St. 35(1516) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 31. avgusta 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI 7 ti' ; ■ I '■iU P A 6 YU ISSN 0416-2242 k 4150 parov rok, 438.000 ur Na suhokrajinskem kršu je v letošnjih treh mesecih delalo 680 mladih - Mislijo na „Suho krajino '79" SLOVO DO PRIHODNJEGA LETA - V soboto dopoldan se je zadnja brigadirska izmena na zvezni mladinski delovni akciji Suha krajina „78“ pred komandantom postavila poslednjič v letošnjem letu. Minulo soboto in nedeljo so pričakala slovenska zvezna in republiška brigadirska naselja okrašena. Člani zadnjih brigadirskih izmen so se pred svojimi komandanti postavili poslednjič. Izteklo se je namreč še eno brigadirsko leto. Na treh slovenskih zveznih in petih republiških akcijah je v minulih treh mesecih v 100 brigadah sodelovalo 4150 mladih, ki so za lepši jutri prispevali 43,8.000 normnih ur, vrednih okoli 32 milijonov dinarjev. Svečano je bilo tudi v dolenjskem brigadirskem središču v Prevolah. Poleg brigadirjev zadnje izmene zvezne mladinske akcije Suha krajina ’78, so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti iz novomeške, trebanjske, kočevske in Pokvarjen sladoled Inšpekcija je v akciji odkrila porazno stanje Sanitarna inšpekcija je pred kratkim v sevniški, brežiški in krški občini dvakrat vzela vzorce sladoleda v desetih prodajalnah družbenega in zasebnega sektorja. Ugotovili so porazno stanje: tako sadni kot mlečni sladoled v nobenem primeru ni bil neoporečen. Analizo vzorcev so delali strokovnjaki v Zavodu za higieno v Novem mestu. Prav vsi odvzeti vzorci so pokazali, da je sladoled, ki so ga v času najhujše vročine na veliko prodajali, v bakteriološkem in kemičnem pogledu nevaren za zdravje ljudi. Inšpekcija je predlagala kazni za prodajalce pokvarjenega sladoleda, če pa bodo pri nadaljnji kontroli še naleteli na neprimeren sladoled, bodo morali tovrstno proizvodnjo povsem prepovedati. Inšpekcija lovi tudi prodajalce sladoleda, ki svoje ledene dobrote ponujajo po vaseh, najraje v bližini šol. Ti so še posebej problematični. Prodaja na tak način ni dovoljena, predvsem pa se je bati, da je „potujoči” sladoled še slabše kvalitete. Če je koga pred kratkim zavijalo v trebuhu, bo zdaj vsaj vedel, v čem je bil vzrok. Za še večjo zaščito potrošnika Zakon o standardizaciji v veljavi - Tržni inšpektorji odkrivajo kršitelje - Dolenjske DO pripravljene V dolenjskih delovnih organizacijah, ki imajo v svojem proizvod- prodajo izdelkov, ki ne bodo oprem- nem programu trajnejše industrijske izdelke, se ne bojijo inšpektor- jj^.2 ti“omanjk°jivT jev, ki bodo te dni začeli pregledovati, kako daleč so z izpolnjeva- padajo bodo lahko prepovedali njem določil zakona o standardizaciji. Tako v novomeški Iskri, tudi v primeru, če za proizvod niso IMV, brežiški tovarni pohištva, Novolesu, pa tudi drugje menijo, da zagotovljeni servisi in nadomestni jlavnem izpolnjujejo vse zakonske zahteve od opremljenosti iz- p“yavlj°n-g0£d 17°ckio kaz^n‘od 5.000 do 50.000 din, odgovorni osebi v OZD pa kazen od 500 do 5.000 dinarjev. Pri svojem delu inšpektorji računajo na pomoč samih potrošnikov, saj je dela za stalno in popolno kontrolo izpolnjevanja zakonskih obveznosti proizvajalcev trajnejših industrijskih izdelkov ogromno. Potrošniki naj bi obveščali o kakovosti, uporabnosti in opremljenosti kupljenih izdelkov, predvsem pa o delu servisov in založenosti z nadomestnimi deli. Z. LINDIČ delkov s predpisanimi dokumenti do možnosti nakupa nadomestnih delov in zagotovitve servisnih storitev. servisov Te listine morajo biti napisane v slovenskem jeziku, če hoče OZD izdelek prodajati v naši republiki; preskrbeti pa so jih dolžni proizvajalci oziroma za uvožene izdelke uvozniki ali zastopniki tujih podjetij. Tržni inšpektorji, ki bodo v Sloveniji še ta teden začeli s pregledi in ugotavljali, kako se proizvajalci in uvozniki držijo določil zakona, bodo lahko začasno prepovedali V ponedeljek je namreč potekel enoletni rok, ki ga je zakon o standardizaciji predvidel za organizacije združenega dela, ki proizvajajo trajnejše izdelke. Te OZD bi morale v tem času določiti življenjsko dobo trajnejših industrijskih izdelkov ter zagotoviti možnost popravila od dneva prodaje ter seveda tudi po poteku garancijskega roka To pomeni zagotovitev servisnih storitev in oskrbo z nadomestnimi deli. Da bi potrošnika, kupca trajnejših industrijskih izdelkov, čimbolj zaščitili, postavlja novi zakon še vrsto drugih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da izdelki sploh smejo v promet. Tako zakon določa, da smejo v prodajo le izdelki, ki so opremljeni z garancijskim listom, tehničnim navodilom in seznamom VSE NARED ZA ASFALT Božakovo bo v kratkem s sodobno asfaltno cesto povezano z občinskim središčem. Spodnji ustroj na cesti od Rosalnic do Božakovega je narejen in sedaj čakajo samo še delavce Slovenijacest. Traktoristi še v Beograd Dolenjski in posavski traktoristi so na republiškem prvenstvu segli po prvih mestih in pojdejo še na zvezno tekmovanje Partizansko slavje v Metliki Pred 35 leti so v Beli krajini ustanovili oficirsko šolo GŠ NOV in POS ter XV. SNOUB — Bogat in pester spored Metlika bo v nedeljo, 3. septembra, prizorišče pomembnega Partizanskega praznika. Borci, starešine in udeleženci številnih medvojnih tečajev bodo proslavili 35-letnico ustanovitve oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS ter 35-letnico ustanovitve XV. SNOUB Belokranjske. Praznik ne bo zgolj belokranjski, saj so oficirsko šolo obiskovali borci iz vseh koncev Slovenije in celo iz zamejstva. Istočasno bodo v Metliki proslavili tudi 37-letnico vojaškega šolstva. Osrednja proslava bo pred Vinsko kletjo. Na nji bo skupščina občine Metlika dodelila oficirski šoli GŠ NOV in POS domicilne pravice. Slavnostni govornik bo generalpodpolkovnik Rado Klanjšček - Jakec, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili: partizanski pevski zbor iz Ljubljane, godba JLA in metliška godba, folklorna skupina iz Metlike ter nekateri najvidnejši umetniki belokranjskega rodu. Po proslavi je v programu tovariško srečanje z za-bavnokulturnim sporedom. D. Ž. Najboljši slovenski traktoristi, zmagovalci na območnih prvenstvih, so se minulo soboto in nedeljo pomerili na republiškem prvenstvu v Radljah ob Dravi. Tekmovali so v teoretičnem znanju, spretnostni vožnji traktorja z dvoosno prikolico in oranju. Na tem, že 22. prvenstvu slovenskih traktoristov in 6. republiškem tekmovanju mladih zadružnikov so med prvimi zmagali Pomurci, med drugimi pa Posavci. Posavska ekipa mladih zadružnikov je zmagala s 323,8 točke, njen član Ivan Cur- halek pa je bil med posamezniki najboljši s 317,2 točke. Posavci imajo tudi republiškega prvaka med zasebnimi kmeti - to je Jože Šerbec. Dolenjska ekipa se je slabše odrezala, vendar se domov kljub temu ni vrnila brez lovorike. Njena članica Slavka Struna iz KŠC Grm je z 260 točkami zasedla prvo mesto med dekleti in pokazala največ znanja ter spretnosti. Vsi omenjeni zmagovalci iz Posavja in Dolenjske bodo kot člani slovenske ekipe sodelovali na državnem prvenstvu traktoristov, ki bo ob koncu septembra v Beogradu. grosupeljske občine ter domačini. Po govoru komandanta akcije Bojana Božiča, ki je na kratko povzel delo in uspehe 680 brigadirjev in brigadirk, so se prisotnim predstavili v uspelem kulturnem programu gostje iz Trebnjega, člani brigadirske kulturne skupine ter mladi člani kulturnega društva Karavanke iz Tržiča s folklorno skupino in oktetom. Med programom je predstavnik republiške konference ZSMS Zlatko Vogrič podelil najuspešnejšim brigadirjem in brigadirkam ter zunanjim sodelavcem pohvale in udarniške značke, pred koncem proslave pa je prisotnim govoril tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Hinje Jože Hribar. Med drugim je dejal: „V treh mesecih se je s Suho krajino spoznalo 17 mladinskih brigad. Veseli smo jih bili in upamo, da se bomo še videli. Vendar ne zbolj na akciji. V naših hišah so mladi iz Jugoslavije dobrodošli ob vsakem času.“ Za 680-članskim brigadirskim delovnim strojem je letos ostalo več kot 11 km vodovoda in okoli 7 km cest. Mladi so uresničili vse programe, ki so jih s samoupravnim sporazumom o mladinskih delovnih akcijah začrtali pred začetkom brigad. Dosegli so marsikaj, česar niso zabeležili njihovi kronisti in kar ni našlo prostora v traserjevem zvezku. Zakaj bratstvo in enotnost ter izpričana solidarnost do ljudi v nerazvitih krajih se ne dajo izmeriti ali izraziti v statističnem jeziku. J. PEZELJ VPLIV NA KADROVANJE SODNIKOV Na razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta SZDL za Posavje v Sevnici so razpravljali tudi o kadrovanju za temeljno sodišče v Novem mestu, ki bo imelo svoje enote v sedmih občinah. Samo za to sodišče bo treba izvoliti 530 porotnikov, 38 sodnikov in predsednika. Po preosnovi pravosodnega sistema bodo k temu sodišču pripadle tudi gospodarske zadeve. Pri kadrovanju se zavzemajo za vpliv združenega dela. V SZDL to jesen ne bo manjkalo dela. Pripraviti se je treba na volitve krajevnih konferenc, spomladi pa bodo na vrsti občinske konference. ZBOR BRIGADIRJEV 21. oktobra bo v Novem mestu proslava v počastitev 20-letnice izgradnje avtoceste Ljubljana - Zagreb. Občinske konference ZSMS iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega vabijo brigadirje - veterane, naj se oglasijo v njihovih pisarnah zaradi izpopolnitve evidence. SREČANJE BORCEV GUBČEVE BRIGADE V nedeljo, 10. septembra, ob 10. uri bo v Podbočju pri Kostanjevici srečanje borcev Gubčeve brigade. Ob tej priložnosti bo brigadi podeljena listina občine Krško z domicilom; Na srečanje bodo iz Ljubljane peljali posebni avtobusi. Odhod bo s Trga osvoboditve 1Q. septembra ob 7. uri. Vrnili se bomo v večernih urah. Prijave pošljite do 4. septembra na naslov. Rajer Alojz, Majde Vrhovnikove 28, 61000 Ljubljana, tel. 061-557-639. Ocena „malih županstev” Sekretariat medobčinskega sveta SZDL za Posavje o volitvah za skupščine krajevnih skupnosti ZNANJE IN SPRETNOST -Republiška prvakinja Slavka Struna med treningom na grmskem stmišču. (Foto; MjM) Delež krajevnih skupnosti pri vrsti del na terenu je nesporen: družbeni dinar po navadi večkratno oplemenitijo. Seveda ostaja vprašanje, ali je vedno vse v skladu s samoupravnostjo. Ko so v ponedeljek na razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta SZDL za Posavje v Sevnici govorili o pripravah na volitve delegatov za skupščine krajevnih skupnosti, so opozarjali na občutno zaostajanje samoupravne organiziranosti krajevnih skupnosti. Med njimi najdemo celo take, kjer je težko najti človeka, ki spravi na papir vsaj kakšen zapisnik. Šole navijajo Dvemesečnih počitnic je konec. Šolski zvonci spet kličejo v učilnice, učence in učitelje. Od jutrišnjega jutra, ko bodo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji prve učne ure v novem šolskem letu, do zadnjih junijskih dni prihodnje leto, ko se bo to šolsko leto končalo, bo v razredih potekala nam že znana procedura. Novo šolsko leto se ne začenja brez skrbi in novosti. V skrbeh se utapljajo predvsem same šole, ki si tudi z večkratnimi razpisi niso zagotovile zadovoljive zasedbe za poučevanje predmetov. Obenem se beg iz učiteljskih vrst v druge poklice nadaljuje, čeprav je manj množičen kot druga leta. Manj preglavic pa je tokrat z učbeniki, saj so se knjigarne z njimi pravočasno založile, pa tudi dotiskani so bili prej, vsaj večina. Novost predstavlja prehod nekaterih dolenjskih in posavskih osnovnih šol na celodnevni učnovzgojni proces. Celodnevne šole v tem šolskem letu prvič uvajajo v Leskovcu pri Krškem, Brestanici, Šentjanžu, Mokronogu, Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, Prevolah, na Grmu v Novem mestu in še nekaterih drugih krajih, medtem ko bodo drugod še iskali možnosti in zagotavljali pogoje, da se tak prehod čimprej izvede. I. Z. V imenu knjig Mala akcija „Družba in knjiga", ki naj v novomeški občini usposobi prvo potujočo knjižnico, se nadaljuje. Člani posebnega pripravljalnega odbora bodo v naslednjih dneh, vsekakor pa že v prvi polovici septembra obiskali vse gospodarske in druge delovne organizacije, od katerih pričakujejo denarno pomoč. Da bi knjižnica lahko začela delati, je potrebno zbrati nad 1,2 milijona dinarjev. Tolikšen (minimalen) znesek je potreben za nabavo vozila s knjižnimi policami, 3.500 novih knjig, vzdrževanje vozila, plačilo voznika in nekaterih neobnodnih del, ki jih zahteva delovanje knjižnice na kolesih. Omenjena knjižnica bo opravljala zelo pomembno poslanstvo, njena prva naloga pa bo približati knjigo bralcem v delovnih organizacijah in ........*—'“i. S tem bo po- ^omen primanjkljaj knjig v občini, ki je po številu v odročnejših krajih, skušala ublažiti Predvidene volitve v skupščine krajevnih skupnosti naj bi bile, Kot so menili na seji v Sevnici, tudi priložnost za vsestransko oceno delovanja krajevnih skupnosti. Malo je krajevnih skupnosti, ki bi sproti skrbele za dograjevanja svojih statutov. Kot vse kaže, so glede tega najdlje v brežiški občini, kjer so že spomladi pripravili posebno delovno gradivo, ki je bilo čez poletje v razpravi. Tudi v obeh preostalih posavskih občinah naj bi pripravili posebne delovne skupine, če te naloge ne bodo prevzele občinske komisije, zadolžene za pregled samoupravnih aktov. a.Železnik lUjaj fuijig » ui/vuu, »vi naselij na republiškem vrhu. Dejstvo je, da premore vseh deset splošno izobraževalnih knjižnic le borih 60 odstotkov knjižnega fonda glede na potrebe. Nerazvitost knjižnične mreže in nedostopnost do knjig sta več kot očitni pomanjkljivosti. Pripravljalni odbor, še posebej pa organizatorji - komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja in kulture pri občinskem komiteju ZK, kulturna skupnost in študijska knjižnica - si prizadevajo, da bi knjižnico na kolesih čimprej usposobili za potovanje od bralcev do bralcev, vsekakor pa do novomeškega občinskega praznika. Ključ za otvoritev je trenutno še v rokah združenega dela, zato pričakujejo, da septembrski obisk članov pripravljalnega odbora v podjetjih ne bo brezuspešen. I. Z. V četrtek poslabšanje s padavinami Do konca tedna bo prevladovalo sveže vreme, a brez večjih padavin. Kot dežurna blagovnica v smislu sporazuma II CADATA ODPRTO od 7, 30 do 20. ure V bUBUTU LJUBLJANA, Trg revolucije 1 2. septembra tedenski mozaik v,/ n ■ KRALJEVSKI TEKMOVALEC - V CBNIKVIN BELO 34oc £RH0 2600 ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Predsednik centralnega komiteja Komunistične partije in državnega sveta LR Kitajske Hua Kuo—feng je odpotoval iz Jugoslavije po devetih dneh, ki jih je prebil pri nas na uradnem in prijateljskem obisku. Slovo prijatelja Slovo predsednika Zveze komunistov in predsednika republike Josipa Broza Tita od gosta je bilo prisrčno in tak je bil tudi ves obisk, med katerimi so gostje lahko videli del naše države, predvsem pa spoznali, kako živimo, kaj mislimo in kako gledamo na svet. Pogovori dveh državnikov in njunih sodelavcev so bili dolgi ’ in zelo izčrpni, o čemer lahko priča tudi podatek, da je, denimo, predsednik Tito v svojem tretjem srečanju na naših tleh svojemu gostu dobri dve uri in pol pojasnjeval sedanji notranje in zunanjepolitični trenutek Jugoslavije ter ga hkrati seznanil tudi z zgodovino našega osvobodilnega boja. V razgovoru sta se dotaknila vseh najbolj žgočih vprašanj današnjega sveta, zajela pa sta kajpak s posebno pozornostjo tudi dvostranske odnose. Za slednje je mogoče reči, da se izredno dobro razvijajo in da sta k temu še posebej pripomogla lanskoletni obisk predsednika Tita na Kitajskem ter pravkar končan obisk kitajskega predsednika pri nas. Pogledi na najbolj bistvene elemente, ki lahko to sodelovanje še izboljšajo, so enaki in to daje slutiti, da se bo sodelovanje po obisku Kitajske delegacije še bolj razvilo ter poglobilo. To velja tako za politične držav-no-partijske kot za ekonomske odnose. LR Kitajska se vse bolj odpira svetu in v tem odpiranju imajo lahko, če govorimo zgolj o ekonomskih odnosih, izredno pomembno in koristno vlogo jugoslovanska podjetja. Možnost za povečanje blagovne menjave (od borih sedmih milijonov dolarjev pred nekaj več kot petimi leti je narasla na letošnjih 180) vsekakor niso majhne, k temu pa velja prišteti še sodelovanje pri skupnih nastopih na tretjih tržiščih, izmenjavi tehnologije in znanosti ter na vseh drugih področjih. Državi sta glede tega sklenili več konkretnih sporazumov. Državnika sta ugotovila, da imata obe strani podobne ali enake poglede tudi na veliko število mednarodnih vprašanj, pri čemer sta se strinjala, da ostaja osnova slej ko prej tale: dosledno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, nevmešavanja v notranje zadeve in spoštovanje lastne poti razvoja. O pomenu teh razgovorov priča tudi veliko zanimanje svetovne javnosti, saj so o obisku in pogovorih izčrpno poročali mnogi svetovni časopisi, radijske in televizijske postaje. Pri tem so poudarjali, da gre za dve izvirni samosvoji revoluc!’i in za osvobodilna boja, ki :.ta se rodila v posebnih okoliščinah in se kot taka tudi nadaljujeta, ne da bi iskala vzore ali zaščitnike kjerkoli drugje. Izvoljen papež Presenetljivo hitro (že ob tretjem glasovanju prvega dne) so kardinali v Vatikanu izvolili novega papeža, ki si je nadel ime Janez Pavel 1. To je beneški kardinal Albino Liciani, ki so mu pred začetkom konklave dajali le neznatne možnosti. V svoji prvi poslanici po izvolitvi je Janez Pavel I. dejal, .da bo Vatikan zastavil vse svoje fizične in duhovne sile v službi resnice, p ravice, miru, sloge in sodelovanja med nacijami ter odnosi med narodi. „Naš” program je program papeža Pavla VL ki ga je trasiral papež Janez XXIII; je dejal novi papež in dodal, da bo sveta stolica podprla vsako akcijo za mir na svetu. V prvih komentarjih so bližnji poznavalci vatikanskih razmer izrazili prepričanje, da je novi papež bliže konservativnemu krilu cerkve kot tistemu, ki je naklonjeno reformam. Velja bolj za človeka, ki se posveča notranjim cerkvenim opravilom kot diplomaciji, je bolj „dušni pastir” kot pa poglavar cerkve -državnik, kakršen je bil, denimo, papež Janez XXIII. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED kupna cena tudi privablja živino s sosednjih območij. Najbolj prikrite so nekatere oblike pokrivanja izgub klavnicam in tovarnam mesnih izdelkov, ko jim občinski ali mestni organi naročijo, da mora biti mesa dovolj, naj stane, kar hoče. O tem se navadno govori le v ožjih krogih. Bolj odkriti so bili v Mariboru, ko so pred tedni predlagali, naj bi del izgube tamkajšnje klavnice pokrili zaposleni občani s prispevkom od svojih bonov za malice. Pustimo ob strani, ali bi tako laže krili razliko pri ceni mesa, kot če bi jo poravnali z nekoliko zvišano ceno ob nakupu v mesnici. V obeh primernih gre denar iz istih žepov. Odtegljaji pri malicah so hkrati taka TELEGRAMI ATENE - Grčija nikoli na zapustila pakta NATO, ampak se je samo demonstrativno izključila iz nekaterih vojaških delov bloka iz protesta proti turški okupaciji dela Cipra - piše provladno glasilo „Ketime-rini. Časnik nadaljuje, da si Atene želijo le ohraniti določene avtonomije Atlanskc zveze glede dela svojih kopenskih, pomorskih in letalskih sil kot tako imenovana egejska armada turških oboroženih sil, ki je po invaziji na Ciper zavzela položaj na obalah Egejskega morja. ANKARA - V valu političnega nasilja, ki se vse bolj širi po Turčiji, sta dve osebi izgubili življenje, devet pa je bilo ranjenih. Na jugovzhodu države, v mestu Sirti, so neznanci streljali na neki delavski avtobus, v pokrajini Urfi pa so se spopadli levičarski in desno usmerjeni prebivalci. P olicija je aretirala deset ljudi. O nemirih poročajo tudi iz Carigrada. TEHERAN — Ko je Iran dobil n ovo vlado, je sicer opaziti določeno popuščanje napetosti, kljub temu pa je vsa država še naprej pod budnim vojaškim nadzorstvom. V Abadanu je bilo v nedeljo prvič po tragičnem požaru v kinematogafu, kjer je življenje izgubilo okoli 400 1 judi, mirna Novi premier Džafar Emami je znova pozval ljudstvo, naj reši Iran pred propadom. Poudaril je, da državo še naprej ogrožajo teroristi. ŽENEVA - Včeraj se je začelo zasedanje podkomisije ZN za boj proti vsem oblikam diskriminacije in z a zaščito pravic manjšin. Dnevni r ed zasedanja predvideva proučevanje nespoštovanja človekovih pravic vsvetu in kršenje temeljnih človekovih svoboščin. Podkomisija bo tudi proučila rezultate svetovne konference za boj proti rasizmu in rasnemu razlikovanju, ki se je pred dnevi končalo v Ženevi. JOHANESBURG - Južnoameriške čete so prejšnji teden v akcijah na severovzhodu Namibije ubile okoli 70 tamkajšnjih prebivalcev. Kot piše časnik „Citizem”, ki je sicer blizu vladi, so vojaki rasističnega režima akcijo proti borcem gibanja Svapo zaceli po njihovem topniškem napadu 23. avgusta na j užnoafriško vojaško oporišče v kraju Katima Nuliko. SANTO DOMINGO - Domi-nkansld senat je soglasno sprejel zakon o prepovedi dejavnosti komunistov v državi. O sklepu senata bo zdaj razpravljal še predstavniški dom, zatem pa bo novi zakon formalno podpisal predsednik Antonio Guzman. JANEZ CUCEK Nekateri se jezijo na kmete, češ da zlasti ob hrvaški meji prodajo precej živine tujim nakupovalcem, pri nas pa je premalo mesa. To, da kmetje prodajo živino mimo svoje kmetijske zadruge, res ni prav. Vzlic temu ne bi smeli očitati le njim, krivi so vsi, ki kmete navajajo ali spodbujajo k temu. Med krivce ne kaže šteti le še nakupovalcev, ki 'ponudijo za pitance več kot drugi, temveč tudi vse tiste, ki jim omogočajo, da lahko plačajo več, kot naj bi bila ustrezna cena. Krog krivcev se razširi celo do nekaterih občinskih, mestnih in republiških organov. Na vse, ki na razne načine omogočajo neenake cene živine in mesa. Najbolj vidna oblika so neenake prodajne cene mesa, ki jih odobravajo občine oziroma nekateri republiški organi. Te pa povzročajo sorazmerno še najmanj „zgage” pri odkupu živine, saj so najbolj odkrite in se prej ali slej zbližajo, če že ne izenačijo. Druga oblika so premije in nadomestila za del cene, ki niso enake na vsem jugoslovanskem trgu. Njihov namen je, da bi mesaiji lahko plačali za pitance več kot kupci "Sosednjih območij. Navadno pravijo, da s tem želijo zaustaviti odhod živine z domačega območja. Učinek je navadno veliko širši: višja od- Letošnji brigadirski „horuk” je zamrl. Toda samo do prihodnje spomladi. Tokratna brigadirska bera je bogata, dostojna spomina na prve povojne množične delovne akcije. V Sloveniji smo imeli osem delovnih akcij in samo v zvezni akciji „Posočje 78” je sodelovalo v 21 brigadah domala 1000 brigadirjev ter brigadirk. »Pozerji” Sklepne slovesnosti se je v Posočju udeležil tudi sekretar predsedstva CK ZKS tovariS Franc Šetinc in v svojem nagovoru brigadi r-j em zajet tudi nekatera vozlišča našega družbenopolitičnega trenutka. Dejal je: „Naš boj mora torej veljati formalizmu in verbalizmu. Marsikje bodo morali prenehati tolči po starih tipkah in začeti delati po novem. Edvard Kardelj je lepo dejal, da si nobeno napredno gibanje, tudi naše ne, nima pravice nadeti avreole naprednosti, če se hkrati vsak dan ne bojuje za krepitev družbenega položaja delovnega človeka Samo to je merilo za napredek in revolucionarnost Nikakršne fraze in gesla ga ne morejo nadomestiti. Dokazovati moramo torej vedno nove možnosti revolucionarnega napredka. Zveza komunistov mora biti še bolj akcijska sila v vsakdanji praksi, pa seveda tudi teore-■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ tična in ustvaijalna sila, ki je sposobna odpi- H rati poti naprej. H Dela imamo dosti: ne manjka problemov, £ precej je neizpolnjenih nalog, čaka nas delo [; na področju urbanizma, stanovanjske izgrad- g nje, zemljiške politike, urbanizma, varstva £ okolja, prometa, boja za kvaliteto naše admi- ;■ nistracije. Bojevati se moramo proti neodgo- a vornemu odnosu posameznikov, do dela in p do nalog. Se vedno so ne tako redki primeri ■ napačnega pojmovanja samoupravljanja, ko “ mislijo, da je pravica samoupravljanja tudi u nedelo ali slab odnos do dela. To mislijo ti tisti, ki se jim zdi, da je samoupravljanje L* samo beseda, pridiga, govorništvo. V resnici S pa je samoupravljanje materialna sila, ki ima [j svoje temelje v človekovem delu, v njegovi S ustvarjalnosti. Samoupravljanje je splet pra- ■ vic in dolžnosti, vzajemnih obveznosti, to je t tudi red in disciplina, tovarištvo, vzajemnost S in solidarnost, kultura. Mislim, da ne preti- S ravam: vsak dan smo lahko priče neodgovor- Si nemu odnosu do dela, do nalog: gre za prelaganje nalog na druge. Za prenašanje akcije z i:’ enih ramen na druga, za poveličevanje papir- !: ja in sklepov, kakor ti, da lahko sami po sebi ■ - brez akcije in politične volje — urejajo probleme in ženejo stvari naprej. £ Imamo pa tudi takšne ljudi, med njimi so 'c, tudi nekakšni lažji ustvarjalci, ki se s pozo S demokrata venomer sklicujejo na samo-upravljanje, v resnici pa ga s svojo pasivnost- J jo, z nevero v ustvarjalno moč množic vsak J dan napadajo in s tem ovirajo. MILAN MEDEN f- KAKO SE NEKATERI pripravljajo na najhujše, more najbolje pričevati novica, daje ameriško obrambno ministrstvo naročilo poseben televizijki film na temo: kako ravnati ob atomskem napadu. Kopijo filma bodo dobile vse televizijske postaje v Združenih ameriških državah. Celo n aj manjše. In kdaj bodo začeli predvajati ta film? Tedaj, ko bo povsem zanesljivo, da bo „vsak trenutek prišlo do atomskega napada” na ZDA-Povelje za objavo bo dala Bela hiša in ko bo prišlo, bodo takoj prekinili redne televizijske oddaje in začeli oddajati oddajo o zaščiti pred napadom. Ponavljali j° bodo, dokler jo bodo mogli, se pravi, dokler bodo tehniki v študijih še živi in bodo naprave obratovale. Ameriška revija, ki je to objavila, pa ni povedala, kdaj bodo oddajo prenehali oddajati - če bi, denimo dobršen del ameriškega ozemlja vendarle ostal nepoškodovan ... Nerešeno vprašanje... • MOREBITI ŽE VESTE, da so začeli v Združenih državah Amerike že pred časom prodaj ati poseben radar, ki ga lahko vgradite v avto in vam pokaže, kje pred vami je policijska zaseda l radaijem. Prodaja gre kal dobro, saj se želi marsikateri voznik tako zavarovati pred policaji, ki na svojih radarjih oprezujejo za tistimi, ki prehitro vozijo. Vse to samo po sebi ne bi zaslužilo, da o ten1 pišemo v naši rubriki. Tod* zdaj je neki podjetnik, ki iZ' deluje te ,.obrambne” rada-ije, prišel na zanimivo idejo-začel je namreč oglaševati svoje proti—policijske radarje v neki policijski reviji v ameriški zvezni državi Ohio. Na policiji so kajpak te oglase sprejeli nič kaj ljubeznivo, v skladu z zakonom o tisku pa so jih morali objaviti.. -Pa najbrž ne lahkega srca.. • tem madžarskem mestu so priredili svetovno prvenstvo v vožnji četverovpreg. Zmagal je in s tem postal svetovni prvak princ Filip, bolj znan kot soprog britanske kraljice. Princ je navdušen športnik, vendar v bolj ekskluzivnih športih, kakršna je tudi vožnja četverovpreg. Na sliki: zmagovalec pred začetkom dirke, ko so mu pregledali vozilo. (Telefoto: UPI) Kje so korenine neenakih cen ? Zakaj kmetje prodajajo živino tujim nakupovalcem mimo svoje kmetijske zadruge? — iMereda na živinskem in mesnem trgu krive razlike oblika podpore klavnici, ki lahko omogoča različne odkupne cene živine v primerjavi s tisto klavnico, ki takega nadomestila za izgubo ne dobi. Nekatere sedanje oblike pomoči klavnicam in živinorejcem, ki so po občinah in republikah različne, so torej velik povzročevalec nereda na živinskem in mesnem trgu. Tu je treba začeti odpravljati slabosti - ne le s kritiko živinorejcev, zakaj prodajo svoje pitance tistim, ki jim več plačajo. Kmetje bi sicer morali ceniti svojo zadrugo tako, da bi vse dejavnosti, tudi prodajo živine, opravljala ona. To pa bodo Šele takrat, ko jim bo sposobna zagotoviti na trgu najugodnejše pogoje ali vsaj enake kot drugi kupci. Kadar pa so njene cene nižje, ji očitajo, da jih izkorišča, čeprav morda ni res, saj se tudi ona otepa s težavami, ki jih povzroča neurejen trg. Te stvari bo moč urejati le enotno in ne vsaka delovna organizacija, občina in republika zase. IOŽE PETEK L IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Iz zadnjega Pavlihe lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllll1111 »Svinjarija! Le kako morate v socializmu uganjati rasno diskriminacijo! - Hitro prereži, imamo že pet let zamude! INTEREXPORT LJUBLJANA $ INEX Potovalna agencija ZA JESEN SMO PRIPRAVILI: CIPER, 4- in 3-dnevno potovanje, PRVIČ DIREKTNO IZ LJUBLJANE, odhodi 5. in 9. oktobra KRETA, 4- in 3-dnevno potovanje, odhod 28. septembra in 2. oktobra ATENfc, 3- in 4-dnevna potovanja, odhodi od 22. septembra dalje TUNIZIJA, 2-. 3-, 4-, 5-dnevna potovanja, odhodi od 12. septembra dalje ISTAMBUL, 2-dnevna potovanja, odhodi od 11. oktobra dalje ŠPANIJA, 3-, 4-, 5-dnevna potovanja (Madrid, Barcelona, Sevilla), odhod od 7. septembra dalje PARIZ, SEJEM ZLATARSKIH IZDELKOV in TURISTIČNE VARIANTE, odhodi 7., 10. in 13. septembra ELBA, 6 dni (avtobus), odhod 21. septembra POČITNICE V TUNIZIJI po LANSKOLETNIH CENAH, odhodi vsak torek TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji in ZDA SEJSELSKI OTOKI, od 3. do 12. novembra 1978 BRNO, 8. bienale UPORABNE GRAFIKE, od 7. do 10. septembra PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23—773 INEX Ljubljana, Titova 25, tet. (061) 312-995, 327-94/ INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel (062) 24—571, 24—579 IZLETNIK SAP Celje, Velenje, Žalec Trbovlje, Zagorje LONDON, 3-krat na teden za posameznike „RIKO" ribniška kovinska industrija Ribnica na Dolenjskem razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Pnevmatsko kladivo BECHE z elektromotorjem 10 KS in črpalko za centralno mazanje, delovna višina 500 mm, v delovnem stanju 1 kom. 2. Radialni vrtalni stroj z vrtljivo mizo MK 4, dolžina rame 1200 mm, dvig konzole 1100 mm, v delovnem stanju — 1 kom. 3 Knjižni računski stroji z mizami znamke »Olivetti" — 3 kom., izpravne. 