cena 8 dinarjev števiika 40 (654)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
titovo velenje, 7. oktobra 1982
SVEČANA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE, združena s podelitvijo priznanj občine Vele-nje za leto 1982, bo v soboto, 9. oktobra ob 8. uri v domu kulture v Titovem Velenju PROSLAVA OB ODKRITJU DOPRSNIH OBELE-ŽIJ BORCEM IV. OPERATIVNE CONE v Topolšici bo v soboto. 9. oktobra ob i I. uri. PRIREDITVE: PETEK, 8. OKTOBRA:
16.00 Komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju 16.00 Otvoritev razstave čistopasemskih domačih živali v podhodu »Standard« v Titovem Velenju
16.30 Koncert Rudarske godbe pred domom kulture v Titovem Velenju
17.00 »Ipavčev večer.« združen z otvoritvijo razstave del Josipa Ipavca v galeriji kulturnega centra Ivan Na-potnik v Titovem Velenju
SOBOTA, 9. OKTOBRA:
7.30 Zbor brigadirjev na Titovem trgu v Titovem Ve-lenju
8.30 Orientacijsko tekmovanje planincev ria Paškem Kozjaku
10.00 Zaključek tekmovanja delavskih športnih iger Velenje 1982
10.00 Otvoritev doma krajanov in gasilcev v Bevčah 17.00 Zaključek del pri toplifikaciji Šaleka NEDELJA, 10. OKTOBRA:
8.00 Avtoraly »Spominov na NOB« (start pred Rdečo dvorano) ~
10.00 Tovariško srečanje ob 35-letnici lovske družine Titovo Velenje na Lokah
13.00 Jadralna regata na Plevelovem jezeru v Titovem Velenju
14.00 Motokros za nagrado.Titovega Velenja na Tre-beliškem
TOREK, 12 OKTOBRA:
18.00 Otvoritev razstave inovacij in podelitev priznanj najuspešnejšim inovatorjem iz občine Titovo Velenje v avli skupščine občine Velenje
Čestitamo za praznik občine Ve/enje
Šaleška dolina
Frejeli bodo priznanja in nagrade
Šoštanj
Krajevni praznik
V teh dneh se tudi v Šoštanju vrstijo številne kulturne, športne in druge prireditve v počastitev krajevnega praznika. Slavijo ga v spomin na dan, ko so borci 1. Stajerskega bataljona v noči od 7. na 8. oktober leta 1941 napadli mesto Šoštanj in ga za nekaj ur zavzeli.
Danes popoidne bodo v Šošta-nju sklenili teniški turnir, ob 18. uri pa bo v domu kulture prosla-va Krajevnega turistično olepše-valnega društva Šoštanj ob 80. letnici njegovega delovanja. Ob 19. uri bodo na Pustem gradu pripravili kresovanje s kulturnim programom. ki ga bodo izvedli tabomiki odreda Pustega gradu. V petek na dan krajevnega
praznika bo ob 16. uri komemo-racija ob spomeniku talcev, za-tem bodo slovesno odprli Kaju-hovo cesto in cesto Lole Ribarja, ki sta dobili asfaltno prevleko. Ob 18.30 pa bo v dvorani doma kulture slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Šoštanj, na kateri bodo podelili letošnja krajevna priznanja osvobodilne fronte ter plakete krajevne skup-nosti.
Šoštanjski ribiči bodo v soboto popoldne ob šoštanjskem jezeru organizirali nagradno tekmova-nje v ribolovu, prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku pa bodo v Šoštanju sklenili v nede^jo, 10. oktobra z različnimi športnimi srečanji.
Delegati zborov občinske skupščine so na ponedeljkovi seji med drugim potrdili tudi predlog podelitve priznanj in nagrad občine Velenje. V razpisnem roku je prispelo ii krajevnih skupnosti in delovnih organizacij 22 predlogov in sicer 6 predlogov za podelitev srebrnega grba obči-ne Veienje, 8 predlogov za pode-litev nagrade 8. oktober ter 8 predlogov za podelitev nagrade Karla Destovpika Kajuha.
Komisija je pri obravnavi vseh predlogov upoštevala naslednje kriterije.
Srebrni grb občine Veienje se podeljuje posameznikom in or-ganizacijam za izređno sodelova-nje pri razvoju občine Velenje ter za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih.
Nagrada 8. oktober se podelju-je posameznikom in organizaci-jam za izredne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva in utrje-vanja družbenoekonomskih od-nosov v občini Velenje.
Nagrada Karla Destovnika Kajuha se podeljuje za izredne dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti, razen na področju gospodarstva za katerega je usta-novljena nagrada 8. oktober.
Komisija je na osnovi prispelih predlogov predlagala, delegati zborov pa so potrdili, da se srebrni grb občine Velenje podeli Martinu Primožiču — Branku iz
Šoštanja, Ernestu Rahtenu iz Titovega Velenja in delovni or-ganizaciji GIP Vegrad Velenje. Nagrada osmi oktober se podeli Jožetu Kovaču iz Titovega Vele-nja in delovni organizaciji Modni salon Velenje. Nagrada Karla Destovnika Kajuha pa Karlu Čretniku in Dragu Semetu iz Titovega Velenja ter Marti Schmidt — Brini iz Ljubljane.
Iskreno čestitamo vsern delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za 8. oktober !
Skupščina občlne Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB N0V Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
Predsedstvo OK ZKS Velenje
ftSova organiziranost
občinskih uoravnih organov
uskladijo s prcdvideno novo or-ganiziranostjo.
Ob obravnavi kadrovske pro-blematike so ugotovili, da tiekate-rih težav ne bo mogoče odpraviti, ne da bi pri tem upoštevali naloge in usmerilve, na katere sta opozori-li zadnji seji CK ZKS in ZKJ. Posebna operativna delovna sku-pina, ki jo je imenovalo na ponedeljkovi seji OK ZK, bo izdelala pregled nezasedenih oziro-ma žačasno zasedenih poslovodnih delovnih mest ler izoblikovala predlog za razrešitev kadrovskih vprašanj v posameznih organiza-
cijah združenega dela. »
Predsedstvo OK ZK se je na zadnji seji seznanilo tudi z doseda-njim postopkom evidentiranja možnih kandidalov za družbenega pravobranilca samoupravljanja in podprlo kandidaturo Draga Blagusa iz GIP Vegrada za to dolžnost. Po razširjeni seji s komunisti GTP Paka pa je pred-sedstvo OK ZK podrobno opredelilo naloge, ki jih imajo komunisii znotraj Pake ter v ob-činski organizaeiji ZK pri urejanju problemirv oziroma odpravljanju slabosli. UgOlovljena je bila premajhna dosedanja prizadev-nost komunistov GTP Paka za reševanje težav, s katerimi se srečujejo. Res jt', da vseh slabosti sami ne morejo odpraviti, \endar pa bi marsikatero lahko 'razrešili. Zalo bo potrebno zagolovili tak-šno kadrovsko ses'avo vodstva celotne OZD, ki bo »posobno in pripravljtno premagati slabosli, s kalcrimi se srečujejo v tej or-ganizaciji združenega dela.
Na zadnji seji, bila je 4. okto bra, je predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje obrav-navalo izhodišča za novo organizi-ranost občinskih upravnih organov in predloga kadrovskih razrešilev. Polem ko so se člani predsedstva OK ZKS seznanili z dosedanjimi prizadevanji za uveljavilev nove organiziranosti, so poudurili, da je Ireba le-to uveljaviti najpozneje do konca letošnjega leta. Ob določa-nju vsebine dela občinskih uprav-nih organov pa bo polrebno kar najbolj dosledno in podrobno, med drugim, opredeliti tudi od-govornosti in razmerja med občin-skimi upravnimi organi, organiza-cijaini združenega posebnega družbenega pomena in samou-pravnimi interesnimi skupnosl-mi. Člani predsedslva so opozorili še na potrebo po čimprejšnjem ohlikovanju predloga za or-ganizacijo skupnih služb vseh samoupravnih skupnosti, z delom pa naj bi začela tudi oba družbena svela, ustanovljena pri občinskih upravnih organih. Pred obravnavo v zborih občinske skupšćine pa 'morajo predlog odloka o novi or-ganiziranosti ohčinskih upravnih organov obravnavati komunisli v občinski upravi in sprejetje usmerilve za kar najbolj doslednt) uresničtvanje vsebine odloka.
Predstavnik i/vršnega sveta jt predsedslvo OK 7.K seznanil. da ni te/av v /ve/i s kadrovsko /asedbo vodstev upravr.ih organov. Naloga izvršnega svt'la, obeh komilejev ter pristojnikov občinskih upravnih organov pa je, da storijo vse za zholjšanje kadrovske sestave zapo-slenih in da število zaposlenih
RL Velenje
V devetib mesecib
3.690.000 ton lignita
Rudarji izTitovega Velenjaso v obdobju januar — september 1982 nakopali 3,690.000 ton pre-moga oziroma 110.560 ton več, kot je bilo predvideno zosnovnim delovnim načrtom za letošnje leto. V primerjavi s prvimi deve-timi meseci lanskega leta pa so povečali izkop premoga za 35.000 ton.
Letos so velenjski rudarji pri-dobili v poprečju na dan 17.544 ton lignita, do konca septembra pa so delali 10 delavnikov in 1 tretjino več, kot so računali na začetku leta.
Septembra so v Rudniku lignita Titovo Velenje nakopali 404.000 ton lignita. za mesecoktoberpaje z operativnim delovnim načrtom predvidena proizvodnja 433.560 ton lignita, pri čemer bodo rudarji delali 26 delavnikov, se pravi tudi 3 sobote v vseh treh izmenah, kiso bile sprva predvidepe za proste.
Devetmesečni proizvodni do-sežki, zlasti pa še za 110.560 ton večja proizvodnja od načrtovane, kažejo odločenost rudarjev iz Ti-tovega Velenja. da letos nai. pljejo 4,900.000 ton premoga oz 200.000 ton več, kot so računali na začetku leta. Povečan izkop li-gnita v dneh, ko so bili sprva predvideni za proste, bo prispe-vek rudarjev iz središČa Saleške doUne za omilitev težav pri pre-skrbi s premogom.
nama
Veleblagovn/oa Titovo Veienje
36. PRAZNIK OBČINE VELENJE 1982
OSREDNJI SLOVESNOSTI:
Praznik občine
2. stran *
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
7. oktobra 1982
Seja zborov skupščine občine Velenje
Tudi položaj šolstva kaže na naš odnos do znanja
Ko zabrede v težave gospo-darstvo, seveda ni pričakovati, da bi se jim izognile družbene deja-vnosti. V času konjunkture raz-rešljivi mali problemi, naenkrat postanejo veliki, skorajda glo-balni. Na to je opozorila tudi po-nedeljkova skupna seja deiegatov občinske skupščine in skupščine občinske izobraževalne skupno-sti.
Namen takšnega skupnega za-sedanja je bil jasen; delegatom in celotnemu združenemu delu pri-bližati težave, ki tarejo vzgojo in izobraževanje v občini Velenje, nakazati smeri in sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili ustreznejše delovne pogoje, boljše delo in zavidljivejše vzgojno izobraž.e-valne uspehe.
Težav in dilem ni malo. Posebej problematične pa so tudi zato, ker se morajo delavci v proizvodnih oranaizacijah ukvarjati predvsem z iskanjem možnosti za zadovo-ljivo razrešitev- lastnih nerešenih vprašanj.
In kakšno je trenutno stanje na področju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje?
Za razvito občino, ki precejšen del sredstev odvaja tudi za soli-damost, skorajda kritično. Tako je na primer, na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok, kamor so vključeni otroci stari od 8 mesecev do sedmih let, letos ponovno velika prostorska stiska, saj v zgojno varstvene za-vode ni bilo sprejetih kar 400 družbenega varstva potrebnih otrok. Sicer pa je v občini Velenje 4.800 predšolskih'otrOk, v vzgojno varstvena zavoda Titovo Velenje in Šoštanj pa jih je vključenih 1741, to je 36 odstotkov. Skromni poskusi, narejeni z družinskim varstvom, teh velikih težav ne morejo razrešiti, saj trenutno dela le 13 varuhinj, ki skrbijo za 77 otrok. Tako otroci nimajo izena-čenih pogojev ob vstopu v osno-vno šolo, ker tudi mala šola ni enaka priprava za vse otroke. V lanskem šolskem letu je bilp na-mreč 60 odstotkov otrok vklju-čenih v celoletno pripravo na šolo, 40 odstotkov pa jih je zaradi pro-storske stiske, neurejenih prevo-zov in oddaljenosti obiskovalo le 120 urno pripravo na šolo.
Težave seveda niso od včeraj. Kopičile so se v letih, ko smo do-kaj brezskrbno zaposlovali ne-
kvaliftcirano delovno silo, nismo čutili bližino gospodarske krize in nismo razumeli, da le dobro delo brez intenzivnega poglabljanja znanja, gospodarstvu in celotni družbi ne bo nudilo zadovoljivega napredka. Poleg tega pa so ob zaposlovanju novih delavcev v delovnih organizacijah bolj malo razmišljali, kakšne težave bodo zaradi tega nastajale v otroškem varstvu, šolstvu, zdravstvu, pri gradnji stanovanj ... Vse to se sedaj vrača v združeno delo, ki pa se že itak komaj otepa proizvod-nih težav.
Poglejmo sedaj, kakšno je sta-nje na osnovnih šolah. V letoš-njem šolskem letu delujejo tri sa-mostojne šole, pet centralnih šol in 10 podružnic. Pouk obiskuje 5243 učencev, kqr je 251 učencev več kot lani. Celodnevna oblika življenja in dela je organizirana na eni samostojni šoli, dveh central-nih šolah in dveh podružnicah. Vanj je vključeno 1796 otrok, kar je 34,26 odstotkov vseh učencev v občini.
Dopolnimo te suhoparne po-datke z ugotovitvijo, da smo kljub težavam ob skrbnem načrtovanju vendarle uspeli velikemu številu otrok zagotoviti izobraževanje in vzgojo v celodnevnih šolah, da pa se je ob tem večala preobreme-njenost vseh šol. In ker število šoloobveznih otrok iz leta v leto narašča, slabšajo pa se pogoji dela, narašča diferenciacija vzgo-je in izobraževanja med učenci, ki obiskujejo celodnevne šole in učenci, ki tehšolneobiskujejo, bo očitno potrebno kar najhitreje najti ustrezne rešitve, ki bodo vsekakor morale biti v prid nadaljnjemu uveljavljanju šolske reforme.Najbržjenesprejemljivo, da se odrečemo s trudom prido-bljenih izboljšav, ki jih nudijo celodnevne šole (takšna možnost je bila podana na seji skupščine) in v dogovoru z združenim delom ki bo moralo kljub lastnim teža-vam. pa vendarle v svojo korist, v korist naših otrok, bodočih gene-racij, omogočiti boljše učno-vzgojne razmere za vse naše učen-ce. Sicer pa je to Ie dolg za ne-ustrezno zaposlovanje iz preteklih let.
Prav tako pa bo potrebno nekaj spremeniti tudi v naši miselnosti, v miselnosti, ki se zadovoljuje le z golo fizično uspešnostjo, skoraj
nobene pozornosti pa ne namenja izobraževanju in dvigu stroko-vnosti. Da je temu tako, dokazuje tudi delo delavske univerze, saj delovne organizacije ne izkazuje-jo nikakršnih potreb po tem, da bi si njihovi delavci pridobili ustre-zno strokovno usposobljenost v izobraževalnih programih, ki bi jih lahko organizirala delavska univerza. Pred leti sprejeti druž-beni dogovor o temeljih kadrov-ske politike v občini Velenje tako ostaja brez izvedbenih učinkov.
Tudi v Šolskem centru Titovo Velenje, v naših srednjih šolah, kjer še izobražuje 2100 učencev in okrog 250 udeležencev izobraže-vanja ob delu, niso brez težav. Prostorske zmogljivosti bodo z nadzidavo ene od šolskih zgradb zaenkrat sicer zadoščale, zato pa se pred delavce tega centra po-stavljata predvsem dve vprašanji: kako zadovoljiti dovolj kvalifici-rane stle za proizvodnjo premoga in kako ustrezno izobraziti in za-posliti žensko mladino? V rudar-
sko usmeritev je letos vpisano le 98 učencev od tega pa presenci-ljivo kar 72 iz Slovenije. Seveda pa je to premalo, da bi pokrili po-vprečne tetne potrebe rudnika li-gnita, obenem pa to povzroča velike težave tudi domu učencev, ki ima precej zmgoljivosti neiz-koriščenih.
Posebno vprašanje je izobra-ževanje in zaposlovanje ženske mladine, kjer bo tudi v praksi in ne le z besedami potrebno spreme-niti natia stališča do delitve dela na moški in ženska obenem pa iskati možnosti za vključevanje žena v nove usmeritve.
Podoba. vzgoje in izobraževa-nja v občini Velenje pa tudi smernice in naloge, dopolnjene s stališči in usmeritvami komiteja za družbene dejavnosti, so bili pred delegati razgrnjeni, žal pa je bila razprava dokaj medla-, saj se je razen dveh delegatov zbora uporabnikov skupščine občine izobraževalne skupnosti oglasil le en delegat iz zbora združen^ga dela. Razprava bo sedaj ponovno stekla v združenem delu, zaklju-čena pa bo ob sprejemanju spre-memb srednjeročnih planov. Bomo takrat, ne le z besedami, ampak tudi z dejanji, našim otrokom omogočili boljšo vzgojo in izobraževanje?
B. Zakošek
Občinska skupnostza zaposlovanje
Nezaposlenost ni zaskrbljujoča
V torek, 28. septembra, so se sešli na 3. sejo delegati skupščine skupnosti za zaposlovanje občine Velenje. Iz obširnega dnevnega reda, ki so ga delegati obravna-vali, povzemamo nekaj krajših misli iz razprav.
Ko so razpravljali o opravljenih nalogah strokovne službe sku-pnosti za obdobje januar—junij. so ugotovili, da je bilo delo uspe-šno. Zlasti so se izkazale delovne skupine za analize, načrtovanje in obveščanje. V razpravi, ki je sle-dila, so delegati opozorili na to. da s sedanjo kadrovsko strukturo v združenem delu nikakor ne mo-remo biti zadovoljni. Mnogo de-lovnih organizacij namreč nima izdelanih letnih, še manj pa sred-njeročnih in dolgoročnih načrtov za potrebe strokovnih kadrov. Če pa jih že imajo. so le-ti površni in nedosledni. Zato se dogaja, da razpišejo štipendije, za tem pa štipendista po končanem šolanju ne potrebujejo. Strokovna struk-tura v združenem delu pa se tudi
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Veliki izvozni napori
Dejavnost, ki jih v svojih okvirih združuje Zgornjesavinjska kmetij-ska zadruga so za mozirsko občino in njen razvoj še kako pomembne, glede naporov za vse večji pridelek hrane pa njihov pomen močno presega občinske meje. Nenehno spremljanje dosežkov zadružnih delavcev in združenih kmetov je za-to povsem razumljivo, v sedanjih težkih razmerah pa še posebej. V teh dneh so ocenili letošnjo letino, uresničevanje letnih načrtov, izvoz-ne uspehe in velike težave z uvozom.
Osnovna dejavnost žadruge je proizvodnja mleka, ki pa je zaradi znanih težav letos že upadala. Danes ugotavljajo, da se je upada-nje sicer zaustavilo, da pa odkup mleka še vedno zaostaja za lanskoletnim obsegom in seveda za letošnjimi predvidevanji. Letnega načrta zagotovo ne bodo dosegli, želijo pa izenačiti lansko proizvod-njo. Zal tudi to ne bo lahko, saj morajo izpolniti vrsto pogojev. V oktobru bodo morali izplačati stimulacije, kupiti bodo morali rudnine, zagotoviti dovolj pesnih
rezancev in ječmenovih. tropin, obrzdati določeno ceno koruze in zagotoviti dovolj deviz za nakup omenjene krme.
V perutninarstvu doslej niso zmanjšali proizvodnje brojlerjev in jajc, uvedli pa so enomesečne odmore med posameznimi rejnimi obdobji. Vzrok zato so previsoke cene koruze, slaba kakovost močne krme in velika devizna soudeležba. Če deviznih sredstev ne bodo uspeli zagotoviti, bodo to proizvodnjo v zimskih mesecih primorani ukiniti, s tem pa tudi letni načrti ne bodo doseženi. Odkup pitancev zaradi nenehnih usklajevanj cen močno niha, zato je občasno kritična celo oskrba z mesom v mozirski ohčini, vseeno pa pričakujejo, da kiodo izpolnili predvidevanja.
Zelo dobro je letos obrodil hmelj, saj so predvideni pridelek krepko presegli, zaradi pomladne pozebe pa je bil zelo slab pridelek ribeza. Zaradi zmanjšane kupne moči je slabši izkupiček v trgovski dejavnosti, načrte pa bodo presegli v gostinstvu in pri obrtni kooperaciji.
Osnovna organizacija ZSMS Šalek — Gorica
Premalo so delavni
V Šaleški dolini deluje več osnovnih organizacij ZSMS, ki se ne morejo pohvaliti s svojo pri-zadevnostjo.
Med tiste mladinske organizaci-je, ki delajo mnogo premalo ali bolje nič, sodi tudi osnovna or-ganizacija ZSMS Šalek—Gorica. Kaj pohvalnega o njej ne moremo zapisati, saj so člani ^iedelavni, prav malo jih zanima delo v mla-dinski organizaciji. Dovolj poveže podatek, da živi v krajevni skupnosti Šalek—Gorica več kot 500 mladih, v osnovno organizaci-jo pa je vključenih le 50. Celotno delo organizacije „Sloni" le na šti-rih članih predsedstva. V glavnem sestavljajo njihove vrste gimnazij-ci, učenci šolskega centra, največ pa je osnovnošolcev. Res je, da je mladinska organizacija ponovno pričela delati šele leta 1979, nika-kor pa to ne more biti opravičilo za nedelo.
,,V naši organizaciji ZSMS so predvsem mladinci, ki so šele prišli iz osnovne šole in zaradi tega v naših vrstah nimamo članovteK. Le eden komunist je med nami. Delo imamo razdeljeno po sose-skah te so tri ter komisijah za šport, SLO, delovne akcije in za kulturo. Vse so izdelale delovne programe, vendar je mnogo na-črtovanih nalog ostalo zapisanih le
Maljaž Jamnikar
na papirju. Čeprav imamo desetčlansko predsedstvo, delajo le štirje.Tskali smo vzroke za nedelo, poskusili z nekaterimi akcijami, toda ves trud je bil zaman. Kar precej mladih naše krajevne skupnosti je že zaposlenih in prav ti zavirajo delo osnovne organiza-cije ZSMS. Ti niso niti vključeni.
Premajhno pa je zanimanje celo med člani. Ne udeležujejo se sestankov, tudi v delovnih akcijah
• ne sodelujejo, niti na zabavne ve-čere jih ni. Podpore nismo deležni nikjer. Nasploh se naši krajani malo zanimajo za delo v družbenopolifičnih organizacijah.
Zato se sploh ne čudimo, da tudi v mladinski organizaciji škriplje," je pripovedoval predsednik osnovne organizacije ZSMS Šalek—Gorica MATJAŽ JAMNIKAR. K zastoju pri delu pa so prispevali majhen delež tudi neprimerni, dotrajani prostori v gasilskem domu. Tako so ostali sedaj praktično brez svojega kotička, kjer bi lahko sestankovali, se dogovarjali in raz-vijali interesne dejavnosti. Nekaj njihovih članov pa je odšlo v JLA ali na študij v Ljubljano. Kakšne možnosti za pridobitev ustreznih prostorov v krajevni skupnosti Ša-lek—Gorica ni. Čeprav so mladi kritični pri ocenjevanju svojega dela, ne storijo za uspešnejše delo ničesar.
Vse pa le ni tako črno, kot se vi-di na prvi pogled. „Nekaj smo delali, toda mnogo premalo. jPo svojih močeh smo se v preteklih dveh letih vključili v akcijo Nič nas ne sme presenetiti, bolj ali manj uspešno smo delovali v krajevni samoupravi, mladinci so člani delegacij ža samoupravne interesne skupnosti. Vsako leto za praznik
Še posebej pomembno in seveda problematično je področje izvoza in uvoza. Dokaj uspešni so bili pri izvozu ribeza, gozdnih sadežev, medu, živine, in hmelja, neuresni-čen pa bo ostal izvoz divjačine. Menijo namreč, da bi kmetijstvo, ki divjad „preživlja", moralo biti udeleženo pri devizah, pridobljenih z izvozom divjačine. Na podlagi sporazuma o združevanju deviz za surovine bodo uresničili načrte pri izvozu lesa, mleka in konj.
Prepričani so, da bodo izvozna predvidevanja precej presegli, kljub temu pa deviznih sredstev ne bo dovolj za nujno potrebni uvoz in za soudeležbo pri nakupu reprodukcijskih materialov. Za nemoteno proizvodnjo jim bo zmanjkalo za približno 8 milijonov deviznih dinarjev, ki jih bodo skušali pridobiti z novimi krepkimi napori.
J.P.
zaradi zastarele proizvodne teh-nologije ne izboljšuje, pa čeprav vsako leto uspešno konča šolanje veliko strokovno usposobljenth mladih. Žal pa težko najdejo po izobrazbi primerno zaposlitev. zato se največkrat zaposlijo na manj zahtevnih delovnih opravi-lih. Zato bi kazalo na ta pojav, ki je v združenenr delu že dalj časa prisoten, resneje opozarjati ter ga doslednejše reševati. V razpraviso tudi ugotavljali. da skupščina nima vpliva na izboljšanje stanjar To pomeni. da bodo to vprašanje morali rešiti predvsem v samem združenem delu.
Tudi pri obravnavi uresniče-vanja letnih načrtov zaposlovanja so delegati prizadevno sodelovali. Ugotovili so, da je v prvih petih mesecih letos zaposlenost v pri-merjavi z lanskim letom porastla za en odstotek. Od tega v enakem odstotku v gospodarstvu, v nego-spodarstvu pa za 0.6 odstotka. V samostojnem osebnem delu pa je porast nekoliko večji, in sicer za 3,6 odstotka. Konec meseca maja je bilo v združenem delu zapo-slenih 23.697 delavcev, kar po-meni v primerjavi z lanskim de-cembrom padec zaposlenosti za 0,4 odstotka. V prvem polletju je bilo pri skupnosti za zaposlovanje povprečno prijavljenih 175 oseb, ki je iskalo zaposlilev. Vendar pa omenjeno število niha, zlasti je pričakovati povečanje do konca septembra. V primerjavi z enakim obdobjem lani je nezaposlenost. manjša za 3 odstotke, zato ni zaskrbljujoča. še zlasti. ker je možno zmanjšanje pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlenost upokojencev.
V nadaljevanju seje so delegati med drugim obravnavali in spre-jeli še valorizacijo štipendij za šolsko leto 1982/83 ter načrt sku-pnosti za zaposlovanje in spre-membo prispevne stopnje. Se-znanili so se tudi z analizo po-godbenega in nadurnega dela ter zaposlenost upokojencev. Prav tako pa so potrdili samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju usposabljanja invalidnih oseb za delo v obdobju 1982/85 ter imenovali novega vodjo strokovne službe skupnosti
za zaposlovanje.
B. Mugerle
KS Edvarda Kardelja
Novi prostori
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja so pretekli petek predali namenu prostore krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo del Adija Pirtovška, nastopil pa je tudi Šaleški oktet.
dela pripravimo kresovanje. Poleg tega smo uspešno nastopili v ligi mladih v nogometu, kot edini vrsti športnega udejstvovanja, ki je bilo do sedaj v naši krajevni skupnosti mogoče. Organizirali smo očišče-valno akcijo, vendar je nismo izvedli zaradi premajhne udeležbe. To pa je tudi vse naše delo," je povedal sogovornik.
Rešitev za uspešnejše delo v pri-hodnje vidijo mladi v sodelovanju z osnovno šolo bratov Mravljakov. Tesni stiki z njo jim bodo omogo-čili razširitev športne in kulturne dejavnosti, pa še marsikaj druge-ga. ,,V tem mesecu smo se znova lotili dela. Sredi meseca bomo pri-pravili konferenco, izvolili novo vodstvo ter vključili v našo or-ganizacijo mlade iz osiiovnih šol bratov Mravljakov ter Veljka Vlahoviča, ki so sedaj končali 8. razred. Tako bomo povečali naše vrste in z resnim ter zavzetim de-x lom pristopili k načrtovanju nalog. Skupaj z osnovno šolo bratov Mravljakov bomo pripravili več športnih srečanj ter zabavnih pri-reditev, se prizadevneje vključili v napredek kraja ter na prvi seji v novem sestavu obravnavali doku-mente za mladinski kongres," je zaključil pogovor predsednik mla-dinske organizacije ZSMS Ša-lek—Gorica Matjaž Jamnikar.
