasti pred očmi ljubljansko prebivalstvo, pri katerem se zalezovanje morda nadeja lažjega uspeha: »Ako hočemo pospešiti razpad meščanskih narodov,« Je izjavil Lenin, »se moramo posluževati zvijače, se pretvarjati, sklepati sporazume in zveze z njimi, podpirati v raznih državah upora tudi v nacionalnem smislu, toda vedno z naprej določenim ciljem, da dosežemo uničenje vseh režimov in vseh obstoječih narodnosti, ter tako dospemo do enega samega režima, ene same vlade ln ene same narodnosti, da dospemo povsod do Sovjetov.« To uničenje je boljševizem dosegel v Rusiji s pokolji, v spominu na katere se zgrozimo. Evo nekaj številk o zločinih Čeke: od leta 1917. do leta 1923. je Ceka usmrtila: 1340 duhovnikov, med njimi 25 škofov (in iz teh številk jasno izhaja, kolikšno Bovraštvo do vere preveva komunizem), 13.260 in felcktualeev (mod njimi 6875 profesorjev ali učiteljev in 8800 zdravnikov). 54.850 častnikov. 260.000 vojakov, 10.500 policijskih agentov. 48.000 orožnikov, 19.850 uradnikov, 193.000 delavcev. 815.000 kmetov. To so številke, ki bi jih nihče ne smel pozabiti. Kot primer In svarilo za to naSo starodavno, veliko In slavno Evropo, ki jo hočejo Angleži celo Eksc. Amicucci je v spremstvu Eksc. Oraziolija obšel postrojeno četo avanguardislov pred I Poveljstvom GILL-a, 1 zaupati sovjetski nadvladi, samo da 1)1 zmagali i rusko krvjo, naj služijo pričevanja tistih, ki so t novejšem času spoznali strahote holjševiškega jarma. Ukrajina, Finska, baltiške države in Romunija so, žal, videle ▼ tej vojni pregažene svoje deJele po sovjetskih tolpah. Samo v Litvi jc bilo od 14. do 27. junija 1941, kakor nam Izkazuje tragični obračun neizpodbitnih dokumentov Nansonove komisije, usmrčenih 1100 duhovnikov, 15.000 pa jih jo umrlo zaradi mntenja. 50.000 jih je bilo pnklanth, 80.000 ndpeljanih; 7000 katoliških duhovnikov v baltiških državah ie bilo ndpeljanih na sovjetske kazenske otoke r Belem morju. Ko so Nemci pregnali Sovjcfe iz Ukrajino In halilških držnv co Ukrajinci, Letonci, F.stnnrl Ip Lltovcl skozi mesoce in mesece objavljali v svojih listih dolgo strani objav staršev, ki no gorečo Iskali svoje sinovo, ali sinov, ki so prnsill zn poročila o svojih starših, ali zakoncev, ki so izgubili zakonskega druga. Vsa ta obvestila so ostala mrtva črka; na sto 2e tedaj je Duce s svojo čudovito politjčno intuicijo po najneznatnejših znamenjih, ki so ušla slehernemu smrtnemu očesu, povsem jasno spoznal --tvornost položaja, ki danes v celoti obvladuje politično in vojno prizorišče vsega sveta. Kakor tedaj, tako so te daljnovidne Ducejeve besede tudi danes zanesljivo vodilo, geslo naše vere. Toda mednarodna anglo-židovsko-nmeriška plutokracija se moti in si sama koplje grob, ako misli, da se bo rešila s Stalinovimi vojskami. Tudi zanjo veljajo, kakor s« obveljala kot neizbrisen dokument Leninova navodila: Stalinovi sporazumi in zavezništva z buržujskimi narodi imajo vselej isti namen, da namreč dosežejo uničenje vseh obstoječih režimov in so-vjetizacijo sveta. Otročje je, ako Wallace razlikuje med doktrinami Trockegn in doktrinami Stalina, Stalin je Leninov dedič in sicer dedič, ki mu hoče biti nele enak, temveč hoče svojega učitelja tudi prekositi. Angleži in Američani že vidijo pred svojimi očmi, prestrašeni od groze, rdeče strašilo boljševizma, ki ga noben sestanek med Rooseveltom in Edenom in noben sestanek v Casablanci ne more odstraniti. Samo zmaga osi bo lahko tudi sovražnikom zagotovila socialni red in mednarodno pravičnost. Ohranitev civilizacije, ki' sta jo Rim in Evropa dala v stoletjih svetil in brez katere ne morejo preživeti v življenju narodov velike božje in človeške vrednote vere, domovine in družine, je zaupana samo nam, o tovariši! In zares ni paradoksno, ako trdimo, da bosta tudi ameriški in angleški narod dosegla samo po naši zmagi svoj pravični mir in se bosta morala samo zmagi osi zahvaliti za možnost mirnega obstoja v urejenem in pomirjenem svetu ter v mejah, ki jih postavljajo svete pravice vseh narodov. Bilo je že bistroumno opaženo, da se nam ta vojna, ki nam morda šele danes v celoti odkriva svoje dramatično bistvo, kaže kot veliko trenje med Američani, Angleži in Rusi za razdelitev kože totalitarnega italijansko-nem-ško-japonskega medveda. Toda ne glede nn to, da je tako imenovani »totalitarni medved« še zelo živ in trdno odločen, da zelo drago proda svojo kožo, ki je sicer kot bogastvo koj skromna, saj je last treh proletarskih držav, in ne glede nn to, da hoče krepko zgrabiti za vrat tri utvarjnjoče si pluto-boljševiške botre, je jasno, dn so sile osi doslej naletele na oviro ne pri anglosaških, temveč pri ruskih oboroženih silah. Ako torej le iz čiste, dasi nesmiselne domneve, dopustimo za trenutek, da ne bi bilo mogoče ustanoviti v Evropi novi red osi, bi nujno prevladal Stalinov program in to s posledicami, ki si jih je kaj lahko predstavljati. Povsem jasno nam je odslej tudi dejstvo, ki ga priznavajo sami sovražniki, da anglosaške sile ne morejo zmagati, v kolikor ne zmaga Rusija. Taka zmaga, pa naj gospod Eden reče kar koli (toda tega gotovo ne misli), bi bila za anglosaške sile neprimerno bolj katastrofalna od kakršnega koli poraza. Rusija ne bo zmagala Vendar je ta domneva popolnoma odveč in fantastična. Rusija ne bo zmagala. 2e jasna zmaga pri Harkovu pomeni zaustavitev prodora proti evropski ravnini, ki so o njem sanjale s tolikšno ponosno gotovostjo sovjetske tolpe. Nekega dne bo neizbežna in mogočna protlofen-ziva osi dokončno zaustavila Stalinove vojske na prostoru stoletne usode Rusije, ki je moralno in materialno izven Evrope. Nastopila je pomlad; general Zima se ni izkazal zn onega mogočnega zaveznika, kakor so si gn Rusi, Angleži in Američani ustvarjali. Besedna bnhnvnst preteklih mesecev je /e ugasnila na ustnicah naših sovražnikov. Tudi ta (Nadaljevanje na 3. strani) Rusija ne bo zmagala (Nadaljevanje z 2. strani) zima je minila, ne da bi piinesla Stalinu, Churchillu iu Rooseveltu toliko zaželene in pričakovane odločitve, pač pa je okrepila nus in naše zaveznike v železnem odporu. Na pragu te nove vojne pomladi lahko s ponosom gledamo na pretekle mesece, ki so pomenili za nas naj-ostrejše razdobje bitke, v katerem smo se naučili ljubiti odpovedi, žrtve in najhujše preizkušnje. Junaška dejanja naših bojevnikov, goreča in delovna discipliniranost našega naroda, resno in možato zadržanje naših mest, ki jih je tuko preizkusil barbarski teror sovražnih bomb, ter vedro zaupanje in strnjenost vsega naroda nasproti vsem trdim udarcem, oholim grožnjam in reklamnim pozivom sovražnika na predajo, so nudili svetu nov čudovit in vzvišen dokaz granitne strnjenosti fašistične Italije. Domovini, ki ima tak narod, se ni treba ničesar bati. Tovariši, ako bi nam čas in okoliščine dopuščale, bi se izplačalo pregledati kakor v očarljivi panorami vse, kar je Fašizem storil od 23. marca 1919 do danes; dotaknili bi se krvavih in zmagovitih let. predvečera, ponosne dvajsetletnice Režima, čudovite politične, pravne, gospodarske in moralne zgradbe, ki ji je Duce iz dneva v dan dajal svojega duha po svoji vztrajni volji. To delo jc ogromno in je po vsem spremenilo našo državo ter bo še stoletja izpričevalo moč in slavo Fašizma. Ono zajema »ljudsko državo«, ustvarjeno v okviru stroge hierarhične ustave, ki ureja, a ne mraviči, temveč nasprotno bodri k delu, vzpodbuja vse žive sile naroda in se razširja na korporacijsko ureditev, ki povečuje proizvodnjo in se bliža narodu s socialno politiko, ki je najnaprednejša nn svetu in nasproti kateri je znameniti Beveridgejev načrt, o katerem so v zadnjem času toliko trobili onkraj Rokavskega preliva samo bleda in grda kopija, ki je komaj načrt in ki ne bo nikdar postal zakon, skrbstvo in ustanova v državi, kjer so po priznanju samih voditeljev delavske razmere najbolj žulostne in bedne na svetu. Naše delo pa gre od moralnega in socialnega reda, ki je dosegel svoj višek v sporazumu med državo in cerkvijo, do temeljne borbe za avtarkijo, ki jo najprej jamstvo naše gospodarske, potem pa šo politično neodvisnosti, borbo za avtarkijo. brez katero hi Italija v vojnem času nikdar no bi bila mogla dati vsakdanjega kruha svojim sinovom ter opremo, orožja in streliva svojim vojakom- .. , To naše delo zajema ogromna melioracijska dela. ki so spremenila Pontinskn močvirje, sicilsko posestvo in zemljo v pokrajini 1'uglie, pa nešteta javna dela, ki so vznikla v vseh kotičkih polotoka in na otokih, da bi svetu izpričevala nov. čudoviti obraz fašistično Italije. To naše delo se razširja od okrepitve naše vojske, naše mornarice in našega letalstva, ki so od vročega afriškega peska do zamrznjenih step Rusijo, od Španijo in Grčije zapisali večno