4. Diesel motor M 34 za tovorni avto, 1 kom, izpra-ven. 5. Bencinski motor AR 55,1 kom, izpraven. Licitacija bo na sedežu prodajalca dne 8. septembra 1978 ob 10. uri za pravne osebe. Če ne bo interesentov, imajo pravico nakupa druge o? od 12. ure dalje istega dne. Plačilo opravi Y'\ 3vze- mu. 16.000 NOVIH V prvem polletju je Jugoslavija dobila 16.035 novih družbenih stanovanj, kar je za 10 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Največ stanovanj je bi- lo zgrajenih v Srbiji - 4.905, zatem na Hrvaškem - 3.785. Slovenija je na tej lestvici tretja s 3.054 stanovanji. Ob koncu letošnjega junija smo imeli izredno veliko število nedokončanih stanovanj - skoraj 100.000. To je za 9 odstotkov več kot lani ob tem času. Po nedokončanih stanovanjih je Slovenija (11.050) edina med republikami, ki se ji je posrečilo število nedokončanih stanovanj zmanjšati. Za letošnjo gradnjo družbenih stanovanj velja še ena značilnost: stanovanja so povprečno za 2 m2 večja od lani zgrajenih. Povprečna stanovanjska površina se je povečala od 60 na 62 m2. Katerim gostilnam zapreti sode ? Sejmišča NOVO MESTO - Kljub govoricam, da bodo zaprli tudi novomeško sejmišče, ta ukrep še ni potreben, zato so rejci nemoteno ponujali v prodajo 314 prašičev. Kupcev ni bilo veliko tako so rejci prodali le 162 bivali. Prašički, stari od 6 do 12 tednov, so šli po 600 — 850 dinarjev za glavo, od 3 do 5 mesecev stare živali pa so prodali po 860 - 1350 din. Cene se torej bistveno niso spremenile. Le slaba dva meseca je še ostalo do roka, ko bodo morali gostinski obrati, ki točijo ncvstekleničena namizna vina z geografskim poreklom, izpolniti vse predpisane pogoje in si pridobiti dovoljenje za točenje nevstekleničenega vina. Gostinski obrati, ki ne bodo zaprosili občinskega upravnega organa za gospodarstvo za izdajo dovoljenja za točenje nevstekleničenega vina, ali pa dovoljenja ne bodo dobili, ker niso v roku enega leta, ki je bil na voljo, izpolnili pogojev ..pravilnika o minimalnih pogojili za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih”, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 17/77, po 22. oktobru letos ne bodo smeli več točiti nevstekleničenega vina. Na medobčinskem inšpektoratu smo zvedeli, daje večina gostincev v občini Krško že vložila zahtevke za izdajo dovoljenja. Občinski upravni organ pa je tudi že zaprosil kmetijsko in tržno inšpekcijo pri medobčinskem inšpektoratu, da ugotovita, če so gostinci izpolnili vse predpisane pogoje. Predhodno soglasje kmetijske in tržne inšpekcije je pogoj za izdajo dovoljenja, dobili pa ga bodo le tisti gostinci, ki bodo izpolnjevali vse predpisane pogoje. Kmetijski in tržni inšpektor bo gostince krške občine, ki so že vloži- li zahtevke, obiskala že v septembru. Kmetijski nasveti Kisan krompir - zakaj ne? Iz leta v leto se v naši republiki zmanjšuje njivska površina, na kateri raste krompir, pridelek na hektar pa se stalno veča, vendar še vedno dosega le polovico švicarskega ali avstrijskega povprečnega hektarskega donosa, čeprav v teh dveh deželah nimajo boljših naravnih pridelovalnih razmer. Tudi v prihodnje se bodo še krčile krompirjeve njive, zlasti še, ker v naših južnih rapublikah še vedno narašča zanimanje za pridelovanje te Poljščine. Slovenija ima krompir, primanjkuje pa ji koruza. Mešalnice močnih krmil jo morajo večji del pripeljati iz Vojvodine in drago plačati, kot kažejo izkušnje zadnjih let. Take razmere silijo v iskanje lastnih možnosti, med njimi je tudi boljše izkoriščanje krompirja kot krmne rastline. Dober krompir je, to ve vsakdo, mogoče s pridom izkoristiti krni o. Računa se, da zaleže kilogram krompirja toliko kot Četrt kilograma koruze. Na nesrečo pa živali surov krompir faradi primesi škodljivega solanina slabše izkoriščajo. Izjema so molzne krave, ki pa tudi ne smejo zaužiti prevelikih količin take krme. Krompir, ki ga zlasti odlično izkoriščajo prašiči, je treba Pariti ali kuhati in tu se začne muk polno, nikdar dodelano °Pravilo kmečke žene. Krompir za krmo je mogoče pripraviti tudi drugače in ta možnost je preveč zanemarjena. Mogoče ga je skisati in se s tem izogniti vsakodnevnemu kuhanju in parjenju, če drugih prednosti sploh omenimo, zlasti veliko razlike v izkoristku in Vskladiščenju. Kisan krompir ne gnije, zavzame mnogo manj Prostora, živali pa ga slastno žro. Postopek pri siliranju krompirja je preprost. Temeljito krompir operemo, primemo dolgo parimo, še topleta natlačimo v zrakotesen silos ali posodo, na vrhu prekrijemo s plastjo plev, Poškropljenih s slano vodo, nanje damo deske ter obložimo z Zemljo. Po slabih dveh mesecih je krma že dobra za pokladanje divini. Pri krmljenju smemo vsak dan vzeti iz jame ali silosa le °liko kisali, kolikor je pokrmimo en dan, sicer se lahko pokvari. Inž. M. L. Pregledala bosta kleti, gostinske prostore, posode za shranjevanje vin, ugotavljala usposobljenost gostincev za kletarjenje, preverila pa bosta tudi vodenje evidenc o nabavi, prodaji in zalogah nevstekleničenega vina. Tisti gostinci, ki evidenco niso vodili, ali pa so evidenco vodili pomanjkljivo, prav tako pa tudi tisti gostinci, ki so mesečno prodali povprečno manj kot 250 litrov posamezne vrste vina, dovoljenja ne bodo dobili. Na medobčinskem inšpektoratu na te določbe še posebej opozarjajo. Gostincem, ki bodo sicer pridobili dovoljenja, pa prej navedenih pogojev ne-bodo izpolnjevati tudi v bodoče, bodo inšpekcijski organi prepovedali točenje odprtega vina, oz. jim bo izdano dovoljenje prenehalo veljati. Jabolk dovolj Spet se obeta dobra sadna letina. V Jugoslaviji bomo letos pridelali 176.000 ton jabolk, 20.000 ton več kot lani. Največ bo dala sorta zlati delišes - 76.000 ton, zatem jonatan in rdeči delišes — 40.000 ton, okoli 20.000 ton pa druge sorte. Cena za kilogram bo 6 din - franko plantaža. Doma potrebujemo vsako leto 110.000 do 120.000 ton jabolk. To pomeni, da jih bo letos za izvoz 15.000 ton več kot lani. Pri izvozu ima Jugoslavija tokrat boljše možnosti tudi zaradi slabšega pridelka jabolk v sosednjih državah - Avstriji, Grčiji, Bolgariji in Madžarski. Jabolk bo dovolj tako za industrijsko predelavo kot za široko potrošnjo. Glede na dobro letino bi tako imenovano namizno sadje ne smelo biti predrago, predvsem pa bi ga moralo biti stalno dovolj. To velja še posebej za našo republiko, kjer trg s sadjem in zelenjavo ni ravno zgledno urejen. Vest o nadpovprečni sadni letini je gotovo že potrkala tudi na vrata dolenjskih trgovcev. Kvalitetnega sadja bi ne smelo manjkati v nobeni trgovini. To še posebej velja za večje kraje, kjer je kupna moč prebivalstva večja. Sadje bi moralo biti do- volj poceni, saj bi trgovci ne smeli misliti le na lastne novce. Novomeška „živilska košarica” bi se morala poceniti. Prihaja tudi čas za pripravljanje ozimnice, na kar bi morali misliti tako trgovci kot sincikalne organizacije. Delovni ljudje bi bili obojim iz srca hvaležni, ko bi se njihovi upi ne izjalovili. Kdaj čisti računi? V posavskih občinah je junija potekel rok za uskladitev delovnih pogodb zasebnikov s spremembami, ki jih nalaga nova zakonodaja. Gre za kolektivne pogodbe, kot ugotavlja delovna inšpekcija, pa veliko zasebnikov te dolžnosti ni opravilo. Ker takrat ne gre le za formalnost, ampak za uskladitev osebnih dohodkov, dnevnic, regresov itd. s sindikalno listo, so zaposleni pri zasebnih delodajalcih prav verjetno prikrajšani. V pogodbah je tudi določilo, da so zaposleni udeleženi pri dohodku obratovalnice, kar pa je v praksi skoro povsem neznana stvar. „Ni bilo dohodka”, lahko reče mojster delavcu, ta pa zaradi straha za vsakdanji kruh molči, čeravno ve, da je bilo dela veliko in torej tudi zaslužka. Zasebni obrtniki namreč ne delajo z izgubo. Na prste pa bi lahko prešteli obrtnike v sevniški, brežiški in krški bočini, ki so svojim delavcem izplačali, kar jim gre po zaključni bilanci. Bele vrane so bili letos tisti, ki so dali zaposlenim en ali dva mesečna osebna dohodka ob letnem obračunu. Prenekateri mojster sc izgovarja, da od davčne uprave še ni dobil odločbe, zato tudi ne more vedeti, koliko mu bo ostalo. To je izgovor, ki ga pes na repu prinese, kajti vsak obrtnik mora ob davčni napovedi izračunati dohodek za nazaj in takrat bi moral poračunati tudi z delavci. Seveda: če pošteno misli in je voljan dati, kar je po predpisih dolžan. R. B. - Torej še enkrat ponovimo: avtomobil z denarjem in zlatimi palicami spustimo naprej in napademo kamion s cementom. TRAJEKT NA KOLPI - Kljub obljubam o gradnji mostu na Kolpi pod Starim trgom in zabeto-niranju temeljnega kamna rešuje prehod ljudi in vozil le splav oziroma, kot mu pravijo tu, „ske-la“. Vsak dan začne voziti ob 5. uri in vozi samo vsaki dve uri do 21. ure. (Foto: Jože Primc) TRAJNEJE UREDITI PODZEMLJE - Medtem ko te dni posodobljajo in razširjajo v Kočevju obvozno Kolodvorsko in Tomšičevo cesto, Komunala ureja razne podzemne napeljave in kanalizacijo, tako da kasneje ne bodo potrebna prekopavanja komaj urejene ceste. ZAŠČITA ZA DALJŠE ŽIVLJENJE TOVORNJAKOV — Ob prisotnosti predstavnikov ljubljanske Avtotehne in novomeškega Cestnega podjetja je bila v petek pred delavnico novomeškega zaščitnika” pločevine Petra Perdca prva demonstracija zaščite tovornih vozil pri nas. BODOČI VOJAKI - Novomeška občinska konferenca ZSMS je konec tedna s komando novomeške garnizije pripravila sprejem za mladince, ki so odšli na odsluženje kadrovske^ roka. Okoli 50 godočih vojakov se je v vojašnici Milana Majcna bežno spoznalo z življenjem vojakov. DOLENJSKI LIST St. 35 (1516) 31. avgusta 1978 Novi »al turističnih vlaganj Novomeška Krka bo v dveh letih dogradila Zdravilišče v grad, obnovila hotel Kandija in na Glavnem trgu Dol. Toplicah, deloma Stari uredila pizzerijo — KQt so v Krki začrtali v svojem gospodarskem načrtu tozda Zdravilišča, pridejo po obnovi objektov v Dol. Toplicah na vrsto še —***•.. Prek 7 milijonov dinarjev namenjajo za obnovo hotela Kandija, kjer bodo prostore nekdanje mesarije preuredili v bistro z aelikateso. Preuredili pa bodo tudi restavracijo in jo povečali za blizu 80 sedežev. V mestu samem je v načrtu še rekonstrukcija spodnjih prostorov kavarne na Glavnem trgu, kjer so v preteklosti poizkušali že več dejavnosti, pa se nobena ni obnesla. Krka namerava v tem prostoru urediti pizzerijo, zmogljivost prostora pa se bo po preureditvi povečala za 70 sedežev. Najobsežnejša in zahtevna dela se bodo v prihodnjih dveh letih odvijala v Smaijeških Toplicah in na Starem gradu, ki bo vključen v zdraviliški in gostinski projekt bodočih Šmarjeških Toplic. Medtem ko bodo zdajšnji hotel v Šmarjeških Toplicah povsem prenovili in prezidali, bo Stari grad postal depandansa Toplic s programom zdravstvene rekreacije in akupunkture. Krka namenja v ta neman okrog 275 milijonov dinarjev, od tega za Šmarješke Toplice blizu 170 milijonov. Predvideno je, da bodo dela v šmaiješkem koncu končana do leta 1980, na Starem gradu pa leto dni kasneje. V Šmarjeških Toplicah bodo pridobili 264 hotelskih ležišč in 245 Tudi v Strugali nova ZP Za dan republike Zdravstvena postaja V Strugah v kočevski občini so začeli konec minulega leta graditi novo zdravstveno postajo, ki bo še letos popolnoma dokončana. Podobna je postaji v Osilnici. „Po prvotnem dogovoru naj bi KS poskrbela za gradnjo temeljev, ostalo pa zdravstveni dom Kočevje-Ribnica in drugi," je povedal Edo Pogorelc, predsednik odbora SZDL in predstavnik KS. „Zdgj je prišlo tako daleč, da gredo na naš račun vsa zemeljska in zidarska dela, tudi gradnja garaž in kotlovnice, ki bo poleg zdravstvene postaje.** Za gradbena dela so pobrali po 100 din dodatnega samoprispevka na prebivalca. S tem denarjem so nameravali plačati delavce za tista dela, ki jih je dolžna opraviti KS. Vendar je denarja premalo in ostalo plačujejo iz sredstev, ki jih dobiva KS od SIS in drugod. Prebivalci so stari in bolni ter nesposobni, da bi v obliki prostovoljenga dela pomagali pri gradnji. Gradnjo postopno zaključujejo. Vodovodna in električna napeljava ter centralna kurjava v novi zdravstveni postaji je v glavnem dokončana, urediti pa je treba še priključke in nekatere druge zadeve. Računajo, da bodo postajo odprli za letošnji dan republike 29. november. J. P. IZLET V JASENOVAC Kar 49 od 96 članov borčevske organizacije na Hrastu se je udeležilo izleta v Jasenovac in na Kozaro. Vtisi iz zloglasnega logorja in z legendarne Kozare so bili globoki, zato tega izleta še dolgo ne bodo pozabili. RAZŠIRITEV VRTCA Edini vrtec v metliški občini je že dolgo premajhen in je v njem več otrok, kot je zmogljivost vrtca. Prav tako v vrtcu ne morejo dobiti prostor vsi otroci, katerih starši vložijo prošnjo za sprejem. Narejen je idejni osnutek za razširitev'vrtca za 80 mest in v Metliki računajo, da bodo dela končana v naslednjem letu. Bila je najmlajša enota Ob slavnostnem dnevu XII. SNOUB — Borec Tomi se spominja V soboto, 2. septembra, bodo v Mokronogu svečano proslavili 35-letnico ustanovitve XII. SNOLIB. Ob tej priložnosti objavljamo spominski zapis Lojzeta Šonca — Tomija. Brigada je bila ustanovljena 24. septembra 1943 iz borcev VI. Šlandrove brigade, deloma iz IV. bataljona Gubčeve brigade ter iz novih borcev iz vseh krajev Dolenjske. V brigadi, ki so jo borci imenovali Štajerska, so bili zbrani najmlajši borci in kot taka je bila v ponos vsem partizanskim enotam. V brigado sem prišel 7. novembra skupaj s skupino partizanov z Gorjancev. Dodeljen sem bil II. bataljonu kot desetar. Prve borbe smo imeli v okolici Trške gore, Hari-nje vasi, Novega mesta in Mirne peči. V spominu mi je posebno ostal dogodek, ki se je pripetil 24. decembra 1943 pri Mirni peči. Medtem ko je bataljon počival v Poljanah pri Mirni peči, sem s tovarišema dijakoma iz Novega mesta, Jožetom Stibri-čem in Dušanom Klajnščkom, šel v patrolo. V Mirni peči smo se ustavili pred Potočarjevo gostilno. Tamkajšnji trgovec Osterc nas je opozoril, naj se ne zadržujemo v kraju, ker bodo vsak čas prišli Nemci in belogardisti iz Novega mesta. Opozorilo se je hitro uresničilo. Čez nekaj minut smo pred seboj zagledali prvi nemški tank. Najprej smo bili kot okameneli, potem pa smo se hitro umaknili. Kot kaže, so bili presenečeni tudi nemški tankisti, saj niso takoj začeli streljati. Novomeška dijaka sta sc skrila v Mirni peči, jaz pa sem zbežal proti Poljanam. Šele zvečer smo se ponovno dobili. Tega dne je naš bataljon pripravil odlično zasedo, da bi uničil sovražnikovo kolono, vendar do boja ni prišlo. Kot sem kasneje zvedel, smo po srečnem naključju ušli smrti. Nemški tankist ni hotel streljati na nas, ker je bil sam prikrit antifašist. Dostikrat se tudi spominjam težkih bojev XII. brigade v Bosi-ljevem in drugih krajih Suhe krajine, v Žužemberku, v okolici Trebnjega, Žalostne in Vesele gore, bojev pod Čatežem, na Ilovi gori, na Golem in v Črni vasi. Ne morem popisati dolgih potj P° blatu, kamenju, snegu in brozgi, po dolinah in kotlinah, po gozdovih. Tovariši in borci smo se v vseh težavah kalili. Danes smo srečni, ker se zavedamo, da je naša XII. brigada prispevala viden delček v mozaik naše slavne narodnoosvobodilne borbe. L0JZE ŠONC - TOMI restavracijskih sedežev, 215 sedežev v kavami in 800 sedežev na odprtih terasah. Že samo ti podatki povedlo, da se lotevajo obsežnih del, ki bodo povsem spremenila podobo zdravilišča. Mimo vsega tega pa Krka razvija tudi turistično gostinsko oz. neke vrste kmetijsko dejavnost na Trški gori. Obnavljajo vinograde, uredili bodo vinsko klet in končali z obnovo in prenovitvijo bivše Ratajeve domačije v pristen dolenjski objekt v vinorodnem okolišu. DRUGIČ Z OGNJEM — To pomlad je tako imenovana „vodena“ strela zmetala z Grudnovega hleva v Gabrijelah okrog 400 opek, minuli četrtek popoldne pa ga je upepelila do tal. Prvi so priskočili na pomoč vaščani in delavci podjetja Slovenija ceste s cisterno. Pomagali so še gasilci iz Krmelja, Sv. Roka in Mokronoga. Na sliki: gospodar Peter Gruden ob pogorišču. (Foto: Železnik) Čebelarstvo ni brez bodočnosti Velika čebelarska prireditev v Kostanjevici s povorko in razvitjem prapora občinske čebelarske zveze Krško — Čebelarstvo dobiva novo veljavo in pomen V nedeljo, 28. avgusta, je bila Kostanjevica gostiteljica čebelaijev od blizu in daleč, ki so počastili 80-letnico organiziranega čebelarstva na Slovenskem. Krška čebelarska zveza je ob tej priložnosti razvila svoj prapor. Nenavadna povorka na čelu s pihalno godbo iz Kapel se je v zgodnjem popoldnevu vila skozi mesto do grajskfcga dvorišča, kjer je bila zbrana množica ljudi. Praproščaki, otroci s koški svežega cvetja, mladi v narodnih nošah pa čebelarji v pristni uniformi so bili posebnost, kakršni smo lahko redko priča. „NAJ MEDI" - Čebelarski pozdrav je spremljal povorko čebelaijev, ki se je v nedeljskem popoldnevu vila skozi Kostanjevico do gradu. (Foto: R. Bačer) Na pragu jeseni V minulih petih letih je na slovenskih cestah umrlo zadnje avgustovske in prve septembrske dni - od 29. avgusta do 4. septembra - 67 ljudi, od tega 30 avtomobilistov m 18 pešcev. Z bližajočo se jesenjo so dnevi krajši in noči vse daljjše. Noč prinaša veliko problemov in nevarnosti v že sicer zapletene cestne oziroma prometne razmere. Še zlasti sedaj, ko je zaradi občasno lepega vremena tudi zvečer na cestah precej mopedistov, kolesarjev in predvsem pešcev. Za pogostejše nesreče teh kategorij udeležencev v prometu v tem času sta predvsem dva vzroka. Prvi je na strani voznikov avtomobilov, ki prevečkrat pozabljajo, da je ponoči kljub močnim žarometrom vidljivost bistveno zmanjšana. Zlasti nevarne so zasenčene luči, ki osvetljujejo le okoli 40 metrov razdalje, ko oko potrebuje sekundo ali dve, da se ponovno privadi normalnim cestnim razmeram v temi. Izhod iz teh težav je prilagoditev hitrosti dejanskemu vidnemu polju voznika. To pa pomeni le hitrost 50 do 60 km na uro, kar pa je menda za večino voznikov veliko prepočasi Na govorniškem odru sta v imenu domačih čebelarjev in družbenopolitičnih organizacij izrekla dobrodošlico Ivan Abram in Miha Burja, zatem pa je o slovenskem čebelarstvu, njegovem pomenu in dejavnosti Zveze čebelarskih društev krške občine govoril Branko Vodopivec. Poudarii je, da postaja čebelarstvo vedno bolj interesantna panoga za farmacevtsko industrijo in da med žc nekaj let ni več edini pridelek, ki ga čebelar daje trgu. Vse več je povpraševanja po matičnem mlečku, pelodu in v zadnjem času po propolisu, čeprav je bil do nedavnega znan le kot sredstvo za zadc-lavo špranj v čebeljem bivališču. Zavzel se je, naj bi med čebelarje privabili čimveč mladih ljudi, katere bi morali za tovrstno dejavnost navdušiti že v šolskih klopeh. Prireditev so s krajšimi nagovori pozdravili tudi predstavniki čebelarskih društev iz Tolmina, Grosupljega in Gor. Grada v Savinjski dolini ter direktor ljubljanskega Medexa. Zatem je Jožica Pavlin v imenu tovarne Imperial, pokroviteljice prireditve, razvila prapor občinske ZAGOTOVLJEN DENAR ZA DOKONČNO OBNOVO V kratkem bodo nadaljevali dela za adaptacijo Zupančičeve rojstne hiše na Vinici Ljubljanska banka je črnomaljski kulturni skupnosti odobrila 260 tisočakov posojila, ker je zaradi dodatnih nepredvidenih, toda nujnih del zmanjkalo denarja. Na podlagi tega posojila bo republiška kulturna skupnost prispevala še 160.000 dinarjev. Ko bodo dela končana, se bodo dogovorili, v kakšne namene bodo služili gornji prostori hiše. LEPA, A DRAGA STANOVANJA Nova stolpnica v Ulici 1. maja, v kateri je 43 stanovanj, ima skupaj .1941 m 2 koristne stanovanjske površine. Stolpnica je stala 18 milijonov dinarjev, kar znese 9,320 dinarjev za kvadratni meter. Če računamo še obresti na vezana sredstva, pa je stal kvadratni meter stanovanjske površine več kot 10 tisočakov. Stolpnico je gradilo metliško TGP. Pri tehničnem prevzemu so strokovnjaki pohvalili zelo kvalitetno gradnjo in funkcionalnost nove stolpnice. čebelarske zveze Krško. Ta vključuje prek 110 čebelaijev, ki imajo nad 2.000 panjev. R.B. PAPEŽA PONOVNO IZDALE ZAVORE Na tretji in s tem zadnji dirki tako imenovane poletne lige na savskem ustju pri Beogradu je imel član AMD Sevnica Metod Papež izjemno smolo. Izredno razburljiva dirka avtomobilov do 2.000 ku bikov je bi la taka, kot si jo občinstvo lahko samo želi. Papež sije dva kroga pred koncem (v 18. rundi) priboril že tretje mesto, ko so ga v ovinku pred tribunami izdale zavore in se je ustavil šele pet metrov pred Savo. NAJVEČ ZA MEHANIZACIJ O Hranilno kreditna služba pri KZ Ribnicaje imela v prvem polletju lani za 10,543.000 din vlog, letos pa že 13,523.000 din ali za 28 odst. več. Posojil so dali lani za 10.591.000 din, letos pa za 13.972.000 din ali za 32 odst. več. V prvem polletju so kmetje potrebovali posojila predvsem za nakup kmetijske mehanizacije, manj pa za gradnjo kmetijskih objektov. Gradnje sta še posebno zavirala zastoj pri izdelavi načrtov in pomanjkanje gradbenega materiala. vec koi ou vesem Uspešen tabor v Sentjanah — Taborniki zadovoljni Od 12. do 23. avgusta je taborilo v Sentjanah nad Portorožem nekaj nad 60 tabornikov iz Novega mesta, Šentjerneja, Straže in Bršljina. Taboru se je pridružilo tudi 9 dijakinj -udeleženk plavalnega tečaja srednje medicinske šole, ki so pod vodstvom prof. Nade Stanivuk spoznale in izpopolnile svoje znanje o plavanju. Tabornikom je bilo vreme zelo naklonjeno; med drugim so obiskali Beli križ, Piran, Sečo in vrh Slavnika, kamor se jih je 13 še posebej podalo na pohod iz Kozine, pri čemer so opravili tudi posamezne zahteve za veščino partizanskega kurirja. Taborniki, medvedki in čebelice so opravili na taboru nad 60 veščin, najmlajši predvsem plavača, pevca in Robinzona, starejši pa so se pomerili zlasti v znanju kuhanja, higiene in lahkoatleta. Priredili so več tabornih ognjev; ob zadnjem jih je obiskala celotna kolonija RK iz Fazana in taborniki iz Izole. Za razgiban delovni program, poln prijetnih presenečenj, so skrbeli vodniki in taborno vodstvo, v katerem so bili: Jožica Vrščaj, Alenka Povh, prof. Marjan Dobovšek, Darko Fink, dr. Zdenka Gošnik in Tone Rems. Tg- „ZAPOKAL KRKA“ V nedeljo je bilo v Kronovem pri Novem mestu tradicionalno ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal „Krke“. Sodelovalo je blizu 90 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Srbije in Vojvodine. Med moškimi je zmagal Drago Gerjevič iz RD Brežice, ki si je s prvim mestom priboril tudi pokal Dolenjskega lista. Pokal podeljuje uredništvo najbolje uvrščenemu Dolenjcu. Med ženskami je ujela največ rib D. Cvi-jak iz RD Črnomelj. Ekipno je med člani zmagalo moštvo RD Brestanica—Krško, med ženskami pa so bile najboljše iz RD Galjevica-Novi Beograd. RAZVILI PRAPOR V nedeljo, 27. avgusta, so na Grmadi nad Velikimi Poljanami pro-s lavili 33-letnico ustanovitve tamkajšnje lovske družine in ob tej priložnosti razvili društveni prapor. Slavja so se udeležili lovci iz Velikih Lašč, Ribnice, Kočevja in Ljubljane, med gosti pa je bil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije, član sveta federacije Rado Pehaček. F. M. Dvom v ustavnost odredbe Težavni delovni pogoji trebanjskega sodnika za prekrške Občinski sodnik za prekrške v Trebnjem Tone Glogovšek že vrsto let opozaija na nezavidljive delovne pogoje. Navkljub preselitvam ima na voljo za delo samo en majhen prostor in stalne težave z administrativnimi močmi. Kljub temu, kot je poročal delegatom vseh treh zborov občinske skupščine na predzadnji seji, ni bistvenih zaostankov, da bi, denimo, zastarala kakšna zadeva in bi tako kdo morebiti ušel zasluženi kazni. Po številu pripadajočih zadev sodeč, Tre-banjci prihajajo kar dosti navzkriž z zakonom, tako da je za razsojanje o vsem en sodnik pravzaprav premalo, dva pa bi bila preveč. Ker so delegati na tej seji govorili o zadovoljivem poteku preosnove pravosodnega sistema, si niso mogli kaj, da ne bi podprli tudi zahteve sodnika za prekrške, da slednjič le pride vsaj do dveh skromnih prostorov. Trebanjski sodnik za prekrške dvomi o ustavnosti odredbe re- publiškega sekretarja za notranje zadeve, po kateri miličnikom ni treba na ogled prometne nesreče, če le-ta „ne presega" škode 20 tisočakov. ..Sodnik zatem samo po izjavah udeležencev ali še koga težko ugotavlja dejansko stanje, ko se ne more več opirati na uradni zapisnik miličnikov, '-j so bili za to le strokovnjaki. V resnici se zatem nemalokrat izkaže, da je škoda dejansko večja" Pri svojem delu opaža tudi zaskrbljujoče naraščanje voženj brez vozniških dovoljenj. Sodnik mora v takih primerih odrediti varstveni ukrep prepovedi opravljanja vozniškega izpita. Zakonsko določilo je tako hud dvorezen meč. Glogovšek predlaga, naj bi v 8. razrede osnovnih šol, predvsem pa v srednje in poklicne šole vpeljali pouk prometnih predpisov. Tako naj bi se šolarji pripravili vsaj za opravljanje izpita za kolesa s pomožnim motorjem, s katerimi ravno tako prihaja do hudih nesreč. A.ŽELEZNIK NOVI ASFALT Te dni posodobliajo in asfaltirajo cesto iz vasi Slatnik do glavne ceste Sodražica-Žlebič. V Ribnici bodo prelili z asfaltom Partizansko cesto od Kolodvorske ceste do Inlesa. Ta dela bodo veljala okoli 600.000 din. SEVNICANI SLAVILI Rokometni klub sevniškega Partizana je pred nedavnim počastil dvajsetletnico igranja moškega roko- Za novo okno v svet Topličani in Zužemberčani so v akciji za gradnjo TV pretvornika na Plešivici — Na krajanih precejšnje breme meta. Letošnji tradicionalni Lovre-kov memorial je bil zato tudi eden najmočnejših turnirjev slovenskih moštev. Ob tem dogodku so izdali posebno brošuro. Rokometni kronisti so bili pred težavno nalogo, saj so se morali pri prenckaterem podatku nasloniti zgolj na spomin, ker ni ohranjenih pisanih virov. V bodoče bo to vsekakor lažje. Nekaj izvodov je še naprodaj pri vodstvu kluba. A. Ž. V dolini Krke od Žužemberka do Dol. Toplic lahko občani gledajo le en televizijski porgram, želijo pa si videti oba ljubljanska in zagrebški program. To ni le želja, ki jo je šteti k razvedrilu prebivalcev, marveč podpore vredno prizadevanje glede na osveščenost prebivalstva. Kljub temu, da pretvornik na Plešivici ni v načrtu srednjeročnega razvojnega obdobja ljubljanske RTV, je kolektiv pripravljen sodelovati pri izgradnji pretvornika s postavitvijo stolpa in pretvornika za en program. Krajevni skupnosti Žužemberk in Dol. Toplice, oziroma njuni krajani, pa morajo po dogovoru usposobiti cesto do pretvornika, napeljati elektriko, napraviti temelje za stolp in zgradbo ter zbrati denar za vzemljitev pretvornika na dveh kanalih. Občani v dolini Krke so si zadali novo precejšnje breme, vendar kaže, da bo želja s skupnimi močmi le uresničena. Akcije so se resno in zavzeto lotili. Ce bo tudi v roku izpeljana, potem bo stavba za pretvornik stala že letos in bržkone bodo tudi že v letošnji zimi večeri ob televizorju pestrejši R B KMALU OBNOVLJEN VODOVOD Dela pri obnovi metliškega vodovoda od Veselice do Beti se bližajo koncu; računajo, da bo delo opravljeno prihodnji mesec. Stare in ozke cevi so zamenjali s širšimi, ki bodo omogočale večji pretok, tako da novo naselje in višje ležeči predeli Metlike ne bodo več „suhi”. Na večjem delu so cevi že zamenjali, sedaj potekajo dela pred hotelom. uma* I ŠOTORI OB KOLPI - V metliški občini ni urejenega kampa in se morajo tisti, ki bi kljub temu radi preživeli nekaj časa ob tej topli reki, znajti kot vedo in znajo. Nekaj Mariborčanov je svoje šotore postavilo na travniku ob Kolpi na Primostku. Tako imajo vsaj pitno vodo, sanitarije in Iskrin bife blizu. INLES: DVA PORAZA Ribniški rokometaši se pospešeno pripravljajo za nove tekmovalne boje. Minuli teden so odigrali dve prijateljski tekmi z drugoligašem iz Apatina in obe izgubili: 26:21 in 25:23. Janez Ilc je v obeh tekmah dosegel kar 20 zadetkov. M G- pisma in odmevi kultura in izobra- ževanje E ANGELA PREDOV H Pred kratkim so sc svojci, prijatelji in znanci poslovili na ljubljanskem pokopališču od še ene znane Partizanske mamice, Angele Predo-iz Malin pri Semiču. Pobrala jo Je dolgoletna bolezen, ki ji je botrovo trdo življenje v mladosti in PKstano gorje med NOB. Kmalu po Poroki je moral mož Janko Prcdovič v svet v Daljno Kanado za kruhom, na mladi ženi pa je ostala skrb za d°m, za grunt. Mož Janko se je ^nil, toda kmalu je svet pretresel 2ačetek strašne vojne vihre, ki tudi l^ttni vasici in njenim ljudem na Južnem pobočju Radohe ni priza-ncsel. Janko je našel svoje mesto v OP, žena Angela je postala ena tistih nepozabnih, požrtvovalnih, dobrih belokranjskih mamic, ki so vedno jjnele za partizane vsaj kos črnega ^uha, če nič drugega. Mož Janko je ^nan aktivist, član narodnoosvobodilnega odbora Metlika in Pozneje okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Črnomelj. Po vojni se Predovičeva preselila v Ljubljano, čeprav se je zlasti pokojna Angela težko poslovila od svoje Bele Kajine. Zlasti njeni jo bodo hudo Pogrešali, mnogi pa se je bodo s hvaležnostjo v srcu vedno radi sPominjali. P. ROMA NIC Slani spomin Nisem spadal v tisti češče-ni del turistične reke, ki se na obale našega morja vali z avtomobili, označenimi z D, A, N L, S, F, itd., ampak v tisti del, katerih avtomobili nosijo oznako YU, turisti v njih pa vsled tega niso nič manj veseli, nič manj željni sonca in morja ter nič manj voljni dneve počitka na morju plačati. Letos ta YU val turistične poplave še zdaleč ni tako spoštovan, kot je bil, denimo, lani. Ker torej nisem bil del devize nosečega vala, sem to kmalu občutil pri kosilu in večerji Medtem ko so tuje govoreči gostje že grizljali posladek, sem se jaz še otepal z ohlajeno juho, in ko je že druga skupina končavala kosilo, sem brodil po krožniku s slaščico, okoli mene pa je bil ves jedilni pribor s krožniki in skodelico vred, kolikor ga porabijo za serviranje kosila v naših hotelih. Nikomur se ni zdelo vredno, da bi krožnike odnesel. Cez čas sem opazil, da tuje govorečim lastnikom deviz jed slajšajo šopki cvetja na mizi Na moji rožic ni bilo, če izvzam em madeže od jedi iz prejšnjih dnu Za šalo sem ugibal, koliko YU turistov je v jedilnici Bilo je izredno lahko delo: tam, kjer ni bito šopka na mizi, so bili naši ljudje. Prepoznal sem jih tudi po jeznih in kislih obrazih. Vendar kot kaže, sem imel neverjetno srečo, saj s em vendarle letoval v hotelu, ki sem ga že pozimi rezerviral Slišati je namreč, da nekaterim nikakršna rezervacija ni pomagala pregnati deviznega predstavnika iz njemu obljubljene postelje... TURIST TRDINA Počasen dotok denarja Novomeška kulturna skupnost naredila novo prednostno listo malih naložb v kulturni prostor — Celotna letošnja vsota (2 milijona) bo zagotovljena šele ob koncu leta JOŽE URBANC V Kočevju smo minuli teden pokopali Jožeta Urbanča, vodjo servisa Kovinarja. Rojen je bil leta 1930 v Kočevju v rudarski družini. Tu je preživel mladost, sc šolal, poklicno izobraže-val in delal. Kakor je bil zvest Kočevju, tako je bil tudi svojemu kolektivu Kovinarju, kjer se je prvič Zaposlil in delal pri njem vse do prerane smrti, se pravi dobrih 30 let. S svojim vestnim in vstrajnim delom je pripomogel, da si je Kovinar pridobil ugled, ki ga danes ima. Prizadevno je deloval tudi v samoupravnih organih in raznih organizacijah. Z njegovo smrtjo je nastala v Justah Kovinarja velika vrzel, ki jo oo težko zapolniti. Tudi občani so z njim izgubili človeka, ki jih je razumel in ki je imel posluh za njihove težave ter jim vedno hitro polagal. Jože Urbanč - čeprav ni nikoli dobil delovnega odlikovanja, ar se, žal, dogaja mnogim zelo pri-^devnim delavcem - bo svetel vzor Vscrn, ki si iskreno prizadevajo za napredek svojega kolektiva in za naš ^Upni napredek. J. P. GASILCI IZ LOGA VABIJO V nedeljo, 3. septembra, bo v Logu pri Scla-Šumberku ob 14.uri prireditev s srečolovom. Čisti dohodek bodo domači gasilci namenili za nakup gasilskega avtomobila, ki ga prebivalci bližnje in širše okolice že dlje časa potrebujejo. Pridite - gasilci vas vabijo na prijetno zabavo in popoldansko srečanje domačinov in gostov! B. D. SREČANJE UČENCEV IN UČITELJEV 00 ZSMS Artiče je v soboto, 26. avgusta, v dvorani prosvetnega doma organizirala zabavno prireditev s programom za vse, ki so končali OŠ Artiče od leta 1971. Srečanje učiteljev in nekdanjih učencev se je pričelo ob 19. uri s pozdravnim govorom, sledil je krajši zabavni program, za plesno vzdušje pa so poskrbeli člani domačega ansambla Obzorje. Prireditve seje udeležilo približno 150 povabljenih. „PONOSNI SMO, DA DELAMO NA GORJANCIH” Obiskala sem brigadirje, ki delajo na Gorjancih. Stanujejo v že nekaj let zapuščeni osnovni šoli v Brezju. V prostem času, ko so nekateri nabijali žogo, drugi pa čistili okolico šolske stavbe, mi je komandantka brigade Gordana povedala, da se imajo na Gorjancih zelo lepo, da se dobro razumejo z ljudmi in da jim radi priskočijo na pomoč, kadar j o potrebujejo. „Naš dan je poln od 5. ure, ko vstanemo in od 7. ure delamo do pol dveh popoldne, do večera, ko ležemo spat. Delamo na cesti Planina - Gradec. Delo je težko, a opravljamo ga z veseljem. Ponosni smo, da pomagamo pri gradnji ceste na Gorjance.” MILENA KUHAR OŠ Podbočje CE PRELUKNJAŠ ZRACNICO ... Na območju občine Kočevje ne smeš preluknjati avtomobilske zračnice od petka popoldne do ponedeljka zjutraj. Delavci v družbenih in zasebnih avtomehaničnih delavnicah so si namreč izborili prosto soboto. Tudi edina vulkanizacija_ ima enak delovni čas. Lepo pa bi le bilo, da bi se mehaniki m vulkanizerji dogovorili za dežurno službo ob sobotah in nedeljah. 200 LET PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV Filatelisti, ki si urejajo tematsko zbirko planine ali planinstvo, bodo ob proslavi 200-letnice prvega vzpona na Triglav lahko svoje zbirke popestrili. Izšla bo posebna znamka v vrednosti 2 din. Izdani bodo tudi posebni poštni žigi s sliko triglavske stene in to na začasni pošti na Triglavu (25. avgusta) in na pošti Bo-hinj-Jezero (27. avgusta). Na dan proslave bo imelo filatelistično društvo PTT Ljubljana na razpolago posebni spominski ovitek in posebne žige. ANDREJ ARKO ZADOVOLJNI OTROCI V Fazanu pri Portorožu letuje že četrta izmena otrok z novomeškega in šentjernejskega območja. Otroci prebivajo v prenovljenem domu. Življenje v koloniji je pestro; otroci poleg kopanja in plavanja spoznavajo življenje ob morju, prirejajo pro-slavice, plešejo, se spoznavajo z domačini, imeli pa so že tudi samoupravni dan. Med 65 otroci je bilo v začetku izmene kar 47 neplavalcev, zdaj jih je samo še 8, a tudi ti bodo verjetno pred koncem počitnic splavali. „Nič nam ni dolgčas,” pravijo počitničarji. „Vsak dan se kaj lepega zgodi in hvaležni smo novomeškemu Rdečemu križu, da nam je omogočil tako preživeti del počitnic.” Vsi najlepše pozdravljajo tudi vse domače in znance. „Dve muhi na en mah” Kako rešiti vprašanje zemljišča za čistilno napravo V zvezi s člankom „V javnem interesu”, ki je bil objavljen v Dolenjcem listu v rubriki „Iz kraja v kraj” 20. julija o gradnji čistilne naprave v Mokronogu, bi rada dala dodatno Pojasnilo. Pričakovati bi bilo, da bo vsakdo Podprl gradnjo čistilne naprave v Mokronogu, saj bi bila vsem v ko-tist. Vendar ali naj lastnik zemljišča, kjer bo naprava stala, mirno pristane PETA IZMENA V NEREZEMAH . Konec avgusta je šla na pot peta ttmena otrok iz krške občine v last-«o letovišče v Nerezine. Letos je legalo okrog 600 otrok iz krške obline in to v pogojih, ki po mnenju nekaterih republiških funkcionarjev daleč prekašajo poprečne slovenske razmere v počitniških domovih. Občinska Zveza društev prijateljev mladine dobro sodeluje z organizacijami *a tehnično kulturo, tako sta v Ne-ftzinah tudi vedno aktivna oba radiokluba iz Krškega in Prekope. Prek pozivnega znaka Yu3 DJD/2 govore otroci z radioklubom v domačem kraju. Organizirano imajo tudi zelo raznovrstno dejavnost v Prostem času, od krožkov za šport, dramatiko, foto, do šiviljskega in likovnega. Novost letošnjega letovanja je, da so vključili 90 predšolskih otrok. Krčani želijo, da bi ta oblika dela in yzgoje z otroki postala šola v naravi in neke vrste pedagoški center. na to, čeprav bo po nepotrebnem precej oškodovan? Tudi jaz ne nasprotujem gradnji, sem pa proti ■ enostranskemu in samovoljnemu reševanju tega problema. V neposredni bližini moje parcele so zemljišča,' ki jih lastniki po kosih prodajajo in so zarasla z grmovjem, v katerega prebivalci Mokronoga odlagajo smeti in odpadke. S postavitvijo čistilne naprave na teh parcelah bi „ubili dve muhi na en mah” v prizadevanjih za čisto okolje v Mokronogu. MARIJA GAČNIK Mokronog MESO ALI MOČNIK? Turiste je treba privabiti v Kočevje ne le s prirodnimi lepotami in zanimivostmi, ampak tudi z drugimi rečmi. V gostinskih obratih bi jim morali ponuditi čimveč dobre domače hrane. To smo na sestankih stalno poudarjali. Sedaj, ko je dobava mesa -kljub vsem sodobnim farmam v okolici Kočevja — neredna, ali pa mesa sploh ni, kaže, da se nam bo ta želja izpolnila. Kmalu bomo vsi na domači hrani. Koruza je sicer slabo obrodila, a jo bomo uvozili, pa bo veijetno žgancev in koruznega močnika dovolj. Morda nam bo to poživilo turizem v Kočevju! -ko Novomeška kulturna skupnost je v programu za obdobje 1978 -1980 predvidela manjše naložbe v kulturni prostor v šestnajstih krajih. Pri tem je imela v mislih prezidave, dozidave, dograditve, preureditve in usposobitve kulturnih domov in dvoran z odri in najnujnejšim inventarjem. Po dokončanju gradbenih in drugih opravil naj bi kulturna društva, skupine in gostujoči ansambli dobili možnost javnega nastopanja, krajani pa vsaj nekaj tistega kulturnega življenja, ki je navedeno v najrazličnejših načelih, sklepih in stališčih. Denarni načrt kulturne skupnosti za leto 1978 je zagotovil v ta namen nekaj več kot 3,2 milijona dinaijev, porabili pa naj bi jih za enajst mladih naložb. Hkratije bila izdelana prednostna lista teh naložb. Ko je izvršni odbor skupščine kulturne skupnosti na julijski seji pretresal možnosti za uresničitev tega načrta, je najprej ugotovil, da vsega za letos predvidenega denarja ne bo mogoče zagotoviti, hkrati pa tudi, da denaija ne bo moč nakazati upnikom prej kot ob koncu leta. Izvršni odbor je iz tega razloga tudi nekoliko spremenil prednostno listo, tako da je vrstni red (za prvih šest) po novem zdaj takle: Gabije, Bela cerkev, Žužemberk, Škocjan, Dolenjske Toplice, Straža. Naložbe v vseh drugih krajevnih skupnostih se bodo zvrstile po zaporedju, znanem že od prej. Zakaj ta sprememba? Izvršni odbor je ugotovil, da denarja ne bo toliko, da bi z njim pokrili vse letošnje potrebe, saj se bo do konca leta za male naložbe zbralo le okoli 2 milijona dinarjev. Prej ne zaradi znanega dejstva, ker velja nova prispevna stopnja za kulturo šele od 1. julija, ne pa od začetka leta, ko so sestavljali denarni načrt. Sredstva tudi dotekajo počasneje, kot je bilo predvideno. Izvršni odbor je zato odločil, da gre denar za dela, ki so že v teku, in za tista, ki jih je možno opraviti najhitreje. Izvršni odbor pa je tudi prepričan, da bo MEGLIC BO SLIKAL Slikar Rado Meglič iz Kočevja, znan tudi po televizijski drami „Major, ustreljeni boste", je sklenil dopolniti svoj slikarsko-dokumenta-ristični cikel o Dolenjski. Te dni bo postavil slikarsko stojalo v Novem mestu in upodobil nekaj njegovih znamenitosti Se ZKO prebuja ? prej omenjena vsota do konca leta zagotovljena. Seveda zakasneli dotok denaija nikomur ne godi. Verjetno je tudi, da zavoljo tega že zastavljenih del mnogi ne morejo nadaljevati, še manj pa jih dokončati. Nekaterim so svetovali, naj se znajdejo in začasno poiščejo rešitev z morebitnimi premostitvami iz drugih virov. Treba bo počakati, da se napolni mošnja kulturne skupnosti. Izvršni odbor se je pred morebitnimi poskusi, da bi sredstva za male kulturne naložbe „pre-kanalizirali”, zavaroval s posebnim sklepom, ki pravi, da se ta denar ne sme porabiti za druge namene. I. Z. SAMO ČRNOMELJ Center usmerjenega izobraževanja v Črnomlju je zadostil pogojem na-' tečaja za sofinanciranje izgradnje srednjih šol v sistemu srednjega usmerjenega izobraževanja, ki ga je razpisala izobraževalna skupnost Slovenije, in bo dobil 22,649.000 dinarjev pomoči. Osnovnim smotrom natečaja je ustrezal tudi zahtevek Centra usmerjenega izobraževanja v Kočevju, sredstev pa Kočevci ne bodo dobili prej, dokler ne bodo v oeloti izpolnili natečajnih pogojev. GRB IN RAZSTAVA Krško bo jutri slavilo kar dva pomembna kulturna dogodka. Ob 18. uri bodo odkrili mestni grb, vzidan na obnovljenem pročelju Valvasorjeve hiše. Grb je izdelal akademski kipar Vladimir Štoviček, znani medaljer iz Leskovca, odkritje pa sodi še v praznovanje 500-letnice pridobitve mestnih pravic Krškega. Kake pol ure zatem bodo v galeriji, ki stoji nasproti Valvasorjeve hiše, odprli slikarsko razstavo ,,Slovenski kraji in naselja v pre-teklosti“. Prikazan bo zanimiv izbor večje razstave, ki jo je pripravila Narodna galerija iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 24. septembra. Podoživi) eno otroštvo V Trebnjem bo jutri odprta razstava del Branka Lovaka VSE REDKEJŠI PRIZOR - Čeprav kmetijstvo v Beli krajini ni najbolj razvito, pa so prizori, kot je ta na posnetku, tudi v tem koncu domovine vse redkejši. (Foto. Boris Gabrijan) Tudi Trebanjci uvajajo de- legatski sistem______________________ Trebanjska Zveza kulturnih organizacij pripravlja jesensko konferenco, na kateri bo sprejela samoupravne akte in se na novo organizirala v skladu s statutom ZKO Slovenije. Konferenco bo sestavljalo okoli 30 delegatov, delegati izvršnega odbora pa bodo predstavljali posamezne dejavnosti. V okviru izvršnega odbora bo poslej delovalo tudi šest strokovnih odborov. Ustanovljeni bodo za glasbeno, gledališko - lutkarsko, filmsko, likovno, literarno in folklorno dejavnost. Menijo, da bodo ti odbori vplivali na vsebinski in kvaliteten razmah amaterizma v občini. Na šolah posebnih kulturnih društev ne bodo ustanavljali. Šolske kulturne skupine bodo vključili v društva po krajevnih skupnostih. S tem bodo odpravili večtimost pri organiziranju kulturnega življenja, še posebej proslav, nastopov najrazličnejših domačih in gostujočih kulturnih skupin in podobnem. V kulturno življenje bodo poslej še bolj pritegnili krajevne skupnosti, ki do zdaj z redkimi izjemami bdijo predvsem nad razreševanjem komunalne in socialne problematike. Kaže, da Trebanjci o oživitvi dela | Zveze kulturnih organizacij skrbno razmišljajo in da se bo posrečila | oblika, ki naj iz vrst te organizacije prežene mrtvilo. Do zdaj je namreč | njena dela pretežno opravljala kulturna skupnost. Štirikratni udeleženec trebanjskih taborskih srečanj slikar Branko Lo-vak iz Zagreba se po številnih uspehih in razstavah v domačih in tujih galerijah predstavlja trebanjskemu občinstvu s širšim izborom svojih del - olj na steklu. Njegovo prvo samostojno razstavo v Trebnjem bo jutri ob 18. uri v Galeriji likovnih samorastnikov odprl Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Nato bo razstava odprta vse do 20. septembra - vsak dan od 14. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa tudi od 10. do 12. ure. Na slikali, kijih Lovak „nanaša“ na steklo z roko odličnega risarja in z velikim smislom za barve, bomo videli avtorjevo podoživljanje sveta iz njegovih otroških let, motive, ki so se mu neizbrisno vtisnili v spomin in zavest: poplavne krajine, jesen, nevihtne stiske, ki so in še spremlja- DLETA SO UTIHNILA V Kostanjevici se končuje letošnji mednarodni kiparski simpozij Forma viva, na katerem so julija in avgusta ustvarjali: Američana Jon Oxman in Rolf Westphall, Japonec Komuro Masamitsu, Italijan Villi Bossi in Jugoslovan Ratko Petrovič. Ob zaključku bo jutri v kostanje-viški grajski cerkvi orgelski večer, na katerem bo orgelske skladbe izvajal Andjelko Klobučar. To bo hkrati zadnji od orgelskih večerov, ki so se v tej obnovljeni cerkvi, ki služi kulturnim prireditvam, zvrstili od 22. julija ob sobotah z znanimi mojstri izvajalci. jo živelj kmečkega človeka v Podravini, še posebno v njegovih rojstnih Hlebinah in okolici. Kot je zapisal Zoran Kržišnik, ustvarjajo Lovakove slike vtis, kakor bi se ves ta začarani, a hkrati hudo resničen, četudi sanjsko pregneten svet ,.dogajal" na velikem odru. "V *- ,v> ■ IZ „F1LMSKEGA“ MOKRO NOGA - V najnovejšem slovenskem celovečernem filmu „Krč“, ki ga snemajo pod režijsko „taktirko“ Boža Šprajca, igra znana slovenska gledališka in filmska igralka Duša Počkaj kmetico. Nekaj prizorov so posneli v stari mokronoški osnovni šoli, od koder je tudi tale posnetek. Slike morja in solin Udeleženec letošnje Dolenjske slikarske kolonije ..zmagal" na 13. slikarskem srečanju ex tempore v Piranu Na letošnjem 13. slikarskem srečanju ex tempore, ki se je minulo nedeljo končno v Piranu, je dobil prvo nagrado Nejč Slapar iz Kranja, udeleženec nedavne tradicionalne Dolenjske slikarske kolonije v Novem mestu. Na ex tempore je tokrat prišlo rekordno število slikarjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije — kar 125. V tej druščini se je preizkusil tudi Novomeščan Marjan Maznik. Slikarji so delali na predpisano temo „Piran, Istra, morje, soline". Slikarska žetev je bila obilna, saj so udeleženci oddali kar 148 del. Žirija jih je 68 odbrala za razstavo, ki so jo odprli v piranski mestni galeriji. BELOKRANJCA NA „ VESELI JESENI 78“ V prostorih mariborskega sejmišča bo 16. septembra že dvanajsti festival narečnih popevk, znan kot „Vesela jesen". Izvajali bodo 16 skladb različnih slovenskih avtorjev zabavne in narodnozabavne glasbe. Med skladatelji je tudi Silvester Mihelčič ml. iz Črnomlja, ki je uglasbil besedilo Tonija Gašperiča iz Metlike z naslovom „Na sejme". Toni Gašparič je napisal še besedili za popevki „Gazi, gazi, devojčice" in „Oj, zeleni Jurij" skladatelja Jožeta Krežeta. DOLENJSKI LIST KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE NOVOGRAD novo mesto , n su b o. razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev delovne skupnosti skupnih služb in komisij za medsebojna delovna razmerja TOZD prosta dela in naloge 1) VODJE TEHNIČNO—INVESTICIJSKEGA SEKTORJA i n objavlja prosta dela in naloge: — V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 2) POSLOVNEGA SEKRETARJA 3) REFERENTA za zemljiško-lastniška vprašanja in soglasja — V TOZD KOMUNALNE STORITVE 4) VOZNIKA specialnih komunalnih vozil — V TOZD GRADBENIŠTVO IN STRANSKI OBRATI 5) KALKULANTA 6) GRADBENEGA DELOVODJO 7) VEČ ZIDARJEV 8) VEČ TESARJEV — V TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA 9) ADMINISTRATORJA 10) KV VZDR2EVALCA - VOZNIKA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — imeti morajo visoko šolsko izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj — ali višjo šolsko izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj — da so moralno in politično neoporečni in imajo organizacijske sposobnosti pod 2: — višja pravna šola, upravna ali višja šola za organizacijo dela s 3 leti delovnih izkušenj pod 3: — geodetski ali gradbeni tehnik z najmanj enim letom delovnih izkušenj pod 4: — poklicna šola pod 5: — gradbeni tehnik, lahko začetnik pod 6: — končana gradbena delovodska šola pod 7., 8: — končana poklicna šola ustrezne smeri pod 9: — srednja ekonomska ali administrativna šola z enim letom delovnih izkušenj — ali dvoletna administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih pod 10: — vodovodni inštalater, ^trojni ključavničar ali kak drug poklic s stopnjo poklicne šole kovinarske smeri ali industrijske šole, z 1 letom delovnih izkušenj in izpitom za voznika B kategorije. Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijdve v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, kadrovska služba, Germova 3. Prijavljeni kandidati za objavljena dela in naloge bodo obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po poteku objave. SVET DELOVNE SKUPNOSTI OSNOVNE ŽUŽEMBERK razpisuje za določen čas prosta dela in naloge SOLE - HIŠNIKA Pogoj: izpit voznika B kategorije. Prošnje pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na svet delovne skupnosti osnovne šole Žužemberk. D> _______________________J DOM MAJDE ŠILC NOVO MESTO, Kristanova 60 razpisuje prosta dela in naloge: KUHARICE »-vodje izmene Pogoj: KV kuharica s 3-letno prakso in 3-mesečno poizkusno delo. Delo je v izmenah in se združuje za nedoločen čas. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi. sitotisk krze Črnomelj telefon: 76 - 748 od 9. do 12. ure v. SITOTISK KRZE ČRNOMELJ r=ic=arsjm IMOVO MESTO PIONIR TOZD„TOGREL" Leskovec pri Krškem Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD razpisuje naslednja prosta opravila in naloge: 1. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA (1 mesto) VK — KV 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. 2. ZIDARJEV (3 mesta) VK, KV, PK 3. SNAŽILKA (1 mesto) PK 6 mesecev delovnih izkušenj. 4. DELAVCEV (7 mest) PK ali NK Rok prijav je 10 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. „KRKA", farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo, n.s.o. Novo mesto. Cesta herojev 45 RAZGLAŠA dela in naloge v TOZD Z DR A VILIŠČA -Zdravilišče Dolenjske Toplice 1. DVEH RECEPTORJEV POGOJI: srednja izobrazba, znanje nemškega jezika, poznavanje administracije DELO JE DVOIZMENSKO 2. TREH SOBARIC POGOJI: nedokončana ali končana osemletka, 2 meseca delovnih izkušenj 3. DVEH ČISTILK POGOJI: nedokončana ali končana osemletka 4. NOČNEGA ČUVAJA POGOJA: osemletka, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati, ki so zainteresirani za razporeditev k navedenim nalogam, naj v roku 7 dni od dneva objave pošljejo svoje ponudbe v ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE -68350 Dolenjske Toplice. Ja Mercator VELEPRESRKBA n. sub. o. LJUBLJANA TOZD STANDARD n. sub. o. NOVO MESTO Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJE KOMERCIALE 2. VODJE KADROVSKE IN SPLOŠNE SLUŽBE .Pogoji za sprejem: pod 1.: — višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v blagovnem prometu; pod 2.: — višja izobrazba pravne ?ii upravne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti še družbenopolitične in moralnoetične kvalitete ter organizacijske sposobnosti. Delavca pod 1. in 2. bosta izbrana za dobo 4 let. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. Pismene piijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisni komisiji TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. IGM „SAVA" KRŠKO komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju RUDARSKEGA NADZORNIKA za opravljanje operativnega vodenja del III. DE gramoznica in cementnine Drnovo. Pogoji: poskusno delo traja tri mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IGM „SAVA" Krško. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Odbor za medsebojna razmerja OPEKARNE ZALOG -NOVO MESTO p.o. Objavlja prosta dela in naloge ZA VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV, starost nad 18 let Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja. Rok za prijavo: najkasneje v 15 dneh po objavi. Pišite v |DOLENJSKI LISTI Glasbena šola »MARJAN KOZINA' Novo mesto vpisuje v oddelek male glasbene šole otroke, stare od 5 do 7 let in v oddelek baletne vzgoje -od 6 do 12 let. Vpis bo 5. in 6. septembra 1978 od 15. do 17. ure. OBVESTILO! Gimnazija Novo mesto obvešča dijake, da se bo pouk za šolsko leto 1978/79 pričel v petek, 1. septembra 1978, ob 8. uri. V_______________________J ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD Tovarna napajalnih naprav Novo mesto/Bršljin 63 OBJ A VLJA prosta dela in naloge: JSKfii - VODJA KADROVSKE SLUŽBE I zobrazba: višja pravna šola ali I. stopnja pravne fakultete ali organizator — kadrovska smer. Delovne izkušnje: tri leta na kadrovskih in pravnih delokrogih. - ELEKTROTEHNIKI šibkega toka za delo v sektorju kontrole Delovne izkušnje: 2 leti v kontroli, razvoju ali pripravi proizvodnje. - RTV MEHANIKI, ELEKTROMEHANIKI IN KLJUČAVNIČARJI za delo v proizvodnji Delovne izkušnje: eno leto na delokrogih v proizvodnji. - VODJA SERVISA IN ZAGONA Izobrazba: dipl. ing. elektro smeri. Delovne izkušnje: štiri leta na delokrogih v razvoju, kontroli ali pripravi proizvodnje. -SERVISER I Izobrazba: dipl. ing. elektro smer. -SERVISER II Izobrazba: elektroinženir. -SERVISER III Izobrazba: Elektrotehnik šibki ali jaki tok. Delovne izkušnje: za serviserja I. tri leta, za serviserja II. in III. pa dve leti na delokrogih v kontroli, servisu in zagonu ali razvoju. Dela in naloge v oddelku servisa in zagona vključujejo izvajanje zagonskih in servisnih posegov na naših napravah. Delavcem nudimo možnost strokovnega izpopolnjevanja s področja statičnih pretvornikov doma in v tujini. Vodja servisa in zagona je zadolžen še za koordinacijo dela v oddelku in koordinacijo dela med TOZD in kupci in za sodelovanje pri izdelavi zagonskih projektov. Poleg pestrega in zanimivega dela nudimo tudi stimulativne osebne dohodke, odvisno od osebnega prispevka delavca. Zglasite se lahko osebno v kadrovski službi ali pa pošljete prijave na gornji naslov. Poseben pogoj je poskusno delo, katerega trajanje je določeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih. Rok prijave je 15 dni. \ *v*ev t\otoWdBd pred 20leti) Prvikrat prišel k nam { SPREJEM VZDOLŽ ceste je bil kljub nevihti nadvse pri- j srčen. V Trebnjem je stal maršal Tito v odprtem avtomobilu in ■ sredi naliva nasmejan odzdravljal domačinom in zbranim briga- J diijem. Prav tako v Novem mestu, kjer se je na križišču pred ■ Industrijo obutve zbralo več sto ljudi v najhujšem dežju. Takoj, j ko so avtomobili zavili proti Ločni, je med ljudmi završalo: j „Popoldne pride nazaj! Ob štirih na Glavnem trgu!” Maršal sije i medtem ogledal Otočec in vSe prostore Glavnega štaba MDB. ■ Vreme se je nato le razvedrilo. Po kosilu na Otočcu je kolona avtomobilov spet zavila v Novo mesto. Na slavnostno okrašenem Glavnem trgu, kjer se je zbralo menda vse, kar je moglo zdoma, je predsednik Tito prvikrat stopil na tla dolenjske metropole. LETOS SE NAM OBETA dobra sadna letina. Že nekaj let nazaj smo imeli zaradi vremenskih nesreč slabe letine, tako daje letos sadje bogato obrodilo. Prav bo, če takoj povemo, da vzrokov za slabe letine ne smemo iskati samo v vremenskih razmerah. Rodovitnost je odvisna predvsem od stanja sadnega drevja. Sadno drevje nam lahko vsako leto obrodi, če ga tudi vsako leto redno oskrbujemo: se pravi, da ga redno gnojimo, pravilno obrezujemo in škropimo. VELIKA VINSKA KLET pod Komendskim hribom je že opremljena z novimi sodi in kadmi. Prejšnji teden so iz stare kleti na Bregu revolucije prepeljali v novo klet tudi ves tamkajšnji inventar s stiskalnico, ki stoji pripravljena, da prične stiskati letošnje grozdje. NA BIZELJSKEM so začeli uresničevati dolgoletno željo tamkajšnjih prebivalcev: gradijo zdravstveni dom, ki bo prihodnje leto gotov. Kmetje so prispevali za novi dom precej lesa, Bizeljčani pa so tudi sicer obljubili, da bodo pomagali pri gradnji tega potrebnega doma. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. avgusta 1958) SVETU OKOLI NADVSE UPORABNE - Francoski statistiki so izračunali, da se le 20 odst. pisarniških sponk zares porabi za spenjanje listov, kar 80 odst. pa gre na račun najrazličnejših opravil: med telefonskimi pogovori jih polomijo 14 odst., za čiščenje nohtov 5, za trebljenje zob 6, kot zasilne sponke za obleko 17, za čiščenje pip 3 odst. itd. Tisti, kije iznašel sponko,je zares zadel v črno. DRAGA RAZVADA - V Saudijevi Arabiji je prodaja in pitje alkoholnih pijač prepovedano, kot to določa sveta muslimanska knjiga koran. Kljub temu pa vse več državljanov popiva, saj je uživanje alkohola postalo neke vrste prestižna zadeva. Pijo namreč lahko le najbogatejši. Steklenica škotskega viskija stane, da navedemo ceno samo za to pijačo, kar 2160 din. Pretežni del denaija gre v žepe tihotapcev. VESTNA LJUBITELJA - V poročilu varnostnega agenta neke veleblagovnice v Pine Bluffu stoji zapisana tudi ta zgodbica. Agent je moral večkrat ponoči s skrivnega mesta nadzorovati, kaj počno čistilci. Kmalu je ugotovil, da je par moških v srednjih letih nenavadno prizadeven. Oba sta čistila, pometala, sesala in brisala kot zmešana. Ko sta s čiščenjem nehala, sta s polic vzela električne vlakce in se do jutra igrala. Zjutraj pa sta igrače lepo pospravila in zadovoljna odšla z dela. VOJAŠKI OBVEZNIKI V PERJU — Čeprav je golob simbol miru, so ga na Danskem vključili med vojne obveznike. Danska armada ima na voljo v primeru vojne okoli 300.000 golobov pismonoš za nagel prenos sporočil. Na manevrih so se pernati obvezniki odlično obnesli. GORELA JE VODA - Nenavaden požar so imeli v Avstraliji. V Melbournu se je vžgala tovarna ledu in kljub obilni gasilski moči od zunaj in še obilnejši moči od znotraj, ko se je talil led, so ogenj uspeli pogasiti šele čez uro in pol. Domnevajo, da je bil ppžar podtaknjen. Na varno le svojo ljubo osebo (R e š e n i) iz nesreče pripovedujejo, da se mornarji niso vedli samo sebično in surovo ampak naravnost živinsko. Lahko bi rešili še mnogo potnikov, toda gledali so le na to, kako bi hitreje spravili v varnost svojo ljubo osebo. Ako je to istina, da so pehali slabotne ženske in nedolžne otroke v moije, samo da bi sami dobili prostor v rešilnih čolnih; ako so porezali vrvi, za katere so držale s smrtjo se boreče osebe, ako-ravno jih isto ni oviralo, potem je le želeti, da bi jih zadela najostrejša kazen. Dolžnost mornarjev je, najprvo rešiti življenje potnikov, ne smejo jim odvzeti niti deske niti vrvi, za ktero so se prijeli. (Po tem) sprejemnem pozdravu so se na dani ..pozor” hipoma razvrstili šolski otroci paroma za svojo zastavo, za tem dekleta v pe-Čah in ognjegasci v lep spored, za katerim so šli prevzvišeni gospod knezoškof in drugi prečastiti gospodje jubilantje. spremljani po cerkvenih strežnikih, ki sta nosila cerkveni banderci, cerkvenih starešin, nosečih svetilnice, očetu županu in nekaterih občinskih svetovalcih ter domačih p. n. gospodih duhovnikih. Za vsem tem krasnim sprevodom premikala se je procesija nebrojnega vernega in pobožnega ljudstva obeh spolov. (Nekaj p o s e b n e g a.) V Št. Ruperski fari na Dolenjskem se nahaja v nekem vinogradu velika mladika, ki meri 6 m 5 cm. Tedaj mislimo, da bode letos zrasla dobra kapljica in da tudi ne bode kmalu trtna uš uničila naše lepe vinske gorice. Enako se nahaja v tej fari tudi drevo, na katerem je vse polno jabolk, poleg tega pa drevo že vdrugič cvete. Torej je razvidno, da, ako bi bilo to drevo v gorkejem kraju, gotovo bi dajalo dvakrat na leto sad. (Vdovec) v najlepši dobi, z velikim premoženjem, štacuno in krčmo ob veliki cesti, išče priletno vdovo ali dekle. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1898 Čiru na želodcu je odklenkalo Novo zdravilo vliva veliko upanja — Lepi uspehi Ameriški in britanski znanstveniki so odkrili novo zdravilo za zdravljenje čira na želodcu. Novo zdravilo, ki so ga nazvali cimetidin, je novo predvsem po tem, da neposredno ne celi čira niti ne učinkuje na kislost želodčne kisline — zdravilo so zasnovali na novih spoznanjih o čiru na želodcu. Doslej namreč medicina z dietami in zdravili, ki so zmanjševala kislino v želodcu in prebavnem traktu, ni žela največjih uspehov. Strokovnjaki so predpostavili, da bolezen nastane kot posledica alergijske reakcije organizma. Odkrili so namreč, da je glavni krivec za nastanek bolezni histamin, snov, ki se pojavlja pri različnih alergičnih boleznih. Histamin spodbuja pretirano izločanje želodčne kisline, ta pa načne občutljivo oblogo želodca in čir je tu. Kako torej zavreti delovanje histamina? V obsežnih poskusih in raziskavah so izdelali več sintetičnih protisnovi, antihistaminskih preparatov in z njimi poskušali vplivati na izločanje želodčne kisline. Niso se vsi enako obnesli. Sčasoma so ugotovili, da sta v našem organizmu samo dve vrsti „sprejemnih” celic, ki povsem določen antihistamin sprejmeta in ga spravita v delovanje v organizmu. Tako ' so prišli do cimetidina. Prvi poskusi s cimetidi-nom so zelo spodbudni. Lani so v borih štirih tednih ozdravili 60 do 80 težkih želodčnih bolnikov, kar doslej klasičnim zdravilom še ni uspelo. Velika množica bolnikov s čirom na želodcu bo verjetno že letos prišla do cimetidina. »Dolenjski list« tribuna bralcev Del živalskih kosti, ki so jih našli v našem najbogatejšem paleont«" loškem najdišču. Najbogatejša jama na svetu Vindija slovi kot izredno najdišče ostankov praljudi Amater je izkopal prve fosilne živalske kosti V jami Vindija nedaleč od Donje Voče je pred 280 tisoč leti živel pračlovek. To so v letošnjih raziskavah ugotovili naši strokovnjaki Zavoda za paleontologijo in geologijo kvartara. Vindija je tako stopila ob bok ostalim svetovno znanim jamam in jih celo prekosila po bogastvu najdenih predmetov. Doslej je tudi „rekorderka”, saj velja za najdlje obljuden prostor - izumrla veja praljudi je tam neprekinjeno bivala 240 tisoč let. Starodavni prebivalci jame Vindije so bili neandertalci, praljudje, ki so živeli vse od Gibraltarja do Palestine in Rusije. Ko so paleontologi našli prve fosilne ostanke te izumrle rase, niso verjeli, da gre za človeške ostanke. Šele najdbe v Krapini, kjer so našli človeška okostja v isti " plasti kot okostja izumrlih živali, so potrdile, da gre res za našega daljnega prednika. Neandertalci so bili nizke rasti, imeli so sorazmerno veliko glavo z nizkim čelom in močno poudaijenimi ličnicami in spodnjo čelustjo. Po sedanjih naziranjih se neandertalci niso gibali povsem pokončno. Med ljudi pa jih uvršča to, da so poznali ogenj in da so že uporabljali orodja iz kamna in kosti. Zanimivo je, da Vindija ni bila tudi prej povsem neznana. Stjepan Vukovič, učitelj v Donji Voči, je s svojimi učenci že pred leti raziskoval jamo in našel več fosilnih delov okostij izumrlih živali. Upal je, da bo našel tudi ostanke praljudi. Te sreče sicer ni imel, gotovo pa so njegova uporna amaterska raziskovanja spodbudila naše strokovnjake, da so se Vindije " y°' **«! pa imamo problem, ker mi nisi zalila liste luknjice v žepu. Izgubil sem regres. lotili z vso potrebno strokov^0 natančnostjo. Danes med znanstveniki v# ga sveta Vindija že nekaj po# ni. Porod z elektriko ^ Z manj bolečine prihajaj0 mali Cehoslovaki na svet -1 V ČSSR, kjer se vsaki minuti rodi otrok, na leto f prek 200.000, zdravniki posv* čajo nosečnicam vse večjo skr^ Zanje bo že čez nekaj let obtfa jen porod brez bolečin. Porod brez bolečin je si#1 poznan že nekaj let s pomočjc analgetikov in anestetikov - kf mičnih snovi, ki pa ne vplivaj1 dobro na otroka. Zato so v lf štitutu za zaščito matere >" otroka v Pragi začeli uporablja® elektroanalgezijo, ki olajša teri porodne bolečine, dobro pJ vpliva tudi na otroka, saj oma goča dotok potrebne krvi ji maternico, s tem pa tudi dovc-Jj hranljivih snovi in kisika zS! otroka. Elektroanalgezija deli?1’ tako, da zdravnik prek ele* trod, ki so pritijene na ženine J1 čelu, spusti v njeno telo el«^ trični tok s točno določbi frekvenco. Porodnica .v kakšnem „dremotnem“ stanj čuti le zelo omiljeno raztezaj maternice, ker pa ne spi, 1ah*1 tudi sodeluje z zdravniko*11. Praški zdravniki lajšajo žen^j porodne bolečine zaenkrat sovjetskimi aparati, kmalu P bodo začeli uporabljati tudi j1,( mače, kijih pospešeno razvijaj znanstveniki in zdravniki v v°J ni bolnici v Pragi. O . * * ’ "iti' C:0&'< -igl 91» Proti večeru je bil* vs* Jev pogreb. To sta 0PraV da bi prizanesla Juditi i® nostmi. Truplo sta zavil®., kamni ter ga prenesla j ljali precej daleč od Kajti Judita ni prenesla . bojnik, ki ji je p* vsej v«" čival zdaj morebiti čisto * njene matere. Preprosti ® ,j Ijen, toda ko so se vrnili-presenečenje. PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Nova trgovina Emona - Dolenjka v i reDnjem Gradnja zajetja vodovoda v Šentpavlu Občina Trebnje praznuje svoj praznik v spomin na 4. september 1942, ko je bila v gozdiču pri Trebelnem ustanovljena 4. SNOUB Matije Gubca. Ta dogodek pa ni samo spomin, temveč vsakokrat večja obveznost nam in naslednjim generacijam, da zmagovito in ponosno nadaljujemo pot Gubčeve brigade in NOB. S tem se bomo tudi naj- . bolj dostojno poklonili vsem, ki so v tem boju dali vse, kar so premogli in svoje najdražje. Med NOB so ljudje na sedanjem območju občine dali velike žrtve in prenašali strašna nasilja okupatorjevih vojakov in njihovih podivjanih hlapcev. Ljudje so ostali zvesti svoji voditeljici Nova cesta Mokronog - Pijavice (Vse fotografije: Marko Klinc) Za naš letošnji praznik beležimo več delovnih zmag. Najpomembnejša investicija, ki se približuje zaključni fazi, je novo zajetje in vodovod od Šentpavla do Velike Loke. Investicijska vrednost tega dela znaša blizu 20 milijonov dinarjev. Z dograditvijo tega zajetja oziroma vodovoda bo za več let zagotovljena vodopreskrba trebanjske doline, Dobrniča ter ostalih predelov Suhe krajine v občini Trebnje. Trebnje je pridobilo moderni trgovini kmetijske zadruge in Dolenjke, na Mirni ravno sedaj zaključujejo dela pri preureditvi sodobne trgovine Mercatorja. Pri zdravstvenem domu v Trebnjem je dograjena nova reševalna postaja. 130 milijonov, Iskra Mokronog se pripravlja na začetek investicije v višini 95 milijonov,\ TOZD Elma na Čatežu bo investiral za izgradnjo novih proizvodnih prostorov 30 milijonov dinarjev, začeta je izgradnja telovadnice pri osnovni šoli v Velikem Gabru, stanovanjskih blokov v Trebnjem, priprave na začetek gradnje blokov na Mirni in telovadnice pri osnovni šoli Šentrupert. Predvidevamo, da bodo skladno s sprejetim programom začete tudi še vse druge manjše investicije na področju gospodarstva in negospodarstva. Za obvladovanje doseženih pridobitev in še hitrejši razvoj so potreb- \ ne naložbe v kadre in s KPS, zaupanje v borce in aktiviste NOB ter vera v lepše in bogatejše življenje sta bila močnejša. Razvoj industrije v občini se je začel šele nekako po letu 1962. Do tedaj je bilo to izključno kmetijsko območje z manjšimi obrtnimi delavnicami. Uspešnejši gospodarski razvoj začenjamo beležiti po letu 1971, ko so bili sprejeti ukrepi za pospešeni razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji. S pospešeno stopnjo rasti družbenega sektorja gospodarstva in produktivnosti dela je hitro ra-stel družbeni proizvod na zaposlenega in se je pospešeno približeval republiškemu povprečju. Zaposlenost je v navedenem obdobju rastla po stopnji 9, v letu 1976 pa se je zaposlenost povečala za 12,7 %. K razvoju je mnogo doprinesla zavzetost organiziranih socialističnih subjektivnih sil, ki so si prizadevale čimbolj dosledno uresničevati stališča in usmeritve Z K. Povsod je bila prisotna tudi pripravljenost občanov s samoprispevki in širša pomoč interesnih skupnosti, bank in delovnih organizacij, še posebej z območja Ljublja-. ne. TONE 2IBEHT predsednik skupščine občine Trebnje Krojaško podjetje Trebnje se je tudi že preselilo v nove prostore. Iz Mokronoga do križišča v Pijavicah bo do praznika dograjena moderna cesta, ki se pridružuje letos zgrajenim modernim cestiščem na odsekih od Male Loke do Čateža in od Male Loke do šent-lovrenca ter moderniziranim lokalnim cestam na območju KS Šentrupert, Mirna in Trebnje. Poleg naštetega smo priče večjim pomembnim izboljšavam in pridobitvam pri izgradnji vaških vodovodov in drugih infrastrukturnih objektov kakor tudi tehničnih in tehnoloških pridobitev. V naporih za gospodarski razvoj je vedno prisotna tudi skrb za človeka, njegov kulturni razvoj in socialni napredek. K tem pa prištevamo izvajanje nalog za uresničevanje revolucionarnih sprememb v našem družbenopolitičnem sistemu, ki nam jih prinaša zakon o združenem delu in nalagajo usmeritve, sprejete na XI. kongresu ZKJ. Za nadaljnji gospodarski in socialni razvoj so pred pričetkom ali že v teku naslednje večje investicije: tovarna Trimo v Trebnjem z naložbo tem povezujemo tudi izgradnjo nove šole i/| Trebnjem, dograditev šole na Mirni in adaptacijo šole v Šentrupertu. Z izgradnjo nove šole v Trebnjem bomo rešili sedanjo prostorsko stisko, istočasno pa bi v sedanji šoli pridobili prostore za šolski center, v okviru katerega bi bilo organizirano usmerjeno izobraževanje, oddelki srednjih šol in izobraževanje ob delu. Da bi hitreje napredovali, je prav to neodložljiva naloga. Tega pa se vsi zavedamo, zato mislim, da bomo v jeseni na referendumu vsi glasovali za ta program. Na koncu želim vsem delovnim ljudem in občanom naše občine, da bi najbolj prijetno praznovali z borci in aktivisti NOB ob delovnih zmagah in dosežkih ter spodbudnih snovanjih za prihodnost. TONE ŽIBERT predsednik skupščine občine Trebnje asfnosti:> t: Jfrdoto in oi Ustrezajo —«BB terase za posebne namene (nedrseče plačice) IgMf - glazirane jr^neglazirane v naravni rdeči in črni barvi - gladke'jn nazobčane 200 x 200 x 10 in 100 x 200 x 1(5 mnd, irane v 5 nazivnih področjih + — 0,4 mm PRODAdALNfi llOi ■-* < ■ f kL i In S )H r i i 'rimi! ^ T-l K g H' • w L, j J 1*13 Cm r-M1. i ii ‘I*]*]M! iL»J»ab PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE Naše ploščice so zlasti uporabne za oblaganje tal, sten, fasad, teras, prostorov v kemič" ni in prehrambeni industriji; Izdelki so izredno priporočljiv' za vsakovrstne zunanje obloge (fasade, stene, terase), zato ker so odporni na temperaturne razlike, saj vzdržijo od +, do — 50°C in več. Zlasti vam pr*' poročamo naše neglazirane ° pečno rdeče keramične plošči' ce, ker imajo izredne tehnii' n o tehnološke lastnosti. Za polaganje neglaziranih i11 glaziranih ploščic priporočamo lepila podjetja „JUB" Dol Pri Ljubljani, „Teol" Ljubljana, Cinkarna Celje in druga, s katerimi je polaganje izredno enostavno. Po polaganju pa priporočamo, da ploščice očistimo * vodo, lahko pa tudi z razredči no solno kislino, nakar neglazirane ploščice lahko premažete z različnimi sredstvi. Zlasti vam priporočamo: teracol, sadolins< laneno olje, clareks itd. Za oblaganje fasad vam Prl' poročamo, da ploščice polagate v cementno vezivo, po polaga* nju pa jih očistite z razredčen0 solno kislino. Za rezanje plošči® so najbolj primerni vidia ko leščki, s katerimi ne boste ime'1 nobenih težav. Osnovni tehnični podatki za naše izdelke: dimenzije: 200x 100x 10 mm upogibna trdnost: od minimalno 250 kp/cm2 in več trdota glazure: minimalno 6 HB in več upornost na kisline, luge: P°" polna odpornost na temperaturo- + — 50° C upijanje vode: 1,5 do 3,5 % Razen v trgovinah po Sloveniji, prodajamo ploščice tudi * Industrijski prodajalni tovarne Trebnjem. Prednost, ki se ^am ponuja z obiskom naše ln°u strijske prodajalne je P>°'lejj praktično neomejene m°žnos izbire tudi v tem, da lfh dobite tudi izdelke, ki jih še n prodajamo v trgovski mreži. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! GP TEHNIKA LJUBLJANA (tt JUBlJATjAj) TREBNJE TOZD INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE Tovarna keramičnih ploščic IG K je na našem tržišču še dokaj neznana. Postavljena je v mirno idilično okolje v neposredni bližini Trebnjega na Dolenjskem in je edina v Jugoslaviji, ki dela po suhi tehnologiji, ki tržišču daje nov, do se- daj neznan artikel: rustikalne keramične ploščice. Te ploščice so izdelane po suhi tehnologiji, katere posebnost je v tem, da se glazura v suhem stanju nanaša na osnovno surovino ter se istočasno z njo stiska pod zelo visokimi pritiski, nakar se z enkrat- nim žganjem v tunelski peči pridobi izdelek z rustikalnim izgle-dom glazirane površine. Ploščice žgemo na zelo visoki temperaturi, kar jim daje veliko odpornost na delovanje kislin, lugov, prav tako pa tudi popolno odpornost na atmosferske vplive. HP Kolinska Ljubljana (n. sol. o.) TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO Kolinska KROMPIRJA MIRNA vam predstavlja svoj bogat proizvodni program: • Tteh&Vi pire krompir • beM otroška hrana • THOMY hren tovarna rastlinskih specialitet DANA in destilacija mirna RAČJE SilO - TREBNJE Sortiranje in kalibriranje keramičnih ploščic PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE TESNILA DONIT V VSEH EVROPSKIH DRŽAVAH ostajali doma na kmetijah. Začetni proizvodni program izdelovanja tesnil za motorje z notranjim izgorevanjem so izpopolnili in razširili na izdelovanje tesnil za vse potrebe jugoslovanskega tržišča. Tako danes uporabljajo Donitova tesnila pri sestavi motorjev kompletnega Zastavinega programa, programa IMR, Famos, Torpeda, TAM, Tomos. Veliko svojih izdelkov pa namenijo tujim partnerjem: Citroen, VAZ, Saab, VW, Audi, Mercedes... Proizvodni program pa so razširili tudi na industrijska tesnila za potrebe petrokemije, radiator-ska tesnila in razna tesnila po naročilu posameznih partnerjev. V želji, da bi dvignili kvaliteto tesnil, so samostojno razvili nove tesnilne materiale za zahtevnejša tesnila, katere uporabljajo za lastno proizvodnjo, za potrebe jugoslovanskega in tudi tujega tržišča. Razvoj so usmerili v nadaljnjo izdelavo teh materialov pri čemer sledijo predvsem razvoju zahodnih držav. S povečanjem števila zaposlenih, predvsem pa z dvigom storilnosti so dosegli zavidljive rezultate, saj bodo v letošnjem letu ustvarili za 200 odstotkov večji skupni dohodek, kot v prvem letu poslovanja. Istočasno pa skrbno pazijo na kvaliteto proizvodov, ki jo sproti Sodoben obrat družbene prehrane zagotavljajo s strokovnim usposabljanjem delavcev. V prihodnjem letu bodo v okviru srednjeročnega programa razširili proizvodne prostore z izgradnjo nove hale s 1500 m2 uporabne površine, kjer bodo odprli nova delovna mesta in povečali pro-i zvodnjo za 20 odstotkov. Obenem pa sledijo razvoju industrije, ki potrebuje zahtevnejše tesnilne materiale in s tem narekuje vedno večja vlaganja v razvoj tesnilnih materialov. Z razširitvijo proizvodnje na nove tesnilne materiale pa se bodo še močneje vključili v mednarodno tržišče in s tem v mednarodno delitev dela. V Donitu v Veliki Loki imajo dobro poskrbljeno tudi za prehrano delavcev v sodobnem obratu družbene prehrane, kjer v sak dan dvakrat pripravljajo okusne tople obroke. Delavci se vozijo na delo z avtobusi na rednih delavskih progah. Organizirano imajo tudi letovanje v počitniških prikolicah in v za- sebnih sobah na Rabu, v Rovinju in v Selcah. Kolektiv TOZD Tesnila ima tudi svoje športne ekipe, ki ga uspešno zastopajo na sindikalnih tekmovanjih v okviru delovne organizacije Donit ter na tekmovanjih v občinskem merilu. V proizvodnji so zaposleni predvsem nekvalificirani in pol-kvalificirani delavci, ki so se priučili v sami tovarni. Veliko pozornost posvečajo izobraževanju ob delu in štipendiranju mladih kadrov na srednjih; višjih in visokih šolah. Znatno so se dvignili tudi osebni dohodki zaposlenih. Ti so bili ob začetku poslovanja TOZD nekoliko nižji, z dvigom proizvodnje pa so se povečali in dosegajo danes poprečno 4.500 din. Vsi napori delavcev pa so usmerjeni k še višji storilnosti in s tem tudi k povečanju proizvodnje, kar je pogoj za še uspešnejše poslovanje, dvig družbenega standarda in še večjo socialno varnost delavcev in njihovih družin. ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK novoles ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE TREGRAD TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE IZVRŠUJEMO: - SPLOŠNA GRADBENA DELA, - VODOVODNE INSTALACIJE, - STROJNE IN PREVOZNE USLUGE TER - KOMUNALNA DELA ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO! V Šentrupertu so delavci Tregrada zgradili nov stanovanjski blok. PROIZVODNJA AKRILNIH PLOSC IN PREDELAVA AKRILNIH PLOSC V GRADBENE ELEMENTE: - SVETLOBNE KUPOLE - SVETLOBNE TRAKOVE MONTIRANJE TEH GRADBENIH ELEMENTOV TOZD »TESNILA” TREBNJE - VELIKA LOKA Rezultati triletnega poslovanja Donitove temeljne organizacije v Veliki Loki kažejo, da je bila naložba tovarne iz Medvod v nerazviti trebanjski občini še kako upravičena. Število zaposlenih se je od 145 do danes povečalo na 250 od katerih je več kot polovica žensk. Ni potrebno posebej poudarjati kakšna pridobitev je bila tovarna ob svoji ustanovitvi za sam kraj in njegovo bližnjo okolico. Veliko delavcev, ki so se pred tem vozili na delo v oddaljeno Ljubljano ali v Novo mesto je tako dobilo delo v domačem kraju, veliko pa jih je tudi takih, ki se ne bi nikoli zaposlili, če ne bi zrasla tovarna pred domačim pragom in bi še vedno /© ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka s čestita vlagateljem in občanom občine Trebnje za praznik občine Trebnje in se priporoča za J obisk v novih poslovnih pro- I štorih v Trebnjem, cesta Gubčeve brigade 4. MERCATOR TOZD GRADIŠČE Mercator TREBNJE Čestitamo za praznik občine ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK V NAŠIH PRODAJALNAH IN BIFEJIH! '< r----------------------------'\ 1 ‘ d TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO TOZD,.TEMENICA” TREBNJE PRIPOROČAMO KVALITETNE MOŠKE OBLEKE IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA IN OBENEM ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE trebnje VEČJA PRODUKTIVNOST - BOLJŠA PRIHODNOST KROJAŠKO PODJETJE - IZDELOVANJE OBLAČIL PO MERI, - IZDELOVANJE RAZNIH UNIFORM in - IZDELOVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV (oblačil) ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČAMO! trebanjska trilTlO industrija montažnih objektov, P.0. Trimo je od leta 1962, ko o se združili obrati IMP, Litostroj in Inkot, do danes zrasel v sodobno podjetje s prek 600 delavci, ki z moderno in ekonomično tehnologijo grade objekte v domovini in v tujini. Gradijo industrijsko-proizvodne hale, skladišča in garaže, servisne in tehnične delavnice, objekte za šport in rekreacijo, objekte za potrebe kmetijstva, sejemske hale, trgovske objekte, upravne zgradbe, stanovanjske objekte,.. Po lastnem programu izdelujejo in montirajo elemente kovinskih konstrukcij, iz katerih sestavljajo razne namenske objekte, proizvajajo in montirajo krovne in fasadne plošče, električna mostna dvigala do 10 Mp nosilnosti, izdelujejo rezervoarje do 200 m3 prostornine ter vgrajujejo okna in vrata v TRIMO objekte. Danes je Trimo organizacija združenega dela, ki ima v načrtu formiranje treh temeljnih organizacij združenega dela. Kako povečana produktivnost vpliva na razvoj podjetja in na boljši standard zaposlenih, lahko razberemo tudi iz naslednjih podatkov. Leta 1964 je bilo v Trimu zaposlenih 90 delavcev, skupni dohodek je znašal dva milijona irr sto tisoč dinarjev, osebni dohodek delavca pa je bil 391 dinarjev. Leta 1977 je bilo v Trimu že 480 delavcev, skupni dohodek je znašal 368.410 din, osebni dohodek pa je bil v povprečju 4800 dinarjev. Produktivnost dela je v tem obdobju zrasla za več kot trikrat, z nabavo novih sodobnih osnovnih sredstev pa je bila omogočena osvojitev novih tehnoloških sistemov in desetkratno povečanje proizvodnje. Celotni Trimov program je izdelan v lastnem projektantskem biroju, ki aktivno sodeluje z ostalimi projektantskimi organizacijami. V Trimu je zaposlenih 28 inženirjev, veliko truda in sredstev pa vlagajo tudi za izobraževanje ob delu. Trimovi plani za prihodnost so usmerjeni predvsem v izdelavo lažjih in cenejših konstrukcij. Enostavnejša, bolj avtomatizirana in modernizirana proizvodnja bo omogočila trikratno povečanje proizvodnje, medtem ko bodo nove investicije prinesle stoodstotno povečanje produktivnosti ob povečanju števila zaposlenih za samo deset odstotkov. S tako poslovno politiko in uresničevanjem načrtov bodo Trimovi delavci ob do-sedaj zgrajenih 700 objektih raznih velikosti (od 1000 do 3000 kvadratnih metrov) dosegli še veliko novih delovnih zmag. TREBNJE TRIMO v zadnjem času veliko gradi v SR Makedoniji. Na posnetku je nova Trimo hala za podjetje ..Alumina" v Tetovu. (Foto: B. Babič) Rešitev prejšnje križanke želatina i2 alg avst/al. n oj medena rosa 'gorstvo i v sz bi naravo obvladali, jo °'amo najprej ubogati. F. BACON Najvažnejše v življenju je, da ,'°ga ljubiš. Druga najvažnej-stvar je, da imaš nekoga, ki ®hko ljubiš. In tretja, da se vv° in drngo dogodi v istem Su H. SCHNEIDER Radovednost je skrivnost N. DOUGLAS stari balkan narod hrib pri beogradu izdelovalec vate prestolnica asirija barvitost nas otok mit-duša umrlega dokaz neprisotnosti okamenela smola gonavtov korobač preobčut- ljivost igralec shariff močnik ^'''■■IIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII „vžgajajo“ štiri nove primate, od “ Ljudje ravno niso, vendar pa.., ljudem podobne opice upravičeno nosijo ta naziv — Podobnosti so večje, kot smo posedaj menili — Iskra razuma tli v opičjih možganih in v stiku s človekom svetleje zagori | Holandski etolog A. Kortland je ob neki priložnosti, ko je | tekla beseda o človeku podobnih opicah, dejal: „To niso ljudje, | vendar tudi živali niso." Tem besedam bi danes pritrdili mnogi | znanstveniki, ki se ukvarjajo s preučevanjem primatov. Znanost | te namreč naredila velik korak naprej v razumevanju živali, ka-| Jerih evolucijska pot je tako dolgo tekla ob človekovi. Biološko | 'n intelektualno so primati veliko bližje človeku, kot so doslej | sn>atrali. Geoffrey Bourne, direktor centra za preučevanje pri-| ^atov, trdi, da raziskovanja kažejo vse bolj jasno, kako človek | ^ tako enkratna pojava. Prepad med človekom in njemu po-| šobnimi opicami se je v očeh znanosti zelo zožil. & 7nnlnn< «J Ki. _• katerih veliko pričakujejo. ZGOVORNI KOKO Zoologi razlikujejo tri tipe lju-podobnih opic: orangutane, . Med njimi je rdečkasti oran- | Borile in šimpanze. S največja neznanka r ‘ t ^ .... - iz indonezijskih džungel, krati je to edini pravi prebivalec drevja. V živalskih vrtovih orangutani povsem spremene svoje obnašanje, zapadejo v mrtvila in ravnodušnost, tako da se na izsledke in opažanja pri ujetih orangutanih znanost ne more kaj prida gnesti. Največji primat je gorila. jOseže do 225 kilogramov in »pO cm višine. Tudi gorila je v ujetništvu povsem drugačna. Morda je bilo prav to krivto, da r..°b obeh omenjenih opicah eljalo krivo mišljenje. Sele | raziskovanja v divjini, ko so I [??'s'covalci mesece in mesece sle-| u*u krdelom goril in orangutanov, | 0 prinesla odkritja, ki so mnoge Presenetila. POHOTNEŽI SAMO V FILMIH Slavni King Kong je v obeh jumih utelesil predstavo ljudi o ve-'kih primatih - gorila naj bi bila agresivna, pohotna žival. Raziskovalci so ugotovili, da so neprimerno manj napadalni in spolno aktivni kot ljudje. Nasilja v krdelih skoraj ni. D. Fossy je v nekaj tisoč ur opazovanja goriljega krdela zabeležila le štiri ure pretepov, a še to niso bila krvava obračunavanja. Če je med gorilami prišlo do nesporazuma, sta si nasprotnika toliko časa neprimično gledala v oči, dokler ni eden povesil pogleda in s tem priznal poraz. Tudi v pohoti je resnični gorila skromen. Raziskovalka je zabeležila, da se morajo samice dostikrat kar pošteno potruditi, da si zagotove potomstvo. Razen nasilnosti in spolne aktivnosti, ki sta pri človeku in velikih primatih zares različni, pa je veliko skupnega. Pri primeijanju 1065 anatomskih značilnosti človeka so našli le 312 karakteristik, ki jih primati nimajo. Krvi opic še danes strokovnjaki ne morejo zanesljivo razlikovati od človeške. Medicina ne pozna nalezljive bolezni, katere opice ne bi delile s človekom. Vse te podobnosti znanost s pridom izkorišča. Primate uporablja za najrazličnejše preiskave namesto ljudi. In ne samo pri preučevanju fizioloških pojavov, ampak tudi duševnih. D. Hamburg iz Stanforda je ugotovil, da skoraj ni razlik v duševni depresiji šimpanza in človeka. Raziskovalci iz Stanforda so odkrili še dejstvo več: tudi mladi primati gredo skozi težko obdobje pubertete, skoraj prav tako dolgo kot pri človeku. KAJ PA PAMET? Za mnoge primatologe pa je še vedno najbolj razburljivo odkrivanje in preučevanje razumnosti človeku podobnih opic. Danes je jasno, da so primati daleč bolj inteligentni, kot so si o tem pred desetimi leti sploh drznili pomisliti. A . Gardner z nevadske univerze pravi: ..Predpostavljamo, da niso tako bistri kot ljudje, vendar pa niso dosti bolj neumni." Gardner je s svojo ženo Beatrice naredil pionirski poskus. Pred 11 leti je ob pomoči študentov vzgojil osemmesečnega mladiča šimpanza. Poskusil je, če se da opico naučiti pogovora in sporazumevanja. Ker primati nimajo govornih organov, sposobnih govorice, so mladiča začeli učiti abecede gluhonemih. Po petih letih je mladič poznal in prepoznaval že 132 znakov, hkrati pa obvladal tudi osnove slovnice in stavčne zgradbe. Po tem uspelem poskusu so Gardner in njegovi pomočniki nadaljevali z raziskavami. Trenutno Se večje uspehe je dosegla psihologinja Francine Patterson, ki je naučila petletno gorilo Koko 300 znakov abecede gluhonemih. „Koko je najbolj zgovorna opica na svetu," pravi Pattersonova. „Njena sposobnost dojemanja ustreza moči dojemanja otroka istih let." Zanimivo je, da zna gorila Koko izraziti tudi čustva. Ko so jo vprašali, kako se počuti, je nekega dne odgovorila, da je žalostna ter da ie jokala. Druga zvezdnica" je petletna Lana, šimpanzka, ki je v štirih letih obvladala način pogovora z računalniškim jezikom. S pritiskanjem na gumbe, na katerih so simboli, zna tvoriti preproste stavke in izražati zahteve, želje in preproste ugotovitve. Besedni zaklad Lane obsega dobrih sto besed, med njimi pa je nekaj takih, ki jih je šimpanzka sama skovala. Jezik, kot so ga razvili za poskuse z Lano, zdaj s pridom uporabljajo pri vzgoji duševno zaostalih otrok. Gorila Koko s svojo učiteljico Francine Patterson. """■"Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii m ................................................................................................................................................................. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega ljubljenega moža in skrbnega očeta, deda, tasta, brata, strica, bratranca in nečaka LOJZETA STARIHE borca in WI NOV iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam stali ob strani v tem tragičnem trenutku, obsuli pokojnika z venci in cvetjem in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Republiškemu odboru ZZB NOV Ljubljana, ki je bdel nad našim atom zadnji dan življenja, vsem zdravnikom in ostalemu zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, ki so ga skušali obdržati pri življenju, a jim zaradi hude in zahrbtne bolezni to ni uspelo. Nadalje se zahvaljujemo Občinskemu odboru ZZB NOV Črnomelj za organizacijo pogreba in govornikoma za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Neutolažljivi: žena Katka, otroka Ivan in Darka z družinama Harry je takoj izjavil, da je preveč od blizu povohal smrt, da ne bi znal ceniti predloga Indijancev. Po njegovem je bilo nesmiselno, boriti se proti celemu plemenu. Sklenil je, da o mraku pobere svoje stvari in se izmuzne med sovražnimi stražami. Nihče ni nič rekel na to, kajti razlika med to njegovo namero in med vedenjem Oitro-streloa, ki je bil pripravljen držati dano besedo, pa čeprav ga je vodila v smrt, je bila preveč očitna. »Harry hoče torej skleniti mir, kaj pa naj sporočim Mingom o tebi Velika Kača?« je vpraial Natty. ZAHVALA moža, Ob boleči izgubi dragega r skrbnega očeta in starega očeta ALOJZA ŠPELlCA dolgoletnega cestarja v pokoju Potok 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znanccm in vaščanom, ki so mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni občini Straža, Cestnemu podjetju Novo mesto, Zvezi upokojencev, župniku za opravljeni obred ter vaščanom Dularju, Bukovcu in Šinkovcu. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Marija in Jelka z družinama ter drugo sorodstvo So za Hutter-> Velika Kača, l enimi podrob-y >n obtežila s s« se odpe-i JttstiH v vodo. i “l morski raz-, [»bil očeta, p»->J* druge žrtve, j*1* hitro opravilo nemajhno 92. V hiši jih je sprejel Ostrostrelec. Obsuli so ga s presenečenimi vpraSanji in povedal jim je, da so mu dali Mingl »dopust«, ker je s častno besedo obljubil, da se vrne. »Sicer pa,« je nadaljeval, »se tako imajo za neomejene gospodarje jezera, katerim ne more nihče uiti. PrinaSam tudi njihove predloge: Harryja in Veliko Kačo so zaradi njune hrabrosti pripravljeni izpustiti, le Vah-ta-vah zahtevajo nazaj. Obenem vabijo Tomovi dekleti, naj se preselita v njihove vigvame. Dovolj časa imamo za preudarek, odgovor jim moram prinesti lele jutri.« VAŠA ZGODBA i ČE ISKRA ŽIVLJENJA UGASNE deklet. Irena je skoraj že zadremala, ko seje na vratih prikazal zdrav- 4 nik v beli halji. Stopil je k njeni postelji, mimogrede pogledal na £ temperaturni list in ji dejal: „Vse je v redu, danes boste lahko odšli ^ domov. Sporočili smo vašemu možu, naj vas pride iskat, a ga še 4 ni...“ £ ..Saj grem lahko tudi sama domov, mar ne? !“ 4 „Prav, prav," jc pomirjevalno odgovoril zdravnik na njeno hlastno j vprašanje. ..Oglasite se v pisarni, da vam vrnejo dokumente," je zdrav- 4 nik še naročil in snel temperaturni list. £ Ni strpela več na postelji. Komaj ]e zdravnik odšel, je že vstala in J se odpravila, da zapusti bolnišnico. V kopalnici se je hitro preoblekla, 4 si uredila lase, potem pa se za nekaj trenutkov vrnila v sobo, da bi £ pozdravila žene in dekleta, s katerimi je bila nekaj dni skupaj. 4 Stopila je na ulico. Gosto je snežilo, debele cunjastc snežinke so £ tiho legale na tla. £ C*a poti proti avtobusni postaji je ponovno, kot v nekem po- # spešenem filmu, preletela nedavne dogodke. Domislila seje tiste prve ^ srečne, navdušene ure, ko je zvedela, da bo mati. Kako vesela je tekla 4 k Andreju, da bi znojim delila srečo materinstva. Mislila je, da bo J pravkar pečeni oče prav tako vesel drobnega bitja, ki se je začelo J razvijati v nji. A grdo seje zmotila. Andrej seje novice ustrašil. Nič ni 4 pomagalo, ne prošnje ne jokanje; morala je v bolnišnico splavit. In £ tam so ji beli zdravniki vzeli srčno želenega otroka. 4 Omotična od slabosti in podoživetega razočaranja je prišla do J avtobusne čakalnice. Sedla je na edini prosti prostorček na klopi. J Kmalu za njo je v čakalnico stopila mati z otrokom. Nihče se ni ^ domislil, da bi vstal in ji odstopil svoj prostor. P 1 S V * * * I „Sedite na moj prostor," je dejala Irena. Žena jo je hvaležno pogle- 4 dala in sedla. Bila jc hudo utrujena, saj je morala nekajletnega otroka * zaradi sneženja nositi v naročju. Deklici je odpela plašček in dete je 4 veselo zakrililo z ročicami kot ptiček, ki sc uči letati. Mati je dala J otroku piškotek. Deklici so se zasvetile oči v pravi otroški radosti. J Irena se je ob tem nasmehnila. Toda hip nato jo je močno zbodlo pri 4 srcu. Vsega sc je domislila. £ Ni mogla več zdržati v čakalnici. Stopila jc ven in se zagnala v ^ padajoči sneg. Hitela je po neznanih mestnih ulicah in jokala, jokala. 4 Ko se je z jokom malo potešila, ji je bilo lažje. Toda vedela je, da ^ grenkobe in praznine, ki jo je tako ostro začutila v sebi, še dolgo nc 4 bodo sprale solze. LJUBICA S POTA Bolniška na njivi koruze Sodišče združenega dela odločilo, da Martin Drgan s svo jo navzočnostjo na polju ni kršil bolniškega staleža V Straži, Šentjerneju in škocijanu bodo že letos začeli graditi nove bloke — Graditi j® potrebno tam, kjer so lokacije, da ne bi denar v ta namen čakal Septembra letos bo v Šentjerneju kupljenih iz solidarnostnih sredstev, katere je zainteresirana zlasti tam' vscljiv novi blok, v katerem je 17 ostale pa je pokupil predvsem Novo- kajšnja Iskra, stanovanj, od tega 11 solidarnost- les za svoje potrebe. Pred koncem leta 1978 je napo',e' nih. Poudariti velja, da se je pri tej dan še začetek gradnje 12-stano- gradnji zelo izkazal Novograd. Trenutno se gradnja družbenih vanjskega bloka v Škocijanu, s čim« Posmeha so bili deležni, ko so ob stanovanj vse bolj širi na podeželju, bo izpolnjena dolgoletna želja kraja; prevzemu del v začetku leta zagoto- ker v mestu manjka lokacij. Tako so nov. Tam bo v bloku z 12 stanovanj' vili vselitev do septembra letos, pa v Straži že začeli z zemeljskimi deli polovica stanovanj kupljenih iz so- so dela končali pred rokom. Razen za gTadnjo nadaljnjih štirih blokov s lidamostnih sredstev, v Šentjerneju bo septembra tudi v 55 stanovanji, ki bodo vseljiva za Novomeška stanovanjska skuP' Srtaži vseljivih 29 družbenih stano- občinski praznik v prihodnjem letu. nost ima trenutno toliko sredstev, vanj. Med temi je 6 stanovanj Se letos pa bodo z gradnjo blokov da bi lahko pri priči kupila 100 soli- nadaljevali tudi v Šentjerneju. Gradi- damostnih stanovanj, vendar jih ni- li bodo nekaj večjih stanovanj, za ma kje kupiti. Tržnica bo lepša ^ Do oktobra bo nared za- Drgana ob njegovem obisku ni bilo doma, s sosedovo pomočjo da gaje zalotil, kako je na svoji njivi sekal koruznico. Drgan pa je povedal, da ni bil na njivi in da ni delal. Sodišče je kontrolorju Izidorju Likarju v celoti verjelo, vendar po mnenju zdravnikov za Drganovo vrsto bolniške ni potrebno nujno ležanje. Drugače rečeno: rezanje koruznice ni v ničemer poslabšalo Drganovega zdravstvenega stanja, zato s svojo navzočnostjo na polju v ničemer in z ničemer ni kršil bolniškega staleža. Sodišče združenega dela v Novem mestu je v senatu pod predsedstvom Vladimiija Bajca pred kratkim odločilo, da je Tovarna opreme Mirna dolžna Martinu Drganu iz Gor. Jesenic pri Šentrupertu izplačati nadomestilo osebnega dohodka za štiri dni. Gre za 425,10 dinarja. Martin Drgan je grajal postopek Tovarne opreme Mirna, ki je na temelju odredbe kontrolorja bolniškega staleža Izidorja Likarja odklonila izplačilo nadomestila osebnega dohodka za štiri dni bolniške v lanskem oktobru. Likar je trdil, da SMRT ZARADI IZSILJEVANJA 23. avgusta se je pripetila prometna nesreča v križišču cest Bre-žice-Dobova-Čatež. Stjepan Posavce iz Zagreba je pripeljal z osebnim avtomobilom iz Dobove in v križišču zavijal v levo za Čatež, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Pri tem je zaprl pot tovornjaku s prikolico, ki ga je pripeljal po prednostni cesti iz Čateža Franjo Ker-man iz Maribora. Tovornjak je zadel zadnji del osebnega avtomobila. V nesreči se je hudo ranila Posavčeva sopotnica Andjclka Malck iz Laduca in je med prevozom v zagrebško bolnišnico podlegla poškodbam. TAT V KLETI - V noči na 23. avgust je neznanec ukradel iz nezaklenjene kleti Rozalije Drganc v Kalu pri Semiču motorno žago, vredno 6.000 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE V nedeljo je v novomeški bolnišnici umrl Maks Stritar, 44 let, iz Pokleka pri Sevnici, udeleženec v ?rometni nesreči, ki se je pripetila 9. avgusta ob 15.10 v Starem gradu na regionalni cesti Brežice-Krško. Takrat je Ivan Cizelj iz Zg. Pohance vozil traktor s priklopnikom proti Krškemu. V Starem gradu je ustavil, ker je nameraval zaviti v levo. Takrat je za njim z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Kristl Kerin in se zaletel v priklopnik. Vozilo se je po trčenju začelo prevračati. Huje sta bila ranjena sopotnika v osebnem avtomobilu Maks Stritar in Drago Prah iz Čanja, voznik Kerin pa lažje. OBISKOVALEC V KURNIKU -S četrtka na petek ponoči je tat obiskal kurnik Helene Pajk v Volčjih jamah. Odnesel je 2 kokoši in kokljo s 17 piščanci. RAZGRAJAL V GOSTILNI - V soboto zvečer so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve Kasima Vrabca, 24 let, iz Zavidovičev, ki je razgrajal v gostilni Springer. Čaka ga tudi zagovor pri sodniku za prekrške. TAT V KAMPU - Z nedelje na ponedeljek so bili okradeni štirje Angleži, ki so prenočevali pod šotorom v kampu na Otočcu. Tat je prerezal šotorsko krilo ter iz notranjosti izvlekel denarnico in torbice. Angleže je oškodoval za 2.500 dinarjev, 750 DM, za bone za 370 litrov bencina in nekaj angleškega, francoskega in avstrijskega denaija. Za nameček je enemu od Angležev ukradel še ročno uro. Za storilcem poizvedujejo. KOMBI IZGINIL - 28. avgusta ponoči je izginil dostavni avtomobil podružnice časopisnega podjetja Delo v Novem mestu, kije bil parkiran pred trgovino Avtodeli. Tatove kombija IMV 1600, svetlo sive barve, ki ima ljubljansko registracijo LJ 199-923, Še iščejo. TAT SPET LAČEN - V noči na ponedeljek je imela Helena Pajk iz Volčje jame spet „obisk“. Iz kurni-ka ji je tat tokrat odnesel 7 kur. Ugotovili so, da na delu ni bila lisica, ampak tat na dveh nogah. NEVARNA STRELA 24. avgusta okoli 17. ure je udarila strela v živinski hlev Stanka Grudna v Gabrijelah pri Krmelju. Hev je pogorel, hkrati pa še 12 ton sena, 4 tone slame, 10 m3 desk in razno kmetijsko orodje. Materialne škode je za 200.000 dinarjev. Gasilcem je uspelo požar omejiti, ni se razšinl na sosednje zgradbe. 26. avgusta ob 10. uri pa je treščilo v kozolec Antona Kostrevca v Dečnih selih. Gmotne škode je za 50.000 dinarjev. Rešili so precej orodja, ki je bilo spravljeno pod kozolcem. ZABODEL ŽENINEGA ZNANCA V nedeljo popoldne sta se v parku v Krškem sprehajala Majda Bohorc in bolgarski državljan Atanas Masiinov. Za njima je prišel Majdin mož Anton Bohorc, ki je ženo začel pretepati. Masiinov mu je to poskušal preprečiti, nakar se je Bohorc lotil še njega. Masiinov se je pognal v beg, vendar ga je Bohorc dohitel in ga z nožem zabodel v hrbet. Obračunavanje je preprečil Bohorčev sorodnik, ki je bil v bližini. Bohorc je nato sam odšel na postajo milice in povedal, kaj je naredil, sodnik pa je zanj odredil pripor. PRAVI DOPUST ZA DELAVCE V tovarni zdravil ugotavljajo, da se je v letošnji počitniški sezoni v aranžmanu Krke povečalo število letovalcev. Zlasti je razveseljivo, da je bilo med 1782 letovalci več delavcev in njihovih družin, ki imajo najnižji osebni dohodek na člana družine. Največ „krkašev“ je letos letovalo (deloma še letujejo) na Hvaru, nato v Šibeniku, Umagu, Piranu, v Sukošanu in na Pagu. Odgovorni za družbeni standard v tovarni menijo, da se bo v prihodnjih letih število pravih dopustnikov še povečalo, ker bodo imeli do leta 1982 že 300 lastnih ležišč v več počitniških domovih. Prihodnje leto bo vseljivih tudi 12 novih počitniških hišic v Nerezi-nah na Lošinju. SMRT POD TRAKTORJEM 25. avgusta okoli 21. ure je Anton Vodopivec, 21 let, iz Kalc vozil neregistriran traktor po cesti Bučka - Raka- V Raki je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zadel v breg in se prevrnil. Traktor je pokopal pod seboj voznika, kije umrl na kraju nesreče. OBSTAL TIK NAD SAVO 24. avgusta ob 23.40 je vozil po lokalni cesti iz Sevnice proti Blanci z osebnim avtomobilom Branko Urh iz Čanja. V Gor. Brezovem ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno na nasip in v drevo. Vozilo je odbilo nazaj, daje komaj obstal na kolesu tik nad Savo. Huje je bil poškodovan sopotnik Franc Vilčnik z Blance, ki so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Gmotne škode je za 10.000 dinarjev. S TRAKTORJEM V VLAK 21. avgusta seje pripetila prometna nesreča na dvorišču tovarne Djuro Salaj v Krškem. Milan Bučar, delavec iz tovarne, je brez izpita vozil neregistriran traktor s prikolico po tovarniškem dvorišču proti glavni cesti. Zapeljal je na enosmerni industrijski tir v trenutku, ko je v tbvarno z železniške postaje pripeljala kompozicija nekaj tovornih vagonov. Kljub zaviranju strojevodje je lokomotiva zadela traktor in ga Oolnoma uničila. Hudo ranjenega arja so odpeljali v bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 10.000 dinarjev. POVSOD POBIRAJO KROMPIR - Kamorkoli si te dni zavil J mesta, povsod se je nudila enaka podoba : cele družine so po njiv*! pobirale krompir in ga zlagale v gajbe. „Smo se bali, da bo jr zavoljo obilnega dežja spomladi, pa je k sreči lep in kar precej P je,” so povedali Knafeljčevi iz Srebrnič pri Novem mestu (Foto: ” Bač er) LJUBITELJI CVETLIC Novomeščani imajo radi rože in rastlinje, kar je mogoče dokazati s številkami o prodaji tovrstnega blaga v novomeški vrtnariji in cvetličarni. V preteklem letu so stranke pokupile 70.000 rož - enoletnic, 57.000 cvetlic v lončkih, 45.000 siljenih rastlin ter 15.000 kosov okrasnih dreves in grmovnic. DVA NOVA LOKALA -’ zadnjem času sta v ožjem mestn« središču odprla svoja lokala <* y obrtnika : urarsko delavnico j® nekdanji prodajalni pijač pri tn0> na Glavnem trgu odprl Sine BU^jj zlatarska delavnica pa je v neko"''. Lenardičevi slaščičarni druga j vrstna hiša v našem mestu. Obe želijo, da bi bilo tudi več popraVU ^ nic čevljev in raznih gospodinj514 strojev, manjka pa tudi šivilj. bolnišnico. Gmotne škode je za 25.000 dinarjev. PO TRČENJU V JAREK - Prav tako v soboto je vozil osebni avtomobil od Metlike proti Novemu mestu Mijo Benič iz okolice Duge Rese, kije na začasnem delu v ZRN. Pri Dol. Težki vodi je zapeljal na sredino ceste v trenutku, ko je nasproti pripeljal osebni avtomobil Stane Špehar iz Desinca. Avtomobila sta . se oplazila, nato pa je Špeharjevo vozilo odbilo v obcestni jarek. Pri tem sta se lažje poškodovala voznik Špehar in njegova sopotnica Katica Juršak iz Kočevja pri Črnomlju. Gmotno škodo so ocenili na 50.000 dinarjev. KOLESAR V AVTOMOBIL -26. avgusta je vozil Metličan Danijel Vladič osebni avtomobil proti Bušnji vasi. V nepreglednem ovinku mu je nasproti po levi strani pri-preljal Branko Dejanovič iz Kordičev na kolesu z motorjem. Zadel je v Vladičevo vozilo in z glavo udaril v vetrobransko steklo. Dejanoviča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 10.000 dinarjev. SPET PREVELIKA HITROST -Silvo Zonta s Potovrha je 27. avgusta popoldne vozil osebni avtomobil od Novega mesta proti Karte-ljevemu. V Vel. Bučni vasi ga je v nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Zdrknil je v levo in trčil v osebni avtomobil, Id ga je nasproti pripeljal Edvard štefamč iz DoL Kamene. V čelnem trčenju je Štefaničev avtomobil odbilo po cesti nazaj, Zonto pa v škarpo ob cesti. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Stefanič in Žontov sopotnik Franc Vovko s Pofovvrha, lažje pa voznik Zonta in Štefaničevi potniki Mira in Igor Stefanič ter Marija Turka iz DoL Kamene. Škodo so ocenili na 120.000 dinarjev. TRAKTORIST PREHITEVAL -Ozka cesta in nepravilno prehitevanje sta botrovala nesreči, ki se je pripetila 23. avgusta ob 19. uri v Zloganju pri Škocjanu. Franc Mlakar iz Gor. Dol je po lokalni cesti vozil traktor s priklopnikom. V Zloganju je začel prehitevati traktorista Avguština Gričarja iz Dol. Dol, zaradi ozke poti pa je z levimi kolesi vozil po travi. Ko je zapeljal na kup gramoza, se je traktor prevrnil na bok pred Gričarjev traktor, ki ga je voznik še pravočasno ustavil. Mlakar je pri tem padel pod traktor in se huje poškodoval. PRAVOČASNO IZ PLAMENOV - Istega dne ob 24. uri je Ignac Kalin iz Ljubljane vozil osebni avtomobil od Metlike proti Novemu mestu. Pri VeL Cerovcu je v levem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno in trčil v odbojno ograjo. Vozilo sc je prevrnilo na bok in še 15 metrov drselo po cestišču. Pri tem je iz rezervoarja tekel bencin, vozilo se je vnelo in zgorelo. Voznik in sopotnik sta se pravočasno rešila iz avtomobila, gmotne škode pa je bilo za 75.000 dinarjev. TRČIL V VAGON - 2. avgusta dopoldne je Stane Jurglič iz Sp. Blata pri Grosupljem vozil motorno drezino od železniške postaje v Bršljinu proti Šmihelu in pred seboj rinil železniški vagon. Do nezavarovanega železniškega prehoda na Ulici Milke Šobar je pripeljal v trenutku, ko je po cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Rudolf Fabjan iz Novega mesta. Po trčenju v vagon je vozilo odbilo pod progo. Fabjan jo je odnesel brez poškodb, gmotna škoda pa je za 30.000 dinarjev. PREHITRO PO MOKRI CESTI - V soboto popoldne je Franjo Pri-banič iz Duge Rese vozil osebni avtomobil od Suhorja proti Metliki. V ovinku pri Bereči vasi je na mokri cesti zaviral, zato je avtomobil zaneslo na nasip, od koder se je prevrnil pod cesto. Ranjena je bila sopotnica Zdenka Pribanič iz Duge Rese. Odpeljali so jo v novomeško Vendar konec jare kače Z enoletno zamudo se posebna šola seli v novo stavbo KDAJ BO AVTOBUS? - PF' je postala pred kratkim številne]5® za 80 družin, zato je spet več f resentov za uvedbo avtobusnega P stajališča in lokalne proge do ra1® in nazaj. V ostalih večjih odio*-, naseljih je prevoz že urejen, ”r pa še vedno čaka. Te dni je bil tehnični prevzem nove stavbe za posebno šolo v Šmihelu. Od lanskega julija je stala gotova in čakala na otroke. „Mučili so muko”, bi rekli Belokranjci temu, kar so zlasti zadnje leto, sicer pa tudi že poprejšnjih dvaindvajset let, doživljali v posebni šoli glede prostorske stiske, pa je vendarle tudi temu napočil konec. Ko bi se lani morali seliti, je bilo ugotovljeno, da ni vode, ne kanalizacije in ne ceste. Tudi zdaj še ni asfalta, dva dni pred selitvijo s (avb a še ni imela priključka za vodo, pa vendar so tokrat morali iz dijaškega doma seliti svojo šolsko dejavnost in internat, ker je že več drugih interesentov komaj čakalo na izpraznjene prostore. Posebna šola bo torej novo šolsko leto začela v moderni in funkcionalno grajeni stavbi, s sodobno urejenim internatom. Šolalo se bo 120 otrok v 12 rednih oddelkih, imeli bodo še dva oddelka delovnega usposabljanja in dva oddelka podaljšanega bivanja. V internatu bo bivalo nekaj nad 50 gojencev. Kadrovsko je šola dobro zasedena, težave imajo edino s sna-žillko, ki je dosedaj niso mogli dobiti na noben razpis. Kaže, da je za tovrstno delo čedalje manj interesentk. Pomanjkljivosti, šteti jih je kot manj pomembne, bodo še uredili, tako daje selitev kljub vsem zapletljajem ena največjih pridobitev za otroke, motene v duševnem in telesnem razvoju. Slavnostna otvoritev še ni napovedana, bo pa vsekakor še letošnjo jesen. Dva mrtva zaradi prehitevanja 22-letni Franc Kocjan iz Ardra pri Raki je 24. avgusta ob 18.10 vozil tovornjak po magistralni cesti proti Zagrebu. V tem času je rahlo deževalo. Pri vasi Odrga blizu Trebnjega mu je nasproti pripeljala kolona vozil, iz katere je nenadoma zapeljal na levo in začel prehitevati voznik osebnega avtomobila arabske registracije 27-letni Abdul Karin Muhamed Žreba iz Rima. Kljub umikanju tovornjaka sta vozili čelno trčili in tovornjak je nato 21 metrov potiskal osebni avtomobil po cesti. Na kraju nesreče je podlegel poškodovan sopotnik na prednjem sedežu v osebnem avtomobilu 31-letni libanonski državljan Abdul-Haf Mohamed Bassa, hudo ranjene: voznika osebnega avtomobila in sopotnika na zadnjem sedežu Muhameda Naserja in Alija Ramadana Walyja pa so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je 26. avgusta umrl še Ramadan Waly. Lažje je bil v nesreči ranjen tudi voznik tovornjaka. Materialno škodo so ocenili na 150.000 dinarjev. POPRAVEK Minuli teden smo poročali, da je za posledicami prometne nesreče pri Dobovi v brežiški bolnišnici umrl 15-letni Bojan Lovrenčič iz Kočevja. Ime kraja nesreče se pravilno glasi Dobrava, Bojan pa seje pisal Lov-renko in ne Lovrenčič. LEPA, MODERNA IN PROSTORNA - Nova stavba posebne šole predstavlja za učence in vzgojitelje kot „noč pa dan” drugačne delovne pogoje. NIKOV JE NAJBOLJŠI — Kruli ..lsutireč, ki ga irežičani vs^k dan v vrsti čakajo pred zasebno pekarijo. Trgovine dobivajo kiuh iz Krškega, ta kruli pa občanom ne gre tako v siast, zato raje čakajo, da dobe svežega in ravno prav zapečenega iz privatne pekarije. NOVO V BREŽICAH SOLATE DOSTIKRAT NI -Tržnica je cesto založena z nekvalitetnim blagom, solate dostikrat ni, zgodi se celo, da sredi največje sezone ni dobiti paradižnikov. Kmetice prinesejo na trg, kar pač premorejo doma, trgovina pa si slabo prizadeva zadovoljiti potrošnika z zelenjavo. Vsak namreč nima doma vrtička! KAJ DELAJO HIŠNI SVETI? -Dela imajo najbrž dovolj, premalo skrbi pa posvečajo čistoči v svojem okolju. Nepokošcna trava, gradbišča z nepospravljenim materialom in podobne stvari so samo stvar organizacije dela. Da ne govorimo o starih avtomobilih, zrelih za odpad, ki ponekod več mesecev „krasijo” blokovsko parkirišče. Take primerke je opaziti celo nad mestnim parkom za Domom JLA ... Brežiška mladina ima svo’ klub na čvorišču stavbe, kjer so Pisarne družbenopolitičnih organizacij, toda ni priporočati, da bi kdo nenapovedan stopil v ta Prostor. Če po pomoti in slučajno dopoldne odpreš vrata, kot se je to zgodilo meni 23. avgusta °b 10. uri dopoldne, zagledaš ob Poslikani mizi sredi dvoranice gomilo „čikov“ papirnatih odpadkov, blago rdeče barve na tleh in na oknu razbito šipo. V Ničemur podobno sosednjem prostoru s pisoarji, ki jih prav tako očitno že dlje ni nihče očistil, pa so zaboji s steklenicami. Vsekakor so že iz sanitarnih razlogov izbrali neprimerno skladišče. Najsi bodo mladi še tako delavni in prizadevni, poskrbeti bi morali, da bi po zabavi prostor Pospravili. Tak, kot je videti njihov klub, mladini brez potrebe jemlje ugled. R. BAČER Do vsakega delavca V naslednjih treh tednih bo sindikat čutiti v vseh delovnih sredinah, ker bodo javne razprave pred kongresom BRE2IŠKE VESTI Prvi dan, ko je Tone Jesenko, predsednik brežiškega občinskega sindikalnega sveta, prišel z dopusta, je bila že sklicana seja predsedstva, naslednji dan pa celotnega sveta. Primer nazorno kaže, da se je dopust-ništvo za sindikalni vrh nehalo in da začenjajo s pospešenim delom v pripravah na kongres. „Naša glavna naloga je preveriti izpeljavo nalog, sprejetih še pred dopusti, obenem pa se ukvarjamo s študijem in obravnavo osnutkov kongresnega gradiva,” je prejšnji teden povedal predsednik Jesenko. Medtem ko so julija razpravljali predvsem o bodočem statutu, se zdaj lotevajo ostalih vprašanj, ki nastajajo med življenjsko prakso in tem, kar je zapisano v kongresnih gradivih. K bodočemu sindikalnemu statutu so imeli Brežičani nekaj pripomb. Omeniti velja predvsem to, da se jim predlagana dveletna mandatna doba za osnovne organizacije in štiriletna za funkcije na občinski ravni ne zdita posrečena rešitev. Prepričani so, da bi se bolje obnesla štiriletna mandatna doba za vse funkcije v sindikalnih organizacijah. Prav tako bo potrebno po mnenju Brežičanov natančno določiti, kolikšno število delavcev je potrebno, da lahko začne delovati sindikalna organizacija. Ker so se kolektivni dopusti v delovnih organizacijah te dni iztekli in zaposleni spet prihajajo na delo, bo sindikat skušal v naslednjih treh tednih prodreti v vse sredine, da bi obravnavali osnutke kongresnih dokumentov ob praktičnih primerih iz svojega okolja. R. B. NOV VETER Konec junija letos je bila v Brežicah izvoljena nova skupščina krajevne skupnosti s predsednikom Francem Tomažinom in predsednikom sveta Karlom Recljem, pa je bilo doslej kljub dopustom že opaziti premik na bolje. Brežičani so dobili spremenjen statut krajevne skupnosti, z njim vred pa tudi svet potrošnikov in poravnalni svet, ki ju prej niso poznali. Vsi novo izvoljeni organi s komisijami vred so delo resno zastavili, predvsem pa se ukvarjajo s srednjeročnim planiranjem in pripravo referenduma za novi samoprispevek v korist nujnih krajevnih del. Inšpektorji so za red Po rušitvah v brežiški in krški občini odločno proti črnograditeljem tudi v sevniški občini Za nedovoljene, oziroma bolje znane črne gradnje nova zakonodaja, posebno 41. člen zakona o urbanističnem planiranju, ne predvideva samo ustavitve del, temveč govori samo še o rušenju. Jasno je, da inšpektorjem ni kaj prijetno pri srcu, saj pomeni uničevanje zasebne lastnine tudi družbeno škodo. Pri posavskem medobčinskem inšpektoratu združuje gradbeno in urbanistično inšpekcijo. v eni osebi inž. Stane Kočevar iz Sevnice. Ima sicer pomočnika, ..zasedenost" pa je vseeno še močno pod republiškim normativom, ki določa za tako območje vsaj tri inšpektorje na področju urbanizma in dva za gradbeništvo. lahko naloži globo do enega starega milijona. O vsem tem lahko tak ..graditelj" razmišlja še 30 dni v zaporu, ki je za nameček in se ga z denaijem ne da odkupiti. Če smo se odločili, da živimo v organizirani družbi, imamo pa predpise, kje in kako graditi, jih je treba tudi spoštovati. Pri tem računajo inšpektorji na podporo v eh redoljubnih ljudi. ALFRED i ELEZNIK Ob tako pomanjkljivi zasedbi je seveda že tako malo hvaležno delo še težje. ..Problemov ne manjka," pravi inž. Kočevar. „V brežiški občini je pritisk na črno gradnjo večji zaradi ljudi iz bližnje Hrvaške. Kar e bilo doslej rušitev, sojih na kraju opravili graditelji sami, sicer bi si nakopali le še večje stroške. V Sevnici so predvidene najmanj tri rušitve. Podobne težave imamo tudi v Krmelju." , Razen resne nevarnosti, da bo treba objekt podreti, črnograditeljem preti, da jim sodnik za prekrške LEVSTEK NA ČELU TLK V krmeljski Metalni - tozd Tovarna lahkih konstukcij - so imenovali za vršilca dolžnosti direktorja Milana Levstka. Tovariš Levstek je znan družbenopolitični delavec v tem delu mirenske doline. Vrsto let je bil predsednik krmeljske krajevne skupnosti, trenutno je tudi delegat zbora združenega dela občinske skupščine. Navkljub obilici dela v tovarni in kraju uspešno študira ob delu na ljubljanski strojni fakulteti. Kdorkoli je že kaj gradil, ve koliko samoodpovedovanja in naporov je treba. Ob tem še toliko bolj preseneča naivnost, če tega ne kaže imenovati kako drugače, ko se kdo odloči za tako samovoljnost, kot je očitna pri Sv. Ani v Šmarju. Zasebni graditelj je pri gradnji nadstropne (!!) hiše pred spomeniško zaščiteno cerkvico uprizoril pravi juriš. Preden se je inšpektor sploh lahko prepričal, kako je s to zadevo, je na zgradbi že zrasla streha. Zakon Gradnja na juriš omenja rušitev, če objekt ni zgrajen do tretje gradbene faze. V tem primeru izroči inšpektor spis upravnemu organu, le-ta pa mora odločiti, ali je mogoče gradnjo legalizirati ali pa se vnese v register nedovoljenih gradenj. Razumljivo je, da to ne pomeni, da si je s tem mogoče vse zatakniti za klobuk. Če je objekt zrasel npr. v industrijskem rezervatu ali spomeniško zaščitenem območju, se ruši brez odškodnine. Mučna zadeva, da je kaj, ob miren sen bo spravila marsikoga. VSE NARED — V šentjanški osnovni šoli te počitnice ni manjkalo dela. Čez glavo so ga imeli zidarji. Že minuli teden so uspešno zaključili vsa preureditvena dela, tako da bo šola kot prva v občini jutri začela s celodnevno šolo. Na sliki: zadovoljni malčki pri dopolnilnem pouku. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI UČBENIKI NA DVEH KRAJIH — Za novo šolsko leto ponuja učbenike in vse ostalo potrebno šolski mladini tudi trgovina sevniškega Trgovskega podjetja na Glavnem trgu (nekdaj pri Setini). Nekateri so se osnovih skrbi za šolske knjige delno rešili v šolah, kjer so imeli organizirano prodajo. Zal je bila ponudba nepopolna, pa ne po krivdi knjigarnarjev. PRVI METRI - Minuli teden so delavci podjetja Slovenija ceste pričeli polagati prve metre asfalta na cesti po mirenski dolini. Pred Knezom se je letošnje asfaltiranje ustavi-1°. _ KORIST IN SKODA - V hotelu Ajdovec so se najbrž zamerili štabu sevniških rokometašev, ko so ob njihovi dvajsetletnici že okrog 23. ure nepreklicno zaprli točilno mizo. Uprava je ob tem dogodku izdala pismeno opravičilo, po katerem je vsega krivo hotelsko osebje. skvniSki mm Letos dve celodnevni šoli V Leskovcu in Brestanici bo z novim šolskim letom v celodnevno šolo zajetih 779 otrok Brez mrzlice za šolske knjige Prednosti ..brezplačnih" učbenikov - Trebanjska knjigarna podaljšala delovni čas Krško šolstvo bo te dni obrnilo list v svoji zgodovini, ko bosta *ačeli delati prvi dve celodnevni šoli v občini. Pred dnevi je bil za “čitelje enodnevni seminar. . Prvi poskus celodnevne šole so **neli sicer že pred leti v Vel. Trnu, ®n.dar je bila šola podružnična in krnjena zaradi premajhnega števila otrok. Z novim šolskim letom bodo naravnost idealnih pogojih začeli s ^Jodnevno šolo v novozgrajeni šoli Leskovcu in pa v Brestanici, kjer *** imajo nekaj prostorskih težav, ugodnost, ki je v marsikateri sednji občini niso deležni. SEPTEMBRA SE ZAČNE V KOSTANJEVICI V kratkem bodo v Kostanjevici j^eli dograjevati in prezidavati šol-poslopje, tako da bo pridobilo Pogoje za uvedbo celodnevne šole. ®>eli bodo več novih učilnic, delavec. telovadnic, kabinete in vrsto ^gih dodatnih prostorov. Gradnjo ^ani težko pričakujejo, saj so *dnjo dali samoprispevek. Krške novice . V MESTO SAMO PES - Odkar , l^ajo v Krškem spremenjen promet-;l režim in novo obvoznico, imajo jjjli postajališča na drugih krajih. V j«ožji center mesta je po novem J^ožno priti samo pes. Marsikomu 0 ni všeč, ampak je v interesu prometne varnosti. .Nenavaden dogodek - *red dnevi so se ljudje ustavljali ficd Petrolovo črpalko v mestu in Mzali: ,,Glej, glej. ' ekaj teče.” Nekateri so videli po .asico, drugi di-^trja, bila pa je le veverička, ki seje Po naključju znašla v mestnem vrve-in je preplašeno zbežala proti Parku. . DOLGE MALICE - Stranke, ki 'niajo opravka po nekaterih občinskih uradih, dobro vedo, da imajo Posamezni uslužbenci nenavaden ^k ali žejo. Namesto pol ure, jih ni 'felo uro nazaj, ali pa si odsotnost Privoščijo večkrat na dan. KRŠKI TEDNIK čeravno je bila šola zgrajena šele pred nekaj leti. V Leskovcu bo v celodnevno šolo hodilo 512 učencev, v Brestanici jih bo 267, tako da skupno število v celodnevno šolo zajetih otrok predstavlja skoraj četrtino vseh šorajev v krški občini. Medtem ko kadrovskih težav ne poznajo, pa bodo morali v Brestanici letos malo potrpeti glede pretesnih prostorov jedilnice in kuhinje. Težave bodo torej le z oiganizacijo prehrane, ne bodo pa dolgo trajale, ker je v letu 1979 v načrtu dograditev šole. V krški občini ne bo letos nobenega oddelka s kombiniranim poukom, vse manj pa je tudi pouka v popoldanski izmeni. Le v Kostanjevici in Podbočju bodo imeli otroci 10 oddelkov popoldanski pouk, povsod drugod pa imajo pouk organiziran le v dopoldanskem času. Vsekakor je to za učence in učitelje VODA V NEVARNOSTI? V Posavju je več delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem gramoza in proizvodnjo betonskih izdelkov. Vodnogospodarska inšpekcija je v letošnjem letu usmerila svoj nadzor zlasti na krška podjetja, ker je v bližini ožje zaščitno področje podtalnice. Pod površino, kjer kopljejo in proizvajajo, je zajetje pitne vode za Krško z okolico. Ker pri delu uporabljajo razne kemične snovi in dodatke, obstaja možnost, da bi prišlo do onesnaževanja pitne vode. Inšpekcija še nima analiz, hvalevredno pa je , da je začela ukrepati, dokler ni prepozno. kot tudi ni malo nadebudnih šolarjev! ALFRED ŽELEZNIK Več kot dobro desetletje dobivajo otroci v trebanjski manj razviti občini šolske knjige v šoli. To seveda ni samo padlo z neba. Minuli teden so pripravili približno še za en tovornjak knjig v trebanjski knjigamici Državne založbe. Račun bo poravnala občinska izobraževalna skupnost. „Po šolah skrbno pregledajo vse rabljene knjige, tu pa tam kakšno tudi prav Učno zalepijo. Dodajo tiste, ki so že resnično iztrošene, ali so izšle na novo. Otroci se tudi na ta način navajajo varčevanja," meni Vera Trin-ko. Pred nedavnim so dobili poleg sedanje knjigamice, ki meri le pičlih 24 kvadratnih metrov, še majhen prostor, da bo v bodoče malo lažje. Vera se je s svojimi sodelavkami odločila, v sedanjem navalu na kupovanje šolskih torbic in drugih potrebščin, ki jih je treba vseeno še kupiti, podaljšajo odpiralni čas. Že od 20. avgusta je trgovina namesto do običajne 14. ure odprta do 17. ure. Tako bo ostalo vsaj še do 10. septembra. Kar se samih učbenikov tiče, tudi letos manjka prenekateri, podobno, kot je bilo to vsa leta. Trinkovi seveda ni žal ur v knjigarni, čeprav prizna, da noge izredno trpijo. „Prav užitek je pogledati, kako kopni zaloga". Le-te res ni malo, „SRECANJA“ SPET V TISKU ..Srečanja" v katerih so objavljene literarne stvaritve osnovnošolcev iz trebanjske občine, so že v tisku. Nova številka publikacije, namenjene mlademu rodu, je spet zajetna in bogata proznih in pesniških zapisov osnovnošolskih talentov. ..Srečanja" izdaja in financira trebanjska kulturna skupnost USPEŠNO OBDOBJE Na sobotni slavnosti v Selcah so za letos zaprli delovišče mladinske delovne akcije v trebanjskem delu Suhe Krajine. Ni odveč opozoriti, da se velika naložba gradnje vodovoda v to dolino financira med drugim tudi s tretjino denarja, zbranega s samoprispevkom. Le-ta se bo iztekel pred koncem leta, v pripravi pa je nov program za podaljšanje samoprispevka. V trebanjski industriji montažnih objektov v tem tednu ne manjka pomembnih dogodkov. V ponedeljek so se izrekali o združitvi z dobovskim podjetjem na referendumu. Zaradi številnih delovišč po vsej državi izid glasovanja do zaključka redakcije ni bil znan. V torek je obiskal Trimo pomočnik obrambnega ministra Alžirije. Ugledni gost si je ogledal proizvodnjo, v na-slenjih dneh pa si bo po Jugosla- Mnogo novega v Trimu viji ogledal montažo številnih velikih objektov. Jutri ob 13. uri bodo pognali nove proizvodne linije. Trebanjski kolektiv bo s tem še utrdil svoj vodilni položaj v stroki. Zagon linij, rekonstrukcija je potekala skoraj do zadnjega sredi proizvodnje, pomeni le del 150-milijon- ske naložbe. Pričakujejo, da bo Trimo predstavljen v kratkem tudi na Kitajskem v posebnem biltenu za to veliko tržišče. ZAENKRAT SAMO NAPIS — Novi poslovno stanovanjski objekt v centru Krškega bo eden najlepših v mestu. Te dni izgotavljajo zadnja dela, občani pa že lahko vidijo, kam bodo lahko hodili na pribi lfšek Napis Bie in pizzerija že zdaj privabljata radovedneže. (Foto: Bačer) Iz kraja v kraj VODA SLEDI - Iz hidranta v ' Selcah je v soboto siknil steber vode samo na slavnosti. Ta del Suhe Krajine bo dobil dovolj vode v kratkem, ko bo priključeno novo zajetje. Prizadevnim domačinom je dobro vzdušje za vrtno veselico pokvaril dež, ki je ponehal šele po slovesnosti. STISKA DO NADALJNJEGA -Novo šolsko leto se bo tudi v trebanjski osnovni šoli pričelo z običajno prostorsko stisko. V šoli so si že lani uspešno pomagali pri razdeljevanju malic z edinstveno garnituro mizic, s katero lahko v hipu prekrijejo šolsko avlo, ravno tako hitro pa jo lahko tudi spravijo v kot. VEDNO DOBRE VOLJE — Navkljub prostorski stiski in navalu kupcev v trebanjski knjigarni nikoli niso slabe volje. Do 10. septembra bodo imeli odprto do 17. ure. (Foto: Železnik) TREBANJSKE NOVICE občan vprašuje medved odgovarja Več turistov, manj bencina Bencinska črpalka v Kočevju sredi sezone skrajšala delov-___________nik — Kmalu nova črpalka ob Kolpi Sem slišal, da ste razpisali delovno mesto učitelja glasbe in mu ponudili stanovanje, čeprav ga nimate? — Saj tudi učitelja nimamo. Drobne iz Kočevja KAKŠNA JESEN — Vreme je bilo zadnje dni res izredno lepo. Poznavalci napovedujejo podaljšek letoviSke sezone. Drugi pa zatrjujejo, da bo kmalu jesensko vreme, kajti ptice se že zbirajo na žicah daljnovodv. Morda bo jesen lepa, čeprav ptice že vleče nagon proti jugu. POPRAVNI IZPITI - Pozivi učencem na dopolnilni pouk so bili že zanesljiv znak, da gredo počitnice h koncu. Letos je moralo pred začetkom šolskega leta kar 27 učencev osmega razreda osnovne šole opravljati popravne izpite iz raznih predmetov. ZA ŠPORT - Dom telesne kulture bo do pričetka jesenske sezone urejen. Sedaj končujejo pleskanje galerije in telovadnice. V mali dvorani za namizni tenis bodo preložili še parket. Veliko del je treba dokončati na stadionu. Pripravili bodo teren za dve teniški igrišči, ker je veliko občanov, ki se zelo zanimajo za ta šport. DIVJAKI NA DELU - Objestnim razgrajačem je vse napoti. Tri železne vitrine, ki so vzidane na vogalu trgovine Manufaktura, so zvite in razdejane. Koliko časa se mora tak divjak mučiti, da zvije železne okvire in polomi ključanivce! Iz vitrin zmečejo razstavljene slike in ostale predmete. To razgrajačem uspe, čeprav so vitrine sredi mesta, ki vso noč dobro razsvetljeno. Tudi pri postaji milice so znak za obvoz usmerili v nebo. Kdo so ti .junaki neuravnovešenih glav“, v glavnem vedo vsi, pravih ukrepov pa ni. PREGOVOR - „Ce na velik šmaren sonce sije, vino samo v sode lije“, veli stari pregovor, ki pa ne pove, kaj je tedaj, če je poleg sonca tudi toča, kakor je bilo letos. V kratkem, nekako ob zaključku turistične sezone, bo odprta v KS Kostelsko med vasema Petrina in Pirče nova bencinska črpalka, ki jo gradi Petrol Prišla bo zelo prav vsem, ki potujejo na morje po magistralni cesti (Ljubljana) Skofljica- - Ribnica-Kočevje-Brod na Kolpi- - Delnice-Jelenje in od tam proti Kraljeviči ah Reki. Vedno več domačih in tujih turistov se namreč poslužuje poti na' morje namesto prek Postojne (kjer nato zaidejo v prometno zmedo na Reki) raje prek Kočevja, saj je ta cesta skoraj prazna. Povečani promet na tej cesti je pripomogel, da je kočevski hotel v tej turistični sezoni najbolj zaseden in sicer kar 95-od-stotno. Največ turistov prenočuje v njem le dan ali dva. Zanimivo je, da ima hotel skoraj vsa ležišča zasedena ob delavnikih, ob sobotah in nedeljah pa ima nekaj prostih. Bencinska črpalka v Petrini je pomembna tudi zato, ker zdaj od Kočevja do Delnic, na razdalji okoli 40 km, ni bencinske črpalke. Če avtomobilist prezre še tisto v Delnicah, ni črpalke skoraj do Reke oziroma do Kraljeviče 80 do 90 km. Zato ni čudno, da v tej sezoni preplašeni tuji vozniki sprašujejo po Kočevju, če je še daleč do prve bencinske črpalke. Kljub povečanemu prometu sc je Petrol sredi avgusta odločil za zanimiv ukrep. Ukinili so neprekinjeni delovni čas na črpalki v Kočevju, ki jc zdaj odprta od 5. ure zjutraj do 23. ure. Pravijo, da so tako sklenili zato, ker ponoči ni posebnega prometa in zato, ker jim primanjkuje delavcev. Kljub takemu ukrepu KOČEVSKE NOVA BENCINSKA CRPAL^ KA — Ob Kolpi pri Vas—Fari dograjujejo novo bencinsko črpalko, ki bo zelo pomembna za vse, ki potujejo iz smeri Ljubljane preko Kočevja na morje ali nazaj. (Foto: Jože Primc) Petrola se veliko turistov odloči za pot na morje v zelo zgodnjih jutranjih urah, da bi se izogniU še večjemu prometu podnevi. J. PRIMC Iz KS Struge MANJ SOLARJEV - Pred tremi leti je osnovno šolo Struge obiskovalo 100 učencev, minulo šolsko leto 82, v novem šolskem letu pa jih bo še 78. V naslednjih dveh, treh letih se bo število učencev zmanjšalo na okoli 50, nato pa bo spet začelo naraščati. BRIGADIRSKI VRTEC - Med počitnicami je tudi v Strugah tri tedne deloval brigadirski vrtec, ki ga je organiziral republiški odbor RK v sodelovanju z brigadirkami - dijakinjami vzgojiteljske šole. Obiskovalo ga je 32 otrok, starih 3 do 7 let. Vrtec je deloval v šoli, kjer so gojenci dobili tudi malico in kosilo, kar je plačal RK. DAN STAROSTNIKOV - Pred kratkim je v Strugah organizirala krajevna skupnost in brigada RK dan starostnikov. Pogostili so okoli 60 domačinov, starih nad 65 let in jim pripravili kulturni program, ki so ga izvedli brigadirji RK in domačini. STANOVANJ NI — Osnovna šola Struge bo letos imela dovolj učiteljev in sicer kar 7, žal pa nimajo primernih stanovanj. V Strugah bo za to potrebno zgraditi nekaj stanovanj. VSI ZA VOLAN Naval za izpite voznikov motornih vozil v Kočevju še vedno traja. Komisija ugotavlja, da jc teoretično znanje kandidatov slabo, kar dokazuje dejstvo, da jih često niti polovica ne opravi izpita ali pa mora nalogo še ustmeno zagovarjati. Komisija je stroga in dosledna in se morajo kandidati zanesti bolj-na znanje kot na srečo. -ko MLADI KOCEVEC Te dni je_ izšla dvojna številka ,.Mladega Kočevca", glasila mladine kočevske občine. V njem mladi govore o svojih nalogah pred kongresom ZSMS in delu mladine. Tudi v tej številki ne manjka kritičnih sestavkov, ki govore o nerazumevanju za tehnično dejavnost in potrebe Pokrajinskega muzeja ter o ,jnolku“ likovnega salona v poletnih mesecih. Še letos kulturnejši pogrebi Pokopališka stavba z mrliškimi vežicami v Ribnici je v glavnem dograjena — Potrebna so še obrtniška dela in ureditev okolice Gradnja pokopališke zgradbe pri ribniškem pokopališču v Hrovači lepo napreduje, vendar kljub temu ne bo gotova do 1. — Zakaj v Ribnici že štirinajst dni ni nobene večje lumparije? — Kaže, da so tudi lumpje slišali za podaljšanje turistične sezone in spet krenili na dopust. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI FILMOV NI - Tudi v ribniških trgovinah, podobno kot drugod, te dni ni bilo dobiti filmov ORWO za običajne aparate, medtem ko je domačih (Efke) filmov dovolj. GOBARSKO OPOZORILO -Ribniška gobarska družina je prek svoje oglasne omarice opozorila nabiralce gob, naj se varujejo zelene mušnice. Opozorilo je povsem v redu, saj občani zaradi pomanjkanja jurčkov nabirajo tudi druge vrste gob, ki jih mnogj ne poznajo dovolj. PRIPRAVLJALNA DELA -RIKO je začel pripravljalna dela za gradnjo nove proizvodne dvorane. Med drugim so prestavili cesto in tovarniško ograjo. INDUSTRIJSKA CESTA - Od Brega proti železnici oz. Ribnici bodo zgradili Eurotrans, Inles in kmetijska zadruga novo cesto, ki ima zdaj delovni naziv „cesta v industrijski del Ribnice". REŠETO novembra, kot je bilo načrtovano, pač pa šele proti koncu leta. Prav zdaj zaključujejo gradbena dela in začenjajo instalacijska. 'V objektu bo na desni strani garaža, sanitarije in obdukcijska soba, v sredini tri mrliške vežice, na levi pa skladišče, pisarna in dve sobi, kjer se bodo zadrževali svojci, ki bodo želeli bedeti pri pokojniku. Osrednji del zgradbe - pred mrliškimi vežicami - bo pokrit, da bodo tudi ob slabem vremenu lahko opravili večji del pogrebnega ceremoniala pod streho Posebnost mrliških vežic bo, da bodo pregrajene s steklom in da bodo pokojnike pripeljali vanje po zadnjem - veznem hodniku; udeleženci pogreba pa bodo imeli dostop le s prednje strani. Ta gradnja bo veljala okoli 3 milijone din. Denar bo prispevala krajev-> na skupnost (samoprispevek), preostalo pa bodo združili INLES, RIKO, Eurotrans, oba tozda ZKGP in kmetijska zadruga. Organizacije združenega dela so pokazale za razrešitev tega problema veliko razumevanje. Gradnja mrliških vežic je bila nujna. V Ribnici je namreč vedno več sodobnih stanovanj, v katerih ni prostora za pokojnike. Pogrebni sprevodi skozi Ribnico so tudi ovirali promet, kije vedno večji. J. PRIMC V Ribnici je minilo 20 let, - odkar je takratni poslanec ribniške doline domačin Matija Ma-ležič 15. junija 1958 odprl novi dom na Travni gori. Po krajšem nagovoru o pomenu Travne gore med NOB je, preden je prerezal vrvico, dejal: ,,Otvarjam ta dom z željo, da bi nudil miren počitek in zadovoljstvo vsem delovnim ljudem, ki bodo prihajali sem.“ Ta njegova želja se je izpolnila, saj je Travna gora priljubljena izletniška točka. 20 let, - odkar je bil 22. julija 1958 na veličastni proslavi odkrit spomenik na robu brezna v Jelenovem žlebu. Ta spomenik je postal simbol partizanskih zmag, posebno pa zmage, ki so jo 26. marca 1943 prav na tem mestu izvojevale Cankarjeva, Gubčeva, Tomšičeva in Sercerjeva brigada nad italijanskimi okupatorji. -ko. POKOPALIŠKA STAVBA — Čeprav pokopališka stavba v Hrovači še ni popolnoma dokončana, se že vidi, da bo to ena najsodobnejših takih stavb daleč naokoli. (Foto: J. Primc) r K DOBRA LETINA — Krompir je v Beli krajini dobro obrodil. Kraljevi iz Vranovičev, ki so ga kopali prejšnji teden, so z letino zadovoljni, prav tako s kakovostjo krompirja. Gradnja novih stanovanj Priprave na gradnjo dveh blokov na Cardaku - Stanovanja pogoje za razvoj gospodarstva - Podpis družbenega dogovora Z razvojem Črnomlja v zadnjih letih se vedno bolj odločno zastavlja stanovanjsko vprašanje. Razvijajoča se industrija potrebuje nove delavce in strokovnjake — načrti za naslednja leta so zelo spodbudni, zanje pa je seveda treba pripraviti sodobna stanovanja. V kratkem času je v Črnomlju zraslo precej novih blokov in zasebnih stanovanjskih hiš, zlasti na Cardaku in Novi Loki, vedno več pa je novih stanovanj tudi v Semiču in še nekaterih večjih krajevnih središčih. Za naslednji mesec načrtujejo v Črnomlju na Cardaku začetek gradnje novega bloka, v katerem bo dvaindvajset solidarnostnih stanovanj; blok bo stal okoli 12 milijonov dinarjev, gradili pa ga bodo s sredstvi stanovanjske skupnosti in kreditom Ljubljanske banke. Potekajo tudi priprave za gradnjo še enega 22-stanovanjskega bloka na Cardaku, v katerem bodo dobili prostor kadri, ki jih potrebuje razvijajoče se črnomaljsko gospodarstvo. Prav sedaj stanovanjska skupnost vodi akcijo za zbiranje potrebnih sredstev v delovnih organizacij ali. Načrtovana gradnja obeh blokov, se pravi pridobitev 44 novih sodobnih stanovanj, pa je odvisna tudi od podpisovanja družbenega dogovora o zagotovitvi sredstev za komunalno urejanje stavbnega zemljišča v Črnomlju, ki poteka te dni. S podpisom tega družbenega dogovora bo odpadel marsikateri zapetljaj, ki je do sedaj marsikdaj zavrl hitrejše in uspešnejše reševanje stanovanjske problematike v občinskem središču. „PARTIZANKA“ DO 7. OKTOBRA Na seji odbora za izgradnjo partizanske magistrale - bila je v torek, 22. avgusta, v Ručetni vasi — so se predstavniki investitorja slovenske skupnosti za ceste in vseh izvajalcev dogovorili, da bodo vsa dela končana do 7. oktobra. Da bo do tega roka nova ccsta nared, bodo izvajalci - Slovenija ceste, Cestno podjetje Novo mesto in ŽTP Ljubljana - kar se da uskladili svoje delo. Sedaj je na nekaterih odsekih že položen asfalt, ponekod pa še prebijajo traso. Odbor se je zavzel, da bi tudi pri zaključnih delih pomagali mladi, ki so že sedaj v brigadi opravili veliko koristnega dela na partizanski magistrali. OBISK JANEZA VIPOTNIKA V sredo, 23. avgusta, je Črnomelj obiskal predsednik ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik in se pogovarjal z ožjim političnim aktivom. Gosta so seznanili z gospodarskimi gibanji v občini, z uresničevanjem razvojnega plana, nadaljnjimi načrti pa tudi s težavami in problemi, s katerimi s« ubadajo. Seveda se je Vipotnik za-nimal tudi za vprašanja borcev v čmomljski občini. ČRNOMALJSKI DROBIR PLAVALNI TRIM - Črnomaljski Partizan je v okviru svojega programa in v sodelovanju š komisijo za rekreacijo pri TKS letošnje polete organiziral dve trim akciji plavanja v Podzemlju in na Primostku. Obeh akcij se je udeležilo okoli 500 ljudi vseh starosti. Marsikdo je gotovo prišel na trim tudi zaradi značke, b jo je dobil vsak udeleženec. LOVSKI PRAPOR - Lovska družina Sinji vrh je z ličnimi vabil* obvestila, da bo v nedeljo razvil*t svoj prapor. Kot se za take priložnoj sti spodobi, bodo pripravili tud1 strelsko tekmovanje, vse skupaj P® se bo končalo z veselico. IZLET KMEČKIH ŽENSK " Kmečke ženske iz proizvodnega okoliša Črnomelj s Starim trgom s*? pred kratkim s tremi avtobusi obiskale Mozirje, kjer so si ogledale cvetno povorko in dve usmerjen' kmetiji. Na podobne izlete bodo 9* tudi ženske iz drugih proizvodnih okolišev. PRASlCl BREZ VODE - Ljudje,! ki stanujejo blizu Črnomaljske klavnice, se pritožujejo nad ravnanjem odgovornih. Že nekajkrat se je zg?" dilo, da prašiče, ki jih v klavnico prl' peljejo v petek, pustijo do poi^" deljka v nabito polnem prostoru, i» to brez hrane in celo vode. Najhujp je bilo ravno v največji vročini-Klavnica bi morala ob takih primerih poskrbeti, da bi nekdo tudi» soboto in nedeljo vsaj napojil živali-’ PRENOVLJENA BANKA - K°; so se družbenopolitične organizacij®? preselile v stavbo bivšega zdravstvi; nega doma, je črnomaljska podrui"; nica Ljubljanske banke „zagospoda' rila” v celi hiši. Na novo pridobljen prostore v zgornjem nadstropju s0 preuredili in dobili več pisarn, tak0 da delo sedaj poteka lažje in bolj organizirano. - v ir 16.J 'n [M Ul '5.1 «.3 !0.c •k* Vsako leto na vrsti ena vas 1 V krajevni skupnosti Rosalnice potekajo dela po srednjeročnem načrtu — Asfaltiral' cesto od Čuril do Rosalnic — Samoprispevek in prostovoljno delo Stili dela so opravili krajani sami: največ seveda vaščani Čuril, vasi, ki ima 24 hiš, a zelo malo za delo spodobnih ljudi. „Delalo nas je kakih dvanajst, naredili pa smo okoli 2.000 prosto- Po opravljenih delih, organizaciji in zagnanosti sodi krajevna skupnost Rosalnice med najboljše v metliški občini. V zadnjih dveh letih se je prav v tej KS pokazalo, kaj vse lahko složni krajani naredijo za napredek svojih vasi. Zadnja akcija - končali so jo prejšnji teden — je samo člen v verigi uspehov, načrtovani v srednjeročnem načrtu KS do 1980. Z asfaltiranjem dvorišča pred gasilskim domom v Rosalnicah so končali asfaltiranje 900 metrov dolge krajevne ceste Čurile - Rosalnice. ,,Naša krajevna skupnost šteje okoli 600 prebivalcev, združuje pa štiri vasi: Rosalnice, Čurile, Radoviče in Svržake,“ je povedal predsednik sveta KS Zvonko Pečarič. „Naš tiriletni srednjeročni načrt predvideva med drugim vsako leto asfaltiranje ceste skozi eno vas; tako smo lani asfaltirali cesto skozi Rosalnice, letos od Čuril do Rosalnic, napeljali vodovod v Radoviče in še kaj. Vsa dela izvajamo v lastni režiji, kar stvar zelo poceni, in seveda s prostovoljnim delom. Od krajevnega samoprispevka, ki smo ga sprejeli za štiri leta, se zbere na leto okoli 200 tisočakov: iz tega denarja plačamo del stroškov za asfaltiranje, del pa primakne občina." > Zemeljska dela za posodobitev ceste Čurile - Rosalnice so začeli konec lanskega leta. Vsa zemeljska Zvonko Pečarič: „Vse s prostovoljnim delom.“ voljnih ur,“ so povedali vaščani. V njihovo „blagajno“ prispevajo tudi delovne organizacije, ki imajo sedež v tej KS. Za cesto od Čuril do Rosalnic so poleg dela lastniki brezplačno odstopih tudi zemljo, saj so prejšnjo ozko vaško pot razširili, tako da je i ZAČETEK NA SUHORJU - Na Suhorju so sredi avgusta začeli zemeljska dela za novo proizvodno dvorano obrata IMV. V načrtu je, da bo dvorana pod streho do konca novembra. V tej hali -merila bo 5.000 m2 — bo delalo okoli 300 delavcev, celotna investicija pa je vredna 90 milijonov dinarjev. sedaj asfaltna prevleka široka metre. Za letos imajo v načrtu še pop^’ vilo makadamskih vaških poti in se bo dalo, bodo opravili zemelj^. dela na cesti skozi Svržake, ki jo nr meravajo asfaltirati prihodnje le*®’ A. SPREHOD PO METLIKI ’ DA JE TUDI NEKAJ MLAD# METLIČANOV navdušenih za nj*. dizem, se lahko prepriča vsakdo. »j se sprehodi od mostu bratstva m enotnosti proti Rosalnicam* grmovju bo opazil dekleta in kakor iz matere rojene, kako sončijo, kopajo in počenjajo P*, vse, kar jim trenutno ustreza. N®2*-1 k naravi! DEBELO SO GLEDALI ki so hoteli prejšnji teden v Ros*11'! ce ah na Božakovo. Delavci, k* • zbijali iz lesa nov most, so pobu'" mostnino. Kdor ni hotel P|a. L. dvajset dinarjev, je moral obrniti železnega konjička in jo mahniti P1® precej oddaljenega Vinomera. Ta* _ zbrani denar gotovo ni romal v cfr, činsko blagajno za vzdrževanje P dobnih objektov, ampak kvečjem k Rau v Kamanjc. Znajti se je tr®‘ ba. .. V KINO DVORANI JE PRVI belokranjski rock koncerti ga seveda niso prenašale televiz|Js. kamere, gaje pa poslušalo precejsnj^ število mladih, ki kljub glasnem kričanju le niso mogli preglasiti najmanj tridesetkrat močnejše ozvoc - ve. Dogodek je pa to le bil, . mora človek navsezadnje le nekje w dreti. Pa četudi na rock koncertu- PRED METLIŠKO SAMOPOSTREŽNICO se je spustil neu-kopter, ki je privabil množico rao vednih krajanov. Pristal je na mesi. kjer naj bi po napovedih odgovornu nekdaj stala avtobusna postaja, r dogodku s helikopterjem P?.1}/ kateri že razmišljajo o gradnji ie lišča. Vendar pa je začetek del obe objektov še „visoko nad oblaki . metliški tednik »J°c •°5 Jlll % ■3C !’S( :>!.( >l.i Sl fi * Al TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 5. IX. PETEK, 1.1X. k? trgovska hiša maximarket Ljubljana •2s Šahovski komentar 6-5S PRAGA: EVROPSKO ■tETSKO PRVENSTVO •05 OBZORNIK •15 VIKI VIKING MO MOZAIK M5 PEVSKI TABOR 78 •15 RISANKA •30 TV DNEVNIK £00 KAR BO, PA BO Po dvojnem premoru se zabavno-gla- ^ Ja oddaja „Kar bo, pa bo" spet a na male ekrane. Tokrat bo na vrsti peta oddaja te nanizanke. Prepevali bodo: Janko Ropret, Andrej Šifrer, Majda Sepe, Oto Pestner, Elda Viler, Mazana Deržaj, Meri Avsenak in skupini September in Pepel in kri pa še zmagovalec na lestvici popevk iz prejšnje oddaje Tomaž Domicelj. Igral bo tudi ansambel Franca Puharja, s plesnim orkestrom ljubljanske RTV pa bo nastopil pianist Silvo StingL Avtor skečev je Slavko Pregl. 21.05 RAZGLEDI: ANTIPODI -ZADNJA NEZNANKA ČLOVEŠTVA Zakaj je Papua (Nova Gvineja), ki je pred nepolnimi tremi leti postala neodvisn dežela, ostala vse do nedavnega zadnja neznanka človeštva, bodo gledalccm razkrili posnetki divje pokrajine te dežele. O tem bodo govorila tudi številna pričevanja o življenju na tem otoku, ki je bil dolgo popolnoma ločen od ostalega sveta, nemara tudi zaradi strahu pred slovitimi lovci na človeške glave. Zato sedanji rod Papuancev skuša, da bi Nova Gvineja - včasih nemara tudi preveč na hitro - dohitela druge, o čemer bo pripovedoval tudi prvi predsednik vlade M. Soma- 21.50 TV DNEVNIK 22.05 DETEKTIV SHAFT 23.15 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, posnetek iz Prage (do pribl. 24.00) 16.55 Praga: evropsko atletsko prvenstvo - 20.00 Na dnevnem redu je kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Sodobniki - 21.50 Glasbena oddaja - 22.20 Nove knjige - 22.50 Evropsko atletsko prvenstvo S°BOTA, 2. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana NOGOMET VOJVODINA UD 17.30 PRAGA: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 F. Vlček - V. P. Borovička: BAJTARJA 20.45 MUPPET SHOW 21.10 PROMETNA ZMEDA, celovečerni film Neka avtomobilska tovarna iz Pariza namerava sodelovati na velikem amsterdamskem sejmu avtomobilov s svojim novim, za počitnice prirejenim avtomobilom. V Amsterdam odidejo: prodajalec avtomobilov, gospod Hulot, šofer, ki naj bi tja pripeljal avto, in šef propagande. Na poti doživijo vse polno zapletov, celo avto se jim pokvari, tako da morajo po pomoč mehanikov. Tudi potem, ko se že pripeljejo v Amsterdam, nimajo prave sreče. Avtor filma Jacques Tati seje kot filmski komik proslavil s številnimi filmu Najbolj znani so: Gospod Hilot na počitnicah, Moj striček, Playtime in ne nazadnje tudi Prometna zmeda. Komika J. Tatija je zasnovana na situacijskih dogodkih, v katere je postavljen tipizirani junak s pipo, gospod Hulot. 22.45 TV DNEVNIK 23.00 625 16.55 Praga: evropsko atletsko prvenstvo - 20.15 J. Strauss: Noč v Benetkah, 2. del - 21.15 24 ur -21. 25 Feljton ^delja, 3. ix. S®9 POROČILA livL ZA NEDELJSKO DOBRO £ »RO: CEZ TRI GORE ... 9 bratov Zupan ,3°625 tol! v. Kovačevič: KAPELSKI Ss°vi HUNTERJEVO ZLATO POROČILA VRAG PRETEPA SVOJO ŽENO Madžarski film „Vrag pretepa svojo ženo" je komedija nravi, v kateri ni izrazite zgodbe z napetim dogajanjem. Gre bolj za prikaz človeških vrlin in slabosti ob praznovanju madžarskega praznika 20. avgusta, Predstavlja nam družino v neki vasi blizu Budimpešte, ki proslavlja skupaj z gosti iz mesta. To praznovanje je priložnost, ko si ljudje v pogovoru, zdravicah, z jedačo in pijačo dajo duška. Avtorji so želeli poustvariti razpoloženje na taki zabavi in ob pomoči res dobrih dialogov ustvarili film, ki nam marsikaj pove o življenju v sosednji Madžarski. Športna poročila 16.55 EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO, prenos iz Prage )'J° KMETIJSKA ODDAJA ij Šahovski komentar 'J® POROČILA anska enciklopedija s /st WM4A 19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 P. M. Andreevski: DOLGA POT 20.55 STOLETJA ŽE STOJI CAS NA MASSAPULLI V težko prehodnih in skorajda brezkončnih tropskih gozdovih centralne Afrike še žive pigmejci, majhni in po svoje skrivnostni ljudje, ki se trdoživo upirajo prodoru civilizacije in še dandanes žive tako, kot so živeli pred stoletji, tisočletju Edino, kar so sprejeli od civilizacije, so mačete, železne posode in nekaj krp blaga; sicer pa živijo svoje samoniklo in neodvisno življenje v stalnem gibanju po mračni, brezkončni džungli. Lojze Dolin šek--Luigi je štiri leta preživel v Dayan-gi pri Slovenija bois in se je zelo spoprijateljil s pigmejci. Z njegovo pomočjo je Tone Fornezzi-To nekaj tednov preživel med pigmejci in posnel del njihovega trdega, a pestrega življenja za obstanek. 21.25 TV DNEVNIK 21.40 OKROGLI SVET 21.55 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME PARTIZAN : DINAMO 22.30 ŠPORTNI PREGLED 23.00 POROČILA 8.55 Poročila - 9.00 Oddaja za JLA - 12.00 Poročila - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Konj, moj prijatelj (dokumentarna oddaja) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Celovečerni film i^Ne I© DELJEK, 4. IX. trgovska hiša maximarket Ljubljana Ij' 5 LJUDJE IN ZEMLJA h' S POROČILA '20 VRTEC NA OBISKU (kletje še ni čisto minilo in z od-Č belijo otroke opozoriti na vrsto jjhivih iger ob in v vodi. Otro-; in staršem pa naj velja opozorilna v še tako plitvi in bistri vodi Mn ost ni odveč in da naj se otroci brez spremstva staršev ne zadržujejo v vodi ali v njeni neposredni bližini. 17.35 ČUDOVITA LETA FILMA Nova serija dokumentarnih filmov bo nekoliko drugačna od tistih, ki smo jih doslej gledali ob ponedeljkih. Ob komentarju filmskega igralca, veterana Douglasa Fairbanksa, bomo videli stare posnetke iz znanih filmov. Ne gre za lekcijo iz zgodovine filma, marveč je to lahkotno razmišljanje starega igralca, ki z rahlo otožnostjo gleda v čase, ki so bili za film res čudoviti v vsakem pogledu. 18.00 OBZORNIK 18.10 POTA SAMOUPRAVLJANJA Serija polurnih oddaj z naslovom .Jota samoupravljanja" je nastala s sodelovanjem uredništev izobraževalnih oddaj vseh jugoslovanskih TV hiš. Prva oddaja tega dela serije prihaja iz Novega Sada in nosi naslov „Titova vizija socialističnega samo-upravljanja“. V njej bomo izvedeli, kako je ideja samoupravljanja spremljala Josipa Broza Tita ves čas. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 17.25 POROČILA 17.30 MADŽARSKA FOLKLORNA SKUPINA ZALA EGERSZEK 17.55 OBZORNIK 18.00 PISANI SVET: ŠPORT 18.45 TRIMSKA TELEVIZIJA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 VIETNAM PO KAMPUČIJI Tri leta po zadnjem strelu, ko se jc končala 30-letna krvava borba za zedinjenje s severom, je Hanoi v glavnem zacelil svoje rane, po ulicah je videti, daje obdobje vojne končano. Veliki Ho-Si-Minh ni imel sreče, da bi doživel zedinjenje severnega in južnega Vietnama, za katero si je tako prizadeval. Vietnam ima dovolj zemlje, ki jo napaja reka Mekong. Zemlja rodi vse: riž, sadje, zelenjavo. Tretjina vseh vlaganj gre v kmetijstvo; na severu je zemlja v kooperativi, na jugu še razmišljajo, kako bodo preobrazili deželo, kajti južni Vietnam je imel kapitalistično gospodarstvo, socializem pa mora biti tudi v srcu, ne samo na ustih, pravijo v Hanoju. Novo gospodarstvo, novi socialistični človek, to je cilj Vietnama. 20.55 A. Tolstoj: TRNOVA POT 22.15 TV DNEVNIK 22.30 GLASBA, TAKSNA IN DRUGAČNA 23.15 POROČILA 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pionirski TV studio -18.45 Brigadirski TV studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 20.50 24 ur - 21.10 Znanost - 21.55 Muppet show SREDA, 6. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 17.05 Šahovski komentar 17.35 poročila 17.40 POSKOČNA DOMIŠLJIJA, 1. del Film „Poskočna domišljija" je nadaljevanje serije »Izurjeno oko“. Posneli so jo sodelavci švicarske r » RTV v koprodukciji s kanadskim radiom. Avtorji skušajo na isti način pospeševati mladinsko umetniško ustvarjanje, pri tem pa se najbolj opirajo na značilno tematiko našega okolja: svetloba, zrak, ogenj, voda. V 13 oddajah bodo gledalci lahko spoznali 75 oblik umetniškega delovanja, s pomočjo katerih so ustvarili 51 predstavljenih del z različnih področij slikarstva, kiparstva, filma-nja, pesništva in glasbe. 17.55 PRIPOROČILO ZA LONCE IN ŽLICE -18.05 OBZORNIK 18.15 NE PREZRITE: POLETNA KULTURA O poletni kulturi se je letos razvnela polemika po časopisih, zato bi radi v oddaji „Ne prezrite" p regledali, kako jc s festivali in podobnimi prireditvami na Slovenskem. V oddaji bo govor o Dolenjskem kulturnem festivalu, Ptujskih kulturnih srečanjih, mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani in vseh prireditvah, ki skušajo poleti slediti potrebam javnosti po kulturi. 18.50 ŠIFRA MPZ, glasbena oddaja 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Montecatinija 21.30 MALE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.35 TV DNEVNIK 21.50 IZ KONCERTNIH DVORAN (D. Šostakovič: Simfonija št 10) 22.50 POROČILA 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Mali svet - 18.45 Popularna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 22.00 Mehika pod svojim nebom - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 7. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 17.30 POROČILA 17.15 TRINAJSTLETNIKI Trinajst let: niti dečki niti fantje, niti deklice niti dekleta. V marsičem izjemen čas, najbolj občutljiv v sprejemanju določenih vtisov, ki jih prinaša življenje. Serija sedmih oddaj nos popelje v svet trinajstletnikov. Odvija sc v majhnem mestu na bregu velike reke. Deklica Sinja živi s svojimi starši in brati na vlačilcu. Nekega jutra pristanejo na bregu, ker je vlačilec pokvarjen, in Sinja bo nadaljevala šolanje v mestu. 17.45 OBZORNIK 18.00 PROFESOR BALTAZAR 18.10 PLANINE SVETA, dokumentarna oddaja Nova serija dokumentarnih filmov nam bo predstavila zanimivosti visokogorskega sveta. V šestih epizodah bomo spremljali ekipo snemalcev in plezalcev pri vzponih na himalajske in druge gore v Aziji, v Andih, Skalnem gorovju v severni Ameriki, Atlasu v Afriki, Alpah. Pri tem pa ne bomo sledili le alpinistom, ampak bomo videli tudi utrip življenja v krajih, ki so jih obiskali. Prva epizoda nas bo popeljala na visoka azijska gorovja. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: IZVEN SEZONE Angleški film „Izven sezone" je precej nenavadna drama treh ljudi, ki so med seboj povezani bolj, kot si hočejo priznati. V filmu ni veliko zunanjega dogajanja, kamera se le redkokdaj preseli iz hotelskih sob, kuhinje, jedilnice v naravo. Komor-nost filma je vsa zapolnjena z intenzivnimi dialogi, z različno obarvanimi čustvi, od ljubezni do sovraštva, ves čas čutimo neko nenavadno vzdušje, ki daje dogajanju v temačnem hotelu poseben čar. Igralska zasedba je odlična: Venessa Redgrave, Cliff Robertson, Susan George. Tudi režiser filma Alan Bridges je bil najprej igralec. Izkušnje si je nabiral kot televizijski režiser, posnel je precej odličnih dram in nadaljevank, med filmi pa sta najbolj znana „Umar“ iz leta 1968 in ..Zabloda", s katerim si je leta 1973 prislužil najvišje priznanje na cannskem festivalu. 21.30 MINIATURE: KABINETNE OMARICE 21.45 TV DNEVNIK 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.45 Vabilo na potovanje (kviz) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino-oko - 23.30 24 ur 'PRVI RADIJSKI PROGRAM od njegovega pristopa k zvezi kovinskih delavcev leta 1910 pa do danes. V oddaji bomo videli tudi številne filmske in slikovne zapise govorov tovariša Tita. Nedvomno je med najzanimivejšimi tisti iz Splita leta 1962, ko je poudaril, da morajo delavci preko delavskih svetov odločati o vseh, tudi najpbmcbnejših zadevah. 18.40 MOZAIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA ~ 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV DRAMA 21.15 KULTURNE DIAGONALE 21.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA 22.20 TV DNEVNIK 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 SpoTtna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 Poročila ■— 21.10 Celovečerni film PETEK, I. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Zabaval vas bo orkester Jo Ment. 9.35 Iz glasbene tradicije ju- faslovanskih narodov in narodnosti. 1.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v septembru). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.22 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 16.00 Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17 h. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Stop pops 20. 21.15'Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 2. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Jan Dismas Zelenka: Sonata za tri glasove. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Tone Tanjšek: Jesenska priprava njiv za sladkorno peso v naslednjem letu). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Studio ob 17". 18.05 Poletni divertimento. 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05 - 4.30 Nočni program. NEDELJA, 3. IX. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Sc pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (I. Sivec: Na Triglav). 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Les Humphries. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (F. Deak: Medkrajevna). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 , Skupni program JRT. 23.05 Lete-rarni nokturno (A. Breton: pet pesmi). 0.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 4. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Dare Bernot: Sušenje sadja). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni mter-mezzo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Stiije kovaču 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (. Pibernik: Pesmi v prozi). 23.15 Za ljubiteje jazza. TOREK, 5. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Mladi koncertant. 9.40 Vedre melo- lije 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tone Zafošnik: Vpliv kakovosti enoletne rozge na uspeh cepljenja vinske trte). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Kole Cašulc: Vrtinec). 21.22 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni noktuhio (. Kosmač: Za obzoiji). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 — 4.30 Nočni program. SREDA, 6. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 11.03 Po Talijimh poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Šilc: Predhodni rezultati letošnjih sortnih poskusov z oziminami). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (dr. M. Cemič: Spomini). 18.05 Mladi mladim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba. 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič. 20.00 Naš orkester v minuli sezoni. 21.10 Solistična in ansamblska glasba. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (M. Twain: Intervju). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05 - 4.30 Nočni program. ČETRTEK, 7. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Leopold Turnšek: Pregled po- ' ijem sred-l va-mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15.30 Paleta ritmov z ansambli. 18.05 Jean Sibelius in Emo Dohnany. 19.45 Minute z ansamblom Latinos in Milan Ferlež. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Alfred Edgar Coppard, 100-letnica rojstva). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Majhen koncert Schoenbergovih skladb. 23.05 Literarni nokturno (Iz sodobne indijske lirike). 23.15 Paleta popevk, in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. TEDENSKA Četrtek, 31. avgusta - Rajko Petek, 1. septembra — Tilen Sobota, 2. septembra — Štefka Nedelja, 3. septembra — Daija Ponedeljek, 4. septembra — Rozaliia Torek, 5. septembra — Lovro Sreda, 6. septembra — Beata Četrtek, 7. septembra - Regina LUNINE MENE 2. septembra ob 17. in 09 miri.: mlaj BREŽICE: 1.-2. domači film „Kronika zločina”, 3. - 4. amei. SLUŽBO DOBI GOSnSCE „HENČKOV DOM” na Dobravi, Novo mesto, išče samostojno kuharico. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasite se v petek, soboto ali nedeljo dopoldne v gostišču. TAKOJ zaposlim kvalificiranega ali priučenega elektroinstalatcria. Osebni dohodek po dogovoru. Dragan Sobar, Ragovska 2, Novo mesto, telefon 21-639. SLUŽBO ISCE a lvO sprejm Drska, Segova 6, stanov.8, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo s centralno kurjavo za pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko po dve uri. Naslov v upravi lista (3076/78). USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3080/78). TRIČLANSKA DRUŽINA išče dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici proti nagradi. Cenjene ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod Šifro „ZELO NUJNO“. ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (3101/78). PRODAM stanovanje v Novem mestu, velikost 68 m2, zgrajeno v letu 1974. Ponudbe pod šifro „GOTOVINA“. OPREMLJENO sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu ali bližnji okolici išče mimo dekle. Vida Bernardič, splošna bolnišnica, kuhinja, Novo mesto. IŠČEM sobo s centralnim ogrevanjem v ožjem centru ali v bližini tovarne Krka. Naslov v upravi lista (3046/78). MIRNA in tiha srednješolka išče sobo v Novem mestu. Plača tudi vnaprej. Ponudbe pod „NUJNO”. ODDAM sobo mlajšemu moškemu. Naslov v upravi lista (3067/78). Motorna vozila PRODAM NSU 1200, letnik 1971. Inormacije na Cesti herojev 35, Novo mesto. PRODAM OPEL KADETT karavan * (maj 74) ali zamenjam za opel kadett karavan, starejši letnik. Telefon 76-073. UGODNO prodam fiat 1100. Informacije na tel. 61-083. Brežice, Fanika. SIMKO, avto v odličnem stanju, letnik 1976 LS, 1000 cm3, 42.000 km, metalik zelena barva, prodam. Telefon popoldne (068) 61-789, Mitič. PRODAM opel manto 1900 SR, letnik 1971. Kastelic, Luterško selo 22, Otočec. PRODAM MINI 1000, letnik 1975. Ivan Derenda, Podgorska 14, Kočevje, tel. 86-169. UGODNO prodam malo rabljen traktor Univerzal 445 s stekleno kabino, kompresorjem in verigami. Viktor Kužnik, Podlisec 6, Dobrnič. PRODAM Z 750, letnik 70. Anton Miklič, Mačkovec 18, Novo mesto. PRODAM traktor Ursus (3 KM) t zaradi nabave težjega. Filak, Griblje 69, Gradac. AUSTIN 1300, letnik 1971, registriran do decembra 1978, rahlo poškodovan levi blatnik in prva vrata, prodam. Miroslav Vute, Mestne njive, blok 7. barvni film ..Norosti Dika in Dzcjn”, 5. - 6. amer. barvni film „Zadnii žarek polmraka”. KRŠKO: 2. — 3. amer. film ..Vrnitev moža z imenom Konj”, 6. 9. jugosL fibn ..Izganjalec”. MOKRONOG: 2. - 3. ..Blago v Srebrnem jezeru”. NOVO MESTO: 1. - 3. „Crno belo v barvah”, 4. - 5. amer. barvni film „Maščcvanje zelenega sršena”, 6. - 7. franc, barvni film „Zena na oknu”. RIBNICA: 2. - 3. amer. barvni film „Mahogany.” SEVNICA: 2. - 3. ,,Avtocesta nasilja”, 6. 9. „Čarobna piščal”. TREBNJE: 2. - 3. vojni film ..Puščavska vojna”. »Dolenjski list« v vsako družino PRODAM dobro ohranjeno Zastavo 101, letnik 1974, prevoženih 53000 km. Informacije na Cesti herojev 33, Novo mesto ali po telefonu 21 — 242, v popoldanskem času na 21-999. PRODAM dobro ohranjen prinz 1200, 1000 km po generalni, registriran do avgusta 1979. Pekolj, Zagorica. Dobrnič. UGODNO prodam osebni avto škoda 1000 MB, letnik 1969, karam-boliran. Ogled pri Branku Ume-ku, Kamenško 17 pri Krmelju. PRODAM fiat 750. Jože Florjančič, Otočec 7. ZASTAVO 70, letnik 1971, prodam. Stegenšek, Šmarska 46, Sevnica, tel (068)81-465. NUJNO in po ugodni ceni prodam avto spaček, letnik april 1975 (54000), registriran do aprila 1979. Ogled možen vsak dan popoldne. Slavica Gunstek, 68294 Boštanj 12/c. PRODAM VW 1200, letnik 74 oktober. V račun vzamem tudi zastavo 750. Naslov v upravi lista (3052/78). UGODNO prodam NSU 1200, letnik 71, dobro ohranjen, prevoženih 55.000 km, registriran do 8. 7. 1979. Naslov v upravi lista (3053/78). PRODAM avto škoda, letnik 70, registracija do marca 79. Martin Kotar, Veliki Ban 2, Šentjernej. PRODAM lado, letnik 1972, v odličnem stanju, prevoženih 78.000 km. Telefon (068) 21-300. PRODAM kombi IMV 1600, letnik 1970. Milčinovič, Grič 6, Kostanjevica. PRODAM zastavo 101. Jože Agnič, Gotna vas 51/C, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik november 76. Dolšce 11, Kostanjevica. PRODAM traktor Steyer 28 KM s kosilnico. Bučar, Muhaber 23, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1974, 49.000 km, registrirano do avgusta 1979, prodam. Ogled vsako popoldne od 15. ure dalje. Vidrih, Trdinova 34. PRODAM brezhiben motor in ostale dele za R 4, letnik DC.1975. Babič, Šegova 18, Novo mesto. PRODAM PRODAM originalni invalidski voziček. Franc Laknar, Ržišče 5', Kostanjevica na Krki. PRODAM nerabljeno Marlesovo pomivalno mizo belo modre barve, z dvema koritoma. Cena 2.500,00 din. Svitan Štirn, Trg Ivana Ribarja 7, 68250 Brežice. PRODAM telico, brejo šest mesecev. Brod 32, Novo mesto. PRODAM dobro kravo. Jože Bašelj, Gor. Kamenje 5, Novo mesto. KMETOVALCI, POZOR! Po ugodnih cenah prodam nove 12, 13, 14, 15 in 16 - eolske gumi vozove. So lesene ali železne konstrukcije, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delam tudi po naročilu osovme za traktorske prikolice. Dostavljam po dogovoru tudi na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Rakovnik - Ljubljana. POCENI prodam ali zamenjam foto-kamero BeIlhowell avtoload za filmsko kamero Sound 8. Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto, tel. 21-148. PRODAM pevsko ozvočenje Sem-prini Sound 120 W, 2 stebra po 120 W z ehom in mikrofoni. Naslov v upravi lista (3073/78). PRODAM šivalni stroj Bagat Slavica. Povprašajte po telefonu 21-224 v popoldanskem času. PRODAM SHARP avtoradio cassette stereo, avtomatsko anteno in ojačevalec 100 W z efekti v okvari. Anton Špringer, Karlovška 17, Novo mesto. PRODAM 1500 kosov betonske strešne opeke, stare 5 let, po 2,50 din. Anton Sladič, Trebelno 3. OKNA, tri enokrilna 60/135 in deset dvokrilnih 140/140. prodam. Ogled vsak dan po 12. uri. Naslov v upravi lista (3094/78). UGODNO prodam kozolec dvojnik. Ogled možen vsak dan. Mihaela Malenšek, Gubčeva 10, Novo mesto. PRODAM omaro za dnevno sobo, 2 kavča, mizo in dva fotelja. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Matkovič, Nad mlini 25. PRODAM globok otroški voziček. Novina, Koštialova 23, Novo mesto. UGODNO prodam 800 kosov strešne opeke (strešnik) iz Dobruške vasi. Jože Ziherl, Mokronog 55. PRODAM 8 mesecev brejo težko telico. Mišjak, Boričevo, Novo mesto. SILOKOMBAJN MENGELE MB 2, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Žura, Mačkovec, Otočec. PRODAM izkopalnik za krompir, znamka Wihlmaus. Vprašajte: Gor. Kronovo 5, Otočec. PRODAM šest oken, tri dvodelna zasteklena in tri enodelna. Naslov: Gorše, Ragovska 38, Novo mesto. POCENI prodam pomivalno korito. Naslov v upravi lista (3030/78). POCENI prodam močnejšo šasijo enoosne prikolice. Zorko, UL Ivana Roba 26. ENOFAZNI HIDROFOR 200 1, avtomatska sklopka, malo rabljen (možen ogled med pogonom), prodam za 2.500 din. Franc Babič, Selo 5, 68312 Podbočje. PRODAM kosilnico fahr in stroj za izdelavo cementne opeke ter 400 komadov modelov dvofolcnih, vse v odličnem stanju. Slavko Gorenc, Rovišče, 68293 Studenec pri Sevnici. PRODAM dve novi diatonični harmoniki, tri in štiri vrstni, znamke Melodija - duri C, F, B in G, C, F, B, - po ugodni ceni. Drago Tratnik, Irča vas 5, 68000 Novo mesto. PRODAM globok otroški voziček. Naslov v upravi lista (3049/78). PRODAM barako za shranjevanje orodja, pokrito s strešno opeko. Oglasite se na naslov: Drago Badovinac, Stopiče 34. POCENI prodam televizijski sprejemnik RR Niš. Poljanec, Jerebova 16, Novo mesto. kupim l^UPIM psička majhne pasme. Urška Udovič, Vel. Bučna vas 35. KUPIM premajhne obleke, krila, bluze, kopalke, perilo, plašče, jakne in sandale s polno peto št. 39 - 40 za 14, 15, 16, 17 in 18-letna dekleta ter fante iste starosti. Vojna vas 15, 68340 Črnomelj. KUPIM skobelni stroj (italijansko kombinirko) ter razno kolarsko orodje. Srečko Zupančič, Vel. Podljuben, Novo mesto. KUPIM termoakumulacijsko peč 3 KW, rabljeno. Alojz Gazvoda, Regerčavas 159. PRODAM /.rigolano parcelo na terase za 400 trt. Semič 21 ali tel. 78-353. PRODAM travnik in njivo na Uršnih selih 31 a. Naslov v upravi Usta (3031/78). PRODAM posestvo v Presladolu pri Brestanici, občina Krško, 10 minut od asfaltne ceste: 12 ha zemlje s hišo, takoj vseljivo; šest gospodarskih poslopij, kritih z opeko; z vsem inventarjem; voda in elektrika v hiši; brez obveznosti. Naslov v upravi lista (3039/78). PRODAM vinograd in zidanico z inventarjem v Grčevju. Naslov v upravi Usta (3061 /78). PRODAM vinograd blizu Sevnice. Dovoz, primemo za vikend. Kovač, Log 26, Boštanj. RAZNO PRED 3 TEDNI sem našla žensko uro na živUskem trgu. Lastnik naj se zglasi na upravi Usta (3033/78). UPOKOJENI VDOVEC, star 69 let, samostojni čevljar s svojim domom, išče sebi primerno žensko za skupno življenje. Poskusiva srečo! Naslov v upravi Usta (3040/78). POROČNI PRSTANI! - ZeUte presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani na Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! V NOVEM MESTU iščem za začetnika učitelja kitare. Naslov v ■ upravi Usta. JELKA MENCIN, Zameško 16, Šentjernej, prepovedujem pašo in vožnjo živine po mojem travniku Dolina in travniku ob cesti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽE SKUBE iz Mostarja, Tekije 15 in FRANC SKUBE iz Dobrniča 35 prepovedujeva hojo in pašo kokoši po najini zemlji v Vrhtreb-njem 13, pošta Trebnje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. VINKO PLANKAR, TV-radio servis Novo mesto, Pod Trško goro 44, ob avtocesti (Mačkovec), telefon 22-631, obveščam, da sem odprl delavnico za popravila radijskih in TV sprejemnikov. Posebej obveščam lastnike Iskrinih aparatov, da imam Iskrin servis za popravilo vseh akustičnih aparatov (radio-TV-gramofon) v garancijskem roku. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica ANTONA PAVLIČA iz Loke pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremiU na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetie ter nam izraziU sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Kos, GD Loka-Stara vas, Orehovica in Mokro polje, delovnim organizacijam Viator Ljubljana, Iskra Šentjernej, Mercator Standard - uprava in prodajalni Šentjernej. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni, obred in šentjerngski godbi. Žalujoči: žena Alojzija, sin Tone z družino, hčerke Marija, Slavka, Jožica in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice NEŽE PEZDIRC iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali številne vence ter pokojnico zasuli s cvetjem in šopki in jo spre-mUi na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju v ZD. Posebna zahvala dr. Kohnu za nesebično pomoč pri zdravljenju. Zahvala družbenopolitičnim organizacijam in govornikoma tov. Palčičevi m tov. Simcu za tople poslovilne besede. Žalujoči: otroci, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo V SPOMIN Sedmega septembra bo minilo prc-žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj v najlepšem cvetu mladosti, v 22. letu starosti, nepričakovano tragično zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, teta in botra LJUDMILA ANTONČIČ iz Gaberja pri Dobovi Zares hitro čas beži, ali naša srca so vedno bolj žalostna, naš dom je pust in prazen, ker ni več tvojega nasmejanega obraza med nami. Kličejo te rqže z oken in vrtne grede, katere si toUko ljubila, tudi one te ne morejo več priklicati. Nikoli te ne bomo pozabili, vsak dan v misUh in besedah živiš še vedno med nami. Vsak večer, ko prihajamo k tebi, draga hčerka, na tvoj zadnji mirni dom, nam solze zalivajo oči, ker se ne moremo sprijazniti z usodo, ki nas je tako težko prizadela, da se ne boš nikoU več 'njajo jo na njen prerani grob s cvetjem in prižigajo lučke, iskrena Pr vrnila med nas. Vsem tistim, ki se naše Milke spominjajo in prihajajo na jim hvala. Za vedno neutolažljivi oče Ivan, mama Antonija, brat Ivan z družino in ostali njeni ZAHVALA Za vedno je zaspal v 66. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče in brat IVAN PERC upokojenec iz Gabrijel pri Krmelju Izrekamo srčno zahvalo vsem, ki ste nas tolažili, počastiU njegov spomin, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje in ga spremili k zadnjemu počitku. Srčna hvala pogrebcem, ki so ga ponesU v zadnji dom;DU Krmelj, župniku za obrede, Borisu Debeljaku za besede slovesa in vsem, ki ste imeli našega ata radi. Žalujoči: žena Lojzka, otroci z družinami, brat in sestre i družinami ter drugo sorodstvo * ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak STANKO GRAHEK iz Kočevja pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnemu kolektivu za pomoč, izrečena sožalja, podarjene vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala govornikoma za p<>" slovibie besede ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi župnijskem11 uradu iz Črnomlja za opravljeni obred. Žalujoči: žena Tončka, sin Toni, brat Jože, sestre Mici> Tin ca, Pepca in Anica z družinami, nečakinja Majda z družino in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDj' Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica* Sevnica in Trebnje. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed" nik: Slavko Lubšina. . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urW*j nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). *>? jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik l? _ loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Mar* IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna nil0y ' nina 198 dinarjev, poUetna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej -inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezn druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun. 52100-620-107-32000-009-8-9. , , OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 tlin, 1 cm na srednji aU zadnji strani 200 din, 1 cm na pry strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljinja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do Pr® cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za DolenjsKi informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mes*> 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Uu talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68UU* Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, 1 umi prelom: ČŽP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Lju ska pravica, Ljubljana. ________ V SPOMIN 3. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil MARJAN ZIDAR iz Trstenika Njegova mnogo prerana smrt je zapustila bolečo rano, ki se ne bo nikoli zacelila. Spominjamo se te kot marljivega mladeniča. Vsi njegovi! X V SPOMIN 1. septembra mineva prvo žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil, ljubi mož, očka in brat IGNAC OBLAK Tvoj duh nas spremlja vsepovsod, srce nam močno krvavi, ko tebe, ljubi mož in očka, od nikoder ni. Vsi tvoji! ZAHVALA PjBi P° težki mučni bolezni nas je v 73. "* letu za vedno zapustila naša ljuba draga žena, mama, stara mama in prababica ANA PETAN s Senovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sindikalni organizaciji Metalne Senovo za izrečeno sožalje in podarite/ številnih vencev in cvetja. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju brežiške bolnice (interna 2). Zahvaljujemo se pevskemu zboru Koprivnica, župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki so jo spremili na njeni za nas prerani zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: mož Anton, otroci: Marica, Ivanka, Tone, Janko, Mica, Zinka, Dragica in Albin z družinami ter drugo sorodstvo - ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica STANETA ŠKUFCA V. Bučna vas 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč v težkem trenutku, za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala zdravnikom in bolniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu za nego in pomoč v težki bolezni. Zahvaljujemo se delovnima kolektivoma Novoteksa Novo mesto in ZS Triglav DOS Novo mesto za izraze sožalja in podarjene vence ter Zvezi borcev za venec in poslovilne besede. Zahvala pevcem in godbi iz Novega mesta za zapete ža-lostinke. Žalujoči: žena Marija, sin Stanislav z ženo Heleno, brat Lojze, sestra Roza in drugo sorodstvo Novo mesto, Split, Krka pri Stični, Ljubljana ZAHVALA Ob nenadni in hudo boleči izgubi našega ljubega sina BOJANA LOVRENKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti v njegov prerani aob, mu poklonili toliko cvetja in vencev ter nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Prisrčna hvala osnovni šoli in sošolcem za poslovilni govor. Enaka zahvala tudi pevcem in godbenikom. Živel boš med nami! Neutolažljiva očka in mamica Kočevje, dne 24. avgusta 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in spremili na zadnji poti moža, očeta, deda in brata MILANA FRECETA iz Gregorc Posebno zahvalo smo dolžni krajevni organizaciji ZB Bizeljsko in Društvu upokojencev Bizeljsko za vso organizacijo pogreba, govorniku Francu Premelču, Jožetu Strmecki ter Milanu Šepetavcu. Žena Antonija, hčerka Milena z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega brata in strica t JOŽETA DULARJA profesorja v pokoju se iskreno zahvaljujemo za mnoge pismene in ustne izraze sožalja. Prav posebna zahvala za toplo izraženo sožalje mnogoštevilnim bivšim dijakom novomeške in ljubljanske gimnazije, ki so ga ohranili v tako lepem spominu. Sestra Jelica, brata Metod in Bogomir ZAHVA LA Po hudi bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustila draga nepozabljena žena, mama, stara mama, sestra in teta KAROLINA CVELBAR rojena S KLAN DE R iz Čelevca 17 pri Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, delovnim kolektivom IMV Novo mesto, VGP Novo mesto, Iskra Bršljin in vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom za izkazano pomoč v težkih trenutkih in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Martin, hčerka Karolinca, sinova Stane in Marjan z družinama, hčerka Anica, brat Vili z družino, sestra Ančka in drugo sorodstvo 'A ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 38. letu za vedno zapustil naš dragi mož in očka FRANC ŠORN iz Ločne pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu podarili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma Novo-teksa in Krke, tov. Kranjčiču za poslovilne besede, sosedom Darovčevim in Bartljevim in proštu za opravljeni obred. Hvala osebju dermatološkega in kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marjetka in Daija, sestra in brat z družinama, družina Kralj in drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano nas je v 60. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče in brat JOŽE ŠTEFANIČ iz Črnomlja Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem prisrčna hvala za podarjene vence, cvetje in nesebično pomoč. Posebno iskrena hvala OKTETU iz Črnomlja in Semiča, govorniku tovarišu Peru Maliču za ganljive besede pri odprtem grobu in srčna hvala kaplanu za opravljeni obred. Se enkrat prav vsem prisrčna hvala! Žalujoči: sestra Štefka, sestra Fanika, sin Iztok in drugo sorodstvo Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST !lllllllllllllllllllillllllllllllllllllll!lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllilillllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllfl zofka kveder NA KMETIH 1 7 J , Pili so in pili, ugibali, kdo prevzame vozar-tenje posekanega lesa, koliko dobička je napravil Reich in v kolikem času bo gozd spet Vraščen. Vabili so vsakogar kdor je prišel, naj prisede, in svetovali vsem, ki so imeli še kaj gozdnih delov, naj jih vendar tako ne varujejo kakor škrat svoje zaklade. In bili so prav pošteno dobre volje. Debelušna gostilničarka je v naglici skuhala nekaj suhega mesa in klobas in ocvrla nekaj jajc, tako da so imeli tudi kaj za prigrizek in da vino ni tako pusto teklo v prazni želodec Možinov Peter je dejal, da tako vesel še na svojem ženitovanju ni bil, in drugi so govorili za njim in še bolj pili in še bolj kričali, da dokažejo svojo dobro voljo. Pavlovec je bil veseL Kaj takega res še ne! To je bil imeniten zaslužek! Toliko in toliko procentov od kupovine, to so že lepi denarci. In Froehlich mu je stisnil še posebej petdesetak v roko, češ od Reicha za posebno pridnost! Trudil se je res pošteno in besed ni štedil, preden je iz kupčije kaj nastalo, a zdaj se mu je vendar vse kar smejalo, kadar se je spomnil procentov in petdesetaka. V duhu je delal že naklepe za nove kupčije, pošepnil zdaj stričku nekaj besed v uho, zdaj Klemena pomenljivo sunil pod rebra. Bila sta dva najboljša posestnika v vasi in gozda sta imela več kot vsak drugi. Seveda blizu se ni dalo priti za zlomka. Bila sta trda kakor kremen. No, stotaki, ki jih kmetje, ki so prodali gozd, nikakor niso skrivali, so budili tudi v drugih skomine in Pavlovec je bil uveijen, da napravi sčasoma sijajne kupčije. Njemu so ljudje tudi mnogo več zaupali kot dosedanjim fabriškim mešetaijem, ki so bili tujci. Pavlovcu se je kar srce smejalo. Tako vesel in zadovoljen ni bil že dolgo in (ril je pridno od samega veselja, kakor je včasih pil od jeze. Bolj kot se je mračilo, bdj je postajal glasen, gostobeseden in bahat In drugi so ga posnemali. Bilo je kričanje brez konca in velike listnice so bahato udarjale ob mizo. „1 kaj boš, moj gozd je vendar boljši od tvojega, to ve vsak otrok!" „Ne govori, ne govori, kakor bi ga še nikoli ne vide!!“ „Oh pojdi, sama nevoščljivost te je!“ „In tebe sama bahatost!“ „Kaj se boš znašal, kar je res, je pa res!“ in pest je jezno udarila ob mizo. »Zabavljal pa ne boš, to ti povem," je odgovarjal drugi in preteče mahal z roko po zraku. Prepiri so se počasi vnemali, kričanje je naraščalo. Pavlovec je postajal vedno zgovornejši. Vino se ga je že vidno oprijemalo, zato je postajal še bolj podjeten. Pri sosednih mizah je posedlo nekaj kmetov, ki so prišli gledat likof. Naročili so si pijače in v glasnem vrišču so postali tudi oni živahnejši, dasi so bili trezni. Pavlovec se je pridrenjal do njih in jih začel nagovarjati zaradi gozda. „Vaš del bi pa res lahko prodali, Šimen! Veste, onega za vrhom. Hudo je zaraščen in od roke vam je. In ti, Dolinar, ne hodi tako trd. Čemu pa ti bo toliko hoj, toliko gozda. Ti si res neumen. Tamkaj ti les zastonj trohni, a tu bi si prislužil kaj cvenka!“ „Gozd je boljši od gotovega denarja. Dokler hoja stoji, je zmeraj vredna denarja, kadar imam pa denar v žepu, mi zgine kakor kafra, da človek sam ne ve, kako in kdaj!