U V&t&L
DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS
Komisija za detovna razmarja tozd Komunalna oskrba
objavlja
prosta dela in naloge
1.	zahtevna dela v pogrebni dejavnosti
Pogoji: — KV delavec
—	3 leta deiovnih izkušenj
—	šoferski izpit B-kategorije
2.	zahtevna vrtnarska dela
Pogoji: — KV vrtnar
—	3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim de-lovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-šljite v 15 dneh na naslov DO Vekos Titovo Velenje, TOZD Komunalna oskrba, kadrovska služba, Koroška 37/b, Titovo Velenje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneb po poteku objave.
,,NAS ČAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen
1. maja 1965; do t. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik),
Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtklh.
Sedež uredništva in uprave: Ti-tovo Velenje, eesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, '850-316, 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar-
jev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni veslnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitič-ne organizacije, samoupravne in-teresne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vna-prej.
Ziro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: CGP Večer, Ma-ribor.
Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za „Naš čas" se po mnenju se-kretariala za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije šlevilka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od proineta proizvodov.
7. oktobra 1982
* Titovo Velenje
P0G0V0R
* stran 3
Predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle in predsednik občinskega izvršnega sveta Božo Lednik
Trdo bo, vendar ne smemo biti pesimisti
Pred nami je 8. oktober, praznik delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. Na ta zgodovinski dan se vsako leto spominjamo noči od sedmega na osmi oktober leta 1941, ko so borci 1. Štajerskega bataljona zavzeli mesto Šoštanj in za nekaj ur osvobodili.
Letošnji občinski praznik sla-vimo v prizadevanjih za stabiliza-cijo gospodarstva. Letošnje praznovanje bo zato skromnejše, vendar pa prežeto z odločenostjo, da bomo nadaljevali začrtano pot.
Ob občinskem prazniku je nava-da, da se ozremo za leto nazaj, do prejšnjega praznika in skušamo oceniti, kaj smo storili v času med dvema praznikoma. O tem smo se v predprazničnih dneh pogovarjali s predsednikom skupščine občine Velenje JANEZOM BASLETOM in predsednikom izvršnega sveta občinske skupščine BOŽOM LEDNIKOM.
NAŠ ĆAS: Kakšne so značiinosti letošnjega praznovanja'.'
JANEZ BASLE: ,,V preteklih le-tih smo ob takšnih priložnostih ugotavljali, koliko smo pred pra-znikom nar'edili šol, tovarn, . . . Pred letošnjim praznikom moramo ugotoviti, da v zadnjem letu dni nismo bili preveč uspešni. Z izjemo nekaj drobnih uspehov na gospodarskem področju nismo uresničili zastavljenih srednje-ročnih načrtov. Nismo še preusme-rili naših programov, rast družbe-nsga proizvoda je premajhna, še vedno preveč zaposlujemo, tudi kadrovska struktura je še naprej nezadovoljiva, pa tudi v izvozu še nismo dosegli željenega. Še najbolj dosledno smo uresničevali naloge, za katere smo se dogovorili v samoupravnih interesnih skupno-stih in z referendumskim progra-mom.
Nimamo razlogov za brezskrbno praznovanje, ampak moramo tudi la trenutek izkoristiti za trdne dogovore med vsemi nami, da bomo vendarle spremenili naš od-nos do dela oziroma nedela in izkoristili vse možnosti in rezerve, ki jih je še vedno ve/iko."
- NAŠ ČAS: „Dolžnost pred-sednika skupščine občine ste prevzeli letošnjo pomlad. Kako si v sedanjih razmerah zamišljate delovanje obeinske skupščine?
JANEZ BASLE: „Poglavitna naloga skupščine v novem man-datnem obdobju je vsekakor bor-ba za uresničitev dolgoročnih sta-bilizacijskih ciljev. S svojimi odločitvami moramo kot delegati na sejah zborov in kot delavci ter krajani v tozdih oziroma krajevnih skupnostih ustvarjati takšne pogo-je, da bomo v vseh okoljih resnično uveljavljali samoupravo in da bodo prišle do veljave vse ekonomske zakonitosti.
Pogosto se izgovarjamo in kritiziramo razne administrativne ukrepe, na drugi strani pa jih zahtevamo in hkrati prelagamo naše napake na širšo družbeno skupnost. Izhod iz takšnega položaja je v tem, da sami takoj začnemo razreševati odprta vpra-šanja.
Prizadevali si bomo, da bodo delovni ljudje in občani kar naj-bolj obveščeni o vsem in da se bo-do zavedali nastalega položaja ter se borili za njegovo izboljšanje ob krepitvi konkretne odgovornosti.
To bitko smo že začeli, zaveda-mo se, da bo težka in da bo potrebno sodelovanje in pomoč družbenopolitičnih _organizacij in združenega dela s kadri, ki pa jih na žalost tudi v združenem delu ni dovolj."
NAŠ ČAS: Kako pa naj bi delo-val izvršni svet?
BOŽO LEDNIK: ,,Na podlagi teoretičnih in praktičnih izkušenj smo se odločili za izvršni svet, ki ga sestavlja osem neprofesionalnih članov, trije člani pa so profe-sionalci. Člani izvršnega sveta ak-tivno sodelujejo v njegovem delu, s svojo široko razgledanostjo pomagajo, da se oblikujejo sklepi, ki čimbolj ustrezajo dejanskemu stanju v naši družbenopolitični skupnosti. Vendar pa je sedaj morda takšen čas, da od nepro-fesionalnih članov ne moremo zahtevati, da bi namenjali delu izvršnega sveta kar polovico svoje-ga delovnega časa, saj so ti na ključnih položajih v naši družbeno politični skupnosti. Če pa ne bi bili na takšnih mestih, nihova strokovnost verjetno ne bi bila primerna za opravljanje odgovor-nih del v izvršnem svetu.
S tem, ko je večina članov iz-vršnega sveta neprofesionalnih, je delo izvršnega sveta odprto, dopu-ščena je velika demokratičnost izražanja stališč, mnenj in dajanja pobud za določene usmeritve, tako skupščini kot delovnim organizaci-jam in samoupravnim interesnim skupnostim. Na drugi strani pa mora izvršni svet zagotavljati državno oblast, skrbeti za delova-nje upravnih organov, ki izvajajo dogovorjene zakone in odloke in tako predstavlja „servis" družbe-no politične skupnosti. Za ta dela pa so se pri sedanji sestavi izvršne-ga sveta pojavile določene vrzeli, zato bomo v najkrajšem času predložili občinski skupščini dopolnitev sestave izvršnega sveta z dvema ali tremi profesionalnimi člani, to je s funkcionarji, ki vodijo upravne organe. S takšno sestavo bomo porazdelili naše delo na večje število profesionalcev."
največji meri povezovala z združe-nim delom izven občine."
NAŠ ČAS: Za uspešno delo je pomembno usklajeno delo skup-ščine občine, njenega izvršnega sveta z družbenopolitičnimi or-ganizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi?
JANEZ BASLE: ,,Ze takoj ob pričetku novega mandatnega obdobja smo pristopili k akciji, da utrdimo to sodelovanje. Tako so tudi že stekle določene aktivnosti. Izdelali smo skupen program dela, vendar pa moram reči, da meto-dologije, s katero bi preprečili, da ne bi razpravljali o istih vprašanjih na vseh področjih in vabili drug drugega na sestanke, še nimamo. Mislim, da bi se morali konkret-no dogovoriti za smeri in potem akcije vsak na svojem področju začrtati."
Janez Basle, predsednik skupščine občine Velenje
JANEZ BASLE: „Dodal bi še, da bo naš cilj spodbujanje sa-moupravnih organov in delavskih kontrol v tozdih in samoupravnih interesnih skupnostih, da bodo zahtevaie stvarno odgovornost svojih poslovodnih organov in strokovnih služb, da bodo le ti z vso odgovornostjo predlagali reši-tve in zanje tudi odgovarjali. Zahtevali bomo realno načrtova-nje. Zavzemali se bomo, da bomo resnično začeli izvajati kadrovsko politiko skladno s samoupravnim sporazumom. Strokovnih kadrov je v naših temeljnih organizacijah vendarle veliko, vendar jih doslej nismo znali pritegniti in jim zaupati odgovorne naloge. Ka-drovsko politiko bomo morali dosledno izvajati še na drugih področjih; to velja tudi za vse družbenopolitične organizacije. Iz tega pa sledi, da bi morali že v sedanjem trenutku vedeti, katere ljudi bomo postavili na odgovorna mesta v prihodnjem mandatnem obdobju.
Naš srednjerocni načrt mora postati resničen odraz naših možnosti. Izkoristiti moramo vse naše notranje rezerve, hkrati pa moramo doseči, da bo širša družbeno politična skupnost spoznala jjosebnost naše občine. Tako moramo izpostaviti vpraša-nje energetike in kovinsko pre-delovalne industrije, ki zajemata kar osemdeset odstotkov našega gospodarstva, ter izvoza. Prav za-radi izpolnjevanja teh nalog se sre-čujemo s težavami pri družbenem razvoju. Tako smo ravno na po-nedeljkovi „eji skupščine ugo-tavljali, da moramo te zadeve širše rešiti, sicer bomo prisiljeni, da raz-voj, na primer na področju izobra-ževanja zavremo in storimo korak nazaj.
Več pozornosti bomo morali v bodoče nameniti tudi vlogi in položaju krajevne skupnosti. Vse pogosteje se dogaja, da nastaja v. krajevnih skupnostih, kjer so odpravili osnovne komunalne probleme, politično mrtvilo, vemo pa, da to ni prav, saj bi morala biti krajevna skupnost nosilec vsega razvoja, tako gospodarskega kot družbenopoiitičnega. Zelo po-membno pa je tudi, da ustvari-mo pogoje, da se bo lahko naše združeno delo in naša celotna družbenopolitična skupnost v kar
BOŽO LEDNIK: „Gre za sočas-no obravnavo vprašanj, ki so širše-ga pomena za družbenopolitično skupnost. To pa seveda ne pomeni, da bi imeli vsi ista stališča. Morda bi bilo zelo narobe, če ne bi imel sindikat o kakšnem vprašanju drugačno stališče kot ga ima, na primer, predsedstvo skupščine, izvršni svet ali pa kot ga imajo v krajevnih skupnostih. Na ta način pride do izraza dejanski pluralizem interesov, ne pa da nastopamo kot neka tehnokratska struktura na vrhu občine, ki si dovoljuje postavljati neka naprej opredeljena stališča."
NAŠ ČAS: Kako se vključujete v razreševanje gospodarskih težav, kakšne naloge, ste si zastavili na tem področju in kako ocenjujete trenutni položaj v občini?
BOŽO LEDNIK: „Vključujemo se v mejah svojih pristojnosti. Izvršni svet v odnosu do gospodar-stva ščiti predvsem družbeno lastni-no in ukrepa, če opazi neracionalno gospodarjenje z njo. Moram reči, da takšnih primerov pri nas ni in zato gre bolj za pomoč izvršnega sveta, kako ustvariti ugodno vzdu-šje za razreševanje težav pri uvozu, izvozu, oskrbljenosti z reprodukcij-skimi materiali itd. Izvršni svet ali predsedstvo oziroma kdo drug ne more biti nosilec teh akcij, saj jih morajo operativno reševati v delov-nih okoljih, kjer imajo zato tudi strokovnjake.
Izvršni svet velenjske občinske skupščine se je vključeval v razre-ševanje nastalih gospodarskih te-žav. Tako smo veliko govorili o problematiki Gorenja in Koertinga, pa o položaju energetike. Menim pa, da je veliko današnjih težav nastalo zato, ker so posamezne or-ganizacije združenega dela iskale rešitve izven obstoječih institucij našega gospodarskega sistema.
V zvezi s trenutnim položajem v občini moram opozoriti na veliko pripravljenost ljudi za razreševanje perečih vprašanj. Ta pripravljenost se kaže v odločitvah za nadurno in udarniško delo, za delo v prostih sobotah, Prav zaradi tega sem prepričan.da bomo ukrepe za dose-go ekonomske stabilizacije sprejeli in jih tudi dosledno izvedli."
JANEZ BASLE: „Več bo potrebno narediti tudi na področju nagrajevanja po delu. Mislim, da je bilo za tista dela in naloge, ki jih je mogoče točno meriti, že veliko narejenega, manj pa za dela, ki jih točno ne moremo meriti. Sprijazni-ti bi se morali s tem in se odločiti, da ta dela posebna komisija ocenjuje. Ta ocena je namreč lahko mnogo bolj objektivna kot pa netočno merjenje.
BOŽO LEDNIK: ,,Ko govorimo o osebnih dohodkih želim poudariti še to, da so ti najbolj konkreten in tudi najbolj občuten odraz družbe-no-ekonomskega položaja de-lavcev. Moram reiš, da na tem področju nismo prišli daleč. Pred-vsem bo potrebno odpraviti mnogo prevelike razlike osebnih dohodkov za enaka dela in verjetno povečati razpone v samih delovnih or-ganizacijah.
imenoval komisijo oziroma akcij-ski štab za izvajanje nalog pri spodbujanju izvoza in zagotavlja-nju tekoče proizvodnje. Seveda pa moiajo predvsem sami najti odgo-vore na vsa ta vprašanja in jih z lastnimi aktivnostmi tudi razreše-vati. Med ta vprašanja spada tudi posodabljanje proizvodnje, kar vpliva na zmanjšanje zaposlovanja nekvalificiranih delavcev, za poso-dabljanje- pa je spet potreben de-
Kljub vsemu pa ugotavljamo, da imamo v občini Velenje približno tretjino zaposlenih delavcev v tak-šnih delovnih organizacijah, ki imajo takšne programe, ki so akumulativni in perspektivni tudi v sedanjem gospodarskem položaju.
NAŠ ČAS: Do konca srednje-ročnega obdobja 1981—1985 zmanjšujemo predvideni obseg
Božn Lednik, predscdnik izvršnega svcla skupščine občine Velenje
Sem optimist, da gremo v pravo smer, ne smemo pa pozabiti, da je izdelava ekonomskega sistema dolgoročen in znanstveni proces."
NAŠ ČAS: Ob polletju ste pred-ložili vrsto ukrepov za izboljšanje razmer v posameznih okoljih, zlasti v kolektivih, ki so slabo gospodari-li. Je opaziti izboljšanje stanja? Uresničujejo dosledno dogovorjene naloge? Kako ukrepate, če jih ne?
BOŽO LEDNIK: „O teh pollet-nih ukrepih bomo spregovorili na naslednji seji skupščine, ko bomo tUdi ocenjevali gospodarjenje v de-vetih mesecih. Vendar pa lahko ugotavljam, da so v delovnih or-ganizacijah pripravili stabilizacij-ske programe oziroma programe za odpravo motenj in podobno. Čutiti je pripravljenost za spoprijemanje z nakopičenimi težavami v danih možnostih. To predvsem velja za ozde oziroma tozde, ki so poslovali z izgubo ali na robu donosnosti.
Prav v teh so skoraj stoodstotno izdelali akcijske programe za odpravo motenj v poslovanju. Marsikatera delovna organizacija je tudi omejila izplačila osebnih dohodkov, če so ta prekoračevala dogovorjeno višino. Do konca leta pa moramo tudi vse preostale morebitne' prekoračitve osebnih dohodkov uskladiti z družbenim dogovorom. V skladu s sklepi skupščine smo tudi presežke sisa družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje kot tudi proračuna namenili za spodbujanje izvoza."
NAŠ ČAS: Nekatere delovne or-ganizacije že leta poslujejo na robu donosnosti. Ali se vam ne zdi, da lakšno umelno vzdrževanje neu-slrtznih programov slabo vpliva na celotno gospodarstvo. Kako prese-či lakšno stanje?
BOŽO LEDNIK: ,,Na to vprašanje je zelo težko odgovo-riti. Že dalj časa čutimo potre-bo po prestrukturiranju posa-meznih programov. Na primer, da si tovarna usnja najde do-polnilni program. To pa ne pomeni, da bi opustili sedanji delovni program, saj je kemija ena Od nosilk razvoja.
Za razreševanje takšnih in podobnih vprašanj je izvršni svet
gradnje stanovanj. Čeprav se zavedamo, da so cene vsako leto višje, sredstva pa omejena, se vendarle moramo postaviti na stran čakajočih, ki jih je v naši občini bistveno več kot stanovanj in se prav gotovo tudi zaradi stanovanjske stiske slabše vldju-čujejo v delo v svojih delovnih okoljih. Kaj je vendarle možno storiti, da bi uresničili načrtovano stanovanjsko gradnjo?
BOŽO LEDNIK: „Opozorili ste na problem, o katerem so govorili tudi delegati na predzadnji seji skupščine. O tem pa je pripravil posvet tudi izvršni svet. Za srednjeročno obdobje 1981—1985 smo si zastavili gradnjo 1700 stanovanj, sedaj pa ugotavljamo, da jih bomo dejansko lahko le 1342. Strokovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti pripravljajo strokovno oceno tega stanja. Odgovor, ki bo strokovno utemeljen, bo pripravljen v 14 dnevih.
Doslej se je že izoblikovalo stali-šče, da mora biti temeljna usmeri-tev koncentrirana družbena grad-nja sosesk, kar poceni gradnjo. To pa je v sedanjih časih še zlasti pomembno. Hkrati pa moramo proučiti vse druge možnosti, kje in kako bi se dalo ceneje priti do stanovanj. V mislih imam zidavo na tistih površinah, ki so že komunalno urejene, nadzidavo določenih zgradb, kjer je to možno, pridobivanje podstrešnih stanovanj itd. Zelel pa bi poudari-ti, da se morajo vsa vprašanja v zvezi z graditvijo stanovanj reševa-ti v samoupravni stanovanjski skupnosti. Predvideno je tudi, da bi se del nalog stavbno zemljiške skupnosti prenesel v samoupravno interesno stanovanjsko skupnost, del pa na upravne organe."
JANEZ BASLE: ,,Ko načrtuje-mo stanovanjsko gradnjo moramo upoštevati, da potrebuje samo RED za izpolnitev programov izkopavanja premoga 200 stano-vanj. Precej jih bodo potrebovali tudi v TGO Gorenje, ko bodo preusmerjali proizvodnjo. Stano-vanja bomo torej potrebovali, narediti pa moramo vse, da bomo k tej gradnji drugače pristopili. Graditi bo potrebno po fazah, s
tem, da bodo delavci v stanov^nja vlagali tudi več lastnih sredstev.
NAŠ ČAS: Kljub temu da neka-tere delovne organizacije ne izpol-njujejo niti minimalnih standardov zaposlenih, še vedno zaposlujejo nekvalificirano delovno silo. S tem povzročajo tudi vrsto družbenih težav. Ali nismo še vedno premalo vztrajni pri upoštevanju resolucij-skih zahtev?
BOŽO LEDNIK: ,,V občini ima-mo sprejet družbeni dogovor o kadrovski politiki, sporazum o uresničevanju minimalnih standar-dov za življenjske in kulturne raz-mere pri zaposlovanju delavcev, vendar je gospodarska nuja vedno rušila te lepo in dobro zapisane programe in besede. Še vedno se namreč dogaja, da organizacije združenega dela, ko se jim pokaže možnost večjega obsega dela, enostavno dodatno zaposlijo delavce. Ob tem pa pozabljajo, da je to zelo kratkotrajna fešitev, ki povzroča vrsto družbenih proble-mov. Sicer pa bomo temu vpraša-nju poglavitno pozornost namenili na seji skupščine konec oktobra."
JANEZ BASLE: ,,Ti pojavi pa vendarle dokazujejo, da še nismo odločno pristopili k izvajanju sta-bilizacije ter da delavci niso bili temeljito seznanjeni, ko so odloča-li o teh zadevah. Prav tako niso bili seznanjeni s posledicami, ki jih takšne odločitve prinašajo.
Zdaj je možnost, da zmanjšu-jemo režijo in prav je, da. se te naloge nemudoma lotimo, ker bo manj boleče kot pa če bomo mora-li k njej pristopiti v bodočnosti drugače.
NAŠ ČAS: Kalere naloge pa bo-mo kljub sedanjim zaoslrenim stabilizacijskim razmeram vendarle morali uresničili?
BOŽO LEDNIK: „Morda že izzvcni kot fraza, vendar moram tudi tokrat na prvem mestu omeniti vprašanje vključevanja v izvoz. Menim, da smo potrebo po večjem izvozu prav te dni občutili na lastni koži vsi občani, ko stojimo v vrstah za bencin. Prepričan sem, da bo tu-di to vsaj malo spodbudilo tiste de-lovne organizacije, ki imajo mož-nosti, da se bodo še prizadevneje vključevale v izvoz. Vendar ne v izvoz od danes do jutri, ampak v izvoz kot dolgoročno usmeritev.
Moram reči, da jev tem trenutku izvoz cclo važnejši kot dohodek, saj bo družba solidarna do tistih, ki bodo uspešno izvažali in zagotavljali nujno potrebna deviz-na sredstva. Na drugem mestu je ohranjanje tekoče proizvodnje.
Tretje področje, ki ga želim tu-kaj omeniti, ob tem, da ne opozar-jam posebej na pomembnost pridobivanje energije, je kmetijska proizvodnja oziroma proizvodnja hrane. Na tem področju imamo resnično še veliko možnosti, da z intenzivnejšim delom pridelamo čim več hrane sami."
JANEZ BASLE: ,,Ne smemo pozabiti tudi na nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva. Davčno politiko moramo usmeriti tako, da bomo dobili resnično pravo drobno gospodarstvo, ki bo tudi odpiralo nova delovna mesta."
NAŠ ČAS: Ob vsem tem, kako gledate naprej?
BOŽO LEDNIK: „Zelo kratko rečeno, trdo bo, vendar v nas ne sme biti prostora za pesimizem. Na vse sedanje težave, moramo gledati kot na del razvojnih težav, da je to objektivno pogojeno.
V prihodnost moramo gledati s stvarnim optimizmom. Menim, da je v Ijudeh toliko znanja, sposob-nosti in delovnih navad, da ne moremo in ne smemo biti na repu.
JANEZ BASLE: „Povsem se pridružujem tem optimističnim nanovedim. Zaunati moramo v lju-di. Če bodo ljudje dodobra seznanjeni z našim gospodarskim položajem. bodo z razumevanjem sprejeli ukrepe za odpravo težav in se aktivno vključevali v akcije za razreševanje težav. Ob najširšem sodelovanju bomo in moramo speljati ta voz."
Ob koncu našega razgovora sta Janez Basle in Božo Lednik izrekla vsem delovnim Ijudem in obćanom Šaleške doline čestitko za praznik z željo, da bi v prihodnje še tesneje sodelovali na vseh področjih ler skupno in zavzeto premagovali sedanje težave.
4. stran ★ nSS C3S
lO.KONGRES ZSS
Titovo Velenje *
7. oktobra 1982
Šaleška dolina
20 delegatov
Zadnje dni preteklega te-dna so na občinski svet Zveze sindikatov Velenje povabili vseh 20 delegatov, ki se bodo iz velenjske občine udeležili 10. kongresa slovenskih sin-dikatov. S tem pogovorom z delegati smo tudi v Šaleški dolini sklenili priprave na ta največji zbor predstavnikov delavcev v naši republiki.
Priprave na kongres slo-venskih sindikatov so v Šale-ški dolini začeli s sejo skup-ščine zveze sindikatov aprila letos in z izvolitvijo delegatov za kongres. Priprave so raz-delili na dva dela. V prvem so namenili glavno pozornost obravnavi kongresnih doku-mentov, v drugem pa stanju v osnovnih organizacijah Žve-ze sindikatov. V zvezi s tem je bila v Titovem Velenju okro-gla miza o samoupravni or-ganiziranosti sozda Gorenje, posebno razpravo pa so na-menili tudi razčiščevanju od-nosov med tozdom Tovarna usnja Šoštanj in matično or-ganizacijo Industrija usnja Vrhnika. Poleg tega so orga-nizirali še pogovor o oblikah obveščanja v združenem delu občin ter spregovorili še o drugih vprašanjih. Med njeje treba vsekakor uvrstiti tudi analizo osebnih dohodkov v občini, in poglobljeno oceno polletnega gospodarjenja. Vse te dejavnosti v osnovnih in občinski organizaciji zveze sindikatov so vključevali tudi delegate, ki so na teh sestan-kih seveda dobili napotke za delo na kongresu. Na zad-njem skupnem srečanju ve-lenjskih delegatov za 10. kongres ZSS pa so se do-končno dogovorili, v katerih
komisijah bodo sodelovali posamezni delegati in o kate-rih vprašanjih bodo sprego-vorili na kongresu. Tako bodo naši delegati spregovorili na kongresu o prizadevanjih TGO Gorenje za izvoz, izko-ristku delovnega časa v grad-beništvu, samoupravnem do-govarjanju v sestavljenih or-ganizacijah združenega dela in o vlogi samoupravnih spo-razumov ter o položaju orga-nizacij skupnega pomena v sozdu Gorenje.
Občinski svet Zveze sindi-katov Velenje ocenjuje, da so se vse osnovne organizacije prizadevno vključevale v po-samezne predkongresne akti-vnosti, da pa so ponekod o posameznih vprašanjih ven-darle spregovorili premalo konkretno, da je bilo tudi premalo pobud in razmišljanj o tem, kaj bi lahko v posa-meznem okolju še storili za izboljšanje stanja.
10. kongres Zveze sindika-tov Slovenije bomo v Šaleški dolini obeležili tudi s prilo-žnostnimi slovesnostmi. Tako bodo v kongresnih dneh od-prli v avli skupščine občine Velenje razstavo inovacij in podelili nagrade najuspe-šnejšim inovatorjem za leto 1982. V predkongresnih in medkongresnih dneh se bo v Šaleški dolini zvrstilo tudi več množičnih športnih prireditev oziroma tekmovanj. Tako bodo organizirali množično trim kđlesarjenje, tekmovanje v odbojki in kegljanju za ženske in moške, prav tako pa tudi tekmovanje v malem nogometu. Prav pa bi bilo, da bi se kongresni dnevi čutili tudi v šolah.
Delegatka Ere
Vsak svoj delež
Le še štirje dnevi nas ločijo od 10. kongresa Zveze sindi-katov Slovenije. Nanj se tudi velenjske osnovne organiza-cije sindikata marljivo pri-pravljajo. Mnenja, težave in mnenja delavcev Ere bo na tem kongresu povedala Než-ka Fric.
Na tem pomembnem sre-čanju delavcev, bo delovala v komisiji za uresničevanje go-spodarske stabilizacije. Ta-kole pravi: »Naše osnovne organizacije sindikata sproti zelo skrbno obravnavajo re-zultate gospodarjenja, izvršni odbori pa prizadevno sode-lujejo pri pripravi gradiva in oblikovanju ukrepov za kar najboljše poslovanje. V delo-vnt organizaciji Era lahko varčujemo predvsem pri čim uspešnejši namenski uporabi sredstev. bolj odgovornem in razumskem razporejanju do-hodkov. Tudi z večjo izkori-ščenostjo delovnega časa in utijevanjem samoupravljanja ter delegatskega sistema lah-ko prispeva vsak naš delavec svoj delež k stabilizaciji. Tega se vsi dobro zavedamo, zato nam sprejeti ukrepi znotraj delovne organizacije že pri-našajo prve sadove prizade-vanj.«
S tem pa še ni rečeno, da so v delovni organizaciji Era odpravili vse težave. Neus-klaiena rast sredstev za osebne dohodke z rastjo dohodka je v dveh temeljnih organizacijah znižala osebne dohodke za-poslenih za približno sedem odstotkov. Tudi sistem nagra-jevanja po delu v tem delo-vnem kolekttvu še ni dodobra izdelan. Marsikatero besedo bo še treba nameniti vredno-tenju neposrednega dela v tr-govini, slabo izrabljenem času na delu. Zavest delavcev, da
gospodarijo oziroma delajo z družbenim denarjem, še ve-dno ni povsem dozorela. Vsako govoričenje, sprejeti sklepi, naloge bodo zaman, če samozavest ne bo segla prav do srca,<< je poudarila Nežka in nadaljevala: »V svoji raz-pravi bom spregovorila še o
Nežka Fric
položaju trgovine na drobno, kakor tudi delavcev v tej po-' membni dejavnosti. Cilj ne bo dosežen, če bomo o težavah le razmišljali. Treba bo pristo-piti tudi k njihovemu reševa-nju. Pomanjkanje velikega šievila izdelkov, premajhno družbeno vrednotenje trgov-skega poklica in zagotavljanje organizirane prchrane med delom so glavne težave de-lavcev v trgovini na drobno. Pomanjkanje blaga, pred-vsem nekaterih osnovnih ar-tiklov, povzroča pri potrošni-kih veliko nezadovoljstvo. Pri tem smo delavci v trgovini stalna »tarča« negodovanj. To pa hkrati slabi dohodkovnp moč trgovine. Osebni dohod-ki delavcev v trgovini z me-šanim blagom so nižji od po-vprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu. Težav nam torej ne manjka. In prav na te bomo opozorila v svoji raz pravi:«"	T. P.