strani junaštva in slave, do razširjenja fašistične ideje v svetu, ki je vtisnila svoj pečat življenju in ureditvam bližnjih in daljnih držav ter sili danes celo naše sovražnike, da prevzamejo sisteme. skrbstvo in metode lašizma. kar najbolj zgovorno dokazujo svetovni pomen Mussolinijove Re-.volurije. Vsega tega pa se še predobro spominjamo, 6aj je globoko vkoreninjeno v naši zavesti in nam je dan na dan in vsako uro pred očmi. Tudi zato in da bi branili tako dragoceno in nenadomestljivo materialno in moralno premoženje Revolucije in naše Domovine, se danes borimo, Vzvišen prizor Tn prav zaradi tega je italijanski narod, ko se je vsa teža sovražnih sil pognala proti Italiji, o kateri so si nevednost, nerazumevanje in predsodki Londona utvarjali. da jo bodo z lahkoto uklonili, dal oni čudoviti dokaz svoje vere, svoje moči in svoje odporne sile, ki je tako razočaral sovražnike, ki so morali trpko ugotoviti, da niti krvave žrtve na bojiščih na kopnem, v zraku in na morju, niti barbarski napadi sovražnih bomb na naša prekrasna mesta, kjer so bili uničeni spomeniki in zakladi umetnosti, delo italijanskega genija in duhovno bogastvo vsega civiliziranega sveta, niti pobijanje našega prebivalstva, naših žena in naših otrok, ki je bilo premišljeno ukazano iz zgolj teoretičnih nagibov, ni moglo niti za hip spraviti iz ravnotežja srca in vere italijanskega naroda. , 'Tovariši! Vi veste, da je vojna od vseh" zahtevala najtrše žrtve: od Kraljevskega doma do Ducejeve hiše, od palače do koče. povsod je smrt našla vrata. Od vzvišene dinastije slavnega Savojskega doma, ki mu je v ujetništvu umrla velika oseba abesinskega podkralja Amadea Savojskega, vojvode D'Aosta, čigar povelja o našem nujnem po-vratku na afriška tla, namočena z našo krvjo in poplemenitena z našim delom ne bomo nikdar pozabili, pa do Duceja, ki je dal domovini svojega ljubljenega sina Bruna, zglednega vojaka in inadvse drznega letalca, ki je padel v izvrševanju svojo težke naloge; od plemstva, ki je žrtvovalo celo četo borcev z bleščečimi imeni najstarejših in najslavnejših italijanskih rodov, do najponiž-nejšega naroda, ki je ponovno oplemenitil svoja ponosna izročila, ko je brez varčevanja dal domovini kri svojih številnih sinov: vsa Italija je prispevala in prispeva v čudovitem zaletu in neizčrpni veri h krčeviti obrambi naše pravice do življenja. Za kaj gre v tej vojni Ni potrebno, da bi razpisali glasovanje ali da bi vzbudili polemiko, da bi dali ime tej vojni. Tudi bi bilo odveč, da hi so vpraševali, kakor se včasih sprašujejo naši sovražniki: »Zakaj so borimo?« Ime tej vojni in odgovor na to vprašanje smo žo davno dali v svojem italijanskem in fašističnem srcu. Ta vojna jo vojna za obrambo naše civilizacije. ..... Dne 24. oktobra 1919 je Gabriele d'Anunzio opozoril prebivalstvo Fiume na zgodbo iz svojega vojnega življenja, ki jo lahko dobesedno prenesemo na današnjo dogajanje. »Zakaj se borimo?« je neki večer vprašal Oahrielo d'Anunzio na zboru novinccv letnika 1899. ob robu Piave: »Morda zato, da bi osvojili kak alpski greben, kos zaliva, kos zemljo v morju ali biserno skalovje latinsko obale? Da. gotovo tudi za to se borimo. Toda velika stvar ni stvar zemljo, je stvar duha, jc stvar nesmrtnosti.« Kakor tedaj, tako sc tudi danes borimo za tole: Naša velika stvar jo stvar duha, stvar nesmrtnosti, stvar rimske in krščanske civilizacije. Obenem z našimi zmagovitimi četami koraka tudi nova Evropa in po končani zmagi bo po trdni volji Italije in Nemčije nastal, kakor ugotavlja svečana izjava z dne t. marca po Du-cejevem sestanku s Hitlerjevim zastopnikom, »novi red, ki naj vsem evropskim narodom za- jamči varen obstoj, ozračje pravice in sodelovanju, prosto sleherne odvisnosti od plutokrat-sko-židovskega svetu iu podpirana v razvoju svojega dela in čuvanju medsebojnih interesov v varnih mejah velikega evropskega prostora«. Z zmagovitimi četami sil trojnega pakta pa je na pohodu tudi novi red sveta. In ponosni japonski vojuki, ob strani katerih je za vsakogar čast biti, že uresničujejo pogoje tega novega reda v obrambnih prostorih velike Vzhodne Azije. Cilj je obsežen in ogromen, toda to ne plaši 300 milijonov mož sil trojnega pakta. Tovariši! V dosego tega cilja je padlo na tisoče in tisoče naših bratov. Davi smo se poklonili na vašem vojaškem pokopališču grobovom onih, ki so na tem skrajnem kotu Kraljevine žrtvovali svojo cvetočo mladost za zmago. Sedaj se jih hočemo spomniti in jih počastiti še tu na način, ki je edini vreden njih samih in krvi, ki so jo prelili za našo stvar. Počastimo jih torej z. voljo do zmage in s tem, da v svojih srcih obnovimo prisego, da za vsako g ceno, za ceno kakršne koli žrtve premagomo vse a težave in vztrajamo »do zmage in še preko nje«. ■ Tovariši! S Primer Metoda Mikuia Znano je, da se je kaplan Metod Mikuž prostovoljno pridružil partizanskim oboroženim oddelkom ter vstopil v službo komunistične Sedaj že poznamo toliko Odprtje podpornih središč v Mostah, na Viču in v Šiški Visoki komisar v vojaški bolnišnici Ljubljana, 24. marca. Včeraj popoldne ie po končani proslavi obletnice ustanovitve Dojevniških fašijev odšel Visoki komisar v vojaško bolnišnico, k jer so gu sprejeli in spremili šef in strežno osebje. V njihovi družbi je obiskal ranjence, s katerimi se je prisrčno razgovarjal. jih bodril s tovariškimi besedami iu jim razdelil darila. Ranjenci in nekaj .............. ....— -- . ■ Treba je bilo dejansko koga privabiti med Inst-S ne vrste, kajti s tem bi pnrtizanstvo dobilo M močan propagandni činilec in se vsaj kolikor ■ toliko otreslo protikrščnnskegn očitka. Takole 5 je Kocbek pisal p. Norbertu, bivšemu metliske- Ob priliki obletnice ustanovitve bojevni- a mu kaplanu: »Vodstvo krščansko-sociulisticne škega fašija so bili odprti včeraj popoldne se-B skupine v OF je spričo te nevarnosti prišlo na deži krajevnih podpornih središč v Mostah, na ■ misel, da bi skušalo istovetenja belogaidisticnih Viču in v Šiški. V Mostah je bil pri odprtju a duhovnikov z vsemi duhovniki in istovetenje navzoč Visoki komisar, ki je bil v družbi ■ klerikalizma in belogardizma s krščanstvom zveznega tajnika. Sprejeli so ga hierarhi tega ■ najlepše preprečiti tako, dn bi pripravilo nekaj središča ■ duhovnikov za vstop v partizansko vojsko... Zvezni tajnik je nato odšel na odprtje osta- O (;rc za to, da prideš Ti in še nekateri tovariši, lih podporuih središč. S kutere imamo v evidenci in na katere se isto- ■ časno obračamo ko na Tebe, med partiz.ano, ■ bodisi, da boste stopili med vojsko kot nekaki j| kurati, bodisi v kaki drugi obliki.« M Po dolgem trudu in prizadevanju se jo . ■ komunistom nato vendarle posrečilo, da so iz J ostalim bolnikom iste bolnišnice. Visoki komisar je po končanem obisku iz I razil šefu in njegovim sodelavcem svoje pri l znanje. zakoniti čuvar verskega in moralnega zaklada Sprejem pokrajinskih komisarjev pri Vis. komisarju Ljubljana, 24. marca. Včeraj ob 10. uri dopoldne je Visoki komisar v glavni palači sprejel civilne komisarje pokrajine. Ruzen njih so raportu prisostvovali podprefekt dr. David, vodja pisarne podpre-fekt dr. Bisia, šef računovodstva rag. Bullo. ins. tehnične službe ing. Farina. pokrajinksi zdravnik dr. Balestreri, pokr. živinozdravnik dr. Martini, predsednik pokrajinskega pomožnega zavoda ter načelnik urada za nadzorstvo cen Gatti, ravnatelj Prevoda pod|>olkovnik Pil-lu ter drugi funkcionarji Visokega Komisariata. Po natančnem poročilu o političnem, gospodarskem in družbenem položaju pokrnjioe, o katerem so obširno po svojem področju poročali civilni komisarji, so bila posebej proučevana razna vprašanja tičoča se poslovanja civilnih uradov, prehrane, nadzorstva nad cenu-nnmi, delavnost občinskih podpornih skladov ter zdrovstvenega položaja. Eksc. Grazioli jc dal navodila glede raznih Duceju. 