“ Ali res ne naredimo kupčije? „Eh, Pavlovec, nocoj je ne bomo delali, prav gotovo, da ne,“ je dejal stari Šimen, ko je videl, da Pavlovec nič več kaj trdno ne stoji na nogah. „Vam se ne da priti blizu, vam res ne,“ je godrnjal Pavlovec in se polotil drugega, ki se mu je zdel enako dober za mešetarijo, ter ga začel obdelovati kakor prejšnje. Medtem je postajala pri mizi v kotu vedno večja gneča. Vse je sililo blizu, si nalivalo in pilo. Na krožnikih, kjer so ležali ostanki svinjine, se je cedilo vino; vsa miza je bila polita, kruh razmočen in mehek. Po mizi so se valjale drobtine, tobak, pepel od smotk in nekaj žve-plenk. In ljudje so pili, pili. Med občir jčim vriščem je bilo videti zdaj tudi že nekaj žensk. Prišle so gledat za možmi v krčmo. Ker se je pil likof, niso silile domov, ampak še same zdaj pa zdaj sramežljivo pokušale iz kozarcev. DOLENJSKI LIST 19 9 0M ROKOMETNI MARATON — Ob združitvi rokometne sekcije leskovškega Partizana in krškega rokometnega kluba sta vodstvi klubov organizirali rokometno tekmo, ki je trajala 24 ur. Na sliki: igralci pred srečanjem (Foto: G. Rovan) GOZD, GOBE, CVETJE Gozdno gospodarstvo in gobarska družina iz Novega mesta bosta pripravila 15. septembra trodnevno hortikulturno razstavo v prostorih grmske osnovne šole. Organizatorji so prireditev poimenovali „Gozd -gobe - Cvetje". V okviru prodajne razstave bodo zasadili park prijateljstva, pripravili nekaj predavanj in pogovor s strokovnjaki, ki bodo odgovarjali na vprašanja, kako urediti vrtove in nasade okoli hiš, poskrbeli pa bodo še za nekaj presenečenj. NE ŽIVI SAMO V PREGOVORU Kot sporoča Viktor Ogrinc iz Ljubljane, bele vrane ne žive samo v znanem pregovoru, ampak se zares potikajo okoli avtoceste Ljubljana -Razdrto. Ogrinc je pri postanku zapazil med tremi navadnimi vranami eno, katere črr a barva kljuna in glave je na vratu prešla v sivo in nato v povsem belo. Trup, peroti in rep je imela čudna vrana popolnoma bele. MARATONEC STREL Martin Strel, študent glasbe iz Mokronoga, je te dni odpotoval na tekmovanje v maratonskem plavanju (20 km), ki bo 3. septembra na Hvaru. Na tekmovanje se je pripravljal dobro leto, med drugim tudi na mirenskem letnem kopališču, ko je na dan preplaval povprečno 10 km. Tekmoval bo prvič, ima pa namen preplavati tudi Krko od izvira do izliva v Savo, seveda če mu bo letos vreme to še dopuščalo. J. PLATIŠE NOVOMEŠCANI NA DVEH DIRKAH Člani novomeškega kolesarskega društva Novoteks se bodo konec tedna udeležili dveh dirk za slovensko prvenstvo. Najprej bodo vozili na tekmi, ki jo bo organizirala ljubljanska Astra - in sicer po zasavskih cestah. V nedeljo se bodo udeležili Rogove tekme od Grosupljega do Broda na Kolpi. Za člane bosta vozila Zrimšek in Turk, za starejše mladince Stih in Bat, za mlajše mladince pa brata Sandi in Branko Papež ter Zagorc. Ves dan so polnili gole Leskovčani in Krčani so v 24 na popili 30 zaoojev oranžade urah rokometnega marato-in 150 steklenic Radenske Maratonske tekme v košarki in rokometu so v Sloveniji vse bolj priljubljene. Zato so se pred kratkim odločili, da bosta podobno srečanje v rokometu pripravili tudi združeni rokometni vrsti rokometne sekcije TVD Partizana Leskovec in rokometnega kluba Krško. Na igrišču so se pomerili veterani Leskovca in igralci Krškega. Prijateljsko maratonsko srečanje (pokrovitelj je bila domača SOP) je trajalo natanko 24 ur, igralo je 42 igralcev, tekmo pa je vodilo šest sodnikov. Srečanje si je ogledalo 3500 gledalcev. Največ zadetkov pri veteranih je dosegel Andrejaš (103), pri Krčanih pa Arh (76). Najstarejšemu igralcu je bilo 38 let, najmlajšemu pa 14. Najtežjemu je tehtnica pred prvim sodnikovim žvižgom pokazala 134 kg, dan kasneje pa 5,5 kg manj. Razumljivo je, da rokometaši med tekmo niso pozabili na jedačo in pijačo. Pojedli so 70 kg mesa, 5 kokoši, 70 kg kruha, popili 3 kg kave, 30 zabojev oranžade in 150 steklenic mineralne vode. Ko je zadnji sodniški par oznanil konec tekme, so bili boljši veterani. Rezultat: 672:553. Navzlic izredno zahtevni tekmi so organizatorji sklenili, da bo rokometni maraton poslej tradicionalen zlasti zato, ker je bilo med gledalci precej tujcev. S to športno prireditvijo bodo rokome- Za sedlo, ne za golaž . taši poskrbeli, da poslej poletja v njihovi občini ne bodo tako ,mrtva*. G. ROVAN V DOBOVI ŠVIGAJO PODGANE | V Dobovi je osrednje odi* lišče odpadkov in smeti za bri ško občino, vendar smetišče vzdrževano, kot zahtevajo pisi. Smeti ne zasipavajo, ne kužujejo, tako je v zadnjem tudi že dvakrat nastal požar so ga pomagali gasiti gasilci Brežic, sosednje Hrvatske in mačini. Zaradi nepravilne! vzdrževanja in ravnanja s si ščem pa se najbolj pritožujf domačini. Včasih je smrad oj vzdržen, pravijo pa tudi, da p' gane lahko vidiš kadarkoli, ta švigajo po naselju. Inšpekcijske službe so lasti in uspravljalca uradnega sn šča - Komunalno obrtno j jetje iz Brežic — predlagali v V novanje. O tem je bil obveS tudi izvršni svet občinske i ščine, ki se je zavzel, da se I mere na dobovskem smeti uredijo. IZREDNA TROFEJA — Prejšnji ponedeljek zvečer je novoi ribič Bayer Franc iz Žabje vasi pri vasi Otočec s pomočjo . prijateljev potegnil iz Krke kapitalnega soma, kije meril 153 tehtal dobrih 23 kilogramov. Som je ribiče dobro zdelal predn« ga na 0.40 mm debeli vrvici izvlekli na suho, zato pa je bilo ribi veselje po lovu toliko večje. (Foto: Marko Klinc) KLEPET V TROJE - Kamera je na šentjernejski reviji šriri-nožnih lepotcev zabeležila tudi tale pomenek v troje. SEJEM NA VESELI GORI PRESTAVLJEN Zaradi proslave občinskega praznika trebanjske občine, ki bo v soboto, 2. septembra, je šentruperska krajevna skupnost sklenila prvi jesenski sejem na Veseli gori preložiti na 9. september. Kupci in prodajalci goveje živine, konj, kramarskega blaga, suhe robe in drugih izdelkov domače obrti so torej vabljeni na Veselo goro v soboto, 9. septembra. „MARATON” IZ TREBNJEGA V MOKRONOG j V počastitev praznika trebai občine pripravlja občinska tel? kulturna skupnost v soboto ol uri ..maratonski” tek iz Trebnje Mokronog - okrog 19 km dale sodelovanju so povabili na membnejše slovenske atletske Med drugimi je zagotovil udeli državni prvak v maratonu Zadnji rok za prijave poteče -Prireditelji želijo čimbolj mno_ udeležbo. Taisti dan bc ob 10-.jtartala iz Kremenjeka pri Sumberku, kjer je tragično četvero herojev, tudi pose pionirska štafeta. Šentjernej bi lahko postal slovensko središče vzreje športnih, jezdnih konj — Nedeljska razstava je uspela IZGOREVANJE NA DELOVNEM ME! Franc se vrača domov Vrača se v Belo krajino. Na domačiji, poleg rojstnega doma v Vukovcih pri Vinici, si je sezidal hišo. Ženi je obljubil, da se odselita z Mirne, ko bo upokojena. To jesen bosta Sla, pravi Uresničila se mu bo davna želja, da bi Se kdaj živel doma, se za stalno naselil med svojimi „Sedem let sem prihajal z Mirne v to pisarno, tu v Trebnjem. Ves čas sem rad delal, nobeno opravilo se mi ni zdelo pretežko, noben napor prehud. Spoznal sem kraje in ljudi O, s kolikimi sem se že pogovarjal! Sedeli so prav tam, kjer sedite vi in beseda je tekla o marsičem. Saj veste, kot tajnik občinskega odbora RK sem moral vsakomur prisluhniti Pogrešal bom to sobico. ” Pod Dunantovo zastavo je prišel Franc Flajnik kmalu po opokojitvi Pokojnino je začel prejemati kot vzgojitelj na KPD Dob. „Hotel sem Se delati. Počutil sem se pri močeh in voljo sem imeL Najprej sem mislil, da bom dobil kaj primernega v Dani, da bi se mi ne bilo treba kam voziti Pa me je zdravnik Možgan pregovoril, naj grem na RK v Trebnje, češ da tam potrebujejo človeka, ki bi po odhodu Ludvika Slaka opravljal tajniške posle. No, tako se je začelo." Dolgo je bil Flajnik po svetu. Ljubljana, Celje, Krško, Dob so bile njegove glavne postaje. Seveda bi bilo ta seznam moč povečati Se za nekaj mest, saj je bil Flajnik v taki službi, da se je bilo treba večkrat seliti. Malone ves čas do upokojitve je bil v službi javne varnosti. Poklic mu je odprl tudi pot do izobrazbe. Poleg naj- različnejših tečajev, ki so jih predpisovali organi za notranje zadeve, je v Krškem uspešno končal srednjo ekonomsko Solo. „ V šolo sem se vpisal, ker sem to sam hotel Ni bilo lahko, saj sem imel takrat že krepko čez 40 let, a sem vztrajal in prišel do diplome. ” Trmastega vztrajanja se je menda naučil že med partizani. Misliti s svojo glavo tudi To mu je nekoč celo rešilo glavo. „Kar večkrat”, se spominja. „Pri partizanih je bilo hudo in lepo. Za puško sem prijel kot neuk in neizkušen kmečki fant, ki povrhu vsega še nikoli ni bil tako daleč zdoma. Dokler se nisem navadil, sem se nenehno bal, da me bo zadelo. Pozimi 1943 se mi je pripetilo, da sem se pred belogardisti v okolici Velikih Lašč rešil tako, da sem dve uri ležal v potoku, ki se je vit med debelim snegom. Vražje me je zeblo, udje so mi otrpnili, jaz pa sem mislil samo na to, kako izpolniti dolžnost četnega obveščevalca. ” Spomini partizana so neizčrpni Doživel je, česar drugi niso, prestal marsikaj, o čemer se mnogim niti ne sanja. „Ležal sem v vodi, v snegu, zemlja me je zasula, štiri mesece sem preležal na bolniški postelji, a mi ni žal za prestano. Zaradi svobode. Kaj resnično pomeni svoboda, ve samo tisti, ki se je zanjo boril, ki je doživel vse to, ko nas je pokonci držalo golo tovarištvo.r' Flajnik pravi, da je bil v vsem dosleden, kar si je bil izbral Partizane, poklic, delo po upokojitvi, vrnitev v rodni kraj. „Življenje me je izučilo, da je tako prav. ’ I. ZORAN V nedeljo je bila na hipodromu v Šentjerneju velika razstava konj, ki jo je priredil Klub za konjski šport Šentjernej, pokrovitelj pa je bila skupščina občine Novo mesto. Več sto obiskovalcev si je lahko ogledalo 82 konj. Z razstavo, ki ne bi smela biti poslednja, hočejo člani prizadevnega kluba za konjski šport obuditi zanimanje za rejo konj na šentjernej-skem in krškem polju. V času pred drugo svetovno vojno je bil ta predel eno največjih odkupnih središč za Strojnikovo: „Reza, zvečer sc dobiva pri kartali ali pa bova šli plesat, kajne? “ Kajti Predalnikova je raje dvignila slušalko, kot da bi peketala iz sobe v sobo, povprašala po podatkih, ki jih je potrebovala za direktorja prodaje, a tudi s skladiščniki se je pogovarjala po žici: ,,Da, Na-mi je treba poslati dva tisoč nedrčkov Dona. V kožni barvi, da.“ Ko je nekaj pred drugo, to je bila njegova navada, direktor prodaje vprašal Zračnikovo, kje so želeni podatki za srbskega kupca, je ta zakuhala: „Saj ste nori! Mar ne vidite, da se hočem razčesniti od dela, a nisem uspela!" Predalnikova pa mu je ponudila šop papirjev pa še rekla je: „Polcg naročenega sem zbrala še podatke o dobavi za mariborsko Vcmo.“ Pri ocenjevanju je prejela Zračnikova visoke točke, kajti komisija je ugotovila, da tovarišica Klotilda dobesedno izgoreva na delu, saj se vleče po poslu domov preznojena do zadnjega prsta na nogi. Za P a .,'’-"vo pa so napisali, da sc nagiba K lenobi in da bi ji bilo treba zmetati na hrbet še kakšno zadolžitev, sicer si bo, spočita kot je, izpahnila členke na kakšnem večernem poplesovanju. Zračnikova se je skoraj onesvestila, ko ji je Predalnikova, srkajoč obvezno jutranjo kavico, rekla: „Se pa mi le zdi, da mi je naredila ocenjevalna komisija krivico." Dolgo je Zračnikova s potnim obrazom strmela v mirno lice Pre-dalnikove, boječ se že vnaprej vprašanja direktoija prodaje tik pred drugo: „Zražnikova, imate želene podatke?" Ve, ne bojih imela. Predalnikova pa mu bo postregla že s pojutrišnjimi. TONI GASPERIC / NESREČA PRI DELU 22. avgusta dopoldne je Hrane Skct, zaposlen pri Prevozništvu Do-nat iz Rogaške Slatine, pomagal pri nakladanju gline v rudniku Globoko. Ko je bil tovornjak naložen do vrha, se je Sket povzpel na tovor, da bi ga poravnal. Pri tem je padel s tovornjaka in si hudo poškodoval hrbtenico. Odpeljali so ga v bolnišnico. C LAN DRUGE LOVSKE DRUŽINE V članku „Na črno ustrelil 47 srnjakov”, kije bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista, je prišlo do napake. Članek opisuje nezakonit lov Romana Žagarja in Franca Novaka ter omenja, da je Franc Novak član Lovske družine Plešivica. Novak je bil, ko je zgrešil nezakonit lov, član Lovske družine Lazina- - Hinje. LD PLEŠIVICA „LE KUEPTE, MAMICA” — V nedeljo, 3. septembra, bo ribi turistično društvo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SloV£l - tozd obrti, organiziralo 3. ribniški semenj. Začel se bo ob 9-t? parado godbe, narodnih noš, pevcev s krošnjami in zdomafl* izdelovalci suhe robe. Nato bodo v gradu odprli gobarsko razs* in razstavo vezenin deklet in žena občine Ribnica. Ob 10.3® modna revija, ki jo organizirajo »Pletenine” iz Ljubljane in k*ef mojster Debevc. Popoldne bo v prostorih gradu še veselica-^^ semnju bodo obiskovalci lahko kupili suho robo in druge domače obrti. Razen tega bodo prikazali in prodajali svoje tudi zasebni obrtniki ter nekatere OZD, tozdi in obrati iz ribi občine, ki bodo ponudile tudi blago s popustom. Klotilda Zračnikova seje hotela razčetveriti. £e ob šestih, ko so se drugi še pogovarjali o nočnih sanjah, o večernem televizijskem sporedu in o ošpicah svojih otrok, je pričela premetavati kup papirja z levega konca mize na desni vogal. Kot srna je nato skakljala iz pisarne v pisarno po podatke, ki jih je potreboval direktor prodaje za nekega srbskega kupca, večkrat na dan je preletela skladišče, da bi se na lastne oči prepričala, če so šli stezniki v pravo trgovino, in sploh je bila ves dan v gibanju, tako da je razdrapala čevlje dvakrat hitreje kot Mica Predalnikova, ki je opravljala enak posel, samo za potrebe slovenskega tržišča. Klotilda Zračnikova se je zavoljo takšne lastne organiziranosti dela vlekla ob dveh proti domu izžeta kot cunja, Mica Predalnikova pa je klicala od vratarja za Rezo policijske in vojaške, torej toplokrvne konje, da kasačev niti ne omenjamo. Po vojni je slavna tradicija Šentjernej skega konjerejstva usahnila, športnega konja si lahko do nedavnega iskal z lučjo pri belem dnevu; s prihodom traktorja pa se je močno zmanjšalo tudi število mrzlokrvnih, delovnih konj. Pravzaprav jih danes gojijo največ za meso, za tuje klavnice... In vendar bi bilo lahko šentjernejsko polje po mnenju poznavalcev slovensko središče reje športnih konj, predvsem jezdnih. Eno od prizadevanj v tej smeri, je tudi vzorno prirejena šentjernejsica razstava. M. B. mm&m Z razvojem letalstva, predvsem s prihodom reaktivnih letal pa brniška steza in oprema nista bili več kos nalogam. Kolektiv ljubljanskega letališča je s pomočjo združenega dela republike Slovenije in razumevanjem zveznih ustanov v zadnjem desetletju sicer skušal slediti tempu razvoja (zgradili so sodoben blagovno-kontejnerski terminal, posodobili in štirikrat povečali pristaniško stavbo, zgradili stezo za vožnjo letal po zemlji, vgradili nove radionavigacijske, radarske in druge naprave, ki omogočajo varno letenje), vendar kljub zavzetosti vseh težav ni uspel rešiti. Letališče Brnik je pred drugimi vse bolj zaostajalo predvsem z vzletno-pristajalno stezo, ki ni več ustrezala zahtevam sodobnih letal, pa tudi zob časa in težka letala so jo močno načela. Vse to je velevalo, da smo se Slovenci letos lotili rekonstrukcije in modernizacije zračne luke. Zaradi temeljitih analiz in priprav sta bili obširna rekonstrukcija in zapletena modernizacija končani v pičlih 50 dneh. Danes od polnoči naprej, torej s 1. septembrom, imamo Slovenci novo mednarodno letališče druge kategorije. Kaj vse je bilo storjeno? Vzletno-pristajalna steza je po novem dolga 3300 metrov, široka pa 60. Na njej lahko pristane katerokoli letalo, ki leti danes po zraku. Tudi boening /4? in njegov širokotrupi tekmec DC—10. Za asfaltiranje vzletno-pristajalne steze so porabili 142.000 ton asfaltne mase. Asfalta je (drugače rečeno) za več kot četrt milijona kvadratnih metrov. Steza je opremljena z najsodobnejšimi navigacijskimi, svetlobnimi, radar- skimi in meteorološkimi sistemi. Brez v/nesnih pristankov bo lahko letališče sprejemalo letala, potnike in tovor z obeh ameriških kot tudi z afriške in azijske celine. Neposredno je nedosegljiva samo Avstralija. V obnovljeno, modernizirano in podaljšano stezo je vgrajenih več kot 1200 svetilk. Da ne gre za kakšne leščerbe, pove podatek, da je stala vsaka 8.500 dinarjev, kablov, ki jih vežejo ali kako drugače pomagajo, pa je za 200 kilometrov. Pristanek je dognano najbolj kritičen čas v življenju vsakega letala. Ni vse v svetilkah, pilotu pri tem natančnem opravilu bistveno pomagajo tudi letališke radionavigacijske, radarske in meteorološke naprave. Tako na primer ima letališče Brnik prvo v Jugoslaviji naprave za avtomatsko merjenje vertikalne in horizontalne vidljivosti. Vse skupaj: svetilke, radarji, radionavigacijske in meteorološke naprave omogočajo Brniku, da lahko pilot kateregakoli letala, ki ga poznamo danes v svetu, pristane na osrednjem slovenskem letališču tudi takrat, ko zagleda stezo na razdalji komaj 400 metrov, navpična vidljivost pa mora biti več kot 30 metrov. Ta podatek nekaj pove, če veste, da danes nobeno moderno letalo ne pristaja z manj kot 200 kilometri na uro. Kaj je pri tej hitrosti 400 ali 30 metrov . . .? ! Nove naprave so omogočile tudi, da bo letališče Brnik poslej zaprto še enkrat manj kot doslej. Računajo, da bo vreme za vzletanje in pristajanje na Brniku zares nemogoče samo desetkrat na leto. Izmišljevanja (izgovori) Jugoslovanskega aerotran-sporta (JAT) v ta predračun seveda niso všteta. To je samo nekaj podatkov iz tehnične osebne izkaznice na novo rojenega Brnika. Zakaj vse to, zakaj naložba dokaj astronomskih 320 milijonov dinarjev, ki jih je skoraj docela prispevalo združeno delo Slovenije? Po besedah Franca Severja, generalnega direktorja letališča Ljubljana—Pulj, delovni ljudje SloVenfje zagotovo niso združevali sredstev zato, da bi naše gospodarstvo dobilo samo lepo asfaltirano in sodobno opremljeno vzletno--pristajalno stezo. Naložba je upravičena, če bo pomagala k hitrejšemu gospodarskemu, trgovskemu in turističnemu plasmaju ter naši še večji gospodarski, prometni, kulturni in družbenopolitični veljavi v svetu. Teh ciljev naložbe bi se morali v večji meri zavedati tudi naši gospodarstveniki in njihova združenja, zračni prevozniki, špediterji, turistične agencije in navsezadnje mi vsi. Ni nam namreč še prodrlo v zavest, da je dandanes letalski promet eden največjih varčevalcev časa. Čeprav smo se že odločili, da je čas zlato. V sedanji fazi rekonstrukcije letališča Brnik milijon potnikov na leto ni fatamorgana. Z zgraditvijo pristaniškega poslopja na južni strani vzletno-pristajalne steze, ustrezno razširitvijo stez m predvsem z uresničitvijo ideje o slovenskem cestnem križu pa se bo letališče Brnik postavilo na raven letališč kot so v tem delu Evrope Dunaj, Muenchen, Milano m Zagreb. Slovenci imamo potemtakem z današnjo polnočjo resnično okno v svet, generalni direktor letališča Ljubljana—Pulj Franc Sever pa najbrž m kar v veter in po dolenjsko povedal," da je treba dobrega konja tudi jahati". PRILOGA RESNIČNO OKNO V SVET Mednarodno letališče na Brniku smo zgradili Slovenci leta 1964. Vzletno-pristajalna steza s Svojo dolž ino, širino, nosilnostjo, opremo in ^remljajočimi objekti je bila za takratna batna etala m potrebe zelo moderna. Tako je na j)rimer pristaniška stavba lahko sprejela potnike "''ega letala tipa Convan in dveh DC—3, na ^oščadi pa je lahko stalo osem convairov. r * ■ DOBER DAN, DOLENJCI potenciala posameznih držav. Prej je vsaka raketa ustrezala eni bojni glavi, zdaj pa lahko ena sama raketa ponese po več bojnih glav. Rakete z več bojnimi glavami so začeli v ZDA razvijati pred 17 leti. Prva taka bojna glava MRV je bila sorazmerno preprosta in nepopolna. Vsebovala je tri nevodljive bojne glave. Ko je raketa že padala proti cilju, so se te glave ločile od nje in vsaka zase letele proti cilju. Z glavami te vrste so opremili nekatere raketa POLARIS A-3, s katerimi so bile oborožene ameriške jedrske podmornice. Bojne glave MRV so letele proti cilju tako blizu druga drugi, da jih je bilo mogoče uničiti že z enim samim močnejšim jedrskim nabojem. Zato je bil pri razvoju teh bojnih glav naslednji korak storjen z namenom, da bi bilo mogoče usmeriti vsako bojno glavo zase. Menili so, da bo nasprotniku vodljive bojne glave teže prestrezati kot nevodene. Poleg tega pa bi jih bilo v tem primeru mogoče natančneje usmeriti proti cilju, kar je zlati pri večjih dometih zelo pomembno. Ena od takih glav ima tudi oznako BFRV in so jo v ZDA dokončali leta 1967. Kar zadeva njeno vodenje, jo najprej izstrele v velike višine, od koder se strmo spušča v atmosfero, nato pa nadaljuje pot proti cilju nizko pri tleh, da bi jo nasprotnik z radarji čim teže zasledil. Hkrati s to so v ZDA konstruirali tudi nekoliko drugačno bojno glavo MBRV, ki bi jo navidezno usmerili proti cilju z namenom, da preslepijo nasprotnikov sistem protiraketne obrambe, toda bojna glava bi se pred ciljem naglo povzpela više, nato pa odletela proti kakemu drugemu, bolj oddaljenemu cilju. V ZDA izdelujejo tudi bojne glave, ki se od rakete ločijo že sredi njene poti, nato pa samostojno manevrirajo in lete proti ustreznim ciljem. To so tako imenovane bojne glave MIRV, ki so pritegnile veliko pozornost vojaških strokovnjakov in so zato za njihov razvoj dodelili veliko denarja. Prve vzorce MIRV so opremili z več vodljivimi bojnimi glavami, ki imajo jedrske naboje, pogonske naprave, sisteme za usmerjanje, odbojne zaslone za zaščito pred toploto lažne cilje, itd. Jasno je, da je mogoče s tako raketo hkrati napasti več ciljev, ali pa na isti cilj poslati zaporedoma po več raket. Glave MIRV so namenjene za rakete tipa MINUTEMAN—3 in POSEIDON. V Prvem primeru (oznaka Mk. 12) gre za tri 200-kilotonske bojne glave in nekaj lažnih ciljev, v drugem (oznaka M k. 3) pa za 12 do 14 50-kilotonskih bojnih glav. Rakete MINUTEMAN-3 z glavami Mk. 12 so namenjene zlasti za napade na zaščitene lansirne rampe, rakete POSEIDON pa za napade na mesta. Vsaka raketa POSEIDON, opremljena z glavami tipa Mk. 3, ima po deset bojnih glav, napolnjenih z jedrskim razstrelivom in težkih po 90 kg., ter štiri lažne bojne glave, namenjene za preboj protiraketne obrambe. Pri napadu z raketami, ki so oborožene s temi glavami, ravnajo takole: Najprej vključijojaogonsko napravo in raketo usmerijo proti prvemu cilju, hkrati odvržejo zaslon za toplotno zaščito. Nato se odpre predal, v katerem je prva bojna glava, začno delovati motorji njenega sistema za usmerjanje. Bojna glava odleti proti cilju, glava rakete pa nekoliko spremepi smer poleta. Tako kot prva se ločujejo od glave rakete tudi preostale bojne glave. Potem ko se oddalji proti cilju še zadnja bojna glava, raketina glava spet spremeni smer, da bi tako preslepila nasprotnikovo protiraketno obrambo, nato pa se začne spuščati v gostejše plasti ozračja, kjer zgori. Zadnja bojna glava se loči od raketine glave na višini 240 km, ves postopek ločevanja od prve do zadnje bojne glave traja kako minuto. Raketne glave Mk. 12 in Mk. 3 imajo p protitoplotno zaščito, poleg tega pa projektirali raketno glavo iz stekla in plastičnih mas, ki j® radarji ne morejo odkriti. Po drugi strani pa p1 delovanje radarjev, ki so v teh glavah in ki ji!1 usmerjajo proti cilju, z ničemer ovirano. Tako K. Morozov o bojnih glavah ameriških ^ raket. Presuni pa stavek, da imajo raketne glav« še precej pomanjkljivosti. Kot da ni dovolj, d* lahko v nekaj minutah uničijo deset mest, n* pozabite namreč, da so štiri od štirinajsti*1 bojnih glav slepe, lažne, namenjene samo # preboj nasprotnikove protiraketne obrambe . ••{ JAKOB SELAK Slovensko govori tako lepo, da hi bil lahko za vzor marsikateremu Slovencu.Samo značilnosti dolenjske govorice so v njegovih besedah že rahlo zabrisane. In vendar bo maja prihodnje leto minilo 50 let, odkar se je Jakob Selak odpravil v svet „s trebuhom za kruhom." . Rodil se je v Dolenji vasi pri Otočcu, ki jo je v tistih časih le brod povezoval z levim bregom Krke. Pri mojstru Jereletu v Novem mestu se je VOJAŠKI KOTIČEK DOLENJSKI LIST STRATEŠKE RAKETE Z VEČ BOJNIMI GLAVAMI Strateške rakete, ki nosijo po tri in celo po štirinajst jedrskih bojnih glav, imajo že nekaj let tako na Zahodu kot na Vzhodu. Zanimivo je, kaj menijo o ameriških raketah sovjetski Strokovnjaki. Povzemamo članek K. Morozova, ki je o ameriški oborožitvi te vrste razglabljal v reviji „Tehnika in oborožitev". Z uporabo več bojnih glav, ki imajo šibke naboje in ki jih proti ciljem pošiljajo v ustreznih časovnih presledkih, ni več mogoče prestrezanje z eno samo protiraketo, po drugi strani pa je mogoče uničiti več ciljev hkrati. Poleg tega menijo, da je takšna raketa tudi učinkovitejša. Ugotovili so, da so ob eksploziji 100—kilotonske bombe resno poškodovane večnadstropne železobetonske stavbe, oddaljene do 900 metrov od kraja eksplozije. Če pa bi eksplodirala desetkrat močnejša bomba, njen učinek ne bi bil desetkrat večji, ampak le nekaj več kot dvakrat. Potemtakem je za večino ciljev (razen za tiste, ki so posebej zaščiteni) smotrneje uporabljati 10 stokilotonskih bojnih glav kot pa eno tisočkilotonsko bojno glavo. Poleg tega je v tem primeru tudi mnogo večja verjetnost, da bo cilj res zadet. Odkar poznamo rakete z več bojnimi glavami, je tudi oteženo ugotavljanje jedrskega Še nekaj Jakoba zelo veseli — delo v društvu „Bratstvo in jedjnstvo", katerega dolgoletni predsednik je. „Že leta 1929 smo ustanovili ,.Podporno društvo Sv. Barbare jugoslovanskih delavcev", ki je bilo varstvena organizacija. Skrbela je predvsem za pomoč delavcem in njihovim družinam v primeru bolezni ali smrti, delovala pa je na osnovi članarine." Po vojni so odbornike društva poklicali na ambasado in jim povedali, da morajo spremeniti ime društva, Če5 da staro ni. v skladu s sprejetimi sporazumi. Ker tega niso storili, je francoska vlada društvo pre^ povedala leta 1952, vendar so kmalu ustanovili novo društvo ..Bratstvo in jedinstvo", ki je delovalo tako kot prejšnja „Sv. Barbara." „Danes celotna dejavnost društva vse bolj zamira. Stari člani umirajo drug za drugim, med mladimi pa za delo v društvu ni zanimanja. Večina ne zna niti besede slovensko. Popol' noma so se pofrancozili. Nad 500 slovenskih knjig, ki jih ima društvo v svoji knjižnici, se nekoristno praši na policah. Kaj hočemo, le nekaj nad trideset članov nas je še ostalo," 1 žalostjo pripoveduje Jakob Selak, ki je v društvu aktivno deloval od samega začetka. Jakob Selak veliko bere. Dolenjski list. Rodna gruda. Nedeljski dnevnik in še nekaj listov mu pomenijo vez z rodnimi kraji, ki so mu še vedno zelo pri srcu in jih ne bo nikdar pozabil. Zelo rad prihaja v domovino, letos je bil že enaindvajsetič. „Se bom prišel, če mi I® zdravje ne bo nagajalo'', je rekel, ko sva se pogovarjala nekaj dni pred njegovo vrnitvijo v Francijo. ‘ Jakob Selak je navdušen nad današnjo Slovenijo in Jugoslavijo. „V Jugoslaviji ste ogromno naredili. Tujina me ne bi nikoli videl«, če bi bilo takrat, ko sem odhajal, vsaj majčkeno tako dobro, kot je danes. Tujci si Jugoslavijo predstavljajo popolnoma drugače, kot je * resnici. Prepričani so, da živite v revščini ih zaostalosti. Vendar, veste, v Jugoslaviji je v marsičem celo bolje kot pri nas v Franciji' Mesta so lepša in bolj prijazna in nikjer n' očitnega kontrasta med bogatimi in revnimi' Res ie lepo," se navdušuje Jakob Selak. Vendar o vrnitvi v staro domovino ne razmišlja. Korenine, ki so pognale v petdesetih letih, # vseeno premočne. . ZDENKA LINDIČ oziroma premogovniški pokrajini Nevers v osrednji Franciji, v manjšem kraju La Machine, okoli 300 kilometrov južno od Pariza. Tu je takrat živelo 5500 rudarjev, od tega je bilo 730 Slovencev. V začetku je kot navaden delavec zaslužil 29 frankov na dan, kasneje pa kot kopač v rovu precej več. „Kopali smo premog globoko pod zemljo, največkrat goli, saj je temperatura presegla 50 stopinj Celzija. Delali smo veliko, da bi čim več zaslužili, saj so nas plačevali na akord. Francoski delavci nas zaradi tega niso marali, zaničevali pa so nas tudi, ker smo bili tujci, reveži," je poln spominov na tiste čase Jakob Selak. Velike preglavice jim je v začetku delal tudi jezik, ki pa so se ga kmalu naučili. „Mnogi danes poznajo le še kakšno domačo besedo, po slovensko se sploh ne znajo več pogovarjati," z bolečino v glasu pove krepak, drobro ohranjen možakar, ki je že prekoračil sedemdeseta leta. Leta 1936 ga je skupaj z drugimi rudarji zasulo v jami in od takrat ima poškodovano koleno. Tudi po nesreči je delal naprej v premogovniku, vendar ni več kopal. Rudar pa je bil celih trideset let in pol. Sedaj je že 19 let upokojen. Divjanja druge svetovne vojne v tem delu Francije niso posebno občutili. „Hrano in obleko smo sicer dobivali na karte, vendar so za nas rudarje kar dobro skrbeli. Poleg tega smo hodili kupovat na kmete. Kakšnega močnega odporniškega gibanja tu ni bilo, tako da streljanja skoraj nismo slišali," pove Jakob Selak. izučil za čevljarja, vendar je bilo dela, s tem pa seveda tudi zaslužka, bore malo. Doma pa je bilo še pet otrok. Ni dosti premišljeval, ko so predstavniki francoske agencije za delo pri nas iskali poceni delovno silo za francoske rudnike. Tudi Jakoba je potegnilo v širni svet, za njim pa ' še njegovega brata in sestro. „Karto za vožnjo v Francijo so nam plačali, vendar smo jim morali ta denar v enem letu po obrokih vrniti," se spominja Jakob Selak. Naselil se je v rudarski V prijaznem La Machinu, ki je danes nekoliko večji od našega Šentjerneja, sta si z ženo, ki je prišla v Francijo skupaj s starši iz zasavskih revirjev, postavila prijetno hišo. Ob njej imata velik vrt, ki je Jakobu v veliko veselje. „Z delom na vrtu se ohranjam pri močeh," se nasmeje. „Mnoge rudarje je pobralo v dveh, treh letih, ko so se upokojili. Saj ni čudno. Prej dolgoletno trdo delo, potem pa samo počitek in pijača." Hčerko Mimico, ki se jima je rodila v zakonu, sta zelo dobro naučila materinega jezika. Mimica je novinarka pri francoski reviji La Maison in živi v Parizu. „Včasih jo obiščeva, vendar le za nekaj dni. Velemestnega vrveža mi je hitro dovolj," razlaga Jakob Selak. Čatež živi 365 DNI Na leto ya^.ateške Toplice s termalno vodo v bazenih pri-^.^‘lajo poleti na tisoče rekreacije željnih gostov, fj. ,s|abšega obiska nimajo kot turistični kraji ob rl*J. Pravzaprav so še na boljšem, saj traja pri sezona skozi vse leto, če izvzamemo kopanje smilim nebom. Število kopalcev v bazenih na je kot povsod odvisno od vremena. Ob sobotah in nedeljah se vijejo do Toplic avtomobilov in tedaj jih naštejejo tudi tisoč. Pločevina je nagnetena vsepovsod, na zelenicah, ker ni dovolj urejenih vozniki se pa v stiski ne ozirajo niti na s cvetjem. Parkiranje seveda ni zastonj, morajo odšteti za vsak avto po pet Potem pride na vrsto vstopnina za po 20 dinarjev na osebo. Za ves dan ftrTania to nikakor ni predrago, za uro ali dve pa *: eč. Prizadete se namreč čutijo domačini, če v predprodaji niso priskrbeli sindikalnih £bnic po 12 dinarjev. {^°palcem v Čateških Toplicah so na voljo , bazeni za odrasle in dva bazena za otroke z Cei'^nimi temperaturami vode, od 24 stopinj *'ia za športnike do 33 stopinj za tiste, ki se pridejo namakat in zdravit revmo. Čateško kopališče pa ima še eno prednost, ki privablja ljudi: veliko sence in travnatih površin. Bazenov pa je še vedno premalo. V njih in ob njih se ob nedeljah tlači po več tisoč kopalcev, ki komaj najdejo dovolj prostora v vodi in na soncu. Lačni se lahko nasitijo v samoupostrežni restavraciji ali pa tam, kjer pripravljajo jedila na žaru. S prigrizkom postrežejo gostom tudi v bifeju pri vhodu na kopališče. Turško kavo in osvežilne pijače prodajajo kopalcem na štirih krajih, vendar ob konicah to ni dovolj. Ljudje neradi čakajo v repih, če so na oddihu, pa še toliko manj. Zato v najbolj vročih dneh na kopališču ne bi bilo odveč še nekaj sladoletnih aparatov. V bližini kopališča ima zdravilišče tudi kamp, v katerem se gostje na splošno pohvalijo. Cene niso pretirane: po 20 dinarjev za šotorišče s priključkom na elektriko, 10 dinarjev za avtomobil in 3 dinarje za turistično takso. V kampu je na oddihu povprečno po 60 do 70 turistov. Razen tega se tam ustavlja vedno več prehodnih gostov, večinoma tujcev, ki potujejo proti morju ali pa se vračajo s počitnic na Jadranu. V tretjo in za zdravilišče gotovo najpomembnejšo kategorijo gostov, od katerih Toplice pravzaprav živijo, sodijo tisti, ki prihajajo k izviru termalnih vrelcev po zdravje. Ti gostje ostajajo v Toplicah tudi po mesec dni in zasedejo vseh 300 postelj pa še pomožna ležišča zraven. Če vam na primer v hotelu povedo, da imajo več kot stoodstotno zasedenost, td torej še ne pomeni, da jih spi po več v eni postelji, kaže pa na utesnejnost v sobah. Tako je letos že od marca naprej. Več udobja obeta gostom šele novi hotel, ki ga bodo odprli konec maja prihodnje leto. Zdaj pa se soočimo še s cenami, da bomo videli, po čem je oddih in po čem je zdravje. Za enodnevno bivanje v dvopostljni sobi s hrano in kopanjem mora gost oziroma tisti, ki ga pošilja na zdravljenje, odšteti po 260 dinarjev. Zdravstvene storitve zaračunavajo posebej. Poln terapevtski komplet za 21 dni nudijo za 1.950 dinarjev, za 14 dni zahtevajo 1440 dinarjev za delni tritedenski terapevtski komplet pa 1,530 dinarjev. Tretja možnost je, da gostje sami izbirajo zdravstvene storitve, kot so na primer podvodna masaža, telovadba itd. in plačujejo vsako posebej. O tem, kako se v zdravilišču počutijo, kako so zadovoljni s cenami, s hrano, postrežbo in namestitvijo, pa bodo povedali sami. Zabeležili smo oboje, hvalo in grajo, čeprav je več takih, ki hvalijo. Katarina Režek iz Ljubljane, ki je letos prvič prišla v Toplice na dopust s hčerko, je z bivanjem v zdravilišču nadvse zadovoljna. Nobenih pripomb nima ne na hrano in ne na postrežbo, najbolj pa ji je všeč topla voda. Dolgoletni gost Miha Pirc iz Trbovelj pa ni takega mnenja. Revmatik je in redno prihaja na zdravljenje že od leta 1967. Z zdravstvenimi storitvami je zelo zadovoljen, s hrano pa ne. Pogreša domače jedi, zato bi najraje jedel v samopostrežni restavraciji, pa mu zaradi težav pri obračunavanju te želje niso izpolnili. Kot dolgoletni pacient kritično opazuje odnos do zavarovancev, zato je prepričan, da ravnajo s turisti „drugače" in da zavarovance razporejajo po slabših sobah. Invalida Antona Štruklja iz Ljubljane motijo trde in ozke postelje v vikendih, za stari del zdravilišča pa meni, da bi ga bilo treba čimprej podreti. Hrana je po njegovi presoji nekaj srednjega in bi bila za ta denar lahko boljša. V kampu so gostje nasploh zadovoljni. Tudi med njimi je večina takih, ki se vsako leto vračajo. Franc Rozman z Jesenic je med drugim pripomnil, da bi bila trgovina lahko bolj zatožena in redno odprta. V njej pogrešajo predvsem sadje in zelenjavo. Če bi imeli informativne table, tudi za to ne bi bili v zadregi, saj oboje prodajajo na več mestih zunaj in znotraj kopališke ograje. Zakonca Else in Franz Adami iz Dortmunda sta zelo navdušena nad kopanjem v termalni vodi. Toplice sta pred leti odkrila čisto po naključju in od takrat redno prihajata v kamp. Nad čistočo in urejenostjo nimata pripomb, nakupujeta pa najraje v okoliških krajih. Motijo ju edino komarji, ki so za večino v kampu največji problem. Bili so dnevi, ko so doživljali pravo invazijo, kar je bilo še posebej neprijetno za družine z otroki. Vsi so bili popikani. Prav zato je največja želja gostov, da bi 'zdravilišče v prihodnje skrbelo tudi za zapraševanje in že v novi sezoni pregnalo komarjo nadlego. JOŽICA TEPPEY DOLENJSKI LIST Po zopetnem odhodu tovarišev nazaj v Gonars se ta čas vrši šahovski turnii šesterice najboljših, med katerimi dosega tov Jože Sušnik vidne uspehe. Ze bežen sprehod po sobah in med pogradi pa kaže dovolj, kako si mnogi z bolj ali mani spretnim šahiranjem ob teh dolgih in predolgih dneh in nočeh krajšajo čas in zaposlujejo duha." S podobama pisca in zmagovalca turnirja za leto 1942 Jožeta Jankoviča, učitelja iz Kostanjevice ter Jožeta Sušnika je članek ilustriral France Kunaver Iz njunega spopada — igrala sta kraljevskoindijsko obrambo damskega gambita — je razvidno, da se je Sušnik, ki je igral s črnimi figurami, vdal v 30. potezi. Objavljeni šahovski problem z matom v treh potezah je sestavil učitelj Vinko Ljubič. Slovenci, internirani v taborišču Visco, so leta 1943 izdajali ilegalni list „Vršek—Visco", za njim pa „Doda-tek", ki je bil ilustriran. V prvi številki ..Dodatka" je v rubriki „Lepa umetnost" omenjen Mrhek (Mršek? ) z Unca, ki „šah prevrača". V ..Dodatku" številka 2 pa je v verzih izpričano, da so igrali šah bolj množično: Slovo je dal kovaškemu poklicu, odšel neprostovoljno bil na sončni jug, se hrabro tu odzval je šahovskemu klicu, nabral že mnogo zlatih si zaslug. Kruh pa šahovski je prhek, slabo boš vozil, dragi - Mrhek! Šah so igrali tudi po kaznilnicah in krajih konfinacije po fašistični Italiji. Če že ne povsod, pa vsekakor v kaznilnici v mestu Alessandria, ki je bila najhujša, saj so v njej prestajali kazen obsojeni na več deset let ali na dosmrtno ječo, med njimi Slovenci iz ..Ljubljanske pokrajine',, obsojeni pred vojaškim vojnim sodiščem v Ljubljani. Kot se še danes dobro spominja Drago Suhi, je vodstvo kolektiva namenilo igranju šaha, ki je bilo s strani uprave strogo prepovedano, posebno pozornost, saj je bil to eden od načinov, da so bili zaporniki koristno zaposleni in s tem odtegnjeni brezplodnemu postopanju ali razmišljanju o vsakodnevnih težavah. Šahovski pribor, v kolikor bi bil ohranjen, bi predstavljal dragocen dokaz človeške iznajdljivosti, spretnosti in odrekanja. Brata Jaklič, doma iz Ribniške doline, sta iz mešanice sredice štručk, kar so si morali odtrgati od ust, drobnega ometa in krede s prilivanjem vode dobiva snov, iz katere sta izoblikovala figure. Ko so se ob peči dodobra posušile, sta jih polovico pobarvala s črnilom. Na ta način je bilo izdelanih več šahovskih garnitur, v glavnem sta vse izdelala brata Jaklič, tako da jih je bilo v vsakem od treh kameronov (= sobah, op.), v katerih so bili zaporniki prek dneva, po nekaj. Šahovnice so bife izrisane na kartonu. Poleg posamičnega igranja so organizirali tudi turnirje, najprej po kameronih, nato pa za prvenstvo kaznilnice, ki je bilo v kameronu št. 127. Da je bil tak turnir lahko izveden, se je bilo treba poslužiti vrste zvijač, kajti prehajanje iz kamerona v kameron ni bilo dovoljeno. Še najlažje se je dalo to izpeljati v času obveznega sprehoda na delovišču, saj so pazniki kontrolirali le številčno sta- nje v kameronu, niso pa ugotavljali imen zaprtih. Zmagovalec ni dobil nikakršne nagrade, tudi skromne ne, kot je bilo to v Monigu. Tudi tisti, ki prej šaha sploh niso igrali, so se v Alessandrii naučili te igre. Šahovske garniture so skrbno skrivali pred svojimi stražarji. Svojemu namenu so služile še po kapitulaciji Italije, saj so se vrata jetnišnice odprla šele v prvi polovici leta 1944. V oddelku NOB Dolenjskega muzeja hranimo tri šahovske garniture. Ena, ki je tovarniški izdelek, brez šahovnice in belega konja, je iz Moniga in potrjuje tamkajšnje bogato šahovsko življenje. Iz internacije jo je prinesel dijak novomeške gimnazije Ciril Travnik iz Trebnjega, ki je padel kot partizan med nemško ofenzivo oktobra 1943. Kaže, da jo je dobil za nagrado za prvo mesto na turnirju, odigranem konec septembra 1942. O tem govori napis na notranji strani pokrova škatlice, kjer so poleg njegovega še naslednji lastnoročni podpisi udeležencev turnirja, ki so prebivati v skupni sobi: Ivana Varška, Zlatka Lapajneta jjzadel novembra 1943), Borisa Verstovška, Draga Marinčka (njegovo smrt v septembru 1943 je pospešila internacija). Toneta Šav-Ija in Svetozarja Kalčiča. Dr. Tonetu Šavlju je ta spominek na internacijo in šahovski turnir podarila Cirilova mati, on pa ga je odstopil našemu oddelku. V njihovi sobi, kjer so imeli dobro organizirano kolektivno življenje, npr. delitev hrane, je bilo izvedenih več turnirjev. Na enem od njih, na katerem pa ni zmagal, je Ivan Varšek za nagrado dobil ribjo konzervo. Drugo kompletno garnituro, manjka le črni kmet, je izdelal v taborišču Gonars tedaj 12-letni Franci Stariha iz Črnomlja, brat narodnega heroja Janka. V to taborišče je prišel konec leta 1942 z Raba, kamor je bil interniran skupaj s starši in sestro Olgo po množičnih aretacijah v Črnomlju konec julija 1942. Figure je izrezljal z žepnim nožem, ki ga je skrival pred italijanskimi vojaki. Iz lesa je tudi šahovnica, dokler pa je niso imeli, so si pomagali tako, da so si jo z ogljem ali barvicami narisali na kakšno desko ali betonska tla, pa tudi, na splošno jezo stanovalcev barake kar na pod. Na tem šahu so igrali predvsem internirani otroci, doma iz Črnomlja. Najbo.ljši med njimi je bil Beno Ameršek. Franci Stariha, danes dipl. strojni inženir, je v taborišču, kjer ni bilo ustreznega orodja in materiala, pokazal veliko mero spretnosti in vztrajnosti. Izrezoval je modele in izdeloval makete letal, tankov in avtomobilov, iz aluminija pa izdelal nad sto prstanov. Da so bili nekateri njegovi izdelki prave mojstrovine, priča dogodek z že po prihodu iz internacije iz lipovega lesa izdelanim modelom puške Mauser 98. Ob nemško-domobranskem vdoru novembra 1944, ko je sovražnik gospodaril nekaj ur tudi v Črnomlju, so ob preiskavi njihove hiše našli to puško in ga zaradi nje, ker so jo ob |X>gledu nanjo imeli za pravo, pošteno obrcali, puško samo pa zlomili. O tretji garnituri — gre za tovarniški izdelek — zaenkrat še nimamo zanesljivih podatkov. (Napisano na podlagi poročila v taboriščnem glasilu ..Novice izza žice" z dne 18. marca 1943, ustnih virov Draga Suhija in Ivana Varška ter pismene izjave Francija Starihe). ANTON ŠTAMPOHAR učitelj na Čatežu pod Zaplazom, in Dušan Povh, stud, arch. iz Novega mesta. V razsodišču sta bila profesorja Hugo Bajuk in Boris Merhar iz Novega mesta. Igrali so pod dvoriščnimi arkadami. Posamezno filo je zastopalo po osem igralcev. Zmagali so „modri" s 4,5:3,5 točkami. Po igri so bile razdeljene najboljšim igralcem času in kraju primerne nagrade. 