Delegati Tovarne gospodinjske opreme Gorenje
Konkretneje se lotiti razreševanja nalog
V	TGO Gorenje so se z vso resnostjo lotili priprav na de-seti kongres slovenskih sindi-katov. Pripravili so izvlečke gradiv, ki so jih nato obra-vnavali na vseh osnovnih or-ganizacijah sindikata oziroma sindikalnih skupinah. Seveda pa so na teh sestankih govorili tudi o vprašanjih, s katerimise srečujejo.
Ob koncu so pripravili po-vzetke, ki bodo služili kot osnova za razprave na kon-gresu.
V	Gorenju so pripravili tudi okroglo mizo na temo »Sa-moupravna organiziranost sestavljene organizacije zdru-ženega dela«. Ta sicer ni dala pričakovanih rezultatov, ve-rjetno zaradi tega, ker so na okroglo mizo prišli z različni-mi mnenji, o čem naj bi raz-pravljali. Vendar pa je vseeno pokazala, da bo potrebno v okviru sindikata, tako te-meljnih organizacij, delovne organizacije kot sestavljene organizacije, podrobno pre-gledati samoupravno organi-ziranost.
JOŽE MEH, predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindika-ta Gorenje poudarja, da bodo delegati delovne organizacije, tudi sam je med njimi, na kongresu opozorili na vpra-šanje izvoza in uvoza ter po-gojev za doseganja dohodka pri tem. S tem v zvezi želijo izpostaviti tudi problematiko samoupravnega dogovarjanja oziroma to, da se v zadnjem času sprejeti dogovori pogo-sto ne spoštujejo.
10. kongresa sindikatov Slovenije se bo udeležil tudi BRANKO AMAN, planer v tozdu Štedilniki. Ta tozd ve-
čino svojih izdelkov izvaža in se tako srečuje z vrsto težav, o njih bo razpravljal tudi na kongresu. Govoril bo o iz-vozni in uvozni politiki, o ko-riščenju ustvarjenih deviz. Poudarja, da je potrebno najti na ravni republike, verjetno pa tudi v Gospodarski zbor-nici Jugoslavije, ustreznejše rešitve koriščenja ustvarjenih deviznih sredstev in partici-pacij, kijih prejemajo različne delovne organizacije oziroma kooperanti, ki te pogosto iz-siljujejo. Ugotoviti bi bilo potrebno, koliko so ti dejan-sko udeleženi pri izvozu. Prav tako pa bi bilo treba narediti več tudi na področju dogova-rjanja o izvozu, saj je nedo-pustno, da nekateri izvažajo za vsako ceno, na drugi strani pa zmanjšujejo devize za tiste, ki izvažgjo na konvertibilno področje in ustvarjajo zado-voljiv dohodek ter imajo na področju izvoza perspektivo tudi za v bodoče.
MARIJA ZAJC želi na de-setem kongresu slovenskih sindikatov spregovoriti o tro-
Jože Meh
šiite sZrnii&itHu-i.
izmenskem delu žena, ki ga v TGO Gorenje še vedno niso odpravili, niti v tej smeri ne vidijo rešitve, saj predstavlja-jo nekateri proizvodni procesi ozko grlo in nočne izmene ni mogoče enostavno ukiniti, denarja za nakup novih teh-noloških linij pa v trenutnem gospodarskem položaju tudi ni. Žavedati pa se je treba tudi. da imajo žene. ki jim je v naši družbi v veliki meri naložena še skrb za družino, zaradi troizmenskega dela velike te-žave.
IN KAJ PRIČAKUJEJO DELEGATI GORENJA OD DESETEGA KONGRESA SLOVENSKIH SINDIKA-TOV?
»Mislim, da kongres ne bo odkril nekaj novega, temveč ponovno opozoril nekatera že znana vprašanja ter zahteval, da jih nemudoma razrešimo. Takoj bo potrebno pristopitik konretnejšemu delu« pouda-rja BRANKO AMAN, ki je družbeno politično aktiven že od leta 1970. Med drugim je bil predsednik osnovne orga-
Branko Amon
nizacije ZSMS v Gorenju. sekretar in podpredsednik koordinacijskega sveta ZSMS Gorenja ter član občinske konference ZSMS Velenje. Trenutno je namestnik sekre-tarja osnovne organizacije ZK v tozdu, je pa tudi član samo-- upravne delavske kontrole sozda Gorenje.
Tudi MARIJA ZAJC, kije zaposlena na stiskalnici v Galvani je že dolga leta družbenopolitično delovna. Med drugim je tajnica izvr-šnega odbora osnovne orga-nizacije sindikata, predsedni-ca mladine in namestnica se-kretarja ZK v tozdu. Zelo je vesela, da so jo sodelavci iz-volili za delegatko za 10. kongres slovenskih sindika-tov. To je zanjo nagrada za dosedanje delo in seveda ob-veza. da bo družbenopolitič-no delala tudi v prihodnje.
Poleg delegatov, ki smo jih predstavili, bosta delavce Gorenja na desetem kongresu sindikatov Slovenije zastopa-la še Jože Verdev in Marjeta Krapež.	M. Z.
Marija Zajc

Tovarna usnja Šoštanj
Oceniti lastno delo
Med delegati, ki se bodo udeležili 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije iz ve-lenjske občine je tudi LIDIJA VEBER, tehnolog v Tovarni usnja Šoštanj. Lidija Veber je aktivna družbeno-politična delavka v tovarni in zunaj nje. Prizadevno deluje v predsed-stvu občinskega sveta zveze sindikatov, v republiškem odboru sindikata delavcev tekstilno-usnjarske predelo-valne industrije, je članica iz-vršilnega odbora in še in še.
Neugodna gospodarska gi-banja v svetu in pri nas niso obšla tekstilno-usnjarske pre-delovalne industrije. To je toliko bolj zaskrbljujoče zato, ker se omenjena industrija
poleg drugih težav srečuje tudi z zastarelo tehnologijo. V tej panogi. ki sodi med težja delovna opravila, je le malo izgubašev. Prav zato so se na republiškem odboru sindika-ta delavcev tekstilno-usnjar-ske industrije še posebej resno lotili priprav na bližnji kon-gres. Organizirali so delovne skupine, ki so obiskale neka-tere delovne organizacije tekstilno-usnjarske industrije. Predvsem seveda tiste, ki so trenutno v nezavidljivem po-ložaju. Pogovor je tekel pred-vsem o medsebojnih odnosih, poslovnih rezultatih, vlaga-njih, stabilizaciji, sanacijskih programih in o vlogi tozdov v delovni organizaciji. Slednje
je v predkongresnih aktivno-stih obravnavala tudi konfe-
renca sindikata šoštanjske to-varne.
»Podobni sestanki, na ka-terihjenajlepša priložnost, da ocenimo lastno delo, bi morali biti pogostejši, in ne le ob kongresih in podobnih prilo-žnostih. Dogovori in sprejeti sklepi so osnova za naše na-daljnje delo v sindikatu. Ce-prav so v sedanjem težkem trenutku pred sindikati in njihovimi vodstvi odgovorne ter pomembne naloge, sem prepričana, da jih bomo z enotnimi stališči, skupnim delom in nenehnim prizade-vanjem, zmogli rešiti. Bližnji kongres bo gotovo opozoril na nekatere slabosti pri našem delu ter nakazal smernice za naprej. Vendar pa bo to bore malo pomagalo, če sprejetih kongresnih stališč in sklepov
Lidija Vebev
ne bomo dosledno spoštovali. Za izvajanje teh pa smo v prvi vrsti odgovorni prav mi dele-gati,« je dejala delegatka Li-dija Veber.
B. M.
nje usmeritve sindikalne organizacije. Ob obra-vnavi so seveda pred-
Delegat Rudnika lignita Velenje - tozda Mehanizacija
Za boljše in produktivnejše delo
Eden od delegatov, ki se bo udeležil sloven-skega kongresa sindika-tov je tudi Pavel Župevc. Zaposlen je v tozdu Mehanizacija Rudnika lignita Velenje in bo na kongresu tudi zastopal ta del združenega dela občine Velenje.
Pavel Župevc meni, da so delavci v delovni organizaciji Rudnik li-gnita Velenje dobro se-znanjeni s kongresnimi dokumenti in da so v vseh osnovnih organi-zacijah temeljito pro-učili predloženo gradi-vo, posebno pa nadalj-
Pavel Župevc
vsem ponovno preteh-tali lastne uspehe in po-manjkljivosti ter na osnovi teh izkušenj po-dali tudi predloge za dopolnitev kongresnih dokumentov.
Kongres bi moral, po njihovem mnenju, dati poseben poudarek bolj-šemu in produktivnej-šemu delu ter odpra-vljanju vseh pomanj-kljivosti, ki so povezana s tem vprašanjem. Pri tem tudi odgovornosl ne sme ostati le fraza, za katero se skrivajo imena in ljudje. Za nepravilne gospodarske odločitve
so še najmanj krivi de-lavci v neposredni pro-izvodnji.
Pavel Župevc bo na kongresu skušal pono-vno opozoriti na nere-šene dohodkovne odno-se v elektrogospodar-stvu. Ti so bili sicer že velikokrat predmet raz-ličnih razprav, kljub temu pa še vedno ni prišlo do bistvenih spre-memb, saj ima Rudnik lignita Velenje zaradi prenizke cene premoga vsako leto izgube, če-prav delavci dosegajo začrtani plan. Prav go-tovo bo tudi to vprašanje enkrat potrebno razre-' šiti.
7. oktobra 1982 * Titovo Velenje
PRAZNIK OBČINE VELENJE
■
nas cas*strar^5
Priznanja in nagrade občine Velenje
Srebmigrb občine. Veienje
MARTIN PRIMOŽlC-BRANKO
Martin PrimožiC-Branko je bil rojen 6. decembra 1919 v Lokovici pri Soštanju. Pred vojno je dokončal osnovno 5olo in poklicno Solo mizarske stroke ter nato delal kot mizarski pomočnik vse do 9. maja 1944, ko je vstopil v NOV. V NOV je opravljal razne dolžnosti. Med drugim je bil tudi politični aktivist ter mobilizacijski referent v Saleško-mislinjskem okrožju osvobodilne fronte. Po demo-bilizaciji leta 1945 je opravljal vodilne dolžnosti v takratnem okrajnem odboru OF v Mozirju oziroma Šoštanju. Leta 1953 se je zaposlil v gospodarstvu. Najprej je delal kot mizarski pomočnik v podjetju Lesna v Šoštanju, kjer je pozneje postal tehnični direktor in direktor organizacije združenega dela. To dolžnost je opravljal vse do upokojitve. Svoje delovne dolžnosti in poslovodne funkcije je opravljal vseskozi s čutom velike osebne odgovornosti in z velikim čutom za razvoj delavskega sa-moupravljanja. Poleg svoje redne zaposlitve se je izredno požrt-vovalno vključeval v družbe-nopolitično delo v krajevni skupnosti in občini Velenje.
Bil je predsednik SIS za socialno skrbstvo, član odbora OLO, pred-sednik KO SZDL, predsednik skupščine krajevne skupnosti, je član sveta krajevne skupnosti, član raznih komisij v mestu in občini Velenje, kjer je bil tudi predsednik OK SZDL. Vseskozi je aktiven družbenopolitični delavec, ki je vse zaupane' naloge in dolžnosti vest no, nesebično in požrtvovalno opravljai. Je član ZKS, ZB NOV 'm drugih družbenopolitičnih in društvenih organizacij in društev.
ERNEST RAHTEN
Ernest Rahten je rojen 30.
januarja 1929 v Skalah pri Vele-
nju. Kot terenec je sodeloval v NOB že od leta 1944 dalje, v zad-njem letu vojne pa se je vključil v prvi bataljon Tomšičeve brigade.
Po vojni se je zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Leta 1949 je kon-čal rudarsko tehnično šolo v Ljubljani. Bil je eden izmed prvih rudarskih strokovanjakov, ki so se izšolali v novi Jugoslaviji.
V začetku letošnjega maja je minilo osemindvajset let, odkar opravlja najodgovornejša dela v jamomerstvu RLV. Pri opravljanju teh del in nalog je vesten, natančen in vzoren. S svojimi strokovnimi nasveti je bil vedno pripravljen pomagati sodelavcem. Številni njegovi predlogi so težili k povečanju storilnosti in zmanjševanju poslov-nih stroškov, boljši organizaciji dela in izboljšanju pogojev dela.
S svojim znanjem in sposobno-stjo se aktivno vključuje v samou-pravno in družbenopolitično življenje v delovnem okolju in širši družbenopolitični skupnosti.
Bil je predsednik sindikata RLV, član občinskega in okrajnega sindikalnega sveta, član predsed-stva republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva, večkratni član občinskega komiteja ZKS in član častnega razsodišča ZKS, v obdobju 1978—1982 pa je bil predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Velenje.
Za dosežen razvoj mesta Velenja gre pripisovati zasluge tudi Ernestu Rahtenu, ki je bil eden izmed nosilcev del pri koordinaciji izgradnje novega in sodobnega mesta ob Paki.
Delavci RLV so predlagali, da se mu pred sklenitvijo njegove poti v . delovni organizaciji podelil prizna-nje „Srebrni grb občine Velenje" za njegov velik prispevek za razvoj delovnega okolja in družbenopoli-tične skupnosti.
DO GIP VEGRAD TITOVO VELENJE
DO GIP VEGRAD se je po ločitvi Gradbenega obrata od Rudnika lignita Velenje v letu 1966 razvil v srednje veliko, dobro
organizirano in sodobno opremljeno gradbeno podjetje. Tudi v občini Velenje je GIP Ve-grad zgradil številne industrijske, stanovanjske in druge objekte. Osnovna usmeritev v prihodnje je opravljanje investicijskih del v tujini tn mdustrijska gradnja vseh vrst objektov po programih Vemont, DOM 101 in Velak.
Na zunanjem trgu nastopa od le-ta 1969 dalje. Obseg del se vsako leto povečuje. Sedaj ustvarja s svojimi tozdi že okoli 25 % dohodka v tujini. V inozemstvu dela okoli 200 delavcev, prav te dni pa jih odhaja še 80. Sklenjenih pogodb za izvajanje del v inozem-stvu je za okoli 460 milijonov din. Tako pridobivanje dohodka je potrebno v sedanji gospodarski situaciji še pospeševati, saj ust-varjena sredstva predstavljajo čisti devizni priliv.
Vegrad opravlja dela v ZRN in NDR, izvaža v Avstrijo, zadnja le-ta pa se dela tudi v državah v raz-voju.
Vegrad uspešno sodeluje pri prenosu tehnologije v manj razvite republike in SAP Kosovo. Tako že uspešno obratujejo tovarne konstrukcij Vemont v Gnjilanih, Loznici, Veliki Kladuši. V teku pa so potrebni postopki ob pridoblje-nih soglasjih zbornic, da bi podo-ben obrat postavili tudi na Koso-vu.
Vegrad je v preteklih letih us'pešno sodeloval tudi pri projek-tih, pomembnih za Koroške Slovence v Avstriji. S tem tudi krepi gospodarske in druge odnose med deželo Koroško in republiko Slovenijo v skladu s politiko dobrega sosedstva.
Nagrada 8. oktober
u
//
JOŽE KOVAC
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tozd Servis in maloprodaje Gorenje so predla-gali, da se JOŽETU KOVAČU podeli nagrada 8. oktober za njegovo življensko delo na gospo-darskem področju.
Jože Kovač, rojen 27. februarja 1926 v Šoštanju, se je zaposlil 1959. leta. Do leta 1964 je delal v Gorenju, nato pa je prevzel profesionalno funkcijo predsed-nika občinskega sindikalnega sve-ta, ki jo je opravljal do leta 1966.
Po vrnitvi v Gorenje je prevzel dela in naloge šefa servisa. Njego-vo delo od takrat do danes je bilo v celoti posvečeno razvoju servisne dejavnosti. Jože Kovač je prevzel servis, ko je bilo v njem zaposlenih 6 serviserjev in je zanj delalo 150 pogodbenih servisov.
Danes razpolaga Gorenje z" najrazvitejšo servisno mrežo v Jugoslaviji, z 80 servisnimi izpo-stavami po vsej Jugoslaviji in 849 serviserji. Za temi številkami pa se skriva mnogo tistih drobnih stvari, ki pomenijo za razvoj takšne službe veliko več. V servisu so zaposleni delavci vseh narodnosti v SFRJ. V svoji zagnanosti Jože Ko-vač ni pozabil na razvoj medčlo-veških odnosov in razvoj samo-upravljanja.
Njegova posebna vrlina je tudi human pristop k vsakemu delu.
Hiter tempo življenja ga ni oddaljil s poti, na katero je stopil leta 1944, ko je bil sprejet v SKOJ.
Do danes je opravljal mnogo funkcij in se ob delu zgradil v do-brega družbeno-političnega dela-
vca.
Ze 1948. leta je bil sprejet v ZKJ, medtem ko je bil od leta 1946 predsednik aktiva mladine in predsednik mestnega komiteja zve-ze mladine v Velenju.
Leta 1949 je bil z dekretom premeščen v Vareš, kjer je delal 10 let.
Tam je bil več let predsednik sindikata. 5
Po vrnitvi v Velenje se je 1959 zaposlil v Gorenju in tudi tu nada-ljeval z družbeno-političnim življe-njem. Bil je predsednik delavskega sveta Gorenja, predsednik občin-skega sveta ZSS Velenje, nekaj mandatov član komiteja ZK, član MS ZKS, član predsedstva ZSS, že nekaj let je član častnega razsodi-šča pri OK ZK Velenje, v medkon-gresnem obdobju 1978—1982 pa je
bil član komisije za prošnje in pri-tožbe pri CK ZKJ.
Danes opravlja dela in naloge direktorja tozd Servis in malopro-daja.
Po izteku mandata 1983. leta pa naj bi odšel v zasluženi pokoj.
8. oktobrska nagrada, naj bi bi-la skromna nagrada in pozornost za njegove dosežke pri razvoju ser-visne dejavnosti v Gorenju.
DO MODNI SALON TITOVO VELENJE
Delovna organizacija Modni sa-lon se je iz krojaške delavnice z 20 zaposlenimi razvila v delovno or-ganizacijo, v kateri je danes zapos-lenih 284 ljudi. Celotni prihodek je pred 10 Ieti znašal 2 stara milijona, v letu 1981 15 milijard, od tega 2,2 milijarde izvoza. V letošnjem letu imajo planiran skupni prihodek 18,5 milijard din, od tega za 2,5 milijardi din izvoza. Že polletni rezultati so pokazali, da so plani-ran dohodek dosegli s 56 V primerjavi z letom 1981 so izvoz na konvertibilno področje poveča-li, saj so se s klirinškega področja preusmerili na konvertibilno področje.
V Titovem Velenju so zgradili sodobne proizvodne prostore z 2500 kvadratnimi metri površin, v Gradu na Goriškem pa proizvodni obrat s 1000 kvadratnimi metri površine. V tem obratu so c®iogočili zaposlitev mladim in zdomcem, ki so prej iskali zaposli-tev v tujini.
Delovna organizacija j« izvozu vseskozi posvečala veliko pozor-nost, tako da si je prek izvoza Modni salon, kot tudi mesto Tito-vo Velenje, ustvarilo velik ugled, saj danes te izdelke prodajajo naj-bolj znane trgovske hiše v Evropi. Sodelovanje širijo tudi z neuvršče-nimi in socialističnimi državami. Tradicionalno dobro sodelujejo z Indijo, od socialističnih držav pa imajo najtesnejše stike s ČSSR, kamor gre precejšen del izvoza na klirinško področje.
Z razvojem delovne organizacije pa niso zanemarili družbenega standarda zaposlenih, saj se zave-dajo, da so urejene razmere pred-pogoj za dobro in kvalitetno delo. Za potrebe rekreacijske dejavnosti se je na pobudo družbenopoliti-čnih organizacij zgradilo rekreacij-sko igrišče ob proizvodni hali. Tu-di s krajevno skupnostjo Stara vas sodelujejo pri reševanju skupnih problemov.
Poudariti moramo, da je skla-dno z razvojem delovne organiza-cije rasla tudi politična in samo-upravna zavest, ki je temeljila na tovariških odnosih, ki so značilni za majhne kolektive.
Vsi sedanji uspehi so delo in prizadevanje vseh zaposlenih, ki se zavedajo, da bodo še naprej delali za interes delovnegai človeka, delo-vne organizacije in družbeno-poli-tične skupnosti.
Nagrada
„Karel
Destovnik
Kajuh
n
KAREL ČRETNIK
Karel Čretnik, rojen 3. 8. 1944 v Šenturju pri Celju, je po konča-nem šolanju na šoli za višje sani-tarne tehnike leta 1963 nastopil de-lo sanitarnega inšpektorja v občini Velenje. Takoj se je vključil v razgibano kulturno življenje mla-dega mesta. To je bilo obdobje izrednega ustvarjanja, posebnega elana pri izgradnji mesta, mnogih akcij udarniškega dela in'temu pri-merno je bilo kulturno življenje ter druge aktivnosti.
V amaterskem gledališču Velenje je odigral celo vrsto odgovornih vlog znamenitih del dramatikov. Med tem je marljivo izkoriščal možnosti izobraževanja režiranja. Močna predanost umetnosti in kulturi ga je pripeljala do dobrega režiserja. Delo z mladimi ga je posebej mikalo. Tu je dosegel bo-gate rezultate odgovornega in plemenitega dela. Poleg igranja, recitiranja in režije polno desetletje je opravljal tudi organizacijske naloge.
Devet let je bil predsednik Ama-terskega gledališča, več let je bil predsednik pri občinski zvezi kul-turnih organizacij in dalj časa član vodstva občinske kulturne skupno-sti.
Leta 1971 se je zaposlil v RLV, kjer je že vrsto let organizator kul-tumih prireditev za delavce-rudar-je. Posebno priznanje si zasluži za povezovanje kultumih aktivnosti z združcnim đelom. Po njegovi po-budi so vsako leto praznovanje ru-darskega praznika obogatena z uspelimi kulturnimi prireditvami.
Karel Čretnik je dober organiza-tor in dober strokovnjak. Poleg te-ga pa še vedno najde moči in volje, da je igralec in pri rednem odgovor-nem delu vzoren in uspešen delavec ter zaslužen in delaven komunist.
Za svoje marljivo delo na pod-ročju kulture je dobil pri Kulturni skupnosti Napotnikovo priznanje, za izredne dosežke na igralskem področju pa je pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije prejel zlato Linhartovo značko.
Delavci RLV so predlagali, da se Karlu Čretniku za njegovo dolgo-trajno in uspešno delo na področju kulture podeli nagrado Karla De-stovnika-Kajuha.
DRAGO SEME
Drago Seme je rojen 24. 3. 1947 v Breznem nad Laškim. Leta 1963 je prišel v Velenje in v letu 1966 za-ključil šolanje za rudarje strojnike ter se zaposlil v RŠC Velenje. Kon-čal je šolanje na politični šoli pri CK ZKJ Josip Broz Tito v Kumrov-cu.
Februarja 1964 se je vključil v Amatersko gledališče Velenje in do danes nastopal v desetih gledaliških delih.
Vseskozi nastopa na pomembnih proslavah v naši občini kot recita-tor in napovedovalec.
Sam je napisal scenarij in režiral več kot deset kulturnih priredfitev. Od leta 1965 se vključuje v delo društva prijateljev mladine ob no-voletnih prireditvah. Na področju kulture pa je poleg nastopov bil tu-di organizator prireditev.
Tri leta je opravljal dolžnost predsednika Zveze kulturnih orga-nizacij; štiri leta je bil predsednik zbora izvajalcev v skupščini občin-ske kulturne skupnosti Velenje in štiri Jeta predsednik izvršnega od-bora skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje. V vsem obdobju je bil družbeno-politično in samo-upravno zelo aktiven in tovariški.
Enako kot v delovni organizaciji je tudi v krajevni skupnosti in širši družbeno-politični skupnosti.
Posebno aktiven je v zvezi komu-nistov, kjer je opravljal naslednje dolžnosti: član predsedstva OK ZKS, K OK ZKS in predsednik ko-miteja za idejna vprašanja kulture, znanosti in raziskovalnega dela in izobraževanja.
Poleg navedenih dolžnosti opravlja odgovorne naloge tudi v teritorialnih enotah in ZRVS obči-ne Velenje.
Za svoje delovanje je prejel več pohval in odlikovanj. Njegova za-vzctost za delo na vseh področjih je dosledna, večji poudarek pa je na kulturnem področju, kjer je bil nosilec odgovornih nalog, zato tudi prejema „Kajuhovo nagrado".
MARTA SCHMIDT-BRINA
Marto Schmidt-Brino, upoko-jenko iz Ljtibljane, Kidričeva 3, je predlagal učiteljski zbor VIZ, tozd osnovna šola Karel Destovnik-Ka-juh Šoštanj za nagrado Karla De-stovnika-Kajuha zaradi njenega dolgoletnega sodelovanja s Kaju-hovo spominsko sobo, saj je s tem prispevala pri sodelovanju izjemne-ga izročila Kajuhove kulturniške
skupine, mladini naše občine in drugod v Sloveniji.
Brina je odšla v partizane konec avgusta 1943. Pred tem je od začet-ka sodelovala v ilegalnem boju. Od ustanovitve kultumiške skuDine XIV. divizije do osvoboditveje bila njena članica. V febmarski ofenzivi je težko ozebla na nogah.
V povojnih letih je veliko prispe-vala za ohranjanje tradicij NOB in prenašanju le-teh na mlajše rodove. Tudi kot upokojenka ni odnehala s to dejavnostjo. Z osnovno šolo Ka-rel Destovnik-Kajuh Šoštanj sode-luje od ustanovitve Kajuhove spo-minske sobe od leta 1969. dalje. Med mladino in učence je prihajala ob raznih priložnostih (Kajuhova bralna značka, pohodi po poteh XIV. divizije, srečanje z mladino z osnovne šole Kajuh iz zamejstva itd.). Obiskovala je tudi druge šole v občini in v Sloveniji. Leta 1980 je na pobudo občinske kulturne skup-nosti in družbenopolitičnih organi-zacij občine Velenje uredila izje-mno uspelo knjigo Karla Destovni-ka-Kajuha „Jaz sem droben, dro-ben list". Tudi zaradi nenavadne visoke naklade 14.000 izvodov, je ta izdaja pomenila izjemno razširi-tev Kajuhovih pesmi med kulturni-mi, družbenopolitičnimi delavci in med mladino v naši občini. Tej zbirki pesmi je Brina napisala tudi uvodnik.
Tovarišica Brina je predlagala razširitev Kajuhove spominske sobe na šoli Karel Destovnik-Ka-juh. Zbirala je oMirnejše gradivo in ga ob sodelovanju umetnostnega zgodovinarja Lojzeta Gostiša izbrala in uredila. Pogosteje je prihajala v Šoštanj in je sodelovala tudi pri končni ureditvi gradiva v spominski sobi. Darovala je tudi več knjig, brošur, zbornikov, albu-fotografij in nekaj razstavnega gra-diva. Vse delo pa je opravljala z ve-likim navdušenjem.
Vsem delovnim Ijudem in občanom iskreno čestitamo
za praznik občine Velenje - 8. oktober in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag!