5 obsoja Osvobodilno fronto in njeno partizan-jj stvo kot gibanje, ki je katolicizmu sovražno, ■ se najde njegov duhovnik, ki gre prostovoljno " med komuniste in tam vrši poverjeno mu služIl bo. S tem korakom je Metod Mikuž. očividno ■ hotel razbiti enotnost katoliške duhovščine v ■ njenem nasprotujočem stališču do Osvobodilno S fronte in obenem rešiti pnrtizanstvo protikato- vprašanj ter glede nadaljnjega dela, ki se mora ■ |značaja v očeh javnega mnenja. Toda izvršiti. _ ■ vsak. kdor pozna podrobneje tragično življenje Raport se je začel in končal s pozdravom ■ ^jP(0(i„ Miku/.a, bo popolnoma pravilno rnzu- II inel njegov korak. Pohujšanje, ki je nastalo, ■ se bo brž poleglo, čim bodo ljudje vedeli, kakš-J| na je življenjska zgodovina tega izgubljenega ■ človeka. ■ Metod Mikuž se je že davno pred izbruhom 5 vojske izločil iz kroga poštenih duhovnikov in ■ zabredel v najneverjetnejše ekscese. Ze kot ■ bogoslovec je očitoval neko nenormalno du-J| ševno stanje, ki ga je večkrat pritiralo do de- Visoki komisar je v vladni palači sprejel g janj, zaradi katerih so že takrat dvomili v predsednika pokrajinske zveze profesionistov ■ pristnost njegovega duhovniškega poklica. Na in umetnikov ing. Pirkmajerja, strokovnjaka ■ svojo novo mašo je povabil svoje sošolce ko-Zve7e Nicotero in tajnika Prunka, ki so mu a muniste. Bili so to sami znani komunisti, tako predložili pravila Novinarskega sindikata ter a da se je vsn okolica nad tem zgražala. Ti so ■mu poročali o raznih vprašanjih, tičočih se or-■ tvorili pri njegovi prvi daritvi njegov najožji ganizacije. V teh zadevah jo Kksc. Grazioli dal g prijateljski krog in imeli pri slovesnosti glavno primerna navodila ter odobril doslej v korist B besedo. Pozneje jc kaplanoval v Mengšu ter kategorijo izvršeno delo. J v Kočevju. Ko je imel tam na Telovo procesijo s sv. Rcšnjim Telesom, je faranom prepovedal Voditelji Pokrajinske zveze profesionistov in umetnikov na sprejemu pri Vis. komisarju Ljubljana, 24. marca. J| v Kočevju. Ko je imel tam na Telovo procesijo okrasiti okna in pota. Oseba, ki je imela priliko i življenje Metoda Mikuža od bliže opazovati, Kz dela in življenja - od iu in ia m \ Z Gorenjskega Predavanje za delavce v Medvodah. Pred nedavnim je bilo prirejeno delavstvu obratov celuloze in toninske tovarne v Goričanah predavanje z naslovom »Večna Nemčija«. V imenu velikega števila udeležencev se je predavatelju zahvalil obratni vodja J. Mahler. Ogenj na Zirovskem vrhu. Te dni je začela ponoči goreti bajta delavca Franca Kunca na Zirovskem vrhu št. 12. Ogenj se je tako hitro razširil, da je delavec mogel rešiti le svojo številno družino. Sedemčlanska družina je zaradi požara prišla ob vse in so ji najprej priskočili na pomoč občina, Stranka in sosedje. S Spodnjega štajerskega Lop pogreb uglednega kmetovalca. V Sv. Juriju ob Taboru so pokopali z vsemi častmi kmeta Maksa 1'ožebala. 67-letnega kmetovalca so ubili banditi vpričo njegove družine na njegovi kmetiji pri Sv. Nikolaju. Na pogrebu je govoril tudi namestnik okrožnega vodje. Pogreba se je udeležilo prav veliko ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Poroke. V Mariboru sla se poročila tamkajšnji zdravnik in znani športnik dr. Christian Vol-ler, sin kmečkega vodje in okrožnega načelnika gasilcev ter Eva Hutter, hčerka znanega mariborskega veleindustrialca Jožefa Hutterja. V Ptuju so se poročili: Albin Panič in Marija Viher, Martine Ajlec in Marjeta Horvat; na Pragerskem Anton Petrovič in Jožefa Rajh, Mihael Stanislav Kostevc, in Štefanija Vršič, Ivan Zafošnik in Antonija Miklošič. V Brežicah Alfred Ernst Lichten-steiner in Frančiška Račič, Franc Jaklič in Albina Herbst, Jožef Samide in Ana Jaklič, Friderik Predanič in Marija Katarina Urankar, Bernard Honigmann in Amalija Pospišil, Ivan Ho-gler in Marija Pogorec, Jožef Kikelj in Frieda Wuchte. V Zagorju sta se poročila Štefan Zore iu Mihaela Nolimal. je o njeni izjavila: »čuden je ta naš gospod kaplan! Zdi se, da nima mirne vesti. <"'e je kdaj sam. vedno na glas govori s seboj ali pa odpre radio. Sam v tihoti ne more ostati.« Zborovanje mladine letnika 1929. Zadnjo nc- g Zaradi svojega pohujsljivega obnašanja je deljo popoldne je bil v Gotzovi dvorani v Meri- S ^>1. Metod Mikuž ze pred vojno kaznovan s bo u obvezen zbor mladine letnika 1929. Na zbo- ■ hupmi cerkvenim, kaznimi. Ker je .vernikom rovanje so prUli dečki in deklice, Pa tudi mno^o ■ dajal na dežel, preveliko pohujšanje je bil ♦ s 5 odpoklican v Ljubljano, kjer pa se je popolno- starsev. — ma predal komunistični druščini. Odtod jc me- seca decembra lanskega leta odšel zopet nn deželo, najbrž že s sklepom, dn pobegne k partizanom. V svojem domačem kraju je nn-govorjul legionorje, naj se združijo s komunisti. Fantje so seveda to ogorčeno odklonili, toliko bolj, ker so Mikužn predobro poznali. Kmalu .... . . — nato je izginil k pnrtizanm, kjer mu je parti-so jo v Ptuj in tam pokopali. Pri Sv. Nikolaju m znnsko vodstvo poverilo kulturno-verski referat nad Sv. Jurijem ob .Taboru je umrl 67-letni kmet - .. . Maks Požebal. V Slov, Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 60-letni ■ dninar Franc Roškar, ki je stanoval za Tremi ■ ribniki; 76-letna zasebnica Zofija Vogrinec, 77- B letna zasebnica Kristina Paul, 75-letna preužit- a karica Marija Rušovjak, 22-letna cand. med. Dana Košak roj. Tomše je umrla v Berlinu. Prepeljali -- - - • n pokopali. Pri Sv. Nikolaju Taboru je umrl 67-letni kmet - y ,avnem pnr<{zanskem štabu, ov Konjicah so pokopali Fr. g Tnk(J . žnlos(nn zgodovina kaplana Metoda Tmovška, starega 93 let. Trnovsek je bil prvi ■ Mik||ža K(lor jo p07nn, ne 1)0 ■„ njegovega po-delavec konjiške usnjarne, v ka en je delal nad - slopnnjB jzvajal napačnih posledic. 40 let. V Konjicah so pokopali tudi 51-letnega B ključavničarja in posestnika Henrika Dobnika, ki BaaaaaaBBB si je pridobil mnogo zaslug kot načelnik gasil- cev. Rajni je umrl na Dunaju. V Selnici ob Dravi je umrla Rozalija Kojšek. V Ptuju Franc Gabro-vec; v Slovenji vasi Ivan Žumer in Franc Bezjak; v Teharjih Jožef Ojsteršek, Matija Metličar, Nikolaj Korbar in Jožef Hrastnik. V Rogaški Slatini Jožef Šorn in Jožef Šket. V Brežicah Marija Ja-volec, \Valter Konig, Anton Horšer, Knut Honigmann. V Zagorju Jožefina Kukovica, Otmar Br-var, Rozalija Vozel, Emil Vincenc Flere, Alojzija Petrič, Viktor Suhar, Zofi ja Karlovšek, Franc Obreza, Frančiška Robavs, Ignac Mesori, Frančiška Režun, Marija Razboršek, Frančiška Ludovaj, Kari Gotz, Ivan Flere, Franc Klobčič, Ana Juvan. Na vzhodnem bojišču je padel desetar v polku gorskih lovcev Johann Szkottniczky, doma iz Maribora. V vojaški bolnišnici na vzhodnem bojišču je umrl kaplar v polku gorskih lovcev Arnold Ledenik iz Trostrnice. Na bojišču ob llmenskem jezeru je 25. februarja padel vojni dobrovoljec v polku oklopnjakov strelec Aleksander Triller iz Maribora. Pogreb bizoviških in dohrunjskih žrtev Franc Jakoš Janez Pavčič Na kratko smo že poročali, da so v soboto, 20. sušca, člani poljske in bizoviške vaške straže našli trupla bizoviških in tlobrunjskih partizanskih žrtev v Krčmarjevi hosti med Trošči-nami in Blisko vasjo. V strmini sredi bukovja so našli dva grobova, ki sta bila izkopana pičel meter globoko. V enem so našli tri, v drugem dve žrtvi. Po zunanjih znakih, zobeh in laseh so lahko točno ugotovili identiteto zakopanih. \ grobu, v katerem so ležali trije, so najprej na vrhu našli 19 letnega Jakoša Franca ml., pleskarja. Pod njim pa je bil njegov oče Jakos Franc st., iz Dobrunj, čevljar in cerkovnik pri Sv. Urim. Oče je imel prerezan vrat, sin pa razbito in prekiano čeljust. Pod tema dvema jc ležal tretji 22 letni Cankar Milko, bivši telovadni učitelj Zveze FO. V drugem grobu so našli nečaka, odnosno bratranca obeh Jakošev iz Jakoš star. Milko Cankar prvega groba, 22 letnega pleskarja Franca Jakoša iz Bizovika, ki je bil vzoren član delavske Katoliške akcije. Pod temi pa so odkopali še Pavšiča Ivana iz Bizovika, učiteljiščnika 5. letnika in člana dijaške Katoliške akcije. Težka in grenka je bila pot, ko so člani straže nesli zemske ostanke rajnih v domače vasi. Kako zelo so bili rajni priljubljeni, kako je bližnja in daljna okolica ceniln njihovo žrtev, smo videli te dni, ko so prihajali premnogi pn zadnje slovo. Na praznik pa bo pogreb, ki bo ponovno zbral premnoge ob grobovih žrtev. Na pokopališču pri Sv. Urhu bodo ob 13.30 pokopali Jakoša Franca st.. Jakoša Franca ml. in Cankarja Milka, ki -n bili doma vsi iz Dobrunj. Bizoviški žrtvi Pavčič Ivan in Jakoš Frane pa bosta pokopana ob 15.30 na novem pokopališču v Bizoviku, Izredni komisar v občini Gradac Redna občinska uprava v Gradacu (Bela krajina) je razpuščena. Postavljen jc izredni komisar občine g. Janez Malcn.