27. septembra se je vršil povračilni dvoboj. Udeležba je bila ista, rezultat pa neodločen 4:4. Po odigranem dvoboju se je tov. Jože Jankovič boril v simultanki proti osmim igralcem in dosegel zmago v treh, doživel pa poraz v petih partijah. 29. septembra se je začel turnir za prvenstvo c.c. Moniga za leto 1942, katerega se je udeležilo 25 igralcev. Po prvem kolu je moralo zadnjih 8 igralcev odstopiti. Na turnirju je postal prvak Jože Jankovič. Turnir je trajal 3 tedne, vsi igralci pa so bili nagrajeni s prispevki internirancev. Zanimanje za šah je rastlo vedno bolj in bolj in vse je z vnemo igralo to kraljevsko igro. Ko . je prišel v taborišče tov. Jože Sušnik, poštni uradnik iz Metlike, je naš šahovski krožek pridobil novega, močnega igralca. Vse to razgibano šahovsko življenje pa je bilo večkrat ovirano z nenadnimi odhodi igralcev v druga taborišča. Prav tako pa je prihod tovarišev iz Gonarsa v decembru 1942, med katerimi so bili nekateri močni igralci ljubljanskega šahovskega kluba, poživil tukajšnje zanimanje za šah. Dvoboj z njimi, o Božiču 1942, z rezultatom 8:2 je pokazal njihovo nadmoč. Zmagovalcu Ribja Konzerva , Y koncentracijskem taborišču Monigo v severni Italiji, 9rnor so bili sredi leta 1942 odgnani mnogi prosvetni «avci iz Dolenjske in Bele krajine, dijaki novomeške :"lrnnazije in ostali, je bila že jeseni istega leta zelo ?iv'ta šahovska dejavnost. O tem govori tudi poročilo v . Predstavljenem ilegalnem rokopisnem listu ..Novice žice", ki ga je uredil prof. Janko Jarc. V prvi Številki * dne 18. marca 1943 je bilo v rubriki „Šah" pod na-0v°m „šah v taborišču" objavljeno poročilo, ki ga *®radi pomembnosti za zgodovino slovenskega šaha in Pnove zgovornosti citiramo v celoti: , ’.20. septembra 1942 se je vršil v našem taborišču prvi novski dvoboj, s čimer se je začelo med nami organi-'ran° šahovsko udejstvovanje. Borili sta se za prvenstvo 1,3 in druga fila (= vrsta, op.) četrtega reparta (= ddelka. op.). Častni predsednik prireditve je bil tovariš Martin fjarinfi, učitelj v Brusnicah, kapetana moštev „belih" (I. 'n ,,modrih" II. fila) sta bila tov. France Kunaver, ,.HODIJO MIMO, PA NE VIDIJO” Od 1. do 10. avgusta je v novomeškem hotelu Metropol gostovalo deset slovenskih slikarjev. Sodelovali so v 8. dolenjski slikarski koloniji, ki jo je pod pokroviteljstvom Novoteksa kot že mnoga leta nazaj vodil ravnatelj škofjeloškega muzeja prof. Andrej Pavlovec. Ideja o slikarskih kolonijah je stara že kakšnih petnajst let, vendar se je od začetka pa do danes marsikaj spremenilo. Tudi v dolenjski slikarski koloniji. Prve so imele namen, da se v barvi in sliki ohranijo značilnosti tega dela Dolenjske. Sedaj se vsako leto pojavljajo nove ideje. Prihajajo namreč različni slikarji z različnimi željami in idejami, med njimi so dostikrat tudi velike generacijske razlike. Povsem specifične želje ima tudi dolgoletni pokrovitelj kolonije Novoteks. Če organizatorjem in slikarjem ne bo uspelo najti skupnega jezika v uresničevanju novih zamisli, obstaja nevarnost, da bodo današnje slikarske kolonije zamrle. Razstava vseh, v koloniji nastalih slikarskih del, ki bo 29. novembra v dolenjski galeriji ali v Novoteksu, bo pokazala, kam so ustvarjalci s čopičem „vrgli svoje oko". ..Preživeto je, da pride deset krajinarjev, ki slikajo samo pokrajino," je povedal ..komisar" kolonije prof. Pavlovec. Izbira motivov je bila svobodna, vendar je mnoge spet pritegnila slikovita pokrajina in v nove barve odevajoča se arhitektura mestnega jedra, tako da bomo dobili številne nove upodobitve Dolenjske z različnih zornih kotov. ..Udeleženci letošnje kolonije so ostajali predvsem v mestnem centru, pogovarjali pa so se tudi o motivih iz delovnih organizacij. Šli naj bi v proizvodnjo in posamezne izseke iz proizvodnega procesa oblikovali v slikarske izdelke. Seveda bi morali umetniku pustiti toliko svobode, da je to še vedno slikarstvo," je strnil mnenja svojih ..varovancev" prof. Pavlovec. Med slikarji je bilo veliko govora tudi o tem, kako približati slikarsko umetnost delavcem. ,,Pri razstavah v Novoteksu se vidi, da ljudje niso brez posluha za to zvrst ustvarjanja. Da pa jim slikarstvo še bolj približamo, bi morali organizirati čimveč razstav po delovnih organizacijah ali morda tudi ustvarjati slike po stenah v proizvodnih prostorih," je razpredal svoje misli Pavlovec. Najstarejša in edina udeleženka letošnje kolonije, Gabrijela Žugelj iz Ljubljane, je prvič sodelovala v dolenjski slikarski koloniji, vendar ji sama Dolenjska ni po- Nejč Slapar Gabrijela Žugelj Jure Cihlar ■'K? ' • \ V,v ^•{,A v •//■fn *• polnoma neznana. Sodelovala je že v likovnih kolonijah v Izlakah, Strumici in Ljutomeru, letos za 8. marec pa Je imela retrospektivno razstavo v Kranju. Predstavnih predvojne generacije zagrebške likovne akademije je v okviru kolonije naslikala 8 akvarelov in eno olje, vse v mestni okolici, saj je zelo navdušena nad motivi Novega mesta in okolico Krke. „V začetku mi je bilo malo nerodno, saj sem bila najstarejša udeleženka. Vendar je razlika med mladimi in starimi hitro izginila. Skupni cilj vsem je bilo ustvarjanje. Opažam, da so mladi zelo na-darjeni in odlično smo se razumeli. Prvič sem se srečah tudi s problemi v delovni organizaciji, ki so nam vseff popestrili delo in nam dali nove sugestije za ustvarjanje, je povedala Gabrijela Žugelj. Jure Cihlar, diplomant ljubljanske likovne akademij* iz leta 1969 je letos že drugič sodeloval v koloniji. svojem delu sem uporabljal že veliko tehnik in razliCn® motiviko, prav v zadnjem času pa sem veliko proufieva pokrajino, predvsem naravo v stiku z vodo. Elernen vode mi je blizu, to sem slikal tudi že doma — živ11^ namreč v Portorožu, prav na Dolenjskem pa sem se lo(l temeljitega študija pokrajine. Obdelal sem jo le v skica"1 slike bom dokončal doma. Dolenjska je čudovita, še P° sebno Krka z okolico. Žalostno pa se mi zdi, da domai1 ni hodite mimo in ne vidite vseh teh lepot. NavduSe" sem tudi nad barvanjem novomeškega centra. Nujno P1 da ohranjamo zapuščino naših prednikov, ne pa, da sa mo gradimo velike neprijazne stolpnice. Menim, da bj pri urbaniziranju in oblikovanju okolja morali sodelova’1 tudi vsi umetniki, tako da bi bilo naše delo res korisf|' ei# id# dir $ ,1.1 ik« 2* *«' ec ari1 i . Pred kratkim smo objavili novico, da bodo v Šmarjeških toplicah začeli z akupunkturo, staro kitajsko metodo zdravljenja, ki si je v zadnjih debetih letih priborila mesto pod soncem evropskih ln ameriških bolnišnic in klinik. Neuropsihiater dr. Emil Lučev, ki bo vodil akupunkturno zdravljenje v Šmarjeti, se je ravnanja z iglami (za to pri akupunkturi namreč gre) izučil pri prof. dr. Antoniju Škokljevu, vodilnemu jugoslovanskemu specialistu za akupunkturo. Objavljamo nekaj odlomkov in ugotovitev iz nevezanega pogovora z dr. Emilom Lučevim. -CHA CHEN" ALI VBOD IGLE Akupunktura je tradicionalna kitajska metoda Pravljenja raznih obolenj. Izraz je evropski. >.Acus" je po latinsko igla, „punctura" pa ubod. p° kitajsko se reče tej stvari „cha chen", pomeni Pa ubod igle. Ljudje so v tisočletjih zgodovine opazili, da nekatere bolečine po naključnem vbodu s trnom, ^aradi nenamerne praske ali opekline izginejo. Evropejci tem naključnim dejstvom nikoli nismo Posvečali pozornosti, na Kitajskem pa seje razvi-a posebna oblika zdravljenja, ki temelji na spoznanju, da nekatere bolečine izginejo, če z ''oodom ali segrevanjem vzdražijo določene toč-e na površini telesa. Najstarejši pisani podatki o akupunkturi so zabeleženi v kitajskem Medicinskem kodeksu iz leta 475 pred našim štetjem, Materialni dokazi (bronaste in koščene igle) o Zdravljenju z akupunkturo pa so še starejši — sesajo v konec tisočletja pred našim štetjem. Če-Pfav zdravljenje z iglami na Kitajskem ni bilo •edno v milosti, se je med ljudstvom vendarle ? lani|o tako rakoč neokrnjeno. Po letu 1958, akupunktura spet dobila „blagoslov" uradih krogov, pa beležimo njen rtajvečji razcvet. Ne samo na Kitajskem. k°ža, vez z vesoljem Po tradicionalni kitajski medicini in znanstveni ls" se sestoji človeško telo iz organov in kana-0v< ki povezujejo notranje organe in vsa tkiva °r9anizma s površino kože. S kožo pa je človek Povezan z vesoljem in njegovimi zakoni, ki združi vladajo življenju na zemlji in tudi človekove-u telesu. Po starih dognanjih je v človekovem ®iesu 12 glavnih organov, ki skupaj s kanali pred-avljajo steber tako imenovane „tsangfu" teorije. a njej počiva stara kitajska medicina. Med orga-' so stari Kitajci poznali srce, jetra, vranico, plju-ledvice in poseben organ, ki bi ga danes ime-°vali osrčje. Poleg tega so poznal, in strogo od astetih ločevali tudi šest tako imenovanih votlih rganov: tenko črevo, žolč, želodec, debelo čre-,°< sečni mehur in poseben organ „san chiao" Uravnaval je telesne tekočine). Vsak notranji Ori 9an ima po kitajski teoriji na površini kože svoj kanal d# ibK* niji1 'S. ■e * < rgw M Ot ieC Zadevo je težko pojasniti. Po mnenju Kitajcev . razna telesna in mentalna obolenja vedno kaže-na površini telesa, na koži, ki kot ogledalo ^aža najrazličnejše spremembe. ^0 TOČK ^ stoletjih uporabe akupunkture so vzhodni ,.** ' kož I^Odreci spoznali, da je nekaj sto točk na površini liKO* < ili ** letf ni i rA^ posebej občutljivih. Točke pa niso samo-, °ine, povezane so v skupine, linearno v obliki ®nala. Najvažneje pa je, da imajo posamezni .r9ani točno določene in vedno iste točke in s sk^ .tudi kanale. Po kitajskem mnenju cirkulira ..°zi kanale kri in tako imenovana ..vitalna ener-J®" („chi"). Slednji vodita vse funkcije v člo-kovem telesu. Vseh kanalov je 12 plus 8, aku-. '^kturnih točk pa 1270. .'k Kanali obdajajo človekovo telo, so medseboj-Povezani, površino kože vežejo z notranjimi 0|9ani. Po starokitajskem mišljenju je funkcija 9anov v glavnem ista kot v sodobni medicini, nimivo pa je, da se po njihovem stanje srca U^aža na jeziku, jeter na očeh, vranice v ustih, n^ nosu, ledvic pa na ušesih. ^notežje MED „YIN" IN „YANG" |(j r9anizem deluje normalno, če so zveze med O-*'-' ^ Povezujejo tudi organe, normalne. Po |w 'cionalnem mišljenju so namreč kanali tudi se Urjenja obolenj. Bolezen nastane takrat, ko Poruši ravnotežje med tako imenovanimi ' 'n“ in „yang'' silami v organizmu. „Yin" in i ZOPER BOLEZNI PO KITAJSKO „Yang" sta pojma za skrajno nasprotje. Kot recimo vrelo in ledeno, visoko in nizko, dobro in zlo itd. Polovica organov pripada silam „yin", druga polovica pa silam „Yang". Gorje, če se ravnotežje poruši, takoj pridejo bolezni. Zadeva je v resnici še bolj zapletena kot povedano. Za primer naj povemo, da so stari Kitajci postavljali diagnozo pri zdravljenju z akupunkturo z merjenjem utripa. Verovali so v kroženje energije po človekovem telesu, z energijo pa kroži tudi kri. Poznali so kar 12 različnih utripov. Merili so jih v zapestju. Zakoni akupunkture torej trdijo, da je pogoj za zdravje ravnptežje med silami „yin" in „yang". Če se ravnotežje poruši, ga lahko popravimo s stimulacijo akupunkturnih točk, ki so nanizane v kanalih, ti pa povezani z organi, ki jim vlada „yin" ali ,,yang". To, kar Evropejca najbolj moti, je dejstvo, da kanali niso nikakršna anatomska formacija tkiva v organizmu. Kanali so nevidni, ne moremo jih niti izpreparirati niti določiti z doslej znanimi diagnostičnimi metodami. In vednar kanali so. Najnovejša raziskovanja vse bolj potrjujejo, da so kanali v bližnjem odnosu z živci, ožiljem in tkivnimi tekočinami. „VBODNA SENZACIJA" Preveč bi bilo naštevati bistva teorij, ki skušajo razložiti načelo delovanja akupunkture. Teorije so v glavnem tri, in sicer chingo, neurogena in humoralna. Ša najbliže rešitvi uganke je najbrž misel, da se z draženjem akupunkturnih točk pojavijo v telesnih tekočinah snovi, ki imajo pomirjevalni učinek. Akupunkturne točke lahko dražimo z iglami, z zvišanjem temperature, z električnim tokom, mikromasažo, vbrizgavanjem nekaterih snovi, z všitvijo kirurške niti itd. Najpreprosteje rečeno: zdravnik ti v določen del telesa zabode nekaj igel in neha te, recimo, boleti glava. Bolečine ni tudi potem, ko igle potegnejo ven. Vse pa prav nič ne pomaga, če ni pri vbodu tako imenovane „vbodne senzacije". To je občutek, ki se sestoji iz bolečine, obmrlosti, človek se počuti težjega, raztegnjenga. Težko je povedati, dokler ne občutiš. Nekomu, ki ga napri-mer še nikoli ni bolel zob, je pač težko razložiti, kako je to. Vsekakor pa je zanimivo, da pri tej ,,vbodni senzaciji", ki je pogoj akupunkture, čuti določen odpor in težo v roki tudi zdravnik, ki iglo zabada. Niso še ugotovili zakaj. Po vbodu se po pacientovem telesu razširi nekakšna toplota. Ugotovili so, da s hitrostjo 5 metrov na sekundo. In ta toplota je menda zdravilna. So pač še skrivnosti. ZLATE, SREBRNE IN JEKLENE IGLE Kar pa se igel tiče, je vse jasno. So zlate, srebrne ali iz nerjavečega jekla. Teh je tudi največ. So prožne, dolge od 15 do 100 milimetrov (!), debele pa od 0,45 do 0,32 milimetra. Sterili- -zirajo jih s kuhanjem ali paro. Med enim obiskom pri zdravniku zabodejo od ene do 42 igel, najpogosteje pa od 5 do 7. Zaradi večjega učinka zdravnik igle vrti, dviga ali spušča, rahlo udarja s prsti itd. Igle izvlečejo v eni potezi. Včasih (pri nekaterih načinih zdravljenja) ostanejo igle v koži tudi do 7 dni. Igle lahko zabodejo samo v kožo ali pa tudi v mišičje. Za eno kuro je potrebnih sedem do 10 obiskov. Poleg akupunkture z iglami poznamo tudi draženje akupunkturnih točk s svežnjem igel v obliki kladivca, točke lahko stimuliramo s povečano temperaturo (moksibustija), z električnim tokom, mikromasažo, vbrizgavanjem določenih snovi itd. Sodobna oblika terapije z akupunkturo seveda združuje kitajska tisočletna dognanja s sodobno, zahodno medicino tudi na Kitajskem. Za zdravljenje z akupunkturo je prej potreben celovit zdravniški pregled. Ne priporočajo zdravljenja debilov, onemoglih in nosečnic. KAJ ZDRAVIJO Na Kitajskem zdravijo z akupunkturo predvsem neuralgije, migrene, bolečine v glavi, lumbalni sindrom, paralizo facijalisa, distorzije sklepov, nefrolitijaze, dismenoreje, neregularne menstruacije, reumatizem, hipertenzije, gastritič-ne motnje in motnje v intestinalnem traktu, bronhialno astmo, kontrankture mišic itd. Zanimiva je tudi uporaba akupunkture v anesteziji. Na Kitajskem so opravili z akupunkturno anestezijo (imenujejo jo tudi analgezija) že več kot 800.000 operacij. Bolnik je med operacijo pri polni zavesti, lahko sodeluje s kirurško ekipo, vendar ne čuti nobenih ali skoraj nobenih bolečin. To vrsto anestezije priporočajo predvsem za operacije glave in vratu, manj pa za posege v prsno in trebušno votlino. Poročajo, da se pri uporabi analgezije rane celijo hitreje in da so infekcije zelo redke. Veljalo bi razmisliti o uporabi analgezije v pogojih partizanskega bojevanja. Analgezijo lahko v kratkem času obvladajo tudi manj šolani ljudje. SKRIVNOST OSTANE Akupunktura je v Evropi prisotna že 40 let, iz azijskih kolonij sojo prinesli Francozi, obstoji pa tudi poročilo, da je nemški zdravnik Kampfer zdravil na kitajski način že leta 1683. Na Kitajskem, Japonskem, Filipinih, v Burmi in Vietnamu je akupunktura že tisočletja temeljna oblika zdravljenja, zdaj so ji dodali samo spoznanja zahodne medicine. Na Zahodu in tudi pri nas pa smo ali pa še bomo svojemu znanju dodali kitajskega. In to kljub temu, da ne vemo, kako sploh deluje tistih 1270 akupunkturnih točk, ki so povezane v kanale. O teh pa vemo še manj. ZAPISAL: MARJAN BAUER DOLENJSKI LIST OGOVORU — Govorništvo je umetnost varanja in laskanja. Montaigne Neprestano govoriti in ničesar povedati je bila od nekdaj največja odlika govornika. Platon — Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino. Montesquieu O DELU — Vinogradu ni potrebna molitev, temveč motika. Bolgarski pregovor — Del ljudi dela, a ne misli, drugi del pa misli, a ne dela. Foscolo — V domu lenobe se množijo samo sanje. Kitajski pregovor O LASTNINI — Tisto, česar ne moreš obdržati, ni tvoje. Atila — Školjko si sme v^zeti vsak, morja nihče. Rousseau — Nekoga popolnoma imeti je najboljše, če pa to ni mogoče, tedaj je najboljše, da ga popolnoma izgubimo. Tagore CVETAN CEKOV-KARANDAŠ Bolgarija i6«8>>WiS cvete od maja do junija, raste pa po gozdovih, pašnikih, ponekod pa tudi po vrtovih. Liste nabiramo maja, jagode julija, lub pa vse leto. Božji les je znan zlasti po tem, da zmanjšuje vročino, žene na vodo in teši krče. Že od nekdaj ga uporabljajo kot zdravilo pri mrzlici, kašlju, bronhialnem katarju, začetni pljučnici, pri driski, slabi prebavi in koliki. Za zdravilo pripravimo iz posušenih listov čaj (ščepec ali 5 do 10 gr na skodelico vode), ki ga damo bolniku dvakrat na dan. Stari ljudje pravijo, da je čaj iz jagod uspešno zdravilo pri koliki, lubje od korenine pa da je primerno tudi za obkladke za otekline. Vedeti moramo, da so jagode strupene, povzročajo bruhanje in drisko, zato je z njimi previdno ravniati. Tudi tej rastlini so ljudje raznih krajev dali razna imena. Ponekod ji pravijo bodika, drugje božje drevesce, črnec, svib in celo rusi konj. Gre pa za 10m visok grm ali drevo z močno vejnatim steblom, usnjatimi, jajčastimi, temnozelenimi in nazobanimi listi. Cveti so rdečkastobeli, združeni v pakobulih in imajo rdeče, okrogle jagode. Božji les Če ugotavljamo, da je moda včasih hudo neumna, moramo vendarle priznati, da je nosečnicam prinesla novo obdobje. Malokdaj še vidimo bodočo mamico, ki bi ji rastoči plod že od daleč kazilposta-vo. Zdajšnja moda je pravzaprav *< celoti prirejena za nosečnice. Široka in udobna krila ter tunike lahko povsem skrijejo nosečnost (v prvih štirih mesecih. Kasneje so za bodoče mamice najbolj prikladne široke šotor,aste obleke, kakršne najdemo v mod- do nekaj zadnjih tednov, preden greste v porodnišnico. V jesenskem in zimskem času je taka kombinacija zavoljo mraza in vetra še posebej prikladna. Za nosečnice so v splošnem v veljavi tri zapovedi, ki zadevajo njeno zunanjost: obleči ne smejo nič ozkega in oprijemajočega; nosijo naj udobno obutev, ne pa visokih špiča-stih pet. Imajo naj negovan, toda ne preveč naličen obraz in vselej urejeno pričesko. R. BAČER nih časopisih, namenjene pa so ekstravagantnim ženam. O oblačilih v času nosečnosti z zdravstvenega gledišča so danes žene in dekleta že toliko poučene, da ne gre znova o tem govoriti. Udobno, toda estetsko oblačilo pa v zadnjih petih mesecih pred porodom nekaterim tako pristaja, da so v tej dobi deležne celo več poklonov kot kdajkoli prej. Tudi hlače s široko in daljšo tuniko lahko nosite prav menjake, sladkor, vanilije* sladkor, kar smo prej žvrkljal* in pridenemo malo vanilijeve-ga pudinga (največ pol zavitka). Preden bi imelo zavreti, naglo premešamo, odstavimo in dodamo še slabo žlico ruma Kremo vlijemo na snežene kepe v skodelicah in Pu' stimo, da se ohladi. Okrasim0 s čokoladnimi mrvicami ip ponudimo kot sladico po kosilu." B- B’ 25 dkg sladkorja, malo vanilj-jevega pudinga ali okrog 5 dkg bele moke, čokoladne mrvice za posip ih žlico ruma. Najprej iz beljakov stepemo zelo trd sneg in ga kot žličnike polagamo v mjeko, ki je tik pred vretjem. Žličnike v mleku obrnemo, jih po nekaj minutah vzamemo ven in jih polagamo v skodelice. V isto mleko nato zakuhamo ru- Sladico s takim imenom je kaj lahko pripraviti, nima pa nobene zveze s snegom ali ledom, ker jo kuhamo in ohlajeno použijemo. Recept nam je dala Marija Novina, kvalificirana kuharica v zdravilišču Dolenjske Toplice, ki pa se ukvarja predvsem s slaščicami. „Za 6 oseb potrebujemo 3 jajca, 1 liter mleka, 3 zavojčke vanilijevega sladkorja. ropotarnica brez besed E i: prebrali smo Maši mojstri peresa Pisatelji živijo v senci svojih jjnjig, na obrobju zanimanja palcev in širše javnosti. Slednji le običajno malo mar njihovo Osebno življenje, v kakšnih razmerah sučejo perp, iz kakšnih Pobud in kakšna je naposled njihova duhovna usmerjenost. Z njihovo osebnostjo se ukvarjajo *9olj slovstveni zgodovinarji in ^itiki, ki pa spet luščijo samo l|ste podatke in ugotovitve, ki neobhodne pri razvrščanju pisateljev po slogu, struji, smeri ln podobnem. Sicer pa ostajajo VeČ ali manj anonimni v času in Prostoru. Krivico, ki je s tem narejena, j? že v prejšnjem stoletju začu-posamezniki in poskušali ar,onimnosti rešiti vsaj nekatere Večje duhove naše literature. Ta Prizadevanja so obrodila malo-J*® avtentične opise Prešernove, 'Odnikove in drugih osebnosti. Irv' pa se je načrtno lotil te na-^e Izidor Cankar in s svojimi ••Obiski" Nekakšno nadaljevanje »Obiskov" so Ocvirkovi „Raz-9ovori", to pa je tudi vse, kar je a° nedavnega omogočalo vpo-9ed v življenje in literarno devico nekaterih znanih imen asega Parnasa. Knjiga ..Pogovori s slovenski-pisatelji", ki jo je nedavno Poslala na trg Cankarjeva za-'Ožba, obravnava ustvarjalne di-®n'e enaintridesetih sodobnih pesnikov in pisateljev od Godine Grabeljška, Kranjca, Potrča • 'goliča do mlajših Kuntner-• Makarovičeve in Šalamuna, vtor — pesnik, pisatelj in dra-atik Branko Hofman je bil pri . ševanju intervjuvanih dovolj lahLPr°Sen in P°9lob|jen, da je nko vsakega predstavil več-, astno in obširno. Tako ob janju te zajetne knjige, za ka-, ro je Borut Pečar prispeval ».at ure intervjuvanih, za-^timo avtentična pričakovanja »teljev in pesnikov o sebi, ^Jihovih literarnih vzgibih, kri-t nem odosu do življenja in li-rature, o vsem, kar je bilo do aJ skrito in neznano. Hofman, ki se je sam predstavil v zadnjem poglavju, je želel s temi „Pogovri" poudariti tisto konstanto pisateljskega poklica, ki jo vrtinci časa večkrat prekrijejo: avtonomijo duha in ustvarjanja. To mu je v celoti uspelo in dalo knjigi tudi dokumentarno vrednost. |.Z knjige Vojna zvezd Film „Vojna zvezd" žanje po svetu same rekorde. V ZDA je zasenčil celo slavno „Žrelo", producentom pa vsak dan vrže lepe kupe denarja. Vse to kaže, da obravnavana tematika močno priteguje pozornost današnjega človeka. Nič čudnega torej, če smo film uvozili tudi pri nas. Razveseljivo pa je, da projekcijo filma na naših platnih S temi besedami smo že zarisali grobe okvire obeh dramskih besedil: „Lepe Vide" in ..Čarovnice iz Zgornje Davče", ki sta združeni izšli pri Mladinski knjigi. Da sta oba dramska teksta v eni knjigi, ni naključje, saj pomeni ..Čarovnica" nekakšno nadaljevanje „Lepe Vide". Darinka — ..čarovnica" — je hči Vide. Hči nadaljuje pot tam, kjer je mati zastala, „Čarovnica" razpreda osnovno misel „Lepe Vide" naprej. Svojevrsten del knjige je študija ..Demonična moč trpljenja" Tarasa Kermaunerja. V nji ta slovenski kritik na svoj značilen način prevaja Šeligovi umetnini v drugačen jezik ter ju vključuje v zanimivo podobo literarnega dogajanja pri nas. spremlja založniško dejanje — v medzaložniški zbirki Žepna knjiga smo pred kratkim dobili prevod znanstveno fantastične pripovedi „Vojna zvezd", po kateri je bil posnet istoimenski film. Pisatelj George Lucas sicer v ničemer ne presega slovitih peres znanstvene fantastike, imel je le srečno roko, da so njegovo pripoved odlično vizualizirali filmski ustvarjalci ter s tem posredno pripomogli, da knjiga bolj živo deluje. Za kratek čas, osvežilno sprostitev domišljije je knjiga primerna. Tudi cena ni ovira: 50 din. ŠELIGOVI DRAMI ..Slovenska literatura ne pozna pisatelja — niti Cankar ni bil tak, čeprav je naslikal mnogo zelo ženskih žensk — ki bi tako zaupal ženski, ki bi ji dal glavno besedo," je v spremnem zapisu k novi knjigi modernega slovenskega pisatelja in dramatika Rudija Šeliga zapisal kritik Taras Kermauner ter tako poudaril eno od značilnosti Šeligove knjige. V večini njegovih del so namreč junakinje dogajanja ženske. To so osebnosti, ki žele prestopiti dane okvire, ,,hrepenevke", ženske, ki žele preseči sedanjost, to stvarnost, dejanskost. To so osebe, ki redu sodobnega sveta tudi ubeže: v omamo, čarovništvo, drugačnost. lepa vida čarovnica iz zgornje davt-e V ■ ■ seligo 0 tujski legiji Francoska Tujska legija je bila zbirališče najbolj propadlih in najbolj pogumnih, zatočišče razočaranih in moralno sprevrženih osebnosti, v nji sta se znašla princ in robijaš, Srb in Skandinavec. Živopisna vojaška organizacija, ki so jo francoski imperialisti ustanovili z namenom, da svoj imperij obdrže in ga še razširijo, je osrednja tema zanimive pripovedi Hugha jPPlUs PR£Da je bil in ostal šport. Atletika in še posebej iouomet. Z že štirinajstimi leti je postala rokometni trener. Pod njenim vodstvom so novomeške rokometašice v letu 1965 zasedle drugo mestu v republiškem merilu. V njeni športni karieri je pomembno tudi doseženo prvo mesto v teku na 800 metrov na Dolenjskem. Z Matejo Kožuhovo in Zdenko Cerar se je udeležila dneva mladosti v Beogradu s samostojno zelo zahtevno vajo. Četrta ljubezen pa je jadranje. Že več let je članica novomeškega aero kluba in ima že 65 samostojnih letov. Letela je v dvosedu „blanik" in v „vaji". Njena peta ljubezen sta dveletna hčerka Tanja in mož. Dolenjska in Bela krajina. Še posebno se spominja svojega velikega prijatelja pokojnega dr. Uroša Tršana, ki je bil vse tisto, kar je v življenju prijatelj. Pred dnevi je kot petnajsta knjiga v seriji Katalogi in monografije Narodnega muzeja v Ljubljani izšel katalog najdb „Neviodunum — Drnovo pri Krškem". Avtorja, oba arheologa Narodnega muzeja, Sonja in Peter Petru, sta v uvodu poudarila, da izhaja katalog vzporedno s praznovanji ob 500-letnici Krškega, obenem pa poteka 1900 let od nastanka sosednje keltsko-rimske naselbine na področju Drnovega, ki je nosila ime Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Dolgo in nadvse zgovorno ime. Pove nam, da je naselbina, ki je tu nastala, dobila municipalne, to je mestne pravice, v času vladanja Flavijcev, verjetno cesarja Flavija Vespazijana (69 — 79). Nastala je na ozemlju Latobikov, na kar kaže tako „Latobicorum" kot tudi keltsko ime naslebine Neviodunum, kar v keltskem jeziku pomeni „Novo mesto". Prebivalci drnovskega območja so postali rimski državljani z delno omejenimi pravicami, mesto samo pa je postalo upravni center širšega območja naseljenega z Latobiki. To ozemlje je segalo do današnje meje med Slovenijo in Hrvaško, Gorjancev in Sotle, od Sotle je prešla na Savo pri Brestanici, po Savi do Litije je mejila na Norik oziroma mestno območje Celeie, nato pa se je obrnila proti jugu in mejila na mestno območje Emone. Najbolj zahodni spomenik z omembo Neviodunuma je mejnik cesarja Antonina Pija, ki je bil najden v Hudem pri Stični, potek južnega dela meje proti Kočevskemu in Beli Krajini pa ni natančno znan. Antično mesto, ki je nastalo na terasi nad staro strugo Save, se je razvilo predvsem iz gospodarskih pa tudi iz političnoupravnih razlogov. Nemirni tok reke skozi tesni posavskih gub se je na krškem polju dokončno umiril in proti vzhodu je bila odprta široka plovna pot, primerna za transport najrazličnejših tovorov. Čolnarji, ki so na poti od Nauportusa — Vrhnike preko Emone — Ljubljane prevažali na vzhod izdelke zelo kvalitetne in cenjene italske obrti in se vračali s tovori žita, so izgubili v brzicah in skalah precej ladij in dragocenih tovorov. Ker pa je bila zgrajena tudi cesta od Emone prek Preterija Latobikov in Neviodunuma proti Siscii, se je začelo krepiti manj tvegano tovorništvo. Mesto Neviodunum je tako postalo pomembno križišče vodne in suhih poti, postalo je važna pretovorna postaja, ki je nudila delavcem dosti zaslužka, njihovim družinam pa ekonomsko varnost. V začetku je bilo mesto upravno samostojno, kar je močno vplivalo na razvoj. Ža v času vladanja cesarja Trajana (98 — 117) pa se je napovedovala vse močnejša birokratizacija - države. Sorazmerno mirno in varno življenje | naselbine je bilo prvič resneje prizadeto ob vdoru Kvadov in Markomanov (leta 167), ki so ropali in zasužnjevali prebivalstvo j vzhodnoalpskih dežel vse do meja Italije. I Sloviti cesar in filozof Mark Avrel (161 — 180) jih je skupaj s sovladarjem Lucijem Verom v nasprotnem napadu leta 169 močno porazil in-odgnal daleč čez meje imperija. Birokratizacija, ki je še naprej pestila vso rimsko državo, se je pod Dioklecijanom ob koncu 3. in v začetku 4. stoletja še povečala, njen prkisk pa je postal skoraj nevzdržen. Sledilo je zopet nekajdesetletno mirnejše obdobje, sredi 4. stoletja, leta 350, pa je pristanišče na obali Save in mesto ob njem v središču pozornosti. Zahteve po orožju, orodju, delovnih sredstvih, hrani in drugih dobrinah so v nemirni politični situaciji, ko sta se spopadli armadi Konstancija II in Magnencija, močno narasle. Mesto je postalo izredno živahno trgovsko središče, vendar pa je to trajalo le nekaj let. V zadnjem desetletju 4. stoletja je Neviodunum skupaj z ostalim vzhodnim delom države zadela nesreča. Vse bolj pogosti vdori nomadskih plemen z vzhoda v politično manj in manj stabilni imperij so prizadeli njegovo blagostanje in obstoj. Mesto je životarilo še do prihoda Hunov, ki so mu z Atilo na čelu zadali zadnji udarec, ko so na pohodu leta 452 prodrli v severno Italijo. Poleg zgodovinskega pregleda poselitve krškega polja in nastanka in rasti Neviodunuma, po katerem je povzet tudi ta skrčen pregled mestne zgodovine, prinašata avtorja v katalogu tudi pregled vseh dosedanjih raziskovanj. Ta so se začela že ob koncu 15. stoletja, ko je Augustinus Tyffernus, po rodu iz Laškega, zbiral in prepisoval rimske napise za dunajsko dvorno pisarno. Antično mesto je privabljalo vedno več raziskovalcev. Od Schoenlebna in Valvasorja prek Linharta, Freyerja in Leinmuellerja, ki sta bila kustosa Deželnega muzeja, do Jerneja Pečnika, ki je izkopaval drnovske nekropole. Z izkopavanji je začel leta 1883 in sedem let kasneje je v Ljubljanskem zvonu zapisal: „Na Drnovem sem odkopal nad 3000 grobov, večinoma sežganih, samo celih ogrodij je bilo čez 500." Načrtno izkopavanje pristanišča in mesta se je začelo leta 1960 in je trajalo do 1966. Vodilo izkopavanja ni bil lov na predmete, temveč znanstveno hotenje: iztrgati zemlji njene skrivnosti in obuditi mrtvo mesto k ponovni govorici. S podatki starih raziskovalcev je izpopolnjena tudi topografija mesta, ki je v katalogu podprta s podrobnim zemljevidoni najdb in prikazom področij izkopavanj-Vsemu temu sledi kataloški opis najdb in tabele z risbami predmetov. Delo, ki sta ga avtorja vložila v pričujočo monografijo, močno presega podnaslov „Katalog najdb", saj imamo sedaj na enem mestu združene in ovrednotene tako pisane kot materialne vire starih raziskovan) rimskega trgovskega emporija Municipiuif Flavium Latobicorum Neviodunum. DANILO BREŠČAK