Občinska skupnost otroškaga varstva Valanje
Občinska izobraževalna skupnost Velenje
Občinska kultuma skupnost Velenje
Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje
Občinska zdravstvena skupnost Velenje
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Občinska raziskovalna skupnost Velenje
Občinska skupnost socialnega varstva Velenje
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije
Občinski zbor delegatov Velenje
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost Velenje Samoupravna komunalna interesna skupnost Velenje Stavbno zemljiška skupnost Velenje Kmetijsko zemljiška skupnost Velenje Občinska skupnost za varstvo pred poiari Velenje
Območna vodna skupnost Savinja — Sotla — Temeljna vodna skupnost Paka Velenje
Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Celje Samoupravna interesna skupnost elektroobmočja Celje
6. stran * HSS C3S
DOGOVARJAMOSE,ODLOCAMO
Titovo Velenje *
7. oktobra 1982
Skupnost otroškega varstva
Presežke za otroški oddelek
Največ besed so delegati občinske skupnosti otroškega varstva na 3. seji namenili iz-vajanju programa v tem letu, in sicer realizaciji za obdobje od I. januarja do 30. junija letos ter predlogu za uporabo viškov na denarnih pomočeh. Precej časa pa so se zadržali pri obravnavi težav vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok.
Zaradi drugačnega gibanja v gospodarstvu in v skladu z resolucijo je bila potrebna revalorizacija programa ob-činske skupnosti otroškega varstva. V razpravi so delegati menili. da bi razliko 3,211.000 dinarjev namenili za vzgoj-novarstveno dejavnost, delno za financiranje službe te sku-pnosti ter občinske skupnosti socialnega varstva. Zaradi re-valorizacije je tudi uresničitev načrta v I. polletju pod pla-nom. Pri preizkusu upraviče-nosti do denarnih pomoči je od 1. maja letos prejelo to pomoč precej manj upravi-čencev. kotjih je predvidevala občinska skupnost otroškega varstva. Tako sedaj od 6.709 prejema denarno pomoč le še 4.407 otrok, denar pa so na-črtovali za 6000 otrok. Viške, do 10 miiijonov dinarjev, pa so delegati obeh zborov na-menili bolnišnici Slovenj Gradec za dokončanje iz-gradnje otroškega oddelka.
Na področju vzgoje in izo-braževanja se v vzgojnovar-
stvenih zavodih srečujejo z mnogimi težavami. Letos ni bilo sprejetih kar 200 otrok.
Zato so delegati menili. da bo treba gradnjo novih vrtcev pričeti takoj. ko bodo to do-puščale gospodarske možno-sti. Nujno pa je treba razviti družinsko varstvo za otroke od 8. meseca do 3. leta staro-sti. da bi tako ohranjali ali celo pridobili mesta v sedanjih vrtcih za starejše otroke. Se-veda bo pri tem potrebno so-delovanje vseh krajevnih skupnosti pri iskanju primer-nih družin za družinsko var-stvo. sodelovanje zdravstvene službe in stanovanjske sku-nosti. Tudi malo šolo bi kazalo od sedanjih 120 ur razširiti na najmanj 200 v prihodnje, kar paje še vedno premalo, zaradi temeljitej.še priprave na vstop otrok v osnovno šolo. V pri-meru. da bo v Sloveniji do-govorjena razširitev vzgojnih programov za otroke izven vzgojnovarstvenih zavodov, so delegati dejali. da bi ta program namenili predvsem 5 in 6 letnim otrokom in jim z organiziranimi dejavnostmi omogočili enotnejši start ob vstopu v osnovno šolo (pred-log skupnosti otroškega var-stva Slovenije predvideva, da bi vključili v program vse otroke od 3 do 7 leta starosti).
Vsi dejavniki v občini in kra-jevnih skupnostih se bodo morali združiti v prizadeva-nju. da bi starše predšolskih
otrok. ki niso v vrtcih, bolj kot doslej prosvetljevali in izo-braževali z enim namenom-pripravljenost vključiti svoje otroke v vzgojne programe. ki zakonsko niso obvezni. Iz-kušnje preteklih let so poka-zale. da je največji odstotek nevključenih 5-letnih otrok prav na področju mesta Tito-vo Velenje. V prihodnje se bo treba vedno bolj obračati k otrokom izven vrtca. saj tudi njihovi starši prispevajo de-nar za otroško varstvo. Pro-stora v popoldanskem času je dovolj. pa tudi kadrovskih zadrug ni.
Delegati so bili na seji enotni pri obravnavanju težav otroških igrišč na Kardelje-vem trgu. Poudarili so, da bo treba kar najhitreje najti traj-no rešitev. saj so bili prostori za igrišče v zazidalnem načrtu ločno določeni.
T. P.
Telesnokulturna skupnost
Ni denarja za vzdrževanje objektov
Tudi delegati obeh zborov občinske telesnokulturne skupnosti so na drugi redni seji obravnavali in sprejeli poročilo o realizaciji finanč-nega načrta skupnosti za le-tošnje prvo polletje, predlog statuta skupnosti, poročilo o delovanju klubov in društev, precej časa pa so se zadržali tudi ob vprašanju vzdrževanja telesnokulturnih objektov v Šaleški dolini.
Iz razprave delegatov smo izluščili najpoglavitnejšo mi-sel. da bo treba na področju telesne kulture v prihodnje še bolj umno gospodariti, saj je tudi tu denarja premalo, želje pa prevelike. Upoštevati je treba, da je v občini kar 36 klubov in sedem prednostnih panog. Na seji smo slišali različna predloge, tudi zahte-ve nekaterih delegatov, da bi . bilo treba povišati prispevno stopnjo na področju telesne
kulture, nthče pa ni razmišljal o tem, da je imamo morda v sedanjih gospodarskih mo-žnostih preveč prednostnih panog.,
Planska izhodišča progra-ma za področje telesnokul-turne dejavnosti za leto so bila — kot je poudarjeno v ob-razložitvi poročila o izvedbi programa te skupnosti za pr-vih šest mesecev letos — za-stavljena v skladu s prizade-vanji celotne naše skupnosti, da se splošna in skupna po-raba uskladi z materialnimi možnostmi. Razpoložljiva ft-nančna sredstva ne zagota-vljajo izvedbo niti osnovnih programov društev in klubov, v celoti pa je izpadla možnost softnanciranja naložb po programih krajevnih sku-pnosti, o novih naložbah pa sedaj sploh ni mogoče razmi-šljati. Največ težav je na področju vzdrževanja tele-
Raziskovalna skupnost
Potrdili spremenjeni program dela
Obravnava uresnićevanja programa obfinske raziskovatne skupnosti v lelošnjem prvem poltetju, je bila osre-dnja toika dnevnega reda zadnje seje te skupnosti.
Za to srednjeročno obdobje si je občinska raziskovalna skupnost zadala dokaj obsežno nalogo projekt Velenje 2000, v katerem naj bi obdelali vsa vprasanja razvoja ob občine Velenje vse do leta 2000. Za raziskovat-ne naloge projekta Velenje 2000 naj bi zbrala v letošnjem letu ne-kaj več kot 3 milijone 700 tisof dinar-jev, dobra dva milijona pa so prenesli 5e iz lanskega leta.
IN KATERE NALOGE BODO URESNIČILI LETOS?
Ekonomski center iz Maribora pripravlja raziskovalno nalogo Smeri bodof ega gospodarskega razvoja oMlne Velenje, kalera naj bi pokazala, kako bomo razvijali naše gospodarstvo vse do leta 2000. S to nalogo je tesno
povezana tudi demografska projekc(ja s projekcijo delovne migracije. Izrednega pomena za izdelavo vseh drugib nalog imajo sociološke raziskave, ki naj bi dajale splošna izhodišfa. Med druglm bodo v lej nalogi obdelani vsi problemi, s katerimi se srečujemo danes. Posebej bo izposlavljena zableva po vse večji odgovornosti za pridelovanje hrane. V lej nalogi bodo doigoroćno obdelane tendence spremljanja bivalnih in delo-vnih razmer prebivalcev Šaleške doline do leta 2000. Prve obdelave so pokaza-le, da bi morali v lem obdobju v obtini Velenje zgraditi še okoli 6000 stano-vanj, saj naj bi se šleviio prebivalcev povečalo za 19 tisoč. Ti podatki bodo seveda služili, da bomo dopolnjevali sedanjo urbanizacijo in načrtovali grad-njo tudi na podeželju. Sociološke nalo-ge bodo začrtale potrebe industrije. Seveda pa bodo v njej obdelani (udi so-cialni problemi in vprašanje razreševa-nja težav ostarelih občanov. V le-tošnjem letu bo občinska raziskovaina skupnost financirala še nalogo Prostor-
snokulturnih objektov, ki so v zelo slabem stanju.
Odbor za športne objekte pri ZTKO Velenje je pregle-dal vse objekte v občini in ocenil. da bi potrebovali v le-tošnjem letu za najnujnejša dela in obnovitve na njih do-datnih 4.645.000 dinaijev. Njihov popis ter ocena sta zajela tudi objekte (igrišča) v krajevnih skupnostih, katere je sofinancirala ZTKO in so tudi že potrebna popravila. Občinska telesnokulturna skupnost pa je v tem letu lahko namenila za obratoval-ne stroške objektov le 2.300.000 dinarjev. V najbolj kritičnem stanju sta velenjski letni in zimski bazen. O nji-hovem stanju je na seji porp-čal predstavnik upravljalca. Vendar so ga delegati zavrnili, ker ni bilo celovito. Delegati so podprli tudi predlog pred-sedstva ZTKO, da se večji del revaloziranih sredstev (v viši-ni približno 670.000 dinarjev) nameni za športne objekte. V ta namen bodo namenili tudi 230.000 dinarjev rezervnih sredstev iz prejšnjih let, 230.000 revaloriziranih sred-stev pa bodo porabili še za druge namene.
Delegati so poudarili, da je treba zagotoviti sredstva za načrtno in trajno vzdrževanje objektov, ne pa stihijsko kot se je doslej dogajalo, ali pa še to ne. Precejšnja škoda nastaja na objektih tudi zaradi malo-marnega odnosa ali drugih občanov do njih. Zato si bomo morali v prihodnje vsi priza-devati, da bomo preprečili takšno neodgovorno uniče-" vanje z družbenimi sredstvi ali pa z udarniškim delom pri-dobljenih objektov.
ski dejavniki bodočega druibeno gospodarskega razvoja ter drugi in četr-li det ekološke raziskave, ki jo izvaja Zavod za urbanizem Velenje.
Poleg tega pa namenja občinska raziskovalna skupnosl nekaj sredstev ludi za pospeševanje invenlivne de-javnosti. Tudi letos bodo podelili nagrade najboljšim inovalorjem.
Delegati so na zadnji seji skupščine polrdili revaioriziran program le skupnosti, izrazili pa so željo, da bi raziskovalni program vsebinsko obrav-navali na eni prihodnjih sej, saj ga tako delegati kot tudi drugi občani premalo poznajo.
Dogovorili so se, da bo ta ločka dnevnega reda na seji prihodnje skup-ščine. Sicer pa vse naloge, ki jih izdela občinska raziskovaina skupnost, javno predstavijo na pogovoru, ki se ga lahko udeleži vsakdo, ki ga to zanima. Raz-iskovalne naloge pa hrani strokovna služba samoupravnih inleresnib skupnosti. Tam si jih vsakdo, ki jih polrebuje pri svojem delu, lahko izpo-sodi.
M. Z.
Kulturna skupnost Velenje
Izvajalcev komajda dovolj

TTG Turistična poslovalnica Celje
Celje, Titov trg 1, telefon 23-448
Po jabolkah še ciganski golaž
V želji, da bi vam omogočili in olajšali nakup jabolk za ozimnico, predlagamo, da združite prijetno s koristnim.
Na enodnevnem izletu bo vaša naloga, da si po lastnih željah in možnostih izberete jabolka za ozimnico. Vse drugo je naša skrb.
In kako boste prišli do jabolk za ozimnico?
Vlak bo odpeljal iz TITOVEGA VELENJA v nedeljo, 17. oktobra ob 7. uri. Po prihodu v Ponikvo se bomo napotili peš do nasada jabolk Slom. Tam boste lahko izbirali med tremi vrstami jabolk, in sicer med ZLATO PARMENO po 13 din za kg oziroma med DELIŠESOM in JONATANOM po 14 din za kg. Če ne boste vzeli s seboj gajbic, jih boste lahko kupili v nasadu Slom po 60 din.
Ko boste jabolka kupili, je vaša skrb zanje končana. V dveh dneh vam jih bomo dostavili na dom.
Po nakupu jabolk se bomo napotili do brunarice, kjer bo piknik. Na voljo bo pravi ciganski golaž, manjkalo ne bo tudi meso na žaru, pa domače vino in harmonikar.
Iz Popikve se bo vračal vlak okrog 15. ure.
IN CENA7
Za prevoz z vlakom, porcijo ciganskega golaža, dostavo jabolk na dom in veselo razpolo-ženje boste odšteli samo 300 dinarjev.
ŽELIMO VAM DOBER NAKUPI
Prijave in informacije: Nama Titovo Velenje, telefon 850-640 in Turistična poslovalnica TTG na železniški postaii v Celiu, telefon 23-448.
Seje zborov izvajalcev in upo-rabnikov občinske kulturne skupnosti so bile v preteklem šti-riletnem mandatnem obdobju večkrat nesklepčne ali komajda sklepčne. Pričakovati je bilo, da bodo novoizvoljeni delegati ven-darle pokazali več zavzetosti, ven-dar na drugi .seji obeh zborov skupščine kulturne skupnosti te še niso pokazali. Seja je bila prejšnji teden, udeležba pa komajda za-dovoljiva. Le 61 odstotkov vseh delegatov se je je udeležilo. Kot zanimivost naj dodamo, da je bila udeležba delegatov zbora upo-rabnikov precej boljša (64 °7o) kot udeležba delegatov zbora izvajal-cev. Teh je bilo le 52
Delegati so najprej obravnavali poročilo o uresničitvi finančnega načrta skupnosti za prvih šest mesecev letos in o spremembi fi-nančnega načrta skupnosti za le-tos. Po sprejetem finančnem programu financira kulturna skup-nost obstoječe oblike delovanja na področju poklicnega opravljanja kulturnih dejavnosti ter na pod-ročju ljubiteljskega opravljanja te dejavnosti. Glede na težak gospo-darski položaj in na stabilizacijske ukrepe v tem letu nismo širili programa dejavnosti, želimo pa ga obdržati na sedanji ravni, so med drugim dejali. Delegati so soglasno sprejeli poročilo o realizaciji fi-nančnega načrta skupnosti za prvo polletje letos, saj so vsi iz-vajalci poslovali v skladu s preje-tim načrtom. Za svoje delo v tem obdobju so potrošili načrtovanih 50 odstotkov sredstev. Tako ni bi-lo nikjer prekoračitev finančnega načrta, razen pri postavki pospe-ševanje kulturnih dejavnosti, kjer so porabili že 78 odstotkov za letos predvidenega denarja. V zvezi s tem je predsednik skupščine kulturne skupnosti dejal, da je prejšnji izvršilni odbor pa tudi že novoizvoljeno predsedstvo po-rabilo veliko časa na sejah za reševanje različnih vlog za denarno pomoč. Predlagal je, da bi to postavko kar najbolj zmanjšali. Enak predlog smo lahko slišali na nedavni problemski konferenci o kulturni dejavnosti v Šaleški doli-ni. Menil je, da bi morala društva, skupine in drugi v prihodnje še stvarnejše načrtovati tn se ne zana-
šati, da bo občinska kulturna skupnost imela nekakšen sklad in z njim podpirala malomarnejše na-črtovanje. Dodatni zahtevki po de-narju so namreč pogostokrat nestvarni, veliki. Prosilci se pač zanašajo na to, češ, če dobimo polovico pretirano zahtevnega de-narja, bomo še vedno zadovoljni.
Nato so delegati sprejeli tudi re-balans finančnega načrta skupnosti za letošnje Ieto in tako razporedili 1.074.000 dinarjev. Za to vrednost je bil namreč valoriziran program kulturne skupnosti v letu 1982. Večino tega denarja so namenili Kulturnemu centru Ivan Napotnik, kjer bi za pokritje amortizacije in povišanje osebnih dohodkov zaposlenih potrebovali, kot so dejali na seji, 1.350.000 dinarjev. S takšno porazdelitvijo se nista strinjala dva delegata ali natančne-je, eden je bil proti,drugi pa se je vzdržal. Menila sta, da bi nekaj te-ga prerazporejenega denarja lah-ko dobila tudi ZKO. Nato so dele-gati sprejeli še predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega spo-razuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti, predlog statuta skupnosti in poslovnik o delu skupščine kulturne skupnosti ter njenih organov.
Delegati obeh zborov skupščine občinske kulturne skupnosti so na prvi seji aprila letos izvolili le za-časno predsedstvo, ker so bili v organe skupščine prediagani tudi takšni delegati, ki bi to funkcijo opravljali že tretjič. Zato so za drugo sejo pripravili nov predlog kandidatne liste, ki so ga delegati na zadnji seji soglasno sprejeli. V organe s'kupščine so tako izvolili naslednje delegate: EMILA HARTNERJA, ki je bil že predsednik začasnega predsedstva za predsednika skupščine, MILE-TA TRAMPUZA za njegovega namestnika, ALOJZA FIL.IPAN-ČlCA za predsednika zbora upo-rabnikov, RADA SLANCA za njegovega namestnika, ZDRAV-KA ZUPANČIČA za predsednika zbora izvajalcev, CIRILA VER-TAČNIKA pa za- njegovega na-mestnika. Novo predsedstvo tako sestavljajo Emil Hartner, Alojz Fi-lipančič, Zdravko Zupančič, Neva Trampuš (predsednica odbora za skladen razvoj kulturnih dejavno-sti in načrtovanje), ter Karel Čret-
nik, predsednik odbora za podelje-vanje priznanj. Petčlanski odbor za samoupravni nadzor pa bo vo-dila Alenka Avberšek. Na koncu seje so delegati poslušali še obširno poročilo predstavnika Zavoda za spomeniško varstvo Celje o Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah, ki je pomemben kulturni spomenik v Sloveniji. Tu je zelo dobro ohranjena dimna kuhinja, ki je ena redkih v naši republiki. Prav tako je bila zelo dobro ohranjena lesena kašča, vendar jo je sedanji lastnik verjetno iz nevednosti ob prenavljanju poslopja porušil. Da se to ne bi več dogajalo, so delega-ti predlagali naj Zavod za spo-meniško varstvo Celje oziroma ustrezen organ čimprej pripravi pregled vseh kulturnih in zgo-dovinskih spomenikov v občini.
Socialno skrbstvo
Sprejeli
pomemben dokument
Prejšnji četrtek je bila tudi 3. seja Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, na kateri so dele-gati obravnavali več pomembnih vprašanj. Med drugim so poslušali poročila o delu skupnosti, o uresni-čitvi finančnega načrta za obdobje od 1. januarja do 30. junija tega le-ta ter izvajanje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v ob-čini Velenje. Nadalje so delegati na četrtkovi seji še obravnavali in sprejeli spremembo finančnega na-črta skupnosti; znižanje prispevne stopnje, povišanje družbeno-denar-ne pomoči kot edinem viru ter sa-moupravni sporazum o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju so-cialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje. Razprav-ljalci so med drugim poudarili, da bi morali takšen samoupravni do-kument že zdavnaj sprejeti. b. m.
7. oktobra 1982
* Titovo Velenje
ŠPORT
naš čas*st™_z
Velenje: Olimpija 19:21
Dobro le na začetku
Rokometašice Velenja so dožive-le že drugi poraz v I. B zvezni ro-kometni ligi. V tretjem kolu so v nedeljo dopoldne v Rdeči dvorani v Titovem Velenju izgubile sreča-nje z ljubljansko Olimpijo z rezul-tatom 21:19.
Razlogov za poraz je več. Gostje so bile pač bolj zbrane med tekmo, imajo tudi več enakovrednih ig-ralk, na nasprotni strani pa Ve-lenjčanke pestijo poškodbe. Tako v drugem kolu nista zaradi tega igrali Spoljarjeva in Goličeva. Omenjeni igralki sta proti Olimpiji zaigrali, vendar nista pokazali pri-čakovanega. Poleg tega je zbolela tudi Omerovičeva, ki jo je trener še ne povsem zdravo moral poslati na igrišče v drugem polčasu. Za nameček so gostje v prvem polčasu znova poškodovale Spoljarjevo, ki se je lahko vrnila na igrišče šele v drugem delu.
Kljub vsem tem težavam so bile Velenjčanke blizu uspeha. Začele so odlično, saj so kmalu povedle z rezultatom 7:3. Prve zadetke so gostje dosegle iz7-metrovk.
Nato je nastopil za približno 500
gledalcev nepričakovan preobrat. Domače rokometašice so začele delati napako za napako, in gostje so dosegle pet zaporednih zadet-kov ter povedle z rezultatom 8:7. Takoj na začetku drugega polčasa so si igralke Olimpije priigrale tri zadetke prednosti, nekaj minut pred koncem pa povedle celo že s štirimi zadetki prednosti, kar je bi-lo dovolj, da so na koncu siavile zmago.
Domace igralke je poraz zelo pri-zadel. Na koncu niso mogle skriti solz. To najbolje kaže, kako so si želele premagati gostje. Morda pa je treba krivdo za poraz iskati tudi v dejstvu, da so predolgo živele v sebi z mislijo, da morajo „dobiti" Ljubljančanke, pri tem pa so po-zabile, da Olimpiji ni prvenstvo. Zato morajo čimprej pozabiti na ta poraz in razmišljati o novih sre-"anjih.
Za Velenje so dosegle zadetke: Djordjevičeva 5, Bovhova, Omerovičeva in Spoljarjeva po 3, S. Bašič in Kotnikova po 2 in Go-ličeva enega. Pri gostjah pa je bila najuspešnejša Sušnikova z osmimi zadetki.
Šoštanj: Jelovica 31:26
Trenutno v vodstvu
V	štirih prvenstvenih kolih so rokometaši Soštanja zbrali kar šest točk in trenutno vodijo na na prvenstveni lestvici v II. ZRL-se-ver. Toliko točk imajo še Inles, Moslavina in Jadran, vendar imajo Šoštaničani boljšo gol razliko. Pred začetkom prvenstva je trener ostal brez nekaterih starejših igralcev, ki do odšli dru-gam oziroma so prenehali igrati. Na njihovo mesto je uvrstil mla-de, zato je dobra igra Soštanja na začetku prvenstva še toliko bolj spodbudna.
V	soboto so se v Rdeči dvorani v Titovem Velenju sestali z igralci Jelovice. Škofjeločani so jim bili enakovredni Ie na začetku tekme, ko so edinkrat povedli (4:3), nato pa so imeli Šoštanjčani vse niti igre
v svojih rokah. Igrali so nadvse koristno in učinkovito ter z neka-terimi akcijami nadvse navdušili gledalce. Gostje so bili na trenutke povsem brez moči. Sredi drugega polčasa so si Šoštanjčani priigrali že devet zadetkov prednosti. Če bi bili nadaljevali igro z enako posta-vo, bi bila razlika gotovo še večja. Toda trener Požun je poklical na klop starejše igralce in do konca so igrali mladi. Toda gostom več kot zmanjšati razlike ni uspelo.
Zadetke za Soštanj so dosegli: Potočnik in Potušek po 9, Toplak 5, Jambrovič 3, Lesjak 2, Vrečar, Puc in Požun po enega.
V soboto bodo igralci Šoštanja gostovali v Splitu, kjer se bodo se-stali z istoimenskim moštvom.
Gledalci so bili zadovoljni z igro
Šmartno: Triglav 3:1
Dobra igra
Nogometaši Šmartnega ob Paki so v sedmem kolu dosegli tretjo zmago v letošnjem prvenstvu. V nedeljo so na svojem igrišču po dopadljivi igri premagali borbene goste iz Kranja.
Šmarčani so imeli že na samem začetku priložnosti za zadetek, vendar so prvo izkoristili šele v 18. minuti. Strelec je bil kapetan Prašnikar. Čeprav so bili domači igralci tudi po tem zadetku veliko boljši nasprotnik, so drugič zlomil^ odpor gostov šele na začetku dru-gega polčasa. Zadetek je z glavo dosegel Kopušar, ki se je z nedelj-
sko tekmo za dalj časa poslovil od soigralcev, saj odhaja na služenje vojaškega roka. Le nekaj minut za njim je gostujočega vratarja premagal še Hren. Kljub razmero-ma visokemu vodstvu domačih ig-ralcev gostje niso izgubili volje do igre in malo pred sodnikovim zad-njim piskom so omilili- nekoliko poraz.
V vratih Šmarčanov je bil po ne-kaj kolih znova Podgoršek. Nogometu je želel dati slovo, nedeliska tekma pa je pokazala, da je vendarle še nezamenljiv.
Invalidski šport
Stol: Rudar 1:1
Že petič neodločeno
Nogometaši velenjskega Rudarja so v sedmem kolu gostovali v Duplici, kjer so osvojili točko. Glede na dosedanje rezultate je ta za njih gotovo uspeh, čeprav so verjetno nekateri pričakovali zma-
KO.
Prvi so povedli igralci Stola. Zadetek so dosegli na začetku dru-gega polčasa, vendar so gostje kmalu izenačili. Do konca tekme so bili igralci Rudarja boljSi,~ven-dar spremembe rezultata ni btlo.
V	nedeljo je trener Stakič znova uvrstil v moštvo Mišetića. Upati je, da je vendarle spoznal, da neodgovorna igra in nedisciplinira-nost škodujeta le njemu samemu.
V	nedeljo, v osmem kolu, se bodo Velenjčani sestali na doma-čem igrišču z Muro.
Po sedmem kolu so z devetimi točkami na pe-tem mestu, vodi pa Slovan z 12. točkami.
Občinski kros
Več kot 600 udeležencev
Prizadevni delavci občinske zve-ze telesnokulturnih organizacij in atletskega kluba Velenje so pred dnevi nadvse vzorno organizirali množični tek v naravi. Udeležilo se ga je več kot 600 tekmovalcev, med njimi je bilo največ osnovno-šolcev, zelo slaba pa je bila ude-ležba iz krajevnih skupnostih in delovnih organizacij. Od krajevnih skupnosti so le Konovčani sodeio-vali na krosu, od delovnih orga-nizacij pa le tekmovalci TGO Gorenje in šoštanjskih temoelek-trarn.
Tudi tokrat je bil tek v mestnem parku. Najboljši bodo nastopili na 17. krosu občinskih reprezentanc za pokal Dela na letališču v Lajšah pri Šoštanju 17.. oktobra.
Pionirji so tekmovali tudi za pokal našega tednika. Podelili smo ga mladim tekačem in tekačicam z osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja, ki so bili kot ekipa najboljši.