šek. Uvedba odprtih tramvajskih voz Kadar se pojavijo odprti tramvajski vozovi n« naših cestah in ulicah, je to tudi eden izmed dobrih znakov, da smo pretolkli zimo in du z razpetimi jadri hitimo v pomlad. Prvi dan so ti vozovi deležni številnega obiska, kajti vsakdo bi bil rad prvi. Sicer je nekaterim malo nerodno, ker se jim zdi, kakor bi se vozili po Ljubljani v okviru kakšne razstave, a ta zadrega kmalu preide. Naslednji so že zelo samozavestni in vedo, da je pač treba iti tudi na take vozove, če so zaprti zasedeni. Upa.mo, da letos teh vozov ne bo spravilo v shrambo za nekaj dni slalio vreme. V dežju kar junaško kljubujejo, čeprav so bolj prazni, a kakšnega snega se nam pa ni več bati. Tako se je zanje sezona začela pod zelo ugodnimi vremenskimi razmerami; mi želimo, da bi le tako ostalo. Kondenzirano mleko Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 25. marca t. 1. naprej do nadaljnjega prejemali upravičenci v starosti 60—65 det namesto 6vežega mleka kondenzirano, in sicer mesečno 1 kg na osebo. Kondenzirano mleko morajo upravičenci dvigniti vsak mesec od 25. do konca meseca v pristojnih mlekarnah, kjer so na vpogled seznami vseh prizadetih. izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče pri Višjem poveljstvu Oboroženih sil za Slovenijo-Dalmazio, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v razpravi proti Košancu Antonu, sinu Antona in Cešnovar Marije, rojenemu dne 4. januarja 1016 na Dobravi, tam bivajočenui v Ko-zarjali št. 10, na begu, ki je obtožen, tla je v Ljubljani v nedoločenem času do 4. januarja 1943 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilno preureditev politične in socialne sestave države: b) v is.tem času je v istih krajevnih okoliščinah članom oborožene tolpe priskrboval orožje in strelivo za izvajanje zločinov proti državnim osebnostim: c) v že omenjenih okoliščinah je pri sebi imel orožje in strelivo in to brez dovoljenja. Sodišče proglaša Košanca Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsoja na kazen dosmrtne rob i j e z vsemi zakonitimi posledicami, vštevši trajno prepoved do javnih služb in ga proglaša izven zakona, na plačilo stroškov razprave in nn plačilo stroškov vzdrževanja v ječi. Odreja objavo obsodbe v izvlečku in enkrat v dnevniku »Slovenec: v Ljubljani. — Ljubljana, 16. marca 1943-XXI. tt&vice, Koledar Četrtek, 86. sušca: Oznanjenje Marijino; Dula, mučenica; Irenej, škof in mučenec. Potek, 26. sušca: Emanuel, mučenec; Lud-gar, škof; Tekla, mučenica; Didak, spoznavalec. Sobota, 27. sušca: Jan. Damaščan, spoznavale« in cerkveni uČenik; Rupert, škof; Lidija, mučenica. Zgodovinski paberkl 23. sušca: 1. 1326. je sklenil srbski kralj Uro5 III. M i 1 u t i n v Danju mir s pomorsko republiko Dubrovnikom, ki je uiivala beneško varstvo in pomoč. Odslej je živel Dubrovnik v dobrem sosedstvu s svojim vahodnim sosedom. 1. 1802. so sklenili Angleži v Amiensu mir z Napoleonom. To nI bil mir, ampak le kratko premirje, oddih v nad 20 let trajajoči vojni med Anglijo in Francijo za premoč v Evropi in s tem tudi v svetu. Ko je namreč Napoleon premagal Avstrijce pri Marengu, potem ko je tretji zaveznik — Kusi že davno zapustil koalicijo in so morali ti sprejeti francoske pogoje v Lunevilleu (1801), so se tudi osamljeni Angleži pogodili s Francozi. Naraščajoča francoska moč je pognala Angleže znova v vojno. Napoleon je z močnim brodovjem hotel vdreti na Angleško, a angleški admiral Nelson je porazil francosko-špansko mornarico pri rtiču Trafalgarju. Angleški vladi pa se je posrečilo osnovati na celini novo koalicijo, ki je obrnila Napoleonovo pozornost drugam — 1. 1831. je prišlo do spopada med avstrijskimi četami, ki so prihitele zatirat »kugo revolucije«, kot je rekel Metternich, In Italijanskimi rodoljubi pod poveljstvom generala Zucchija pri Rimi-n i j u. Uporniki, ki so bili dosti 6labše oboroženi, so se morali umakniti. Isti dan je kapitulirala tudi Ancona, vstaje je bilo konec. Ciro Menotti, trgovec iz Modene, ki je bil duša vsega gibanja, jo žalostno končal na vislicah — I. 1867. se je rodil v Veržeju Frane Kovačič, teolog in zgodovinar, papežev hišni pre-lat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Gimnazijo je študiral v Varaždinu in Zagrebu, univerzo v Zagrebu in v Rimu. V začetku svojega literarneea in znanstvenega udejstvovania je priobčeval Članke iz literarno zgodovinskega in filozofskega področja. Po letu 1903. pa. ko se je v Mariboru na njegovo pobudo osnovalo Zcodovinsko društvo, ie prehajaj bolj in boli na čisto zgodovinsko poprišče, zlasti ko je leta 1021. prevzel uredništvo »Časopisa za zgodovino in narodopisip«. Njegova zgodovinska raziskavama so namenjena v prvi vrsti Štajerski in Prek-murju. stihi na nagrobnem kamnu v spomin ženi in sinu Petra Simonettija na Navju, ki se glase, prevedeni v slovenščino, takole: Mater ln sina. ki ga je povila, je ta gomila v svoj narOčaj skrila; še nas, ki zdaj za njima solze vroče pretakamo, naj sprejme kdaj v naročje, da bomo združeni iz njega vstali ln se v očetov večni dom podali. A. P. Novi grobovi + Jožef Prochazka. Zemrel v Pžnu včerfi o S10 v noci pan Jožef Prochazka, četnickv straž-mistr vevyslužbč. Pohreb Zrsnulčho bude zitra ve čtvrtek o 3 odpoledne z kaple Sv. Jožefa na Zalach. "t* Mr. Janko Koritzky. Po dolgotrajni in hudi bolezni je umrl v Ljubljani mag. pharma- - - SP" - -T - bodo pokopali v petek, 26. sušca, ob 4 popol cije gospod Janko Koritzky. Blagega rajnega dne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnima sveti večna Inč! Vtem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje! Prihodnja številka »SLOVENCA« bo sobotna in bo izšla v potok zvečer. — Nočne častilce presv. Zakramenta kakor tudi ostalo ljubljansko moštvo vabimo, da se na praznik Marijinega oznanenja, v četrtek 26. marca, udeleže skupne molitvene ure v stolnici od 7 do 8 zvečer. — Skupna adoracija za šentjakobske može in fante bo danes, na praznik Marijinega oznanenja, jk> litanijah ob pol 7 zvečer. — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in r>oceni Everest servis, Prešernova 44. — Umetniška razstava akademskega slikarja Franceta Klemenčiča v salonu g Antona \ov prehooi; nebotičnika bo trajala je še n;*kaj rini. Visoko kvalitetne umet i i.e mi vzbj-dile tnko med občinstvom kukor pri strokovni kritiki polno pri/nanje. Na to razstavo opo-zurjamo vse ljubitilje slovenske likovne umetnosti. — Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna. — Strokovno popravilo vašega gramofona bo izvršeno v krajšem času in za manj denarja le v specialni delavnici Everest servis, Prešernova ulica 44. — Nesreče na deželi. V Cmi vasi na Barju je hud pes ugriznil v desno roko 5 letno posest-nikovo hčerko Julko Permetovo. — Janezu Print-cu, 18 letnemu posestnikovemu sinu v Bičju, je jiadel železen drog na desno roko in mu jo hudo jioškodoval. — Opozorilo. Spccinlna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. — Tretja postna pridiga prevzviSe- nega gospoda škofa dr. Gregorija R o i m a n a bo v petek, 26. marca, ob pol 8 zvečer v stolnici sv. Nikolaja. Pred pridigo je ob 7 sv. križev pot s potjem. Pridite, da v videnjih sv. Janeza, razsvetljenih 1 lučjo Gospodovega trpljenja, sprejmemo vodilo našega življenja, ki ga nam naš ljubljeni nadpastir s toliko ljubeznijo podaja. Dolgočasni so veieri brez priletne glasbe! Veliko izbiro lepih gramofonskih plošč, drobrih gramo fonov, prvovrstnih klavirskih in diatoničnih hai monik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri samo pri Prešernova ulica 44 Oglejte «i jih neobvezno — Družba sv. Mohorja prosi vse poverjenike, naj ji čim prej sporočijo dokončno število udov. V Ljubljani nabirajo ude vsi žuupni uradi, razen tega pa tudi Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesti 19. Prihodnje leto bodo izšle štiri knjige, udnina za broširane knjige pa je samo 20 iir, zalo pričakujemo, da se bo vsaka družina naročila nanje. — Hladna jutra, topli dnevi. Ze 19. dan traja lepo, sončno in pravo pomladansko vreme. Jutra so navadno hladna, zmerno mrzla, lako da stoječe vode, zlasti vode po barjanskih jarkih zmrznejo in se napravi do nekaj centimetrov debel led, ki pa se čez dan stopi. Podnevi pa pritiska s svojo gorkoto pomladno sonce, ki dobiva od dne do dne na svoji moči. Lepo vreme je privabilo v deželo prve lastavice, ki so jih nekateri opazili na Barju, saj pravijo: »Pomladanska Marija pripelje lasiavice v deželo, jesenska jih pa odpelje.« V torek popoldne je bilo kaj topio. saj je bila v tem mesecu dosežena najvišja dnevna iemperatura +15.2"C. V sredo jutranji temperaturni minimum —3.6° C. Barometer, ki je v sredo doseeel 708.2. je nekoliko padel napram stanju prejšnjega dne. Na Bariu je zjutraj valovila tenka, zelo nizka megla. Bila je tudi 6lana. t Dr. Fran Tominšek Vse Številne ljubitelje slovenskih planin, člane »Slovenskega planinskega društva«, zlasti pa starejše planinske prvoboritelje je pretresla danes žalostna vest, da je umrl v Ljubljani 75 letni odvetnik dr. Fran Tominšek, dolgoletni predsednik V dveh mesecih se lahko naučite sami doma tujih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev. Jezikovni tečaji teh profesorjev so posneti na gramofonskih ploščah ..l.lnOllfl-pftone" in sicer za italijanščino, nemščino, angleščino, francoščino, španščino itd. Ogled je neobvezen, dobite jih le, dokler zaloga traja pri Prešernova 44 Mariji Furlanovi v slovo Dne 21. marca popoldne je nastopila poslednjo i>ot gospa Mariji Furlan, soproga gospoda Jakoba Furlana, obče znanega šolskega uj>ravi-telja in ljubljanskega meščana. Rajnico je moral vzljubiti pač vsakdo, kdor koli jo je poznal, ni to zaradi njenega blagega 6rca in zelo prikuplji-vega značaja. Vsakomur je privoščila rada prijazno besedo. Neizmerno hudo je prizadelo njeno materino srce, ko je preminul 1. 