REZULTATI - CICIBANI: 1. Tomaž Pungartnik (VVZ Tinkara), 2. Gregor Berlak. VVZ (Tinkara), 3. Igor Stankovič, VVZ, (Rožle); CICIBAN-K.E — 500 m: 1. Klavdija Šlehla, VVZ (Šalek). 2. Marjetka Pinterič. VVZ (Šalek), 3. Marija Pinterič, VVZ (Šalek). PIONIRJI (LETNIK 1974—1975) — 500 nr 1. Jadranko Andročec oš Gustav Šilih, 2. Robi Kožar, oš Veljka Vlahoviča, 3. Boštjan Jelen oš Bratov Mravljak, 4. Željko Matanovič, oš Gustav Šilih. 5. Boštjan Meh, oš Veljka Vlahovič; PIONIRKE (1974-1975) - 500 m: 1. Alenka Volf. oš Gustav Šilih, 2. Valentina Jošič. oš Bratov Mravljak, 3 Nataša Gorišek, oš Anton Aškerc, 4. Jana Miklavžin, oš Biba Rock, 5. Polona Kodrun, oš Bratov Mravljak; PIO-NIRJI (1972—1973) 1000 m: 1. Bran-ko Andrejc, oš Biba Rock, 2. Tomo Gorišek, oš Bratov Mravljak, 3. Robi Marinič, oš Miha Pintar Toledo. 4. Džemsad Sarajlič, oš Miha Pintar Toledo, 5. Elvir Jaklin, oš Veljka Vlahovič; PIONIRKE (1972-1973) 1000 m: 1. Renata Dolšak, oš Anton Aškerc, 2. Natalija Mraz. oš Bratov
Mravljak. 3. Darja Dostal. oš Bratov Mravljak, 4. Darja Ravnjak, oš Biba Rock, 5. Zlatka Pantner, oš Veljka Vlahoviča. PIONIRJI (1971) 1000,m: 1. Grega Katič. oš Anton Aškerc, 2. Miha Pohar, oš Bratov Mravljak, 3. Marjan Vodeb. oš Gustav Šilih, 4. Bojan Purg. oš Bratov Mravljak, 5. Izidor Golčman. oš Anton Aškerc, PIONIRKE (1971) 1000 m: 1. Marjan Glavnik. oš Karla Destovnika Kaju-ha. 2. Irena Volk, oš Gustav Šilih, 3. Bojana Meško. oš Veljka Vlahoviča, 4. Alenka Krajnc, oš Biba Rock, 5. Nina Verzolak, oš Anton Aškerc;
MLAJŠI PIONIRJI (1970) 1000 m: 1 Romeo Šalamon. oš Miha Pintar Toledo, 2. Dean Šrot. oš Anton Aškerc, 3. Roman Tamše. oš Gustav Šilih. 4. Andrej Rauter, oš Anton Aškerc. 5. Miro Jurko, oš Miha Pintar Toledo; MLAJŠE PIONIRKE (1970) 1000 m: 1. Sonja Zidar, oš Anton Aškerc, 2. Irma Šlutej, o.š Anton Aškerc, 3. Martina Rogel, oš XIV. divizije, 4. Edita Prah, oš Bratov Mravljak. 5. Andreja Rošer. oš Anton Aškerc; MLAJŠl PIONIRJI (1969) 1000 m: 1. Grega Suhadolnik, oš Bratov Mravljak. 2. Bojan Silovšek, oš Veljk» Vlahovič. 3. David Šket, oš Miha Pintar Toledo, 4. Amir Selimo-vič. oš Bratov Mravljak, 5. Simon Kovač. oš Anton Aškerc, MLAJŠE PIONIRKE (1969) 1000 m: 1. Kar-
Hokal Našega časa so dobili mladi tekmovalci z osnovne šole Anlona Aškerca
men Silovšek. oš Anton Aškerc, 2. Suzana Vtič, oš Miha Pintar Toledo,
3.	Helena Višner, oš Veljka Vlahovič,
4.	Gordana Miletič, oš Gustav Šilih, 5. Tanja Podgoršek, oš Biba Rock, STAREJŠI PIONIRJI (1968) 1000 m:
1.	Bojan Matjaž, oš Bratov Mravljak,
2.	Zoran Drev, oš Anton Aškerc, 3. Zeljko Črep. oš Anton Aškerc, 4. Branko Lesjak, oš Bratov Mravljak, 5. Dario Pungartnik, oš Miha Pintar Toledo; STAREJŠE PIONIRKE (1968) 1000 m: .1. Nataša Krenker. oš Miha Pintar Toledo, 2. Andreja Jošt, oš Veljka Vlahovič, 3. Saša Silovšek, oš Veljka Vlahovič, 4. Alenka Oberč, oš Biba Rock, 5. Barbara Kunej, oš Anton Aškerc; STAREJŠI PIONIRJI (J 967) 1000 m: 1. Tine Štajner, 2. Aleš Zaubi, 3. Iztok Stropnik, vsi RŠC, 4. Aleš Ojstršek, 5. Matej Ko'iar, oba gimnazija; starejše pionirke (1967) 1000 m: 1. Martina Rednjak, 2. Marjeta Jelen, 3. Nataša Dolejši, vse gimnazija; MLAJŠI MLADINCI (1965—1966) 2000 m: 1 Saud Taza-manović, dom učencev, 2. Ivo Raz-devšek. gimnazija. 3. Ilasan Muja-ković. dom učencev, 4. Rok Preložnik,
5.	Andrej Trampuž. oba gimnazija; MLAJŠE MLADINKE (1966) 1500 m: 1. Polona Cesar, 2. Nadja Koželj,
3.	Melanija Tkalec vse gimnazija; STAREJŠl	MLADINCI (1963-1964) 3000 m: 1. Miran Hu-dournik, gimnazija. 2. Hail Ibranović, 3. Rašid Omerović, (vsi dom učen-cev); STAREJŠE MLADINKE (1964-1965) 2000 m: I. Jana Pečov-nik, 2. Jelena Ficko, 3. Irena Zajc, vse gimnazija; STAREJŠE MLADINKE (1951 in starejše) 1500 m: 1. Jožica Mandič KS Konovo. 2. Milica Lesjak. 3. Slavka Mijoč (obe (TGO); ČLANI (1962 in starejši) 4000 m: 1. Dragan Anič TGO, 2. Marko PAVUNOVIČ, Atletski klub TV, 3. Branko Krajnc TGO; ČLANl (1953) in IN STAREJ-ŠI — 4000 m: 1. Spasoje Tešanovič, TGO. 2. Stane Tinauer. 3. Gojko Zivkovič (oba TEŠ); CLANICE (1963 in STAREJŠE) - 2000 m: 1. Ida Napotnik. 2. Marija Kovač. 3. Vera Iršič (vse KS konovo).
EKIPNI VRSTNI RED CICIBA-NI—KE: 1. VVZ Tinkara, 2. VVZ Šalek; EKIPNI VRSTNI RED PIO-NIRSKE KATEGORIJE: 1. oš Anton Aškerc, 2. oš Miha Pintar Toledo, 3. oš Bratov Mravljak, 4. oš Veljko Vlahovič. 5. oš Biba Rock, 6. oš Gustav Šilih.EKIPNI VRSTNI RED V MLADINSKI KATEGORIJI: 1. Gimnazija, ostale ekipe niso imele tekmovalcev v vseh kategorijah:
EKIPNI VRSTNI RED ČLANSKE KATEGORIJE — ČLANICE: 1 ekipa KS Konovo, ostale ekipe niso imele tekmovalcev v vseh kategorijah
Najvišja priznanja
Zveza za šport in rekreacijo invalidov.Jugoslavije je pred neda-vnim podelila Sekciji za rekreacijo in šport invalidov občine Velenje zlalo plakelo za več kot desetletno uspešno delo in za izredne zasluge pri organiziranem razvoju telesne kulture invalidov.
Eden najboljših športnikov-in-validov Jože Angelo pa je za uspe-he, ki jih je dosegel v plavanju, zlasti pa v atletiki (bil je IV. na 1500 m na olimpiadi na Nizozem-skem), kot posameznik sprejel naj-višje priznanje, ki ga podeljujejo posameznikom.	_jh
AK Velenje
Nova rekorda
Mlada tekmovalca Štajner in Krenkerjeva sta gotovo trenutno najbolj nadarjena tekmovalca velenjskega atletskega kluba. To sta potrdila tudi na medklubskem atletskem mitingu prejšnji teden v Celju, saj sta postavila nova pionirska republiška rekorda v teku na 600 m.
Krenkerjeva je tekla 1:43,5, in kar za tri sekunde izboljšala prej-šnji rekord. Štajner pa je letos že drugič popravil rekord na 600 me-trov. To progo je „premagal" v času 1:23,5.
Atletika
Občinsko prvenstvo
Rezultati občinskega tekmovanja v atletiki za najmlajše pionirje in pionirke (tretji in četrti razredi os-novnih šol):
60 m dečki: Matjaž Vrhovnik, 9,2, oš Gustav Šilih; 60 m deklice: 1. Darja Ravnjak, 9,5, oš Biba Rock; daljina — dečki: 1. Marko Kopitar, 3,76, oš Anton Aškerc; daljina — deklice: 1. Katja Plešej, 3,67, osnovna šola Anton Aškerc; žogica — dečki: 1. Sašo Kos, 43,50. oš Anton Aškerc; met žogi-ce — deklice: 1. Sabina Zeleznik, 28,08, oš Bratov Mravljak; ekipni vrstni red: 1. oš Anton Aškerc Ve-lenje, 4399 točk, 2. coš Veljko Vlahovič, 3993 točk, 3. coš Biba Rock Šoštanj, 3948 točk, 4. oš Mi-ha Pintar-Toledo, 3800 točk, 5. coš. Bratov Mravljak, 3242 točk, 6. oš Gustav Šilih, 3242 točk.
Rezultati malega pionirskega atletskega pokala:
60 m — dečki: 1. Miro Osman, 8,6, oš Biba ROck; 60 m — dekli-ce: 1. Simona Blatnik, 8,8, oš Biba Rock; 300 m — dečki: 1. Boštjan
Čeplak, 49,3, oš Anton Aškerc; 300 m — deklice: 1. Tatjana Bur-ger, oš Anton Aškerc; 600 m — dečki: 1. Romro šalamon, 1:49,2, oš Miha Pintar-Toledo; 600 m — deklice: 1. Sonja Zidar, 1:50,6, oš Anton Aškerc; daljina — dečki: 1. Dejan Šrot, 460, oš Anton Aškerc; daljina — deklice: 1. Zdenka Flu-har, 388, oš Veljka Vlahoviča; vi-šina — dečki: Klemen Goršek, 126, oš Veljka Vlahoviča; višina — deklice: 1. lasna Kramar — 125, oš Anton Aškerc; krogla — defki: 1. David Zagajšek — 10,77, oš Veljka Vlahovič; krogla — deklice: 1. Klavdija Pofek — 8,41, oš Gu-stav Šilih.
Ekipni vrstni red: 1. oš Anton Aškerc, 2. coš bratov Mravljavka, 3. coš Biba RSck Šoštanj, 4. coš Veljko Vlahovič, 5, oš Gustav ši-lih, 6. oš Miha Pintar-Toledo, 7, oš XIV, divizije.
Peko: Šmartno 20:13
Slabov nadaljevanju
Igralke Smartnega so na gosto-vanju v Bistrici proti ekipi Peka pokazale dobro igro samo v prvem polčasu, ki so ga sklenile v svojo korist. Izid srečanja po pr-vem delu igre je bil 11:8 za njih. Vodstva pa niso znale očuvati, saj so v nadaljevanju dovolile doma-čim rokometašicam, da so jim zabile kar dvanajst zadetkov, same pa so jih dosegle le šest.
Za Šmartno so bile uspešne: Tajnik 6, Šmerc 4, Urankar 3, Jud 2 in Trobina ter Bole po enega. Po petem kolu imajo Šmarčanke štiri točke in so trenutno na osmem mestu. V vodstvu so igralke Drave z osmimi točkami.
V naslednjem kolu se bodo Šmarčanke sestale na domačem igrišču z igralkami Burje iz Škofij.
ehd
TTG Turistična poslovalnica Celje
Celje, Titov trg 1, telefon 23-448
Pričakujemo vas na naših potovanjih
BENETKE
ZAKAJ PA NE V BELO KRAJINO?
PO JABOLKAH ŠE CIGANSKI GOLAŽI
MARTINOVANJE
VOJVODINA
30. 10., 6. 11., 4. 12.
16.	oktobra
17.	oktobra
13. in 14. novembra Od 27. do 30. novembra
Za DAN REPUBLIKE so na voljo naslednji pro-grami:
Bohinj, Kranjska gora, Rohorje, Mislinja, Portorož, Poreč, Pulj.
Izleti za kolektive in šolske skupine, letovanja, posebni prevozi z vlaki in avtobusi, železniške in letalske vozovnice, menjalnica, dovolilnice za ribolov ter vstopnice za prireditve.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
NAMA TITOVO VELENJE, telefon 850-640 in TTG TURISTIČNA POSLOVALNICA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V CELJU, telefon 23-448.
8. stran ★ HSS C3S
ZANIMIVOSTI, FELJTON
Titovo Velenje * 7. oktobra 1982
Radovan Timotijević
20
Desant na Drvar ali skok v prazno
Čeprav sta imeli obe skupini že precejšnje izgube, sta ^renili proti Mandić mostu, na pomoč pa so jima pohiteli še »divji lovci« poroćnika Doweja in nekatere enote drugih bojnih skupin.
Brž ko so se pojavili blizu mostu, jih je pričakal smrtonos-ni ogfcnj Spremljevalnega bata-ljona in Otlcirske šole. Raz-plamtel se je srdit boj za Pećino. Tovariš Tito je potek boja nekaj časa spremljal s terase pred baralco. Iz Pećine se ni bilo mogoče več umakniti, rafali pa so začeli sekati tudi že po terasi.
Kmalu po deveti uri so se padalci po vrsti zaporednih jurišev spopadli prsi ob prsi s Spremljevalnim bataljonom in Oficirsko šolo v bližini Pećine. Na desnem bregu Unca je bil Spremljevalni bataljon, ki mu je poveljeval Mićo Janković, na nasprotni strani reke pa padal-ski bataljon nemškega vrhovne-ga poveljstva na čelu s koman-dantom Kurtom Rybko.
Eden padalskih vodov iz bojne skupine »brezobzirni na-padalec« se je prebil iz smeri, kjer je bil sedež Komande področja, kakih sto metrov pred Mandić most, prek kate-rega je peljala pot proti Pećini. Druga skupina »brezobzirnega napadalca«, s katero je bil tudi SS. kapetan Rybka, se je Pećini bližala iz smeri pravoslavne in katoliške cerkve ter sokolskega doma. Obe skupini pa je za-ustavil navzkrižni ogenj 1. in 2.
čete spremljevalnega bataljona.
Medtem ko se je tu razvnel hud boj, je Rybka pritegnil skupino padalcev iz »jurišnika« in jo blizu železniške postaje poslal na nasprotni breg Unca. Toda borci 1, čete Spremljeval-nega bataljona so jo opazili, kako se je tihotapila skozi grmovje, pa so jo pričakali v zasedi in jo uničili. Kljub temu je pritisk na Pećino postajal čedalje hujši.
Bojne skupine »lovilec«. »spopadaljivec« in »drobilnik« so hitele proti grebenu nad Drvar Selom in Dražico, da bi zasedle čim ugodnejše položaje. V tem kritičnem trenutku je prispel 1. bataljon 3. liške proletarske brigade in v jurišu zasedel te položaje še pred Nemci.
Ves ta čas so nemška letala-podpirala padalce in izvidovala naše položaje. Ko so iz letal opazili proletarce, kako so se s Kamenice v strelcih spuščali proti padalcem, so iz Banjaluke nemudoma poklicali še drugi val padalcev.
Pod poveljstvom SS-kapeta-na Obermayerja in v spremstvu močnega lovsko-bombniškega letalstva je ob 11.50 skočilo iz letal 171 padalcev in pristalo na tleh nekoliko niže od bojnih skupin »panter« in »brezobzir-ni napadalec«. Znašli so se pod ognjem naših pušk in mitralje-zov, zaradi česar so se njihove vrste močno razredčile, poleg tega pa jih je ta ogenj potisnil
na ravnico pri vaseh Trnjak in
Prnjavor.
Tretja liška proletarska bri-gada je postopoma uvajala v boj proti »Citadeli« svoje bata-Ijone, pred katerimi so se padal-ci umaknili na pokopališče. Tam so se prikrili za kamnitimi križi in spomeniki. Še pred nočjo pa je prispel tudi 1. bataljon z I. dalmatinske udar-ne brigade 9. divizije pod poveljstvom Vlada Pezelja in po napornem pohodu brez vsakega zadrževanja stopil v boj. Bataljon je prevzel položa-je od gojencev Oficirske šole in tudi iz te smeri /ačel potiskati padalce proti pokopališču.
TITO SE PREBIJE V KLE-KOVAČO
Nemci so še nadalje pritiskali na Pećino in jo začeli obstrelje-vati še z minometi. Medtem je Vrhovni štab prejel obvestilo, da so močne nemške tankovske in motorizirane sile prebile naše položaje na vseh smereh proti Drvarju. Toda njihovo prodiranje ni moglo biti hitro glede na to, da so naše enote pred njimi onesposabljale mo-stove in ceste ter postavljale protitankovske mine.
Stanje je bilo že zelo kritično, ko seje Tito umaknil iz Pećine. Edini izhod iz barake je peljal prek terase, ki pa je bila pod ognjem padalcev. Ko je sprem-Ijevalec tovariša Kardelja stopil na teraso, ga je v istem trenutku zadel strel naravnost v čelo.
Vrhovni komandant Tito z zaveznlškima novinarjema v Drvarju
Toda to ni bil prvi primer, da sta se tovariš Tito in Vrhovni štab znašla v takšnih težavah. Hitro so se znašli. Ker bi jih na terasi čakala zanesljiva smrt. so se iz barake umaknili tako, da so iz poda izruvali nekaj desk in se skozi odprtino po vrvi spusti-li v jarek, nad katerim je bila zgrajena baraka. Prvi se je spustil tovariš Tito. za njim pa še člani Vrhovnega štaba tn njihovi spremljevalci.
Padalci so jih opazili in obsuli z mitralješkimi rafali šele potem, ko so se že umaknili s tega nevarnega mesta in ko so krenili po ozki in strmi stezi proti naselju Podovi. Od tod so prek golega kamnitega zemlji-šča krenili po strmini navzgor, da bi prišli na pot, ki pelje med grebenom Stražbenico in vasjo Otaševcem. Niso pa prišli da-leč, ko jim je zagrozila nova nevarnost. Prav takrat so spet prileteli nemški bombniki in začeli na vso moč bombardirati Pećino.
Tistega dne je bilo zelo vroče, kar je močno oteževalo pohod. Brez počitka so hodili do nase-lja Jasikovače in se povzpeli na višino 1200 metrov. Prvič so počivali šele v gozdičku v bližini omenjenega naselja.
Tu blizu, v gozdovih pri Otaševcu, so bila tajna skladi-šča naše osvobodilne vojske. Zanje je bil odgovoren Drvar-čan Stanko Materić, ki je na območju planine Klekovače poznal vse poti in stezice. Ko so zvečer okrog devete Ure prišli ponj kurirji, so ga našli pri obhodu svojih podzemskih skladišč.
»Stanko, pripravi se in takoj pohiti v Jasikovačo. Gre za zelo nujno zadevo,« so mu rekli kurirji.
»Saj sem že pripravljen, toda komu naj izročim skladišča?« je zaskrbelo Stanka.
»Zanje nikar ne skrbi.« so mu dejali in ga popeljali s seboj.
Ko so prišli v Jasikovačo. je Stanko zvedel, da bo vodnik tovarišu Titu in Vrhovnemu štabu. Dobro se je zavedal, kakšno odgovornost prevzema nase.
»Ali te gozdove dobro po-znaš?« ga je vprašal tovariš Tito.
»Poznam,« je odločno odvr-nil.
Tovariš Tito se je dvignil s štora, na katerem je sedel, se povzpel na konja in Stanku dejal:
»Sedaj pa na pot!«
Stanko je stopil na čelo kolone Vrhovnega štaba in jo popeljal v goste gozdove Kleko-vače.
(Dalje prihodnjič)
Fotografirajmo (14)
Mamljivajesen
Za fotografe je jesen zelo privla-čen letni čas. Sonce namreč ni več tako močno in je možno slikati ves dan. Sence so sedaj precej bolj mehke kot v poletnih mesecih. Fotografiranje bo torej bistveno enostavnejše, posebno še, če se zavedate, da ni sedaj le čas čudo-vitih barv listja in meglic, skozi katere se prebijajo sončni žarki. Jesen je značilna tudi po meglah brez sonca, gostih sivinah, ki so obogatene z živimi barvami osuše-nega listja, dežju in osamljenih parkih polnih odpadlega listja, po dozorelih plodovih in še marsikaj drugega, kar ste želeli poslikati ali ste že poslikali, bo svojo pravo podobo dobilo šele v jesenskem vzdušju.
Ker je megla poleg obarvanega listja v tem letnem času fotogra-fom najzanimivejša, nekaj besed o tem slikanju.
Poznamo dve vrsti megle. In si-cer industrijsko meglo, ki je nastala zaradi prahu in dima ter naravno meglo, ki je nastala iz majhnih vodnih kapljic. Tipičen jesenski posnetek, še posebno v barvah, boste lahko naredili le ob naravni megli. Ta ne sme biti pregosta, pa tudi preredka ne bo dala zadovoljivega uspeha, saj bo zgledalo, kot da je posnetek nastal v deževnem vremenu.
Premočno meglo pri črno belem filmu lahko ublažimo z oranžnim ali rdečim filtrom, meglico pa z njima pogosto celo odstranimo. Plavi filter naredi plavkasto meglo svetlejšo, včasih tudi belo. Ker zatemni listje, so kontrasti večji. ■Zanimivi so tudi nočni posnetki bogato osvetljenih objektov, kot so ulice, parki, mostovi, kjer megla in noč dočarata novo podobo vsakdanjosti.
Kadar slikamo v barvah lahko uporabimo polarizacijski filter. Kakor pri črno beli fotografiji pa se moramo zavedati, da je učinek megle največji, če slikamo proti viru svetlobe, najmanjši pa kadar je ta vir za našim hrbtom.
Megla bo sicer zmanjšala moč barv, a bo prav zato fotografija dobila novo vrednost. Vedeti moramo tudi, da bo celoten posnetek dobil sivoplavi odtenek. To monotonost lahko obogatimo z ustrezrum objektom v ospredju.
Zanimive so tudi pajčevine, posebno po dežju, ko so na njih obešene vodne kaplje. Slikati jih moramo proti soncu ter temnemu ozadju. Prav tako bo marsikatera jesenska fotografija zanimivejša po dežju, ko z drevja še kaplja voda in se listje sveti v zanimivih barvah.
B. Zakošek
Osamelec
Muzej slovenskih premogovnikov
Že privablja številne obiskovalce
Začetki muzeja v Velenju so vezani na ustanovitev muzeja slovenskega premogovništva leta 1957. Po skoraj desetletnem zbi-ranju gradiva. predmetov in fotografij iz zgodovine sloven-skega premogovništva, so leta 1965 prvim obiskovalcem muze-ja že predstavili premogarsko zbirko. ki je obsegala prvo nad-stropje velenjskega gradu. V teku let so sc tej zbirki pridružile nove. zbirka. ki prikazuje zgc.Jo-vino delavskega gibanja in na-rodno osvobodilne vojne v Šale-ški dolini, zbirka ostankov ma-stodonta. ki so ga našli v bližini Velenja. zbirka afriške umetno-sti, ki jo je Velenju podaril znani češki kipar in poznavalec afriške umetnosti prof. František Foit in nazadnje stalni galeriji slik slo-venskega slikarstva od impresio-nizma do danes in galerija slo-venskega slikarja Lojzeta Perka.
V	teku let je seveda premogar-ska zbirka zastarela, zato smo leta 1980 začeli z njeno temeljito prenovo. ki jo je v največji meri finanćho omogočil Rudarsko energetski kombinat iz Titovega Velenja. Tudi sicer je nova zbirka delo domačih strokovnja-kov in izvajalcev in predstavlja prvi poizkus celovite obravnave razvoja slovenskega premogovni-štva.
Posebnostje njena estetska in oblikovna obdelava. saj posa-mezni arhitektonski členi spomi-njajo na jamske prostore in ustvarjajo atmosfero. ki obisko-valca še posebej motivira za seznanjanje z življenjem in de-lom slovenskih premogarjev.
Nova zbirka je sestavljena iz dveh delov. Prve štiri sobe prika-zujejo zgodovinski razvoj sloven-skega premogovništva. Začenja se s pregledom zgodovine pre-moga v svetu. od prvih omemb na Kitajskem pred 3000 leti do leta 1682. ko premog prvič ome-njajo tudi pri nas — kot sredstvo za zdravljenje bolne živine. Sredt 18. stoletja so začeli premog pri nas le pridobivati v večjih količi-nah, število kopov se je množilo. vendar pa so bile nakopane količine zelo majhne, ker še ni bilo večjih potrošnikov premoga.
Sredi 19. stoletja se je na Slovenskem pojavila železnica, kar je močno povečalo porabo premoga in do leta 1848 se je število slovenskih premogarjev bližalo številki 500. skupna slo-venska proizvodnja premoga pa je v istem letu narasla na 50.000 ton.
V	tretji sobi prikazujemo raz-voj slovenskega premogovništva v času po revoluciji 1848. leta, torej v času klasičnega avstroogr-skega.kapitalizma. od leta 1918 do 1941 pa kapitalizma jugoslo-vanskih barv. Premogovništvo se je v tem času močno količinsko razmahnilo. vse več je bilo pre-mogovnikov, v katerih so nako-pali več kot 100.000 ton premoga letno. ročno delo rudarjev pa so v tem obdobju počasi že nadome-ščali posamezni troji. Vendar pa je osnovna značilnost tega ob-dobja ta. da so rudarji vseskozi živeli na robu eksistenčnega minimuma. v obupnih stano-vanjskih razmerah. da za varnost njihovega dela ni bilo dovolj poskrbljeno, itd. Od tod izvira tudi velik vpliv, ki ga je med rudarji imela slovenska socialna demokracija pred 1. svetovno vojno in Komunistična partija Jugoslavije po letu 1919.
V	četrti sobi prikažemo še razvoj slovenskih premogovni-kov po II. svetovni vojnt. ko so doživeli silen razmah. Skupna proizvodnja slovenskih premo-govnikov se je od časa pred II. svetovno vojno do leta 1980 dvignila za več kot 200%. Naj večjo vlogo pri tem povečanju je imel rudnik lignita v Velenju, kjer so leta 1981 dosegli 5 milijo-nov ton letnega izkopa premoga
Tudi materialni standard sloven skih rudarjev se je po osvobodi tvi, zlasti pa po letu 1955 močno
dvignil. V rudarskih naseljih so začeli graditi nova moderna sta-novanja in različne objekte druž-benega standarda.
Drugi del nov e rudarske zbir-ke prikazuje razvoj pridobivanja premoga pri nas in razvoj vseh tištih dejavnosti. ki so neločljivo povezane s premogovništvom ali rudarstvom na splošno. Tako se lahko v peti sobi poučimo o nastanku premoga. o ležiščih premoga pri nas, o odkrivanju slovenskih premogovnih ležišč itd. Dobršen del te sobe je namenjen prikazu jamomerstva in bogati zbirki instrumentov, ki jih jamomerci uporabljajo pri svojem delu. V naslednji sobi se preselimo nazaj v prejšnje stole-tje in spoznamo kakšno je bilo delo rudarjev takrat.
V sedmi sobi spremljamo uvajanje posameznih strojev v slovenske premogovnike. Tako izvemo, da so v začetku 20. stoletja slovenski rudarjt v večjih premogovnikih že opuščali ročno vftanje strelnih lukenj ter vrtali z električnimi vrtalnimi stroji ali z vrtalnimi stroji na komprimiran zrak. Malo kasneje so dobilttudi prva odkopna kladiva in zaSeko-valne stroje. Po II. svetovni vV>jni so začeli v slovenske premogov-nike uvajati širokočelno odkop-no metodo, z njo pa jekleno podporje. nekaj pozneje pa še samohodno hidravlično podpor-je. Širokočelna metoda pridobi-vanja premoga. ki prevladuje, je omogočila tudi uvedbo sodobne mehanizacije na odkopih in pri pripravljalnih deiih.
V	osmt sobi prikazujemo raz-voj reševalnih sredstev in oseb-nih zaščitnih sredstev. Vdeveti in dcscti sobi se seznanimo še z različnimi dejavnostmi, ki so nastajale in se razvijale ob pre-mogovnikih, ali pa so bile za varno delo v premogovnikih nujne. Tako prikazujemo razvoj jamskega zračenja, različne nači-ne ugotavljanja škodljivih jam-skih plinov, razvoj jamskega razsvetljevanja in razstreljevanja in transport premoga od odko-pov do potrošnika.
V	deseti sobi zasledujemo zgodovino različnih opekarn, cinkarn, kopov gline, mehanič-nih, kovaških in mizarskih delav-nic, ki so nastajaie ob premogov-nikih, nato pa so se pogosto osamosvojile. Prikazani so tudi načini čiščenja in oplemenjeva-nja premoga od klasiranja in separiranja do sušenja in vplinje-vanja premoga ter njegove pre-delave v električno energijo.
Zadnji pano v tej sobi prikazuje še razvoj rudarskega šolstva pri nas, ki se je še posebej razvilo po II. svetcvni vojni in omogočilo hiter razmah slovenskega premo-govništva v zadnjih treh desetle-tjih.
Razen v samem grajskem jedru je del predmetov iz rudar-ske zbirke razstavljenih še v kleti v grajskem obzidju in na pros-tem.
V delu grajske kleti smo uredili prostor. ki obiskovalcu poskuša pokazati podobo premo-govnika. Na nekaj metrih prosto-ra so imitirani jamski prostori v naravni velikosti, podgrajeni z različnimi vrstami lesenih in jeklenih podgrad, razsvetljava, oprema, različni stroji in naprave pa so povsem taki, kot v pravih premogovnikih. Pod grajskim obzidjem je prikazan še razvoj novejšega hidravličnega jamske-ga podporja, ki so ga uporabljali v slovenskih premogovnikih, v bližini gradu pa je razstavljenih še nekaj večjih predmetov. Med njimi glavni ventilator, ki je nekdaj stal pri ustju jaška velenj-skega premogovnika. dve jamski lokomotivi, vozički iz premogov-nika v Trbovljah in spuščalka iz Velenja.
Razstava je bila slovesno odpr-ta ob letošnjem rudarskem pra-zniku in privablja na velenjski grad številne obiskovalce. •
7. oktobra 1982	* Titovo Velenje
PRAZNIK OBČINE VELENJE
•k stran 9
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Titovo Velenje
Sledijo sodobnim tehnologijam gradnje
V šoštanjskih termoelektrarnah so v prvih devetih mesecih letos pokurili 3,887.600 ton premoga
Termoelektrarne Šoštanj
Devetmesečni načrt presegli
kar za 28 %
Lani so v šoštanjskih Termo-elektrarnah, največjem sioven-skem proizvajalcu električne energije. proizvedli nad 3 mili-jarde 751 milijonov kWh elek-trične energije oziroma 3.5 od-stotke več. kot je določala elek-troenergetska bilanca za leto 1981. Lanska proizvodnja je bila največja v vsem četrtstoletnem obstoju šoštanjskih Termoelek-tram.
Pričakovati pa jrmogoče, da bodo letos v šoštanjskih Termo-elektrarnah presegli rekordni do-sežek lanskega leta. V prvih de-vetih mesecih letos so namreč proizvedli 2 milijardi 964,5 mili-jonov kWh električne energije, ali 605.5 milijonov kWh oziroma 28 % več. kot je bilo predvideno z elektroenergetsko bilanco za ob-dobje ianuar — september 1982. Za daljinsko ogrevanje Titovega Velenja in Šoštanja pa so v tem času proizvedli nad 219 milijonov kWh toplotne energije. Sicer so v primerjaviz obdobjem januar — september 1981 pOvečali v letoš-' njem letu proizvodnjo električne energije za skoraj 255 milijonov kWh oziroma za 9.4 odstotke.
Za proizvodnjo električne in toplotne energije so v šoštanjskih Termoelektrarnah v prvih devetih mesecih letos porabili 3.887.600 ton premoga oziroma 406.100 ton ali.11,7 % več. kot v enakem ob-dobjuleta 1981. Sicersodo konca meseca septembra prejeli v Šo-štanju skupaj 3,751.400 ton pre-
mogaoziroma 395.300 ton ali 11,8 % več kot lani do konca meseca septembra. Rudnik lignita Titovo Velenje jim je poslal 3,063.800 ton lignita oz. 128.000 ton ali 4 % več, kot je bilo predvideno. Iz drugih rudnikov v Sloveniji, Hrvatski ter Bosni in Hercegovini pa so letos prejeli 687.600 ton premoga ozi-roma 112 % več. kot so računali.
Zaradi velikih potreb po elek-trični energiji iz šoštanjsrkih Ter-moelektrarn so morali posečitudi v zaloge premoga na deponiji, saj sprotne dobave, kljub temu, da so za petino presegle načrtovane, niso mogle zadovoljiti potrebe. Zadnji dan septembra je bilo na deponiji le 340.165 ton premoga, oziroma 203.835 ton manj, kot bi ga moralo biti. Lani ob koncu septembra so bile zaloge premoga na deponiji šoštanjskih Termo-elektrarn večje za dobrih 268.000 ton ali 21 odstotkov.
V šoštanjskih Termoelektrar-nah si spričo pičlih zalog premoga na deponiji prizadevajo, da bi zaloge vendarle približali potreb-nemu oziroma zahtevanemu ob-segu. Upoštevaje obveznosti Ru-dnika lignita Titovo Velenje do drugih porabnikov premoga pri-čakujejo v šoštanjskih Termo-elektrarnah. da jim bođo lahko poslali iz Titovega Velenja v pri-hodnjih mesech le okrog 350.000 ton lignita na mesec. Ker pa po-kurijo na mesec, ko so potrebe po električni energiji iz šoštanjskih
Termoelektrarn največje, tudi do 530.000 ton premoga, morajo za-gotoviti najmanj še 100.000 ton premoga izdrugih rudnikov. Sicer računajo, da bo v prihodnjih letih oskrba s premogom boljša, ko si bo Slovenija s sovlaganji v rudnik Kolubara za obdobje desetih let zagcttovila po 500.000 ton pre-moga na leto.
Septembra so v šoštanjskih Termoelektrarnah pokurili tudi 4.000 ton premoga, ki so ga bili dobili iz Sovjetske zveze. Posku-sno kurjenje s tem premogom je povsem uspelo. V obdobju januar -september so prejeli iz bosanskih premogovnikov 116.214 ton pre-moga. ki ga je poslala Elektro-privreda Bosne tn Hercegovine, slovensko Elektrogospodarstvo pa je tej republiki v zameno po-slalo električno energijo.
Zapisati je treba, da so letos v šoštanjskih Termoelektrarnah v predvidenih rokih opravili redne remonte I. II. III in V. bloka. Re-mont prvih dveh blokov so za-ključili 1. oktobra. zahvaljujoč nadurnemu delu. Tako so zdaj vse naprave v tem največjem slo-venskem proizvajalcu električne energiie usposobljene in pripra-vljenje za obratovanje s polno močjo.
Vsem 'delovnim ljudem in ob-čanom občine Velenje čestitajo za 8. oktober — praznik občine V.e-lenje delavci Termoelektran Šo-štanj!
Vegradove „Vemont" konstrukcije
V želji, da bi gradili ceneje, hitreje in kvalitetneje, si v GIP Vegradu že dolgo prizadevajo, da bi sledili sodobnim tehnologijam, ki jih po svetu uporabljajo velika gradbena podjetja.
Prišli so do spoznanja, da bodo lahko uspešni le, če bodo gradnjo kar najbolj posodobili, se pravi, industrializirali. Na tem področju so v nekaj letih dosegli zavidljive uspehe. Na industrijški način danes izvajajo vsa dela, razen
poznajo širom po Jugoslaviji
jih uporabljajo za gradnjo in-dustrijskih dvoran, skladišč, trgovskih hiš, družbenih objektov itd. Tovarno za izdelavo teh kon-strukcij so postavili v Titovem Velenju, podobne tovarne pa so zgradili tudi drugod po Jugo-slaviji. Z njimi so poslovno tehnično povezani v družini ,,Ve-mont". Z armiranobetonskimi konstrukcijami „Vemont" so Vegradovci zgradili številne objek-te povsod po Jugoslaviji, pred-
kmetijskih objektov. Ta program so razvili z lastnimi strokovnjaki. Poleg proizvodnih dvoran za potrebe kmetijstva je mogoče s temi elementi graditi tudi vse spremljajoče objekte, kot so delavnice, skladišča, strojne lope in podobno. Prednosti sistema „Velak" so v izredno hitri monta-ži, možnostih prilagajanja dimenzij, industrijski kvaliteti izvedbe, trajnosti in stabilnosti konstrukcije, večnamenski
Zanimanje za program lahkih konstrukcij, ki je namenjen predvsem za gradnjo kmetijskih objektov, je precejšnje
Šola, ki so jo postavili iz prostorskih elementov ,,DOM 101" v Sunji, je nov pomemben uspeh Vegrada
gradnje stanovanj, ki pa so je prav tako tudi močno posodobili.
Prednosti industrijske gradnje so vtem, da kar okoli 50 odstotkov del opravijo v tovarni. Dela lahko naredijo kvalitetneje kot na terenu. 1 Uveden je tovarniški nadzot, posamezne faze proizvod-nje se ponavljajo, veliko dela pa opravijo tudi s stroji. Takšna gradnja je mnogo hitrejša, to pa pomeni tudi, da je cenejša, saj investitorju ni potrebno plačevati povišanj cen, za katere vemo, da danes skokovito naraščajo. ne nazadnje pa je potrebno poudariti, da se s takšno gradnjo močno izboljšujejo delovni pogoji delav-cev.
K industrializaciji gradnje so v Vegradu pristopili leta 1974, ko so pričeli s proizvodnjo armirano-betonskih konstrukcij Vemont, ki
stavili pa so se tudi že v ino-zemstvu.
Drugi program, ki so ga v Vegradu pričeli razvijati skupaj z Gorenjem, so prostorski elementi DOM I0l. Z njimi so uspešno zgradili različne objekte, kot vzgojno varstvene ustanove, po-slovne objekte in drugo. Še pose-bej ponosni pa so na prvo osnovno šolo, ki so jo zgradili v destih mesecih v Sunji na Hrvaškem.
Dokazali so, da so prostorski ele-menti vsestransko uporabni. Tre-nutno je v Titovem Velenju v izgradnji tudi stanovanjski stolpič iz prostorskih elementov.
V Veeradu so ponosni še na industrijski program Velak, to je na program lahkih konstrukcij, ki je namenjen predvsem za gradnje
uporabnosti in ekonomičnosti gradnje.
V Vegradu poudarjajo, da bodo tudi v bodoče nadaljevali z dosedanjo razvojno strategijo, saj se zavedajo, da bo potrebno sisteme industrijske gradnje nepre-stano dopolnjevati in jih dodatno razvijati, Sproti bodo odpravljali ugotovljene pomanjkljivosti ter ga prilagajali željam in potrebam kup-
Čestitkam ob občinskem prazniku — 8. oktobru se pridružujejo tudi delavci GIP Vegrad Titovo Velenje
10. stran ★ H3S C3S
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
Titovo Velenje * 7. okitobra 1982
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE
tev, pohodov ipd. Ućenee bi radi nava-jali tudi na delo na polju ali vrtovih, ki bi jo nato učenci pod strokovnim vodstvom obdelovali! Izboljšali bi radi tudi prometno varnost učencev. Zato naj bi bil prehod čez cesto pri šoli za učence označen tudi s svetlobnim znakotji-Sicer pa na šoli poudarjajo, da mora letni delovni načrt nastajati tudi v sodelovanju s krajevno skupnostjo, saj bo le tako šola ži-vela s krajem in ne izven njega.
Od težav je morda najbolj pere-če st&novanjsko vprašanje. Pri-manjkuje stanovanj za učitelje, zato morajo poučevati pri njih tudi učitclji od drugod — Slovenj Gradca, Polzele, največ pa jih je iz Titovega Velenja.
Z drugačnimi težavami se sreču-je osnovna šola Bibe Roecka, kjer imajo celodnevni pouk. Njihova šola stoji na premogu, na zidovih se že kažejo razpoke, v kleti jim vdira ob nalivih voda. Zato so si uredili dve učilnici na podstrešju. Prizadevajo si tudi, da bi dobili v uporabo eno od soscdnjih hiš!
Več otrok kot jih imajo ne
morejo sprejeti, saj imajo v razre-dih več učencev kot poldnevne šo-le. Poleg tega obiskuje njihovo šo-lo tudi 41 učencev iz Titovega Velenja. Sicer pa je na šoli učen-cev vozačev kar 80 odstotkov, od drugod pa prihaja tudi 18 učite-ljev. Uč'enci osnovne šole Bibe Roecka so iz devetih krajevnih skupnosti. Na šoli so že pred ča-som uvedli tako imenovano politehnično vzgojo in imajo že nekaj let 18 zunanjih sodelavcev. Prednjači kolektiv šoštanjskih termoelektrarn, s katerim so že pred leti podpisali prvi samo-upravni sporazum o sodelo-vanju šo!e in delovne organizacije. Tako učenci hodijo dvakrat na te-den v TES, kjer imajo štiri krožke. Na šoli pa imajo organizirane še druge dejavnosti, med njimi tudi taborniško in čebelarsko. Osnovna šola Bibe Roecka deluje že zelo dolgo, prav v tem letu mineva 210. letnica njene ustanovitve. Pred desetimi leti so za jubilej iz-dali turistični vodič. Na šoli meni-jo, da bi ga morali izdati izpopo-lnjenega tudi za letošnjo pri-ložnost. Se zlasti zato, ker letos kraj Šoštanj slavi 780-letnico trških pravic.
Na šoli menijo, da bi morali v prihodnje razne akcije v kraju pa tudi na ravni občine organizirati bolj usklajeno. Za primer so nave-dli pohod po poteh legendarne XIV. divizije, letošnjega so orga-nizirale mladinska organizacija na ravni občine, krajevna organizaci-ja zveze borcev in mladinska orga-nizacija na šoli. Skratka, organiza-cija istega pohoda v različnih dneh z istim ciljem.
S tem bomo sklenili današnji zapis o delu in življenju v krajevni skupnosti Šoštanj. Nismo vsega zajeli. Skoraj nič na primer iz dela Svobode, ki združuje godbo Zarjo, mešani pevski zbor in člane Šaleškega okteta. V zadnjem času si' nadvse prizadevajo, da bi ustanovili tudi dramsko sekcijo. Dogovorili smo se, da bomo delu Svobode namenili poseben zapis. Pa tudi o drugem dogajanju bomo v tej krajevni skupnosti še pisali, pogosteje kot doslej, saj v zadnjem času prihaja vse več pobud iz same krajevne skupnosti. Želeli bi si, da bi bilo lako tudi drugod.
Graditelji stanovanjskih hiš kaj radi povedo, da so danes zidarji bo-gataši in med najbolje plačanimi delavci. Pa kljub temu je zidarjev premalo, saj mlade ne pritegnejo njegove boljše strani.
Draga Sajnoviča je življenjska pot pripeljala prav med zidarje. Po naključju se je znašel med njimi.
Doma je blizu Cakovca. V Titovo Velenje je prišel pred 10 leti skupaj s prijatelji iz iste vasi. Zaslužek je bil v rojstnem kraju skromen, pa še težko si našel sebi primerno opravilo. Mlad, prijazen, vedno nasmejan, predvsem pa dober -de-lavec o sebi ne govori prav rad. „Sanjaril sem, da bom nekoč stroj-ni ključavničar. Zame ni bilo lepše-ga ali boljšega opravila kot to. Mo-jo mladost je po svoje krojil denar. Tega ni bilo pri hiši nikoli dovolj. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se oprijel poslednje bilke, ki so mi jo ponudili prijatelji. Odšel sem z njimi v mlado Titovo Vele-nje. Zaposlil sem se v Vegradu. Poklicno zidarsko šolo sem končal ob delu v Mariboru.
Kaj lahko rečem o delu zidarja? Da je odgovorno, težko in prav nič enostavno. Če bi mi kdo po kon-čani osnovni šoli rekel, da bom zi-dar, ne bi verjel. Tudi prav nič všeč mi ni bila taka „pripom-ba". Po desetih letih pa mi kar
ugaja. Poklic zidarja ima več sla-bih kot dobrih strani. Zidar mora veliko znati. Splošna ziđarska dela so nekoliko težja od tiega, ki ga opravljam jaz. Med inapomejša opravila sodi zidanje s kvadri, mavčne lošče in prevoz materiala na stavbo. Če je zidar s;labo opra-vil svojo nalogo, lahko naredi več škode kot koristi", je ;pripovedo-val Drago.
Med zidarskimi opravili je prav vsako težko. Napredek je „zašel" tudi k nam. Majhna prikladna dvi-gala zidarjem pomagajo pri težjih opravilih. Toda, še tako moderno izdelan pripomoček ne nnore nado-mestiti pridnih rok. Te s;o še vedno nepogrešljive. Pogodbena dela imamo največkrat vezania za dolo-čen čas. Roki in delo samo pa nas priganja, da delamo veič kot osem ur. Naše delo je tudi terensko. Vremenske neprilike pa so v našem „poslu" poglavje zase. Vsak zidar se boji zime — kako jo bo preži-vel. Veter, mraz, prepih te veliko-krat prisilita, da moraiš obiskati zdravnika. Spomladi pa se prav vsakega dela lotiš z večjim vese-Ijem, voljo in mnogo bolje ti gre od rok."
Seveda smo Draga povprašali, zakaj mladi nočejo v njihove vr-ste? Naporno terensko in umazano delo mlade ne pnvlači. Kot pravi Drago, šele s prakso spoznaš nje-gove lepe in slabe strarui ter vrsto zanimivosti. Delo pa je tudi razno-liko, le bolj slabo plačano. Po končani osnovni šoli pai mladi ni-majo nikogar, ki bi mu ga nazorno predstavil, ti svetoval in, podobno. V njem tudi ne vidijo nikakršnega napredovanja. Premalo možnosti, da bi z znanjem „zlezel po lestvi-ci" navzgor.
Ves prosti čas namenjai naš sogo-vornik družini. Zelo ratd seže po dobri knjigi, prelista dnevne časo-pise. „Titovo Velenje je država v malem. Mlado mesto, kjer je na-predek iz dneva v dan viden. Toda iokalov, kjer bi se lahkoi z družino usedel za kratek ča;, ni_ Tudi pri-merne zabave je prav malo. Večere si tako največkrat krajšam z gleda-njem televizije," je dejal na kon-
Miran Kumer
Drugič na
državno prvenstvo
Od 10. do 13. oktobra bov Titovi Mitrovici državno tekmovanje kovinarjev. V konkurenci varilcev »TIG« bo velenjsko občino zastopal Miran Kumar iz šoštanjskih termoelektrarn, tozda Vzdr-ževanje.
V	tej temeljni organizaciji dela kot varilec že šest let. Najprej se je sicer izučil za strojnega ključavničarja. Z veseljem je opravljal svoje delo. Lastno navdušenje in pobude sodelavcev pa so ga privedle do dveh tečajev za varilce v Ljubljani. ki ju je uspešno končal. »Delovni pogoji v naši organizaciji združenega dela so precej zahtevni. Normalno delo nam onemogočajo vročina, prah in močna svetloba pri samem varjenju. Postopki varjenja so si več ali manj podobni, zvar pri našem načinu varjenja pa je mnogo bolj kakovosten kot pri eleictrovarjenju.
Menim. da so tekmovanja za kovinarje zelo potrebna. Na njih dobi delavec koris-tne izkušnje in nova spo-znanstva. Na vsako tekmo-vanje se je treba posebej pripraviti. saj je vsako zah-tevnejše. N'a državno pr-venstvo sem se uvrstil z zmago na republiškem tek-movanju v Kr.škem. še prej pa sem žmagal tudi na ob-činskem prvenstvu. Svojih dosedanjih uspehov sem se-veda zelo vesel. saj je vsak tekmovalni dosežek znatna spodbuda za nadaljnje delo.
V	tem postopku varjenja tekmujem že dve leti. Prvič
sem zmagal na občinskem prvenstvu, na republiškem ,sem bil drugi, na državnem tekmovanju pa sem zasedel peto mesto. Najboljšii v ob-čini in republiki sem bil tudi letos, na državnem prven-stvu pa bom torej le tos na-stopil drugič.
Miran Kumer: „Vsalko tek-movanje pripomore !k večji delovni uspešnosti"
Upam. da se bom uivrstil v zlato sredino. Boljše uvrstit-ve ne pričakujem, saij je pri varjenju lahko usodna vsa-ka. tučii najmanjša raapaka. Sicer pa sem že s sanno uvr-stitvijo na državno prvenstvo dosegel velik uspeh.
Razumevanje za to vrsto dejavnosti je v delovni or-ganizaciji veliko, zato se bom potrudil, da bom tudi v bo-doče na delovnem mestu vsaj tako uspešen kot sem bil doslej.« nam je povedal Miran Kumer.
Drago Šajnovič
Krajevna skupnost Soštanj
Programe vendarle uspešno uresničujejo
Skupaj z občinskim praznikom « slavijo te dni krajevni praznik tudi prebivalci Šoštanja. Pred dnevi smo se zhrali v domu krajevne skupnosti, kjer so nam predstavni-ki krajevne skupnosti spregovorili o vsem, ka.' so storili v obdobju med lanskim in letošnjim prazni-kom in sploh, kakšen je trenutni utrip dela in življenja v krajevni skupnosti.
TOPLIFIKACIJA
Poglavitna značilnost do seda-njega razvoja krajevne skupnosti so bila nerešena vprašanja na pod-ročju stanovanjske graditve, komunalnega urejanja naselij in sosesk, uporabe prostora, varstva narave. Zato so v zad-njem času prav tem vprašanjem namenjali vso skrb, uresničevanje teh nalog pa je seveda zajeto tudi v sedanji srednjeročni načrti razvoja krajevne skupnosti. V preteklem in letošnjem letu so v kraju uresničili naslednje naloge: Na cesti Talcev, Prartizanski in Primorski cesti ter na Glavnem trgu in trgu Svobode kot tudi na delu ceste heroja Ga-šperja so napeljali primarni in sekundarni vod toplovodnega ogrevanja. Poleg tega bodo v tem letu končali toplifikacijo severno od železniške proge, in sicer na Tekavčevi in Vodnikovi cesti, na cestah herojev Šercerja, Rozmana in Gašperja, ter Kajuhovi cesti. Na ta del mestnega toplovoda bodo v tem letu priključili 47 družbenih stanovanj. Katerih notranjo insta-lacijo je financirala samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje. Na ogrevanje pa se bodo priključile tudi vse zasebne hiše na tem območju.
Prav tako so letos končali ureja-nje Kajuhove ceste in ceste Lole Ribarja, uredili so kanalizacijo v Metlečah in izdelali zazidalni načrt za del Soštanja (območje Aškerče-ve ceste). V gradnji je tudi 32-stanovanjski blok, njegov investi-tor so Termoelektrarne. Načrtuje-jo, da bodo še v tem letu uredili avtobusno postajališče v Metlečah. Prihodnje leto bodo nadaljevali nplifikacijo na Koroški cesti, pa ludi modernizacijo cest, po pro-(•ramu razvoja krajevne skupnosti.
'rav tako bodo gradili primarni vod toplovoda iz TEŠ proti naselju Pohrastnik na odseku od TEŠ do mostu pri tovarni usnja.
investitor toplifikacije je krajev-na skupnost, ki ima na voljo naslednja sredstva: 12,3 miiijone dinarjev so zbrali v obliki samoprispevka, 3 milijone dinarjev so dobili od skupščine občine Velenje za programe krajevnih skupnostih. 4.220-000 dinariev na so prispevali delovne organizacije in krajani.
Za druge komunalne objekte, zlasti za posodobitev Kajuhove ce-ste in ceste Lola Ribarja so doslej porabili ' 5,43 milijona dinarjev. Ta denar so prispevali; Samoupravna komunalna skup-nost občine Velenje 2,4 milijona
dinarjev, NIVO Celjc 1,22 milijo-nov dinarjev, TEŠ 1,270 milijonov dinariev in ZTP 540 tisoč dinarjev.
Mcd pogovorom so predstavniki krajevne skupnosti posebej omenili da lahko služi sodelovanje med Termoelektrarnami in krajev.no skupnostjo kot zgled dobrega sodelovanja. Dejali pa so tudi, da v zadnjem času postaja vse tesnej-še tudi sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami na njihovem območju.
Ob zadovoljivem izpolnjevanju nalog samoprispevka in drugih nalog pa v Šoštanju niso zadovolni z dejavnostjo pri reševanju stano-vanjskih težav (— novogradnje in vzdrževanje obstoječih stanovanj, predvsem starejših objektov) pristavili so, da se lotevajo teh del vse prepočasi, tudi tam, kjer so sredstva v ta namen že odobrena. Ze zgled so navedli stavbo na Koroški 2. Za njeno obnovitev imajo sredstva odobrena že dve le-ti, vendar dela še niso začeli.
ORGANIZIRANOST
O samoupravni organiziranosti v kraju so povedali: Organizirani smo tako kot je potrebno. Imamo delegatsko skupščino z izvršilnimi organi, imamo posebne delegacije za sise. V delo samoupravnih organov je vključenih približno 170 delegatov. To je množica Ijudi, ki veliko prispeva k utrjeva-nju in krepitvi samouprave. Ven-dar pa se vsi delegati še ne zave-dajo dovolj svojih dolžnosti. Zato se tudi ne moremc pohvaliti, da je skupščina zadnjega mandata delala dobro. Precej težav smo imeli z delegati iz delovnih organizacij, zlasti glede njihovega obiska na se-jah. Dogajalo se je tudi, da dele-gati na sejah niso zastopali intere-sov okolja, ki jih je izvolilo, slabo pa je bilo tudi povratno obvešča-nje. Vse te pomanjkljivosti smo seveda upoštevali pri pripravah na volitve za delegatsko skupščino te-ga mandata. Prizadevali smo si, da smo izvolili za delegate tiste kraja-ne," ki se resnično zavedajo svojih dolžnosti in pravic. Podobno smo sestavljali delegacije za sise. Kaže, da smo imeli tu več sreče pri izbiri delegatov. Dolegacije kažejo več zavzetosti pri obravnavi gradiv, želijo si več stika z organi krajevne skupnosti. Zato upamo, da se bo-mo lahko pohvalili ob koncu seda-njega mandatnega obdobja z bolj-šo dejavnostjo, kot je bila v pr'eteklosti.
GOSTINSTVO
Ob zapisovanju vsakdanjega utripa, v jem drugem največjem srcdišču v Šaleški dolini so naši zagovorniki opozorili tudi na nekatera druga vprašanja, ki so prav tako pomembna za njih. Eno iznied njih je vprašanje gostinstva.
Šoštanii
ijec v Sc da bi bil solidno postrežen. Že nekajkrat so sc skušali pogovoriti 'o stanju gostinstva s predstavniki TGP DO Paka, kamor že nekaj časa spadajo tudi lokali v Šošta-
V Šoštanju pravijo, da krajan ali tujcc v Soštanju nima možnosti,
nju, vendar sc doslej še niso vsedli za skupno mizo. V Šošlanju je tu-di veliko zasebnih bifejev, pa tudi disko klub. ,,V krajevni skupnosti zvcmo zadnji, da pride do usta-novitve kakšnega lokala. Mislimo, da bi morali tisti, ki izdaja dovoljenje za stvari, dobiti pred-hodno ustrezno mnenje tudi od krajevne skupnosti," so poudarili.
■Predstavnik DO Paka Velenje, ki se je prav tako udeležil našega pogovora, je pojasnil, zakaj je takšno stanje na področju gostin-stva. V tem kraju se ukvarja s to dejavnostjo veliko organizacij oziroma zasebnikov: poleg njih še ena trgovska organizacija, sedem zasebnikov, dve društvi, v kraju sta tudi dve slaščičarni, tri večje menze, dve okrepčevalnici. Če to delimo s številorn krajanov, ne pri-de na eno gostilno oziroma gostin-ski lokal niti 150 ljudi. Toliko zasebnih lokalov, predstavlja za nas močno konkurenco, je dejal predstavnik DO Paka. Verjamemo tem besedam. Vendar jim to ne bi smelo biti opravičilo: niti to, da imajo težave s kadri, da nekatere goste težko mirijo Prepričani smo, da tudi sami, še niso vsega storili, da bi bili bolj konkurenčni.
KULTURNO ŽIVUENJE
Dom kulture v kraju služi uspešno svojemu namenu, so povedali. V njem je na leto kar 250 kinopredstav. Precej manj pa je drugih prireditev, poprečno 6 do 8 zabavnih in pribiižno toliko drugih kulturnih prireditev. Dve, tri jim na leto ponudi Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Vele-nja, ostale pa morajo organizirati sami. V avli doma kulture je vsako leto tudi več kulturnih razstav, v domu je še na ogled Napotnikova galerija, prav tako pa so v domu v glavnem tudi vse proslave, ki jih organizirajo v kraju. Predstavniki krajevne skupnosti so izrekli željo, da bi jim Kulturni center nudil več prireditev. Z obiskom prireditev pa je tudi pri njih podobno kot dru-god: včasih je zadovoljiv, drugič ne.
ŠOLI
Pomembno vlogo imata v kultu-rnem življenju kraja tudi obe osre-dnji šoli. Decembra letos bodo proslavili v Šoštanju 60. letnico Kajuhovega rojstva. V Kajuhovi šoli so uredili v sodelovanju s kra-jevno skupnostjo in Kulturnim centrom Ivan Napotnika Kajuho-vo spominsko sobo. Izjemen odziv ne le v občini, ampak v vsej Sloveniji ima tudi vsakoletna raz-stava Likovni svet otrok, ki jo pri-rejajo na Kajuhovi šoli in katere se je letos udeležilo 113 šol. Tesno šola sodeluje še s posameznimi društvi v kraju, kot na primer z zeliščarskim društvom, gasilci to-varne usnja skrbijo za požarno varnost na šoli, navezali so tudi stike z ERO-TOK Kmetijstvo, pa tudi s šoštanjskimi čebelarji. Že vseskozi je nadvse pristno tudi so-delovanje z borci, ki se udeležujejo vseh njihovih spominskih priredi-
7. oktobra 1982 ★ Titovo Velenje_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE _liaS C8S ★ stran 11
Ob prazniku občine Velenje
Ipavčev večer
Jutri, 8. oktobra bo v galeriji knjižnice v Titovem Velenju „Ipavčev večer," , na katerem bodo odprli razstavo oljnih podob slikarja Josipa Ipavca iz Šentjurja pri Celju na temo: „Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj". S to prireditvijo bodo poča-stili letošnji praznik občine Vele-nje.