1915 njen ljubljeni edinec Adolf, ki je legel še mlad v mnogo prezgodnji grob. Od tedaj srce blage gospe ni imelo več pravega miru, dokler niso tudi nje same položili poleg sina v rodbinsko grobnico. Tudi glede nje veljajo prav lahko Prešernovi Slovenskega planinskega društva ter eden najbolj zaslužnih organizatorjev vsega našega planinstva. Zaslužni rajni, ki je z njim povezanih prvih 30 let Slovenskega planinskega društva in vsega našega planinskega udejstvovanja, se je rodil 26. novembra 1868 v gornjegrajski okolici. Že kot dijak je vzljubil planine in je že leta 1884 splezal z Okrešlja na Kamniško sedlo. Štiri leta kasneje pa se je z bratom Jožetom povzpel že na Ojstrico. Po maturi leta 1888 se je posvetil rajni pravnemu študiju. Leta 1898 je položil odvetniški izpit, potem ko je bil že od spomladi leta 1892 v pravni službi pri odvetniku Filipiču v Celju. Leta' 1897 je vstopil v pisarno dr. Valentina Krisperja v Ljubljani, jredno s tem najvažnejšim delom je prav tako neumorno skrbel za to, da so se urejevala nova pota in se tako odpirale planine obiskovalcem. Največ veselja in uspeha so mu prinesle prav naprave v Trenti, ob Triglavu, Razorju in Jalovcu. Nemogoče je našteti vsa gradbena dela, ki so bila izvedena po njegovi zamisli in največkrat tudi po njem slovesno izročena svojemu namenu. Posebne zasluge si je pridobil v dobi prve svetovne vojne, ko je varoval imovino planinskega društva in ko je po končani svetovni vojni, ker je SPD zgubilo toliko premoženja, zna! kljub temu ozdraviti to bolečo gospodarsko rano. Lahko rečemo, da ni moža v slovenskem planinstvu, ki bi si stekel enakih zaslug kakor rajni dr. Fran Tominšek, ki je po 30 letnem delu postavil s svojim delom organizacijo in gospodarstvo Slovenskega planinskega društva na tako odlično mesto, da mu bo prav ta organizacija sama vedno najleoši spomenik, njeni člani pa hvaležni častilci. Ko je končal svojo dolgo uspešno 75 letno živ-ljensko turo in ga čaka le še kratka pot na zadnjo postojanko, na katero ga bodo pospremili ne le žaluioča gospa soproga Eliza, hčere in sinovi, Pavla, Stanko, Vida, Zdenka, Gojmir, Zora, Vlasta ter brata dr. Josip in Lojze ter sestra Franlca Znidar-šič, ampak prav gotovo tudi vsi tisti, ki so dolga desetletja z navdušenjem sodelovali ob njegovem delu in tisoči tistih, ki so v lepih planinah uživali sadove njegovega dela, žaluje za njim SPD, pa tudi vsa naša javnost, ki ve pravilno ceniti njegove silne zasluge. Naj blagi rajni v Bogu uživa zasluženi mir in pokoj! Vse njegove drage, ki žalujejo po niem, naj tolaži dobri Bog. mi pa izrekamo naše globoko sožalje. Slava dr. Franu Tominšku! Odmev s polja Pomlad je dahnila v deželo. Deviška zemlja, tisočkrat, prepojena z mučeniško krvjo, strta in poteptana zaradi hudobije časa, se prebuja, vstaja in poganja. Žarko sonce ogreva brda: dišeče vijolice dehtijo pod grmi iu beli zvončki pozvanjajo po bregovih. V novem letnem času se nam zopet razneži otopelo srce. Hvaležno trgamo prve znanil-ke Vesne in jih vežemo v šopek za praznik slovenskih mater. — Hudo nam je, dvakrat težko, ko jim ne moremo pokazati vdanosti, ljubezni in hvaležnosti, ki jo danes še toliko bolj dolgujemo. V teh dneh, ko se tako kruto borita resnim in laž, tu na deželi vsaj nekoliko doumevumo materinsko srce. — V znamenju ljubezni in žrtve jim minevajo težke ure. Tiho iu neopazno je sicer njihovo življenje, a vedno polno vere, ljubezni iu trpljenja. Vsi trpimo, a najbolj naše matere. Jasno vidimo, kako garajo brez počitka in dobro čutimo, dn trpe. — S ponosom se oziramo nanje, v njih je naša moč, brez mater 0)1 strani bi omagali. Kdino matere nam znajo obrisati solze in potolažiti obupnno srce, samo one morejo vlivati v najtežjih urah preizkušnje otrokom volje in junaštva. Dan za dnem, od zore do mraka, vedno trpe in se velikodušno žrtvujejo za Boga, za narod, za nas — sinove. V naših srcih se poraja čut hvaležnosti; te vrstice naj vsaj skromno pokažejo čustva, ki nam prevevajo dušo ob materinskem prazniku! Slava ti, slovenska katoliška mati! Slovensko sonce je zagrnil krvavordeč oblak, ko se je preko poljan razgrnil val komunizma. Utihnila je vesela pesem prešernih fantov, razblinil se je zvonki smeh rdečeličnih deklet. Tedaj se je pričel tvoj križev pot, mati! Danes, ko je tvoja bolečina vsaj nekoliko tudi naša, spoznavamo tvoje srce. Ognjišče ljubezni si, siujbol požrtvovalnosti je tvoja prekipevajoča duša. Izmerili so sinje višave in neizmerne planjave, izračunali globočine morja, zaslutili celo tajne vsemirja, globine tvojega srca pa niso doumeli! Mi, ki se dan za dnem oziramo v tvoj izmučeni obraz, slutimo tvoje bistvo. S strahom in spoštovanjem hkrati opazujemo sveže izklesane gube in vdrtine, tvoje počrnele oči. zgovorne priče prečutih noči in prelitih solza. Vsa shujšann si: upognjena in strta si od teže bremena, ki ga oh dnevih stiske nosiš z nami in med vsemi najbolj čutiš ti, vsa rahla, čuteča in ljubeča. Kakor svetišče si; tvoje srce se nam zdi kakor neprestan žrtvenik in tvoje roke kakor dragocena daritvena čaša. Iztrgali so ti iz objema najljubšega sina, ker je bil pravičen: prvi meč je presunil tvojo dušo. Zastokala s', a ne odnehala. S satansko nnslndo so ti umorili najlepši cvet — edino hčer. Zašibila so se ti kolena, a nisi omagala. Polna vere si celo molila za grešnike. In spet: val časa ti je v hipu spremenil dragi dom v kup prahu in pepela. Potočiln si solzo, a nisi godrnjala. Še tesneje si stisnila med prsti edino bogastvo — oguljeni rožni venec, še bolj goreče si vzdihnila: *Zeodi se Tvoja volja!« — In še in še! Sedemkrat sedmeri meč ti je presunil srce. ta čudoviti liram najne/nejših čustev vere. upanja in ljubezni. In nisi omagala, slovenska makabejka! Kakor svetilnik optimizma stopaš pred nami, svojimi sinovi in knžeš najsvetlejšo not Resnice. Znradi tebe so naše vrste enotne kljub vsem strahotam, zaradi tebe smo pogumni in močni vsako nro. Veliko si nas naučila s svojim zgledom: vse znamo in vsega se spominjamo. Hvala ti, slovenska katoliška mati! Ko nas z veliko žrtvijo pošiljaš na branik vere in ljudstva, ko nas odhajajoče v boj z izsušeno roko blagoslavljaš, ti obljubljamo troje: ljubezen, pokorščino in zvestobo. Janez. .p Globoko umetniško in religijozno čtivo za postni čas je krasna pesniška zbiika Vide Taufcsleve: A Hkrati pa je knjiga opremljena še s fotoposnetki postaj križevega pota našega znamenitega baročnega mojstra rortunata Berg&nfa Elegantno izdana zbirka stane samo L 13 - ZaloZba Lftidshe Knjigarne v Lfnblfonl Pied Škofijo 5. — Miklošičeva c. 5. r Drobna ljubljanska kronika Članice Dekliškega krožku t Trnovem imamo na naš praznik Marijinega oznanjenja ob 6 sv. mašo in nato skupno sv obhajilo v farni cerkvi v Trnovem. Pridite vse, da se »kupno priporočimo naši Materi. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta darovali v počastitev spomina bia-gopokojue gospe Marije Furlnnove, soproge šolskega upravitelja v Ljubljani, družina Kade Jovanovičeve 100 lir, ga. Franja Lu-kanova pa 50 lir. Prisrčna nvalal Običajna proslava v nedeljo, 28. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani, katero priredi frančiškanska prosveta. Spored proslave: govor, deklamaeije in mladinska igra »Triglavska rožo«. Vabimo starše, da pripeljejo na to proslavo tudi svoje otroke. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan proslave pri dnevni blagajni. Dirigent Samo Tlubad bo začel XI. simfonični koncert letošnje sezone z Beethovnovo klasično uverturo k Egmontu. Nesmrtni mojster Beethoven je napisal to predigro lota 1810 In jo lahko smatramo kot njegov poklon največjemu takratnemu pesniku Goetheju, sa.i je tesno povezana z njegovo dramo Predigro Kgmont srečamo zelo pogostokrat na koncertnih sporedih, je izredno barvita ter jo smatrajo za eno najboljših uvertur, knr jih je napisal najslavnejši sklndntelj. Poleg Egmontn bomo slišali tudi Beethovnov Koncert za klavir in orkester, katerega bo izvajal naš odlični pianist Mori lan Lipovšek. Ti dve skladbi tvorita prvi fini koncertnega sporeda, v drugem delu pa ho prva izvedba dveh Premrlovih pastora-lov, dnlje se Izvajata dva Mascngnijcva Intermezza iz opere Willinm Rntcliff in Cavalleria rustlcuna. Koncert zaključi simfonična pe«nitev Višegrad. ki jo je napisal B. Smetana. Koncert bo v ponedeljek 29. t. m. v veliki linlonski dvorani. Predprodaja vstopnio v knjigarni Glasbone Matice. Na koncertu Glasbene Matice,- na katerem se bodo izvajala dela skladatelja Sašo Santla, bodo sodelovali šo: violinist Albert Dermelj, violinist Ivan Zižmond ter Ljubljanski komorni trio. Violinist Dermelj jo našemu koncertnemu občinstvu znan, saj so je sijajno predstavil in uveljavil kot solist naših simfoničnih koncertov, pa tudi kot član Komornega tria in Ljubljanskega kvarteta. Violinist Ivan Zižmond jo absolvent naše Glasbene akademije, prvi violinist radijskega orkestra, v simfoničnem orkestru pa igra violo. Je izredno nadarjen muzik, ki obvlada svoj Instrument, do vseh potankosti in preko vseh tehničnih težkoč. Poleg omenjenih dveh bo sodeloval še Komorni trio. knteregn tvorijo gg. Albert Dermelj, Cenda Sedlhauer in Marijan Lipovšek. Sodelovanje vseh umetnikov nnm dokazuje pestrost sporeda in vsestransko delo skladatelja Saše Santla. Koncertno občinstvo vnbimo na ta koncert, dn počasti življenjsko obletnico slovenskega umetnikn. Uvodno beseda bo govoril docent Marijan Lipovšek. Koncert bn v petek 2fi. t. m. ob riol 7 zvečer v veliki filbnrmonični dvorani, Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Knjižnica Pokrajinske delavske zveze (prel Delavske zbornice) nn Miklošičevi cest! '22 v Ljubljani je od 29. marca 1913 dalje odprta za stranke vsnk delnvnik od 13—19. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki su zadostno legitimira. Veličastna drama »Praznik cvetočih če-šent« v uprizoritvi Rokodelskega odra j» doslej do dna provzela že številne gledalce. Mnogo njih si je delo drugič oglodnln in šo ohliubliaio svoj obisk. Miselno veličino in nežno lepoto tega izrednega dela je možno primerjati le z omamno melodijo. Opozar- jamo nn nedeljsko predstavo oh pol 6 popoldne Vstopnice bodo v predprodaji v nedeljo dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno. Prvt pomladanski tržni dan. V sredo 24. t. m., pred praznikom Marijinega oznanenja, je bil prvi pomladanski tržni dan, običajen ob sredah v todnu. Tržna zimska sezona je po koledarju končana. Splošno lahko rečemo, da je bil ljubljanski trg čez zimo lotos razmeroma bolje preskrbljen z razno zelenjavo in vrtnino kakor pa lani, ko je bila hujša zima in je pol.ia pokrival visok sneg. Trg jo bil preskrbljen in založen z razno uvoženo zelenjavo. Nad 25 vngo-nov cvetače .io prišlo pozimi na ljubljanski trg. Ker je bila letos zima milejša, je bil trg boljše založen z motovlloem, ki ga je sodnj vedno več in postaja cenejši. V sredo jo iiil trg znložen z uvoženo solato, tako z endivijo. knkor deloma tudi z mehko, glav-nnto solato. Bilo je precej ovetačo. Malo je bilo domačega rdečega radlča, po katerem gospodinjo ne segnjo tnko rnde. kakor je bilo to druga leta. Čeprav so lepi pomladanski dnevi, vendnr ni opažati nn trgu večje množine dobreern regrntn. Letos ga bolj redko nabirajo. Na trgu se jo pojavila že prva herivka. Mnogo je bilo na trgu nese. sladke repe in rumone kolerabo. Tudi hrena jo bilo obilo. Ponesrečenci v LJubljani. Viktor Pogačnik. lrt letni dijak, si jo pri nogometu zlomil desno nogo. - Frnnco Topolšek. 25 letni železniški uslužbence, je prišel med va-cronske odbijače, ki so en stisnili v prsih. Dobil je hude notranje poškodbe. Gledališče Opera! Četrtek. 25. marca ob 17 : »Kvgenll Onje-gln.« Izven. Gostovanje Zlate Gjung.le-nac, članice beograjske Opero. Cone od 35 lir navzdol. Petek, 24. marca, ob 17: »Sestra Angelica«. — Balet iz »Fausta«. Izven. Coue od lir navzdol. _ Sobota. 25. marca, ob 17: »Tlials«. Gostovanja Zlato GJuiigjenac, članice belgrujsko Opere. Cene od 35 lir navzdol. Drugo gostovanje članice bclgrajsko Opere /.late Gjungjenac bo v Čajkovskega operi »Evgenlj Onjogln«. Pela bo glavno žensko partijo. Tatjano, s katero je žela zo pred leti velik usneh. Ostalo zasedba partij bo ohičeinn: Onjegina bo pel .Janko, Olgo — Golohova, Lenskega — Sladoljev, Grcmi-na — Lup'a, Larino — Poličeva, Fillpjevno — B. Stritarjeva, Trinuita — B. Sancin 1. dr. Dirigent N. štritof. D r a m a t Četrtek. 25. marcn, ob 17.30: »V Ljubljano jo dajmo«. Red Četrtek. Petek, 24. marca: Zaprto, Sobota, 25 marca, ob 17.30: »Veliki mož«. izven Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja. 26. marca, ob 17.30: »Prava ljubezen«. Izveu. Cene od 20 lir navzdol, Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 28. marca, oh pol 6 pop.: Klabundova igra »Praznik cvetočih češenj«. Opozarjamo občinstvo, da si vstopnice preskrbi v predprodaji, ki bo dopoldne od 10—12 in dve uri pred pri četkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I nadstropje, desno FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 28. marca, ob 5 popoldne: Materinska proslava. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj in nn dnn predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Četrtek, 25. marca: 7.30 Operet pn irlnshu — S Nnnnvrel čnsn. poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napovod čnsa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Ohoro žonih sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo, orkoster vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koneert radijskega orkeslra vodi dirigent D. M. Sijanee, pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročiia v ita-lijnnščiui — 17.10 Pot minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetru — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Na-povod časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnili dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert orkestra CORA — 21 Operetno glasbo vodi dirigent Uallino — 21.35 Klasični orkestor vodi dirigent Manno — 22 Glasba otroške dobe — 22.15 Komorna glasba — 22 45 Poročila v italijanščini. Potek, 26 marca: 7.30 Napevi in romance — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Koncert s sodelovanjem pianistke Marte De Coneillis vodi Giusepue Scnla — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee, glasba za godalni orkesler — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 1715 Prenos iz dvorane Rornmini: Arenngelo C-orelli in njegovi učenci — 19 »Govorimo Italijansko« poučuje prof. dr. Stmikn Lobon — 19.30 Poročilu v slovenščini — 19.45 Lnhkn glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.2il Komentar dnevnih doRodkuv v slovenščini — 20.30 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 21.15 Veselo glnsho vodi dirigent Petralia — 21.50 Predavanje v slovenščini — 22 30 Radio za družino — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imnjo lekarne: n n orožnik: mr. Leustek. ltesl ieva co-stu 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Koinotar Vič Tržaška cesta 48; v potek: dr. Pleooli. Bleiwcisovn ccstn 6; mr. Hočevar, Celovško ccstn 02, in mr. Gartu«, Moste, Zaloška ccsta 47. ŠPORT Mars : Tobačna tovarna Pred približajočim se ljubljanskim nogometnim prvenstvom so postala moštva spet agilna. V nedeljo 28. t. m. bomo videli na igrišč u za Kolinsko tovarno srečanje med Marsom in Tobačno tovarno. Za slednja bo to glavna ekujnja pred kvalifikacijsko tekmo, ki bo dne 4. aprila med Tobakarji in Mladikarji za vstop v I. razred. Prijatelji nogometa si bodo seveda ogledali tudi nedeljsko tekmo, zakaj srečanje med Marsom, ki obvlada solidno igro, in med nadebudnimi Tobakarji bo brez dvoma zanimivo. Začeli bodo ob pol 4, pred tem pa bo predtekina med SK Vičem in SK labjulc« m. »Ljubljana« bo gostovala v Šiški Za nedelja, 28. t. m. si je povabil Hermes v goste tovarišijo najboljših — Ljubljano. Po uspelem nastopu Hermežanov na Jožefovo proti Marsu, kjer so morali Marsovci položiti orožje ter pretrpeti hud poraz v obliki 6:2 so zdaj povabili Ljubljančana, ki so tudi marljivo trenirali ter na trening tekmi premagali vojaško moštvo XI armade, in to nič manj kakor 6:1. Obe moštvi sta, sodeč po rezultatih, imeli kaj plodna napada, ki sta zabila svojim nasprotnikom nič manj ko po šest golov Ljubitelji nogometa so torej prišli na svol račun Kako bo končalo nedeljsko srečanje? Bo uspelo Ljubljani dokazati svojo dosedanjo superiornost v slovenskem nogometu? Ce pogledamo zadnje rezultate tekem med Ljubljano in Hermesom, vidimo, da se je Hermes proti Ljubljani v vsem zadnjem času dobro držal. V jeseni 1941. je pri pokalnem tekmovanju prišel v finale z Ljubljano ter izgubil prvo igro na igrišču Ljubljane pičlo t :3. Revanžo ja igral na svojem igrišču neodločeno 3:3, pozneje pa je v prijateljski tekmi porazil s 4:1 na Ljubljanskem igrišču Ljubljano. Tako ima torej Ljubljana še en neporavnan račun s Hermesom ter se mu bo vsekakor skušala tokrat polteno oddolžiti. Vprašanje je le, v koliki meri ji bo to uspelo. Nedeljska tekma bo pokazala že precej jasno sliko o trenutni moči obeh moštev. Predigro bosta