Josip Ipavec je potomec znamenite družine slovenskih glas-benikov in je bil dolgoletni načrto-valec, predvsem pa uresničevalec gledaliških scenskih zamisli v Ma-riboru in Zagrebu. Ljubezen do slikarstva pa je imel podedovano od doma. Stric Gustav je rad sli-kal, prav tako pa tudi stari oče Novosad. Kako nadarjena je bila in kako dobro je slikala njegova leta Ema Novosad pa prepričljivo dokumentirajo pastelni portreti v Ipavčevi hiši v Šentjurju. .
Ipavčevo slikarstvo je oprto predvsem na realizem. V času štu-dija v Mariboru sta mu bila men-torja Maks Kavčič in Jože Žagar. Tako se je Ipavčevo slikarstvo si-cer tekom službovanja v Mariboru in Zagrebu močno spreminjalo, vendar ni sledjlo splošnemu preob-ratu od realizma k abstrakciji. Ipavec je tekom let pridobival vse večje izkušnje, obvladoval slikar-
ske tehnike in menjaval slikarska področja oziroma molivno temati-ko. V zadnjih šestih letih, ko se je upokojil, je vedno pogosteje prijol za čopič in po vrnitvi v rodni Sent-jur ustvaril vrsto uspelih krajin-skih predslavitev predvsem svojega rojstnega kraja in njegove okolice, slarega Rifnika, dreves ob Voglaj-ni in cvetočih travnikov.
Ob odprtju razstavc bo govoril dr. Mirko Juteišek, ki je tudi zapi-sal uvodno besedo v barvni kata-log, ki je izšel ob tej razstavi. Ka-talog sta skupaj izdala velenjski in šentjurski izvršni svet, saj je Ipa-vec zadnjič razstavljal v Šentjurju in sicer ob priliki Ipavčevih dne-vov, pred slabim mesecem dni.
V	Titovem Velenju bo razstavil 25 oljnih slik, nastalih v zadnjem času.
V	kulturnem programu ob odpr-tju bo nastopil Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šenljurja, ki ga vodi Edo Goršič.
Ipavčeva razstava v Titovem Velenju, ki je prva večja predsta-vitev tega umetnika pri nas, bo odprta do 10. novembra letos. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel Izvršni svet Skupščine občine Velenje.
Za dan pionirjev
Pomagali pri kmečkih opravilih
V sredo, 29. septembra so tudi pionirji velenjske občine slovesno proslavili svoj pra-znik.
Na vseh šolah so bile tega dne pi'onirske konference, na katerih šo ocenili opravljeno delo ter si zadali nove naloge. Pionirji so se odločili, da bodo ta dan proslavili tudi delovno. Pripravili so različne udarni-ške akcije, mnogi pa so odšli v okoliške krajevne skupnosti, kjer so pomagali kmetom pri njihovih jesenskih opravilih. Nekateri so ličkali koruzo, obirali sadje ter pomagali še pri nekaterih drugih opravi-lih. Mnogi so se s takšnim delom prvič srečali in jim je bilo zaradi tega zelo zanimivo, kmetje pa so jih prav tako z
veseljem sprejeli medse, saj je v tem času na kmetijah pri-dnih rok vedno premalo.
Učenci osnovne šole Gu-stava Šiliha so pomagali kmetom v Šentilju. Razdelili so se v več skupin.
Matjaž Berzelak in Brigita Ćentrih. učenca šestega raz-reda, sta tega dne ličkala ko-ruzo. Tako kot tudi vsi njuni sošolci in tovarišica, sta bila zelo zadovoljna, saj sta opra-vila koristno delo. Ličkanje koruze ju je zelo pritegnilo, saj živi'ta oba v Titovem Velenju in se s kmečkimi opravili redko srečata, čeprav imata oba sorodnike na deželi. Tudi v prihodnje se bosta zelo rada odzvala takšnim akcijam. Gotovo pa tudi drugi.
Matjaž Berzelak
Krajevna skupnost Bevče
Za občinski praznik več pridobitev
Le nekaj kilometrov iz Titove-ga Velenja proti Celju nas opo-zarja tabla ob cesti na lepo. prijazno a precej raztrešeno kra-jevno skupnost Bevče. KiS^ se pripelješ mimo prvih hiš. opaziš vrsto novosti. Nekaj metrov stran od glavne ceste, ki pelje skozi Bevče. stoji velik objekt. ki ga bodo krajani predali svojemu namenu'za letošnji občinski pra-znik.
V	dneh pred praznikom obči-ne smo se napotili v Bevče tudi mi. V večnamenskem, sicer še ne dograjeni stavbi, smo se dogovo-rili za sestanek z nekaterimi krajani. Naši sogovorniki so bili VLADO RAMSAK, predsednik sveta te krajevne skupnosti, FRANC SUSEC, predsednik krajevne konference SZDL, predsednica mladine BISERKA VIHAR ter predsedniki odborov za izgradnjo večnamenskega ob-jekta VLADO l 3ČEČNIK, (je tudi poveljnik bevškega gasilske-ga društva), za izgradnjo telefon-skega omrežja SANDO VIHAR ter/.za ižgradnjo ceste JOŽE RAMŠAK.
Krajevna skupnost Bevče je ena izmed najmlajših krajevnih skupnosti v občini Velenje. V njej živi in dela le 240 krajanov. Pred letošnjim občinskim prazni-kom so pošteno zavihali rokave ter se lotili še zadnjih del pri izgradnji krajevnih cest, večna-menskega objekta. v katerem naj bi našli streho nad glavo gasilci, vse družbenopolitične organiza-cije kraja in društva. In upraviče-no lahko rečemo, da so resnično ogromno naredili. »V zadnjem letu sino pohiteli z deli, ki smo jih načrtovali za to srednjeročno obdobje, celo nekatere načrtova-ne naloge iz leta 1983 smo že uresničili. Tako končujemo grad-njo večnamenskega doma, obno-vitev ceste Bevče—zgoraj, iz-gradnj'o telefonskega omrežja. Krajevna skupnost Bevče je zad-nja v velenjski občini, ki bo za letošnji občinski 'praznik dobila prvi telefonski priključek, javno
govorilnico. Naloge so bile zelo
zahtevne in s'o od vsakega kraja-
na zahtevale precej naporov,« so povedali naši sogovorniki. Vse te pridobitve bodo predali svojemu namenu za letošnji občinski pra-znik. Cesto in izgradnjo telefon-skega omrežja so krajani zapisali v sedanji referendumski pro-gram, le večnamenski dom je iz prejšnjega.
V	sedanjih časih je zgraditi toliko in tako pomembnih objek-tov prava redkost. Kako so uspeli vsvojih prizadevanjih?
»Nič ni težko, če delamo enotno in zagnano prav vsi,« pravijo. Stiska, pomanjkanje prostorov za delo organizacij in društev so narekovale izgradnjo prepotrebnega doma.
»Pred leti, koje bila mladinska organizacija v Bevčah zelo aktiv-na. zelo delovno je bilo tudi kulturno prosvetno društvo, sta ravno ti dve org^nizaciji dali pobudo za izgradnjo doma. Mla-
dinci so s svojim denarjem plača-li osnovni načrt za izgradnjo objekta. Dela smo se lo'tili zelo zavzeto. Prva nam je priskočila na pomoč sis za pOžarno varnost, ki je prispevala 2 milijona 350 tisoč dinarjev. 20 tisoč dinarjev je primaknil Rek. koordinacijski odbor za pomoč krajevnim skup-nostim 620 tisoč. s samoprispev-kom se je nabralo 300 tisoč dinarjev. Od vsega zbranega denarja smo porabili že 3 milijo-ne 160 tisoč. V naši blagajni je ostalo le 140 tisoč dinarjev. Dolžni pa smo še poravnati nekatere obveznosti. Do občin-skega praznika. do takrat naj bi bil dom nared. nas čakajo še
skisa 1.45 milijona dinarjev. v delovnih organizacijah so nabrali 200 tisoč dinarjev, ostali denar pa so prispevali krajani sami. Pri izgradnji ceste jih ni bilo malo. so opravili tudi več kot 2000 udami-ških ur. S 10 tisoč dinarji pa jim je pomagala še krajevna skup-nost Šalek-Gorica. Cesta bo za krajane velika pridobitev, saj bodo z njoskrajšali pot v službo. V Bevčah je še nekaj cest v slabem stranju. vendar soprepri-čani. da bodo z dobro voljo vseh krajanov tudi te posodobili.
Napeljava telefonskega om-režja pomeni krajanom ogrom-no. Končno bo za občinski praznik tudi v Bevčah zazvonil
Po svojih močeh so prispevali k izgradnji pridobitev tamkajšnji mladinci. Čeprav je v mladinsko organizacijo vključenih 45 čla-nov. je prizadevna le peščica. »Pred 5 leti je bila mladinska organizacija zelo delavna. Toda, njeno delo so zavrli drugačni pogledi in interesi nekaterih članov, zelo velika pa je tudi starostna razlika. Od lanskega leta dalje se naše vrste obnavljajo in tudi delo je boljše. Začeli smo kulturno »migati«, sodelovali smo v akcijah krajevne skupno-sti, pripravili proslave in podob-no. Z novimi prostori v večna-menskem domu bo delo osnovne organizacije ZSMS Bevče v pri-hodnje še uspešnejše«. je pouda-rila BISERKA VIHAR
Čeprav so imeli krajani Bevč ogromno dela v tem letu, ni zamrlo družbenopoliticno življe-nje. Vso pozornost je krajevna konferenca SZDL res namenila pridobitvam, vendar je delo teklo vzporedno. Večerne ure so bile najpogosteje namenjene obrav-navi gradiva za seje ter preostale-mu družbenopolitičnemu delu.
„Večnamenski dom, telefonsko omrežje, asfaltirana cesta so pridobitve, na katere smo ponosni."
nekatera zaključna dela. Hitimo kolikor pač lahko prav vsi. Kra-jani Bevč so se resnično izkazali, saj so opravili več kot 6000 udamiških ur. Velika pridobitev
bo tudi dvorana, ki bo lahko
sprejela do 120 ljudi. Dvorana bo omogočila našim kulturnikom boljše delo. Povabili pa bomo lahko v goste tudi kakšno drugo gledališko skupino. Torej, obeta se nam poleg vsega še bogato in pestro kultumo življenje,« je povedal V.LADO PEČEČNIK.
Precej preglavic je v krajevni skupnosti povzročala cesta. »Tam nam že ne bo delala več težav.« so si dejali v Bevčah. Zato so njeno izgradnjo pričeli že v tem letu, čeprav je bila predvide-na šele v letu 1983. Delo je nadzoroval in vodil posebni gradbeni odbor, ki je v začetku tega leta pridobil potrebno doku-mentacijo. Krampe in lopate so znova vihteli vsi krajani, ne le zgornjih, ampak tudi spodnjih Bevč. Cesto v zgomjih Bevčah so asfaltirali v dolžini 1300 metrov. Zanjo so morali krajani zbrati 6,7 milijona dinarjev. Iz samopri-spevka so dobili 850 tisoč, od
prvi telefon. Najprej le v javni govorilnici pri večnamenskem domu, preostalih 33 naročnikov pa bo dobilo telefonske priklju-čke do leta 1985. »Težave so bile kar velike. Z veliko dobre volje
in pripravljenostjo krajanov smo jih uspešno premagali. Cena telefonskega priključka brez hiš-ne napeljave in telefona je znaša-la 31 tisoč dinarjev. Vsak naroč-nik pa mora opraviti še 65 udarniških ur,« je povedal SAN-DO VIHAR.
Seveda tamkajšnji gasilci niso stali križem rok. Marljivo so se s prostovoljnim delom vključili v vse akcije krajevne skupnosti. Društvo ima 93 članov. Med najuspešnejše sodi njihova žen-ska gasilska desetina, ki je dose-gla prvo mesto na občinskem in regijskem tekmovanju. Lep uspeh je zabeležila moška deseti-na, saj se je v starostni skupini na občinskem tekmovanju uvrstila na 2. mesto, na conskem pa na peto. Mladinke so bile tretje na občinskem tekmovanju. Letos so slavili gasilci Bevč 30. letnico delovanja društva. Ob tej prilož-nosti so dobili novo cistemo.
»Prenapomo delo, preveč zagna-nosti je povzročilo nekaj prepi-rov. Kot že večkrat, je tudi tokrat zmagal razum. Krajani so spo-znali, da so dom, cesta in telefon-
sko omrežje pomembne pridobi-
tve za tako majhno krajevno skupnost kot so Bevče.« Vsi smo krajani, vsi bomo koristili naš večnamenski dom. Pri akcijah krajevne skupnosti bi morali odpasti vsi spori med sosedi, osebni interesi posameznikov bi morali krepko v ozadje. Prav ti še kako močno zavirajo delo in napredek kraja. Večnamenski dom, telefonsko omrežja in cesta so naše skupne pridobitve in pri teh pride do tega, da je eden na slabšem, drugi na boljšem. To pa je težko pravilno objasniti vsem. Vse te negativne pojave, s kateri-mi smo se srečevali, smo uspešno rešili v obojestransko korist. Tudi v prihodnje nas čaka še ogromno dela, ki ga bomo uspeli narediti le, če bomo v vseh akcijah složni voljni in pripravljeni delati prav vsi. Sicer pa, tam kjer se dela, se tudi greši. Tam pa, kjer dela nočejo videti, se tudi nimajo za kaj, prepirati.« so menili naši sogovomiki. Pa še res je!
Brigita Centrih
Nova pridobitev v Bevčah —■ je prvi večnamenski objekt v občini Velenje, pa naj ga imenuje kakorkoli že.
J. Ipavec: Drevesa ob Voglajni
Prehodili smo svojo po(, tako kot lisof c drugih z doigimi, hitrimi koraki. Pa nismo Sli na pol zalo, bi se na koncu oddahnlli, ampak zato, da bi nadaljevaH pot. | " e delo je začetek jutrišnjega.
r zato bomo v Gorenjo vedno znova iskali nove poti in nova obzorja.
ato, da
Iz včeraj raste jutri!
Leto 1953.
Deset delavcev usta-novi obrtno delavnico
Danes
Leto 1982.
6879 zaposlenih v prvih šestih mesecih ustvari 8 milijard 186 milijonov dinarjev ce-lotnega prihodka, izvo-zijo pa za 2 milijardi 168 milijonov dinarjev izdelka.
Načrtujemo za letos 20 milijard 788 milijo-nov dinarjev celotnega prihodka in za 3 mili-jarde 766 milijonov dinarjev izvoza.
•Poprečno letno po-večanje » vrednosti proizvodnje bo znašalo 18 %, povečevala se bo tudi proizvodnja za
v vasi Gorenje, kjer opravljajo ključavni-čarska, kovaška in obrtna dela.
Ustvarijo 8 milijo-nov starih dinarjev
Leto 1982 je leto, v katerem Gorenje, to-varna gospodinjske opreme in svetovni proizvajalec bele teh-nike, išče nove poti in možnosti za prodor na tuja tržišča.
Novi proizvodni programi. Elektronijca, roboti, sodobnejše teh-nologije.
V tem letu smo zače-li z izgradnjo nove tovarne v Bihaću.
Minilo je več kot
izvoz, in sicer v letu 1983 karza 19%.
Tudi jutri nosi v sebi našo nenehno željo, ki je hkrati odločenost da bomo delali še bolje.
prometa.
Pod jablanami se med lesenimi baraka-mi začenja prihodnost.
Leta iskanja, odre-kanj in poleta.
dvajset let, odkar se je obrtna delavnica iz vasi Gorenje preselila v Titovo Velenje in 18 let, odkar so stekli prvi tekoči trakovi v novi tovarnh
Mlado mesto, ki je raslo skupaj s to tovar-no, sedaj ponosno nosi najdražje, Titovo ime.
Odgovornost vseh v Gorenju, da prav v težkih gospodarskih časih pokažejo svoje znanje in delo, je zato toliko večja.
Zavest, da s svojim delom gradimo tudi svojo prihodnost in naše mesto, Titovo Ve-lenje, je tisto, kar tudi daje podobo jutrišnje-mu dnevu.
De/avke in delavci Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje iskreno čestitajo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje
za8. oktober -praznik občine Velenje!
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje
ss
gorenje
GORENJE , Sestavljena organizacija združenega dela Titovo Velenje
GORENJETGO , Tovarna gospodinjske opreme
Titovo Velenje
r Tovarna kovinskih izdelkov
Slovenj Gradec
GORENJEMUTA
»Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta
GORENJE METALPLAST,
Industrijsko podjetje Ruše
GORENJE VARSTROJ,
Industrija in montaža Lendava
GORENJEELRAD
f Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov Gornja Radgona
GORENJE MURAL.
Tovarna aluminijastih radiatorjev in odlivkov Mursko Središče
GORENJE FTU SOMBOR,
Tovarna termičnih naprav Sombor
GORENJE PETAR DRAPŠIN,
Industrija pohištva Kikinda
GORENJEGLIN
f Lesna industrija Nazarje
GORENJE TIKIfElektrostrojnopodjetje Ljubfiana
GORENJEMIV. ALFA,
Strojna industrija Vranje
GORENJE RAZISKAVEIN RAZVOJ
Titovo Velenje
GORENJE PROMET SERVIS tuovo GORENJEINTERNA BANJA Velenje
u*
čestitamo zapraznik občine Veienje - 8. oktober!
* Titovo veienje_ PRAZNIK OBClNE VELENJE	nas"§asTS!n3
GRADBENO INDUSTRUSKO PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o.
GIP GRADIS Ljubljana
Tozd Gradbena enota Celje
14- stran ★ nas Ca5	PRAZNIK OBČINE VELENJE	Titovo Velenje ★ 7. oktobra 1982
Naš ponos - farma v Pazinu
JL
FARMIN
TITOVO VELENJE
Farmin Titovo Velenje
Poslovna skupnost za izgradnjo in montažo objektov za proizvodnjo hrane Titovo Velenje, Prežihova t
Skupajs članicamiiskreno čestitamo vsem delovnim tjudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru - prazniku občine Velenje.
Vsem delovnim l/udem in občanom občine Velenje iskreno čestita za 8. oktober - praznik občine Velenje delovni kolektiv
Proizvodnje modne konfekcije ELKROJ Mozirje.
Nov PTT center v Titovem Velenju spreminja svoj zunanji videz takorekoč iz dneva v dan.
Gradis, tozd Gradbena eno-ta Celje, se je na celjskem območju, pa tudi širše, uspešno uveljavil s kvalitet-nim delom in v izrednih ro-kih opravljenih naročilih.
Seznam objektov, ki jih je zgradil Gradis, tozd Grad-bena enota Celje, je res-nično obširen; omenimo le nekatere:
—	vse štiri faze šoštanjskih Termoelektrarn,
—	proizvodne prostore za Emo (contejner,
—	upravne zgradbe Kovino-tehne,
—	kompleks javnih skla-dišč,
—	telekomunikacijsko sre-dišče Celje,
—	poslovna stavba UNZ itd.
Da bi kar najbolj posodobili
dela na objektih, kjer so delavci izpostavljeni stalnim vremenskim neprilikam, so z razvojnim programom določili, da je treba prenesti kar največ del v zaprte proizvodne prostore.
Kljub velikim vlaganjem v sodobno tehnologijo niso pozabili na stalno skrb za delavce, za katere so zgra-dili samska domova v Ce-Iju in Titovem Velenju. Vsa gradbišča so sodobno ure-jena.
Za uspešno delo je Gradis prejel vrsto priznanj, med katerimi je najbolj ponosen na Titovo odlikovanje z re-dom dela z rdečo zastavo za zasluge pri dosedanji izgradnji.
Letos izvaja Gradis, tozd Gradbena enota Celje, na-
slednja večja dela:
—	mlekama Hmezad v Ru-škem gozdu,
—	PTT center v Titovem Velenju,
—	garderobe s kopalnicami, skladišče gradbenega mate-riala in most čez Pako za rudnik lignita Velenje,
—	modernizacija bolnišnice Celje,
—	tovarna žveplene kisline Cinkarne Celje (dela so v zaključni fazi),
— stanovanjska gradnja v Celju, Titovem Velenju, Šoštanju itd.
Vsem delovnim ijudem in občanom občine Vele-nje iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober.

7. oktobra 1982_* Titovo Velenje
PRAZNIKOBCINEMOZIRJE
nas cas *stran 15
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat Titovo Velenje
Delovne organizacije
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Tozd Jama Preloge Tozd Jama Pesje Tozd Jama Škale Tozd Jamska mehanizacija Tozd Jamski transport Tozd Jamske gradnje Tozd Priprave
Tozd Klasirnica Tozd Zunanja dejavnost Tozd Gradbena dejavnost Tozd Mizarska dejavnost DS Zračenje DS Kopalnica DS skupnih služb
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Tozd TEŠ I Tozd TEŠ II Tozd Vzdrževanje
Tozd Inženiring DS Družbena prehrana DS skupnih služb
ELEKTROSTROJNA OPREMA
Tozd Strojni obrati Tozd Elektro obrati Tozd Vodovodno toplovodni obrati
Tozd Krovsko ključavničarski obrati DS skupnih služb
DS skupnih služb
SIPAK
Tozd Plastični izdelki Tozd Kovinski izdelki in galanterija
AVTOPREVOZNIŠTVOIN SERVISI ELEKTROFILTRSKIELEMENTI TISKARNA
Delovne skupnostisestavljene organizacije	AVTOM ATSKA OBDELAVA
DRUZBENISTANDARD	PODATKOV
ZAVAROVANJE	SKUPNE SLUŽBE
Ob 8. oktobru - prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje! Družbenopolitične organizacije in samoupravniorgani Rudarsko elektroenergetskega kombinata Titovo Velenje
16. stran * RSS CSS	PRAZNIK OBHINE VELENJE	Titovo Velenje *	7. oktobra 1982
			
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Tozd Gozdarstvo Jelka Šoštanj Tozd Transport in gradnje Nazarje Tozd Gozdarstvo Gornji grad Tozd Gozdarstvo Nazarje Tozd Gozdarstvo Luče TOK Gozdarstvo Šoštanj Delovna skupnost skupnih služb
Ob prazniku občine Velenje - 8. oktobru iskreno čestitamo delovnim Ijudem in občanom občine Velenjel
Na območju občine Velenje redno vzdržujemo
cefge n. soL o. regj0nalno
podffetfe
cestno mrežo.
Cestno podjetje Celje
Z novo cestno vzdrževalno bazo bomo lahko še bolj kvalitetno vzdrževali ceste na področju Šaleške doline.
Delavci cestnega podjetja Celje iskreno cestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občine za občinski praznik - 8. oktober
zavarovalna skupnost triglav
obmocna skupnost celje Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanj, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPO DARSKO VARNOST
Svoje usluge nudi Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje na sedežu delovne skupnosti v Celju ter prek krajevnih zastopnikov in predstavništev:
Titovo Velenje, telefon 851-301 Žalec, telefon 710-620 Šmarje pri Jelšah, telefon 821-010 1 Laško, telefon 730-866 šentjur pri Celju, telefon 741-077 Slovenske Konjice, telefon 751-433 Mozirje, telefon 831-030
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje
iskreno čestita vsem dalovnbn Ijudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenjel
HPH Titovo Veleoje
Delavci kolektiva Podjetja za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo Velenje čestitajo delovnim Ijudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru - občinskem prazniku ter želijo dobrega delovnega povezovanja ter se priporočajo za storitve na področju nizkih gradenj, hidrogradenj, hortikulturnih ureditev, miniranja ter strojnih in prevoznih uslug.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA
TITOVO VELENJE
Trgovska in proizvodna DO ERA Tltovo Velenje
Tozd Maloprodaja Tozd Veleprodaja Tok Kmetijstvo Šoštanj Tozd Vino Šmartno ob Paki TOK Koplas
Delovna skupnost skupnih služb
Pridružujemo se čestitkam delovnim Ijudem in občanom Šaleške doline za 8. oktober — praznik občine Velenje ter se priporočamo za sodelovanje in nakup
v maloprodajni trgovski mreži, veleprodaji gospodinjskih strojev, lesa, kuriva in gradbe-nega materiala, lastni in kooperacijski kmetijski proizvodnji, kooperacijski obrtni proiz-vodnji in veleprodaji alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
U
OO za komunalno In stanovanlsko oakrtoo
Vekos n. sub. o. Tltovo Velen/e, KoroSka37b
TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanlska oskrba DSSS
Vsem delovnim Ijudem in občanom, še posebej našim uporabnikom, čestitamo ob 8. oktobru, občinskem prazniku!
VODOOSKRBOVALNl SISTEM UUBIJA SE SESTOJI IZ NASLED-NJIH ELEMENTOV: zajetja vode v Ljubiji. čistilne naprave za pitno vodo na Grmovem vrhu. vodo-hrama 1500 m3 v Pesju in 12 km cevovoda premer 400 od Ljubije do Šoštunja.
SISTEM IMA NASLEDNJE ZMOG-LJIVOSTI: minimalni pretok 60 l/sek. dopustni maksimalni odvzem 1801/sek
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTAN J USTANOVUENA LETA 1788
Tozd Tovarna usnja Soštanj
PHdružujemo se čestitkam delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za občinski praznik — 8. oktoberl
Tovama usnja Šoštanj proizvaja vegetabilno strojeno usnje, v kromovem obratu pa obla-čilni velur in podlogo iz svinjskih kož. Izdeluje še krom strojeno usnje in goveje gornje usnje — boks. V okviru tozda deiuje tudi obrat za izdelavo usnjene konfekcije.
zavod za urbanizem velenje p.o.
velenje 63320
tomšičeva ullca št .16
Zavod za urbanizem Velenje
Titovo Ve lenje, Trg mladosti 2
Projektiranje gradbenih objektov • Prostorsko in urbanistično projektiranje • Inženiring (organizacija in nadzor gradnje).
Ob 8. oktobru prazniku občine Veienje čestitamo vsem delovnim ijudem in občanom Ša/eške doiinel
Savinjska šaleška veterinarska postaja Mozirje
Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitamo vsem živinorejcem in pridelovalcem mleka ter vsem delovnim Ijudem in občanom Šaleške doline.
7. oktobra 1982
*Titovo Velenje
PRAZNIK OBČINE VELENJE
* stran 17
Rudarski šolski center
RSC VELENJE
neom. sub. odgovornost
Rudarski šolski center Velenje
Tozd Serijska proizvodnja
Tozd Instalacije Tozd Tehnološka oprema Tozd Vzdrževanje
Tozd Komerciala - Promet Tozd Elektrokovinarske šole lozd Rudarski praktični pouk
Tozd Rudarski praktični pouk
Tozd Rudarski teoretični pouk Tozd Dom učencev Delovna skupnost skupnih služb
Učenciin delavci Rudarskega šohkega centra Velenje iskreno čestitajo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje.
Sozd Merx - DO Tkanina Celje
Tozd Maloprodaja Celje
Ob prazniku občine Velenje - 8. oktobru iskreno čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje!
Priporočamo obisk naših prodajaln Marta na Celjski cesti in Mojca na trgu Edvarda Kardelja.
Prodajalna Mojca ja v zadnjam času popestrila ponudbo.
Obiska vredna je tudi poslovalnica Marta na Celjski cesti 29.
Ijudem in občanom Šaleške doline iskreno čestitamo za 8. oktober -praznik
občine Velenje!
Proizvodni program:
natron lepilni trakovi - okovje za pohištvo
-	čelade za motoriste - razna brizgana plastika - sitotisk
-	jadralne deske - kadi za hidroterapijo - razni izdelki iz v armirane plastike - gumbi - navijalci za rolete itd.
Ifsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za 8. oktober - praznik občine Velenje!
^ MI£RX
SOZD KMETIJSTVA, PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVAIN TURIZMA
DO Potrošnik Celje
Tozd Prodaja Šoštanj
DO Mlinsko predelovalna industrija Celje
Pekarna, slaščičarna Titovo Velenje in Skladišče mlevskih izdelkov Šmartno ob Paki.
Vsem delovnim
velenjska plastika n. sub. o.