odigrali dve mladinski moštvi in to mladina Hermesa in Žabjeka, s pričetkom ob 14. uri, prvi moštvi pa ob 15 uri, Ranjenci so tekmovali qa državnem športnem polju v Berlinu in se potegovali za telovadni ir športni znak Četrt leta je od tega, ko je izdal von Tscham-mer tekmovalni pravilnik za športni znak za ranjence. Na državnem športnem polju so priredili za ranjence prvi športni tečaj, nedavno pa so ie tekmovali za športni znak, ki pomeni tudi ra zdrave športnike posebno odlikovanje Razlika ie samo v tem, da upoštevajo pri ranjencih gotovo fizično pomanjkljivost in so zaradi tega more nokoliko nižje in tudi tekmovalne skupine so drugače sestavljene. Tekmovali so v naslednjih panogah: suvanje krogle, suvanje kamna, metanje kija, dviganje ročk, telovadba na drogu, skok v višino in daljino, talna telovadba, skakljanje na 50 m. tek na 100 m, tek na 400 m, tek na 10 000 m ter hitra hoja na 1 km, 5 km in 10 km. Pri tem so dosegli mestoma prav dobre izide Pri skakanju na 50 metrov, to je pri panogi, ki je predvidena za one, ki so bili ranjeni V nogo. ie več tekmovalcev doseglo boljšo zmago od predpisanih 12 sek, Pri skoku v višino so zahtevali od tekmovalcev s poškodovano nogo samo 1.15 m, marsikdo pa je skočil boljše, eden pa jc Ac■JAZ MU POKLANJAM TO, DA BO PRIŠLO TO DETE ŠE V VELIKE NEVARNOSTI. »DRUGA PA NATO: »JAZ PA, DA JIH PREMAGA IN ŠE DOLGO ŽIVI.« Za vedno nas je zapustil v 75. letu svojega delavnega življenja naš nad vse ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod dp. Fran Tominšeh odvetnik Nesebičnemu ln požrtvovalnemu ateju, ustanovitelju našega doma, bomo ohranili v srcih trajen spomin. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 26. marca 1943, ob 3 popoldne z Žal, kapelice svetega Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 24,-marca 1943. ELIZA, soproga. - PAVLA, STANKO, VIDA, ZDENKA, GOJMIR, ZORA, VLASTA, hčere in sinovi. - Dr. JOSIP TOMINSEK, LOJZE TOMINŠEK, brata. - FRANICA INI-DARŠIČ, sestra — in ostalo sorodstvo S. S. VAN DINE: Mišice na mladeničevem obrazu 60 6e skrčile, vendar ni odprl ust. »Se sreča, da ste bili tako previdni, da ste 6e zaklenili od znptraj!« je nadaljeval Vance. »Kaj bi se bilo zgodilo, če bi mu bilo uspelo odpreti oina-ro...? brrr .. .Kai pa potem...?« Nasmehnil se je, a njegov nasmeh je bil hujši od vsakega nap&da. »Ste imeli zanj prapravljeno svoje dleto? Morda pa jevoni bil preveč močan in spreten in morda bi tudi vaš vrat stisnili dve roki, preden bi mogli uporabiti dleto... Ali 6te mislili na vse to v svojem temnem skrivališču...? Ne, nikakor ni bil prijeten položaj...! Skoraj bi rekel, da je bil strašen!« »Kaj vendar čvekate?« se je nenadoma predrzno oglasil Skeel. »Ste morda ob pamet?« Njegova krinka je padla samo za hip. Takoj se je zopet pomiril in pomilovalno zmajal z glavo. Vance se je vrnil k svojemu naslanjaču in 6e udobno zleknil vanj s toliko brezbrižnostjo, kakor da ga nič na svetu več ne zanima. Markham je z vso |x>zornostjo zasledoval dogodek, lleath pa je sedel ob strani in z zdolgočasenim obrazom kadil 6vojo cigaro. Nastopil je precej dolgotrajen molk, ki ga je končno pretrgal Skeel. »Vidim, da mo hočete obdržati v pasti. Z važe strani je vse pripravljeno... Storite, kar hočete...!« Pri teh besedah 6e je zasmejal. »Moj odvetnik je Abe Rubin. S|>oročite mu, da želim govoriti z njim.« Markham je pomignil stražniku, da lahko odvede jetnika. »Kaj si hotel doseči?« je Markham vprašal Vanceja, ko so se za jetnikom zaprla vrata. »Trenutna domislica!« je malomarno odvrnil Vance in mirno kadil. Cez nekaj trenutkov pa je dejal: »Upal sem, da bo gospod Skeel izpraznil svojo vrečo, zato sem ga nekoliko izkušal.« »Lepa šala!« je zagodrnjal Heath. »Čakal sem, da ga boste vprašali še o kaki igri ali pa kako 6e joočuti njegova babica!« »Dragi gospod narednik!« jc ljubeznivo dejal Vance. »Nikar ne bodite nevljudni... Tega nikakor ne bi mogel prenesti... Povejte mi raje, če vam moj razgovor s Skeelotn ni prinesel nobene nove misli?« »Iz vaših vprašanj sklepam, da je bil Skeel zaprt v omari, medtem ko je nekdo drugi zadavil plesalko. A kam nas privede vse to? Skeel se bo izmuznil, čeprav je rop izvršil pravi izvedenec v tem poslu in 61110 pri njem našli del plena.« Po teh besedah 6e je z nezadovoljnim obrazom okrenil k načelniku in vprašal: »Kaj pa zdaj?« »Razvoj zadeve mi nikakor ni všeč,« je odvrnil Markham. »Ce bo Skeel vzel kot zagovornika Abeja Rubina, bo naša obtožba propadla. Prepričan sem, da je ta zlikovec zapleten v zadevo, noben sodnik pa ne bo sprejel kot zadosten dokaz moje osebno prepričanje.« »Morda bi bilo prav, da ga spustimo na svobodo in zalezujemo,« je svetoval Heath, »lahko 6e nam bo posrečilo, da odkrijemo kaj, kar ga bo izdalo.« Markham se je za hip zamislil. »To ni slaba misel,« je nato izjavil. »Dokler bo v ječi, ne boino našli nobenega dokaza zoper njega.« »Zdi 6e mi, da je to edina rešitev.« »Prav!« ie privolil Markham. »Pustimo ga na svobodo, da bo mislil, da ne računamo več z njitn. Morda zdaj ne bo več tako previden. To zadevo zaupam popolnoma vam, gospod narednik. Naj ga dva najbol| sposobna policista zasledujeta noč in dan.« Heath je V6tal ve6 pobit. »Bodite brez skrbi. Storil bom V6e, kakor želite.« »Poskrbite mi tudi še podrobnosti o Cleaver-ju,« je naročil Markham. Poizvedite natančno o njegovih odnosih do plesalke. Poizvedite tudi o doktorju Lindquistu. Kdo je? Kako živi...? Poizvejte vse, kar bi nas moglo zanimati. Zdravil je namreč gospodično Odeli. Zdi se mi, da nekaj skriva. Vendar |>a se mu za zdaj ni treba osebne približati.« Heath si je. brez navdušenja zabeležil doktor-jevo ime in naslov. »Preden izpustite vašega jetnika.« se je leno oglasil Vance, »poglejte, če morda nima pri sebi ključa, s katerim bi mogel odpreti stanovanje gospodične Odeli.« lleath ga je pogledal in se zasmejal. »Ta misel pa ni slaba I... Čudno, da se na to žo sam nisem spomnil.« Podal nam je roko iu odšel. XIII , Nekdanji zaljubljenec. Sreda, 12. septembra, ob pol enajstih. Svvacker je bržkone že komaj čakal, da bi se smel zglasiti, kajti vstopil je, kakor hitro je narednik odšel. »Časnikarji so prišli,« je naznanil. »Rekli ste, da jih boste sprejeli ob po! enajstih .. .< Markham je prikimal in čez hip je že vdrlo šest ali sedem časnikarjev v sobo. »Nikar ne stavljajte kakih vprašanj,« je dejal na pol v šali. »Premalo časa je še preteklo od zločina. Povedal vam bom vse, kar vem... Domnevam. da je zločin izvršil izvežban zlikovec; morda isti, ki je lansko poletje vlomil v Park Avenue.« V kratkih besedah jim je povedal vse, kar je izvedenec odkril na skrinjici. »Do zdaj še nismo aretirali nikogar, vendar pa se bo zelo verjetno to kaj kmalu zgodilo. Policija je pridno na delu. Vendar pa mora ravnati previdno, da bi se zlikovec na sodišču ne izmuznil. Našli smo tudi že del ukradenih draguljev...« Skoraj celo uro je govoril s časnikarji v kratkih in odrezanih stavkih. Zamolčal jim je pričevanje sobarice in obeh telefonistov ler se je tudi skrbno izogibal, da bi povedal kako ime. Ko smo zopet oslali sami. se je Vance zasmejal in dejal z glasom polnim občudovanja: »Sijajno si jih potegnil, Markham!.., Našli smo tudi že del ukradenih draguljev!...« I •4 A O * U 5 „,»»'"» L* i s a" A i tiisrr Undici erbe per curaro inleslino, slomtco, legalo e reni Enajlt telile ta zdravljenje črevesj«. zelodes, jeler in oblili t. t tO 1» SC»T0l» • l. 0.1S 1» «UST» ttm I OOSf 1.0 00 ŠKATLA • L 0.7} ZA«QIČCK S 4 DOZAMI Lab. O. MANZONI A C. • MILANO »to V.lo 9 Mali oglasi B Službe 1 B Kupimo H Dirtic: Hišnico vajeno vrtnih del, sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1906. Služkinjo samostojno kuharico, k! opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem s 1. aprilom. Cesta Viktorja Emanuela 9-II. Zglasiti se od 3 do 5 popoldne. Kuharico starejšo, pošteno In snažno, tudi za druga hišna dela, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod 1952 Parcele že od 23.000 lir proda ro-alitetna pisarna Prlstavee Franjo. LJubljana, Cesta Arlelle Rea št 3. Železno blagajno stočojo, kupim. Navedbo velikosti In ceno ponuditi : A. KovaClč, Prešernova ulica 44. k Kože divjačine: listeje. dihurjeve. polhove, kunje tn od domačih mačk kupuje ROT, krznarstvo, Mestni trg 5. (k Hladilnik električni za 90 litrov, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prvovrsten« št. 1955. (k Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A. Kovačij, Prešernova 4 4. Stare srebrne predmete ln kovance kupimo po najvišji ceni. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. k Srebrne predmete ln kovafice kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1958. .(k Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! Par komatov v dobrem stanju, kupim. Žabjak Franc, Rudnik št. 13, LJubljana. (k fstanovanjaB jsteio: Stanovanje 1 večjo sobe e kuhinjo ali 2 manjši sobi Iščem tudi na periferiji. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Takoj« št. 1909. 1 P«*"" i Brezove metle dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI na Blelvvelsovl cesti 29. Naročila za prekle za fižol sprejema Gospodarska zveza, Blelvvelso-va cesta št. 29. (1 Prodam: jedilni pribor (vilice In nože), damskl poletni ge-orgette, več bluz, ševlot, vso dobro kakovosti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1953. (1 Prodamo večjo množino rabljenih jeklenih gramofonskih peres. Everest, Prešernova št. 44. (1 Rumeno korenje in krmilno peso prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v svojih skladiščih v Maistrovi ulici št. 10. Več voz konjskega gnoja prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 192S. Čebulo po 2.60 lir kilogram dobite poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah na Vodnikovem trgu. Konjsko seno Nekaj vagonov Ima razpoložljivih Gospodarska zveza, Ljubljana, Blel-welsova 29. (1 Ročni voziček nov, štirikolesni, prodam, ftčurk, Lepodvorska 35. Denarnico Zahvala Za vse Izraze in premnoge dokaze sočutja ob smrti naše ljubljene mame, sestre in tete, gospe Marije Kovačič soproge po pokojnem mlinarju, Žagarju in posestniku v Novem mestu se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo še dolžni preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, dalje g. dr. Marjanu Polenšku za vso skrb in ves trud za časa pokojnične bolezni, pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Venceslava Skebeta zapel prod hišo in ob odprtem grobu ganljive žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vcncev, ter vsem, ki so blago pokojnico spremili nu njeni zadnji poti. — Bog plačaj vsem! Novo mesto, dne 22. marca 1943. Žalujoči otroci a 159 lirami Je zgubila vajenka v tramvaju. Pošten najditelj so lepo naproša, da vrno vsoto — Llchtcnthurn, Ambrožev trg št. 8. Koteio Močan tricikelj za večjo .težo, prodam. -Tovarniška 13. (1 Kupim tricikelj nov ali rabljen. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Uporaben« št. 1956. (k Izposodite si gramofon ln plošče proti majhni odškodnini pri tt. »Everest«, Prešernova 44. 1 Čebulo dobite pri Gospodarski |! zvezi na Blelvvelsovl cesti št 29. ' O Vrtno zemljo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1923. Dotrpel je in se preselil v boljše življenje naš srčno ljuthjeni, dobri soprog in najboljši oče, gospod 3osip Prochazka orožniški narednik r pokoju. Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 25. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana-Luckenwald, dno 24. marca 1943. Globoko žalujoči: Marija, soproga, Minka in Jože, otroka. Zahvala Vsem, ki ste ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, gospoda Franca Dolenca * na kateri koli način izkazali poslednjo čast pokojniku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Vrhnika, dne 24. marca 1943. Druiina Dolenc. Ljubezen Kristine Homanove Kako jI je že povedal zdravnik dan poprej, preden se je vrnil Bergen? »Takšno življenje, kot je bilo nekdaj, se ne bo nikoli povrnilo. Svojo notranjost morate ozdraviti tako ali tako.« Tudi o dolžnostih ji je govoril takrat precej obširno. O lepih dolžnostih in o drugih, katere mora sprejeti. Kristina ni bila človek, ki bi rasel samo iz sebe. Teh besedi starega, ostro mislečega zdravnika se je spomnila v usodnem trenutku. Bilo ji je, kakor da bi gledala v globočino Erikove dušo. Toliko hrepenenja in toliko trpljenja je bilo v njejl Gledala ga je s svojimi duhovnimi očmi in občutek neznanega usmiljenja je splaval na površino. Tako ali tako. Saj je končno vse ono. Usmiljenje jo rodilo odločitev, srčno, nenadno odločitev. Ostro in resno je pogledala Bergena in izgovorila besedo, ki je pomenila njegovemu srcu prvi sončni vzhod vse od onega časa, ko jo je zagledal na trgu. Dvoje duš se je našlo. Nazaj ni več mogla. »Ljuba, — najdražja, — ti si moja!« Hotel je ostati prtivičon napram njeni resni in ganljivi zadržanosti; hotel se je krotiti. Razumel je, kako je mislila, zavedal se je, da mu je dala besedo oklepajoče, zaradi dolžnosti, zaradi dobrote. Vedel je, da je dobil žensko z globoko rano v prsih; žensko, ki jo je premagalo njegovo hrepenenje; drzno in hkrati zelo resno žensko. Vse to je vedel, vendar je bil nedopovedljivo srečen. Da, z rano, prav s sveto rano jo je hotel prikleniti na svoje srce. Dan za dnem ji bo prinašal toliko cvetja, da se bo rana zacelila. Izpiral ji bo rano v veselju in soncu; vse, kar je lepega na svetu, ji bo prinašal v zdravilo. Marsikdaj je mislil, da ne bo doživel sreče, da bi jo mogel vsaj enkrat objeti. Sedaj so je razgrnila pred njim zavesa tako težko pričako-vanoga trenutka. Smel jo je objeti in jo poljubiti na lepe ustne. »Samo danes, draga — samo danes!« Goreče jo je poljuboval še enkrat in še enkrat na njene tanke, resne in trpeče ustnice. V noči polom, ko se je zaročila s srečnim človekom, se je prebudila in sedla na posteljo kakor omotična. Zdelo se ji je, kakor da ne more bistro misliti. Val se je umaknil — in val se je spet približal; bolela se je okleniti umikajočega se, da bi se ubranila novega pljuska; val trpljenja, v katereirt se je skr utopila, je odplaval... Mrzlično jo jc .olelavala misel: drugi zakon ... Od vseh ironij na svetu je pomenil zanjo drugi zakon najostrejšo. Ze iz dekliških let je imela svojo jasno sodho o drugem zakonu. Zjutraj so bile njene misli spet vedrejše; počutila se je bolje. Ko je vstala, se jo počutila pomirjeno in od- ločno. Zavest, da je poslala nevesta, ji je povzročala samo še lahko bolečino, vlivala pa ji je tudi poguma. Svojemu zaročencu bo danes povedala, da so bili včerajšnji poljubi ob misli na nekoga, ki ne more več braniti svojih pravic, prevroči. Kljub svoji blaženosti si je najbrž tudi Bergen sam tako mislil. Ko je spet prišel, je nosil svojo ljubezen bolj v očeh kot na svojih strastnih moških ustnicah. V bistvu je bil dober, vesel in srečen. Kakor pesnik jo pripovedoval o veseli bodočnosti, polni lepote in svobode; o potovanjih, o uživanju in o ustvarjanju. S svojim pripovedovanjem jo je zazibal v sanje. Ko je zvečer odhajal, je bila Kristina kakor omotična; in zjutraj, ko je prihajal s svojo ljubeznijo v srcu, je bila spet srčna in nežna. Za Bergena je bil to najveselejši teden. Teden prave sreče, ki se mu je zdela nekoč še tako daleč. In ko mu je prišlo na uho, kaj govorijo v ženskem krožku o Kristini in o njem, so jo, odločil, da bo objavil zaroko v treh velikih dnevnikih. Tako je tudi storil. Drugi zakon? Razkošna vila na Poljanah, Homanova vila z velikim vrtom je bila naprodaj. Ko sta prihiteli prvi članici ženskega krožka na Poljane, da bi si ogledali nepremičnino pokojnega Homana, je bilo slišati samo »sijajno — o, sijajno«! Borgon so je o vsem pogovoril s Kristino. V tej hiši preži stara bolečina, in nikdo je ne more pregnati. Ločiti se je treba od vsega, Vnr naj bo zapisano pozabi Preteklost je nekaj, s čimer je treba odločno prekiniti. Odpotovala bosta daleč v svet in ustvarila si bosta ognjišče nekje daleč. Ne, Kristina ne sme ostati tukaj, z njim mora v novo življenje. Ne ve še točno, kje se bosta zaustavila. Morda za leto dni v velikem, na umetnosti bogatem alpskem mestu. Tam ne bosta živela kot dva samotarja. Vedro družbo si bosta poiskala in živela med dobrimi, duhovitimi ljudmi. Kristina je uvidela, da pomeni drugi zakon veliko odločitev; prelom s preteklostjo, prelom, ki ne trpi polovičarstva. Ali — ali! Ah, kako je trpela! Dolgo je oklevala. Potem pa je začela pospravljati stare predmete, na katere jo je vezalo toliko spominov. Dejansko jih je skrivala, zakaj ni mogla dopustiti, da bi ie predmete, ki jih je uporabljala v dobi nekdanje sreče, videli ljudje, ki si bodo ogledovali hišo. Ni ji bilo lahko pospravljali predmete, ne katere je bila tako navezana. Zdelo se ji je, kakor da bi govorili in kričali. Prizadevala si je, da jih ne bi slišala. Pri tem opravku se ji je zdelo, kakor da hodi po ozki stezi med življenjem in smrtjo. V vseh sobah je bilo polno dubtečega cvetja in drugih ljubkih darov, katere ji je nanosil Erik Bergen. Ah, bil je tako iskren oboževalec! Nekoč ji je omenil, da je v zadnjih letih lepo zaslužil. Po njegovih delih so založniki radi segali in ga pošteno plačevali. Zlato, ki je pomenilo kri njegovo duše. se je spremenilo v darila, katera io nosil kraljici svojega srca. Kaj vse il ie nanosil! Da jo bo razvadil, se je branila! Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ Izdajatelj: Inž. Jože Sodia