63320 titovo velenje celjska cesta telefon (063) 851-912
Veplas, Velenjska plastika
Tozd Integral Titovo Velenje Tozd Galip Titovo Velenje Delovna skupnost skupnih služb
18. stran *
PRAZNIK OBClNE VELENJE
Titovo Velenje *
7. oktobra 1982
Vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober -praznik občine Velenje in jim želimo tudi v pribodnje novih delovnih zmag in pridobitev !
Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje
				
=	=			celje
Podjetje za urejanje voda NIVO CEUE, ki slavi letos 25-letnico obstoja, je opravilo v Šaleški dolini več pomembnih del. Najprej je urejalo Pako v Šoštanju, zatem je reguliralo Pako od Šoštanja do Titovega Velenja, gradilo vodovod, za TGO Gorenje uredilo napravo za čiščenje tehnoloških odpadkov, sodelovalo pa je tudi pri gradnji šoštanjskih Termoelektrarn itd.
NIVO CELJE gradi kolektor in čistilno napravo, v Ravnah pri Šošta-nju pa opravlja melioracijska dela, s katerimi bodo pridobljene nove kmetijske površine itd.
Podjetje za urejanje voda NIVO CEUE s tozdi Vodno gospo-darstvo Celje, Vodna in nizke gradnje Celje In Projekt inženi-ringom Ljubijana ter DSSS iskreno čestKa vsem delovnim Ijudem in občanom Šaleške doline za občinski praznik - 8. oktoberl
nama
Tozd veleblagovnica Titovo Velenje
Kolektiv tozda Veleblagovnica Nama Titovo Velenje iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — občinski praznik!
/O Ijubljanska banka
1 \
Rudarska 3 Temeljna banka Velenje t-
63320 Velenje	'	'
Ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
Iskreno čestitamo delovnim Ijudem in občanom Saleške doline zapraznik občine Velenje - 8. oktoberl
Projektivni biro Velenje
Pridružujemo se čestitkam delovnim Ijudem in občanom Šaleske doline zapraznik občine Velenje - 8. oktober.

63001 CELJE
LJUBLJANSKA C. 11
Prodajno servisna organizacija
AVTO CELJE
Prodajalna Titovo Velenje
Vsem delovnim Ijudem in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Veienje
- 8. oktoberl
Steklarsko podjetje Celje
S svojimiobrati v Celju, Titovem Velenju poslovno enoto Slovenj Gradec, Žalcu in Trbovljab s poslovno enoto Ivančnagorica iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje.
TOZD ZA P TT PROMET TITOVO VELENJE
Vsem delovnim Ijudem in občanom Šaleške doline
iskreno čestitaza 8. oktober - praznik občine Velenje temeljna organizacija združenega dela za PTT promet Titovo Velenje, Podjetja za PTTpromet Ce/je.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
Zdravstveni center Velenje
Tozd Splošno zdravstvo Titovo Velenje Tozd Bolnišnica in zdravilišče Topolšica Tozd Zobozdravstvo Titovo Velenje Tozd Splošno zdravstvo Mozirje Delovna skupnost skupnih služb
Izvajamo dejavnost osnovnega, specialističnega, hospitalnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva.
Delavci zdravstvenega centra Velenje čestitamo delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje z željo, da bi dosegali načrtovane delovne uspehel
mladinska knjiga
Tozd Knjigarne in papimice Knjigama Titovo Velenje
Delovnim Ijudem in občanom občine Velenje čestitamo za občinski praznik — 8. oktober.
Iskreno česthamo vsem delovnim Iju-dem in občanom Šaleške doline za praznik občine Ve-lenje — 8. oktober.
velenjska kooperactja gradbeno-obrtna zadrugap.o titovo velenie, cel/ska 36a
dinos
Tozd Priprava odpadnih surovin Skladišče Titovo Velenje
Cesta Simona Blatnika 9
Za 8. oktober - praznik občine Velenje čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje.
Vsem uporabnikom iekarniških uslug ter vsem delovnim Ijudem in obČanom občine Velenje čestitamo za 8. okto-ber — praznik občine Velenje
Združene lekame Velenje.
Zlatarne Celje
čestftajo (Movnhn Ijudem in občanom občine Vele-nje za 8. oktober — praznik občine Velenjel
Priporočajo se za obisk prodajalne na Šaleški cesti 19 a v Titpvem Velenju.
Turistična, gostinska in propagandna delovna organizacija Paka Titovo Velenje
Tozd Turizem in rekreacija Tozd Gostinstvo Tozd Ekonomska propaganda Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim ijudem in občanom Saloške doiine čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober.
Kino Velenje
Vsem delovnim Ijudem in občanom ter obiskovalcem kina v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktobru.
Obrtno združenje Titovo Velenje
Ulica Františka Foita 2, telefon 851-228
Vsi zaposleni v zasebnem sektoiju v občini Velenje iskreno čestitajo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za praznik občine Veienje — 8. okto-ber.
Elektro Celje, DO za distribucijo električne energije
TOZD ELEKTROGRADNJE SLOVENJ GRADEC Izvaja: grad-beno montažna dela na elektro napravah, elektroinstalacijska dela in projektiranje električnih inštalacijskih naprav ter distribucijskih elek-tričnih objektov.
TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA SLOVENJ GRADEC Izvaja:
distribucijo električne energije, nadzor in vzdrževanje električnih naprav ter razdeljevanje in prodajo električne energije.
Občanom in delovnim ijudem občine Vetonje iakreno čestl-tamo za 8. oktober — praznik občlne Velenjel
Emona - Kmetijski kombinat Rtuj Tozd Tržnica Trtovo Veienje
Pridružujemo se čestitkam delovnim Ijudem Tn občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje.
• Brivnice in česalnice Velenje Tltovo Veienje, Cankarjeva 1
Saloni Nada, Maja, Vesne in Narta Titovo Velenje, Eva in Vesna Šoštanj ter pralnici Titovo Velenje in Šoštanj.
Pridružujemo se čestitkam tMovnim IJudem občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje.
Petrol Ljubljana, DO Trgovina TozdTrgovina na drobno Celje
Pridružujemo se čestitkam delovnim Ijudem in obča-nom občine Velenje za 8. oktober — občmski praz-nik.
Delavska univerza Velenje
Pridružujemo se čestitkam delovnim Ijudem in občanom občine Velenje za njihov praznik — 8. oktober!
KULTURNI
:C
CENTER— IVAN
1
NAPOTNIK
VELENJE
)
Kultumi center Ivan Napotnik Velenje
Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru iskreno česti-tamo vsem prebivalcem Šaleške doline!
7. oktobra 1982	*Titovo Velenje	VAS OBVESCEVALEC	na	5 CaS * stran 19
				
KOLEDAR
Četrtek, 7. oktobra — Marička Petek, 8. oktobra— Brigita Sobota, 9. oktobra — Ludvik Nedelja, 10. oktobra — Dana Ponedeljek, 11. oktobra — Samo
Torek, 12. oktobra — Maks Sreda, 13. oktobra — Koloman
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Četrtek, 7. oktobra — dr. Kunej (dnevni in nočni) Petek, 8. oktobra — dr.
Hrastnikova (dnevna), dr. Zičkar (nočni)
Sobota, 9. oktobra — dr. Lešnik (glavni), dr. Koren notranji) Nedelja, 10. oktobra ' — dr.
Lešnik (glavni), dr. Koren (notra-nji)
Ponedeljek, 11. oktobra — dr.
Grošelj (dnevni), dr. Prenc (nočni)
ZDRAVSTVENA ŠOŠTANJ
POSTAJA
Četrtek, 7. oktobra — dr.
Dovšak
Petek, 8. oktobra — dr. Stupar Sobota, 9. oktobra — dr. Stupar Nedelja, 10. oktobra — dr.
Stupar
Ponedeljek, 11. oktobra — dr.
Lazar
Torek, 12. oktobra — dr. Lazar Sreda, 13. oktobra — dr.
Pirtovšek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VE-LENJE
Od 8. do 12. ure v zdravstvenem domu Titovo Velenje, sicer v pripfavljenosti na domu:
Sobota, 9. oktobra — dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9, Titovo Vele-nje
Nedelja, 10. oktobra — dr.
Miloš Ležaič, Prešernova 9, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINAR-SKIPOSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 8. oklobra đo riedelje, 10. oklobra Marjan Lesjak dipl. vet.,Tomši£eva 31 Titovo Velenje, telefon 851-944
11. do 14. oktobra Franc Blat-nik, Prešernova 22e, Tit.ovo Vele-nje, Telefon 852-253
MAL/OGLAS/
KUPIM štedilnik (2 plin, 2 elektrika). Portudbe po telefonu 850 — 630, int. 45, dopoldne.
ODDAM ogrevano sobo. Tele-fon . Telefon 851-812.
PRODAM različne avtomobilske dele za fiat 750. Anton Kočunik, trg Edvarda Kardelja 10, Titovo Velenje.
PRODAM GS Pallas, letnik 1976 (december). Kolšek, Cesta 1/33 Titovo Velenje, telefon dopoldne 851-686 ali 851-687.
PRODAM dirkalno kolo ama-ter. Kličite popoldne 852-481.
PRODAM zastavo 750, letnik 1979. Naslov v uredništvu.
PRODAM GS — Club — 75 garažiran, odlični ohranjen ali zamenjam za spač,.i ali diano. Prodam tudi vsa steikla za fiat. Mlinar, Tomšičeva 6, I'itc 'o Vele-nje.
HRUSKE 1N JAJOLKA najokusnejših starih in novih sort dobite razen nedelje vsak dan. Je-len, drevesnica Šentilj.
PRODAM moped APN — 6 na 4 prestave, izpit ni potreben, star 4 mesece. Veljka Vlahoviča 40, stanovanje št. 42, Titovo Velenje.
INŠTRUIRAM klavir in glasbe-no teorijo. Naslov v uredništvu.
PRODAM petdelno omaro za dnevno sobo, sedežno garnituro in spalnico. Vrnjačke Banje 5, stanovanje št. 97, Titovb Velenje.
PRODAM pomivalni stroj PMS — 101 LUX in pianino. Informa-cije po telefonu 881-273, zvečer.
PRODAM neškropljena jabolka za ozimnico, Jože Pibernik, Trg svobode 8, Soštanj.
PRODAM zastavo 101, prva re-gistracija leta 1976, prodam ali zamenjam za 126 p, možno tudi doplačilo. Telefon 850-051.
KOTNI BRUSILNI STROJ Bosch in tokovno zaščitno stikalo 1 25/0,5 A, novo prodam. Telefon 851-515.
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 7. 10. ob 18. in 20 uri VIRUS — japonski, avanturi-stični. V gl. vlogi: Sonny Chiba. Petek, 8. 10. ob 10 uri PLAZ
—	ameriški, film katastrofe. V gl. vlogi: Rock Hudson.
Petek, 8. 10. ob 18. in 20 uri LJUDJE, ZNOREL BOM — francoski, komedija. V gl. vlogi: Christian Clavier. Sobota in nedelja, 9., 10. 10. ob 18. in 20 uri PLAZ — ameriški, film katastrofe. V gl. vlogi: Rock Hudson.
Ponedeljek in torek, 11., 12. 10. ob 18. in 20 uri ZBOGOM DJIDJl
—	italijanski, ljubezenska kome-dija. V gl. vl.: Antinisca Nemour.
Sreda, 13. 10. ob 18. in 20 uri GLASBI NIKOLI KONCA — ameriški, glasbena komedija. V gl. vl.: sk. Vilige People.
DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 7. 10. ob 20 uri LJUD-JE, ZNOREL BOM — francoski, komedija. V gl. vlogi: Christian Clavier.
Ponedeljek, 11. 10. ob 20 GLAS-BI NIKOLl KONCA — ameriški, glasbena komedija. V gl. vl.: sk. Vilige People.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9. 10. ob 19. 30 LJUDJE, ZNOREL BOM — francoski, komedija. V gl. vlogi: Christian Clavier.
, Nedelja, 10.10. ob 17. 30 in 19.30 VIRUS — japonski, avantu-ristični. V gl. vlogi: Sonny Chiba.
Ponedeljek, 11. 10. ob 19.30 PLAZ — ameriški, film katastro-fe. V gl. vlogi: Rock Hudson.
Sreda, 13. 10. ob 19.30 ZBO-GOM DJIDJI — italijanski, Ijubezenska komedija. V gl. vl.: Antinisca Nemour.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. 10. ob 20 uri VIRUS — japonski, avanturistični. V gl. vlo-gi: Sonny Chiba.
Torek, 12. 10. ob 20 uri PLAZ — ameriški, film katastrofe. V gl. vlogi. Rock Hudson.
G/BANJE P
MATIČNI URAD TITOVO VELENJE
POROKA:
Branko Smagaj, roj. 1958, električar, Titovo Velenje in Magda Hribar, roj. 1962, nataka-rica, Titovo Velenje
SMRTI:
Matilda Brunšek, upokojenka, Podkraj pri Velenju 46, stara 88 let, Cecilija Tratnik, gospodinja, Arnače 21/b, stara 60 let, Jože Tratnik, upokojenec, Arnače 21/b, star 73 let.
ROJSTVA:
V	mesecu septembru se je ro-dilo 27 dečkov in 21 deklic.
MATICNI URAD ŠOŠTANJ
ROJSTVA:
V	mesecu septembru so se rodili 4 dečki in 11 deklic.
SMRTI:
Mirko Jurak, Prihova 23, Na-zarje, invalidski upokojenec, star 66 let. Martin Podkrižnik, Log 47, upokojenec, star 67 let.
gorenjeip
Preberite, premislite, odločite se!
V	Gorenju potrebujemo večje število delavcev.
Zato vas vabimo k sodelovanju. Lahko ste brez poklica, lahko imate poklic.
POGOJI SO DOBRI:
Soliden zaslužek. Za nekvalificirano delo približno en stari milijon ali nekaj več.
Dela fizično niso pretežka. Delovni prostori so suhi, dovolj prezračeni in pozimi ne premrzli.
Organiziran prevoz z avtobusom iz vašega kraja do same tovarne. Avtobusi redno vozijo iz Oplotnice, Slovenske Bistri-ce, Vitanja—Vojnika—Dobrne, Celja—Žalca —Prebolda — Šempetra, Vranskega—Polzele—Smartnega ob Paki, Luč v Savinjski dolini—Mozirja itd., Črne na Koroškem—Slovenj Gradca itd. Seveda tudi iz bližnjih krajev: Andraž, šentilj, Lokovica, Šoštanj, Florjanski graben, Zavodnje, Ravne, Ple-šivec, Cirkovce itd.
Stroške avtobusa dobite vsak mesec povrnjene!
V	Gorenju imate odlično in izdatno toplo malico.
GORENJE JE VELIKA DELOVNA ORGANIZACIJA JUTRI. TU BODO LAHKO TO Nl OD DANES NA DELALI ŠE VAŠI OTROCI. PRIPADATI TAKO VELI-KEMU DELOVNEMO KOLEKTIVU, TO DAJE OBČUTEK VARNOSTI IN GOTOVOSTI.
PREMISLITE, ODLOČITE SE!
Javite se pri vratarju v Gorenju. Povejte, da ste prišli zaradi zaposlitve. Napotil vas bo na Kadrovski sektor. Naprej bo šlo samo od sebe. Odločite se!
VABILO — Sekcija za rekreacijo in šport invalidov občine •Velenje pri DI Titovo Velenje vabi vse invalidke in invalide, da se udeležijo XI. občinskega prvenstva v naslednjib športnih panogah:
—	šah: v nedeljo 17.10. ob 8. uri v pisarni DI
—	atletika: v nedeljo 24.10. ob 9. uri na stadionu,
—	plavanje: v četrtek 21.10. ob 19. uri na bazenu
—	namizni tenis: v petek 22.10 ob 17,30 uri na šoli VV
—	keglanje: v nedeljo 24. 10. ob 9. uri na kegljišču REK Razglasitev rezultatov in letni občni zbor invalidov — športni-
kov bo v nedeljo, dne 31. 10. ob 9. uri v prostorih Rekove Družbe-ne prehrane.
Surovina — tozd Radlje
PE Titovo Velenje
Komisija za medsebojna delovna razmerja
RAZPISUJE prosta dela in naloge
NK DELAVEC - 2 izvajalca
Delo je za nedoločen čas z možnostjo pridobitve kvalifikacije strojnika.
Nastop dela je možen takoj. Prijave sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja Surovina tozd Radlje, PE Tito-vo Velenje.
Streljanje
Meddružinsko tekmovanje
Strelska družina Dušan Mra-vljak—Mrož iz Titovega Velenja bo organizirala v počastitev ob-činskega praznika meddružinsko tekmovanje s serijsko zračno pu-ško za prehodni pokal Titovega Velenja. Tekmovanje bo 16. ok-tobra v njihovih prostorih na
Tomšičevi cesti 15, začelo pa se bo ob 8. uri.
Pokroviteljstvo nad tekmova-njem je prevzel občinski svet zveze sindikatov Velenje.
Titovo Velenje Smučarski tečaj
Zveza telesnokulturnih orga-nizacij občine Velenje in Smu-
čarski klub Velenje bosta organi-zirala tečaj smučanja za učence in učenke prvih in drugih razredov osnovnih šol.
Tečaj bodo začeli danes (v če-trtek) ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Veljka Vlahovića. Nadaljnja vadba bo potekala po-urniku, ki ga bodo tečajniki dobili na prvem treningu. Na prvi se-stanek vabijo tudi starše.
Cena tečaja bo 700 dinaijev. Vpisnino je treba plačati na ZTKO občine na Foitovi 2 v Ti-tovem Velenju.
V SPOMIN
Dne 10. oktobra mineva dve leti od kar nas je za vedno, komaj v 48. letu, zapustil naš dragi mož, oče in brat
Franc Potočnik

Ni te, ne bo te več, a v srcih naših še živiš!
Vsi njegovi Paška vas. 10.10. 1982
ZAHVALA
Vsem, ki ste se ob slovesu poklonili spominu naše drage mame
Urške Petek
ji prinesli cvetje, nam izrekli sožalje in jo pospremili na poslednji poti se toplo zahvaljujemo. Hvala govornikoma, pevcem Vinske gore za odpete žalostinke ter duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala dr. Pavlu Grošlju za lajšanje bolečin na domu. Vsem 5e enkrat iskrena hvala!
Zalujoči: vsi njeni


ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice
Pavle Hudovernik
rojena Goršek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji v slovo poklonili veliko cvetja, nam izrazili sožalje tgr nam v težkih trenutkih stali
ob strani.
Zahvaljujemo se kolektivu ZD, osebju laboratorija ter RPP Titovo Velenje za darovane vence. Iskrena bvala dr. Zupančiču, dr. Grošlju, patronažnim sestram ZD Titovo Velenje ter zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec za vso nego in pomoč v njeni težki bolezni. Prisrčna hvala tudi govornikoma, pevskemu zboru s Konovega ter duhovniku.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Alojz, hčerki Marica, Ela in sin Marjan z družinami.
Z A H V A L A ob smrti mame in očeta
Cecilije Tratnik
roj. PAHOLE 23. 10. 1922 19. 9. 1982
Jožeta Tratnika
17. 2. 1909
.1. 10. 1982
se iskreno zahvaljujemo za vso nesebično izkazano pomoč sosedom, sodelavcem TGO — TOZD Avtopark, konferenci OO ZSS Gorenje TGO, DO Stanovanjska oskrba, dr. Fijavžu, duhovniku
in govorniku.
Žalujoči: sino'va Jože in Srečko, hči Jožica z družino, sestra Betka z družino, sestra Cecilija z dmžino, sestra Francka, sestra Marija, brat Valentin in ostalo sorodstvo. Šentilj, 3. oktobra 1982
Poziv izvršnega sveta
imo z
Var
Le z doslednim varčevanjem bomo lahko skrajšali vrste pred bencinskimi črpalkami.
Izvršni svet skupščine SR Slove-nije je na nediljski izredni seji obravnaval zaostrene razmere v oskrbovanju z motornim benei-nom v naši republiki.
Da bi zagotovili v naslednjih dneh vsaj omejeno ter čim bolj enakomerno oskrbo z gorivom, so bile uporabljane tudi najnujnejše količine goriva iz blagovnih rezerv. Izvršni svet pa je tudi ponovno
predlagal, da zvezni izvršni svel la-koj sprejme ustrezne ukrepe za organizirano omejeno, a redno in enakomerno uporabo motornega bencina v celotni državi z uvedbo bencinskih bonov. Izvršni svet SR Slovenije meni, da bo edino tako možno v sedanjih razmerah zago-toviti redno preskrbo z gorivom. Hkrati poziva vse delovnc orga-ni/acije in občane, da čim bolj varčno trošijo gorivo ter resneje
upoštevajo ukrepe za varčevanje in smotrno uporabo vseh naftnih de-rivatov ter jih dosledno in učinko-vilo izvajajo.
O teh vprašanjih je na po-nedeljkovi izredni seji razpravljal tudi izvršni svet velenjske občinske skupščine, ki je še posebej pozval tako delovne organizacije kot vse voznike, naj varčujejo z gorivom in naj ne sedajo za vsako malen-kost v svojega železnega konjička.
KULTURNE PRIREDITVE V MESECU OKTOBRU
V petek, 8. oktobra ob 19. uri bo v razstavnih prostorih knjižnice v Titovem Velenju IPAVCEV VEČER, na katerem bodo odprli razstavo slikarja Josipa IPAVCA, potomca znamenite družine slo-venskih glasbenikov iz Šentjurja. Govoril bo dr. Mirko Juteršek. Ob odprtju razstave bo koncert Moškega pevskega zbora Skladate-Ijcv Ipavcev iz Šentjurja, ki ga vo-di Edo Goršič. Pokrovitelj: Izvršni svet skupščine občine Velenje.
V petek, 15. oktete* ob 19. Hri bo v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" v Titovem Vele-njn petkov večer, na katerem se bo predstavila folklorna skupina „Oljka" iz Šmartnega ob Paki z Ijudskim običajem „klada" ter Gledališče pod kozoleem s predstavo „Divje svinje".
V soboto, 16. oktobra, ob 19. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert kantavtorja Ma-rijana SMODETA. Vslopnice po 100 din bodo prodajali v knjižnici v Titovem Velenju od 10. oktobra dalje.
V nedeljo, 17. oktobra, ob 16. uri bo v domu kulture v Šoštanju predstava operete Radovana Gob-ca: PLANINSKA ROŽA. Režija Bogomir Veras, dirigent: Franci Rizmal. Naslovno vlogo bo pela sopranistka Irena Vremšak-Bar. Sodelujejo člani KUD Svoboda iz Žalca. Vstopnina 80 din. Za mladino 50 % popust. Vstopnice bodo prodajali od 10. oktobra 1982 dalje v knjižniei v Titovem Velenju in pri I'aniki Pernovšek v Šoštanju, Tekavčeva 5, ter eno uro pred predstavo.
V soboto, 23. oktobra. ob 19.30, bo v domu kullure v Tito-vem Velenjn koncert Komornega orkeslra BOLJŠA TEATRA iz Sovjelske zveze. Dirigent bo Jurjij Simonov. Na programu bodo dela Corellija, Hummela, Borodina in Cajkovskega. Vstopniee po 80 din bodo prodajali v knjižnici v Tito-vem Velenju od 14. oktobra dalie. Za mladino bo 50 % popusta.
V petek, 29. oktobra, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo SNG iz Maribo-ra s satiro — komedijo Ivana Bre-šana: PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJEM GRABONOŠU, ki
jo je za slovenski oder v prlekščino prevedel in priredil Tone Partljič. Režija: Želimir Mesarić. Igrajo Volodja Peer, Milena Muhič, Ivo Leskovec, Miru Kjuder, Peter Trnovšek, Rado Pavalec, Marjan Bačko, Janez Klasinc in drugi. Vstopnice po 100 din bodo pro-dajali od četrtka 21. oktobra dalje.
Za mladino 50 % popust.
Veselimo se vašega obi-ska.
Radio Titovo Velenje bo or-ganiziral pod pokroviteljstvom občinskega sveta ZSS Velenje 7. SRECANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE
v petek, 22. oktobra 1982 ob 19. uri v domu kulture v Tito-vem Velenju.
Spored bo povezoval Mari-jan Kralj.
NOGOMET
V 7. kolu v slovenski nogometni li-gi se bodo igralci Rudarja na do-mačem igrišču sestali z enajsterico Mure, ki je tretja na prvenstveni lestvici. Tekma se bo pričela ob 15. uri.
Šoštanj
80. let turistično
olepševalnega
društva
V počastitev visokega jubileja Turistično olepševalnega društva Šoštanj. ki je bilo ustanovljeno le-ta 1902, se bo v Šoštanju zvrstilo več razlienih prireditev. Za uvod tega častitljivega juiiileja je bil nedeljski promenadni koncert do-mače godbe Zarja in nastop harmonikarjev ter zanimivo turi-stično predavanje z diapozitivi s popotovanja po skandinavskih deželah.
Danes, 7. oktobra bo ob 18. uri v domu kulture osrednja proslava ob 80-letnem jubileju. Najprej bo Franjo Mašek, dolgoletni elan upravnega odbora. predvajal barv-ni film o mestu Šoštanju in izgrad-nji šoštanjskih tcrmoelektrarn ter drugih mestnih zanimivostih. Slav-nostni govornik bo predsednik društva Stane Dolar, ki bo 20. tu-rističnim delavcem, nekaterim družbcnopolitičnim organizacijam in šolam podelil zlate plakete z grbom mesla Šoštauj v znak zah-vale za dolgoletno delovanje pri razvoju kraja in turizma.
Za zaključek bodo nastopili še člani foiklornc skupine kulturno-prosvetnega društva it Šmarlnega ob Paki z glasbo, narodnimi plesi in Ijudskiini običaji, ki že izginjajo iz današnjega življenja.
V. K.
Miličniki so zapisali
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
28. septembra popoldne je pri-šel v veleblagovnico Nama v Ti-tovem Velenju S. M. Na oddelku konfekcije je vzel dvoje hlače, da bi jih pomeril. Prodajalki je ka-sneje vrnil le ene, druge pa je skril pod svoje hlače. Tik pred odho-dom iz veleblagovnice ga je pro-dajalka ustavila in našla hlače (dokaz samozaščitnega delova-nja). Zoper S. M. je podana ka-zenska ovadba javnemu tožilcu.
PRIJELI VLOMILCA
Zadnji septembrski dan sso miličniki zelo zgodaj zjutraj po telefonskem klicu iz zdravilišča Topolšica prijeli pri poskusu vlo-ma v bife K. Z. Pri zbiranju ob-vestil so miličniki ugotovili, da je slednji vlomil tudi v blagovnico v Šoštanju in gostišče Ograjšek, prav tako v Šoštanju. K. Z. je imel pri vlomu ua sebi še nekaj ukra-denih oblačil. Miličniki so »ne-povabljenega gosta« odpeljali v preiskovalni zapor, podana pa je tudi kazenska ovadba javnemu tožilcu. Strorilecje bil za podobna dejanja že večkrat kaznovan.
OBJESTNO OBNAŠANJE
2. oktobra zvečej je kršil javni red in mir vinjeni Ž. R., ki je raz-grajal in ogrožal varnost ostalih stanovalcev. Na tla je vrgel celo televizor. Zaradi objestnega ra-vnanjasoga miličniki pridržalina postaji milice do iztreznitve. Čaka pa ga še zagovor pred sodnikom za prekrške.
UKRADEL DENAR
V ponedeljek zvečer so milič-niki pripeljali v prostor za pridr-žanje na postajo milice vinjenega S. E„ ki je v kava baru na cesti Veljka Vlahoviča na drzen način ukradel 460 dinarjev T. M. Stori-lecje po dejanju pobegnil iz lokala in se vinjen s svojim avtomobilom odpeljal proti Šoštanju. Na Šale-ški cesti so ga prijeli miličniki. Zaradi storitve kaznivega dejanja in vožnje pod vplivom alkohola se bo moral najprej zagovarjati na sodišću, nato pa še pred sodnikom za nrekrške.
Jadralci so se izkazali
Velenjski jadralci na deskah so se zelo izkazali konec septembra, na državnem prvenstvu v Kotoru pri Umagu. Jaka Pristovšek je v iežki kaiegoriji osvojil šesto mesto, Matjaž Meža pa 15. V lahki kate-goriji je nastopil Uroš Meža in os-vojil 25.-mesto. Pristovšek je bil odličen v prostem stilu, --aj je os-vojil drugo mesto.
Šaleška dolina
Veselo na nabor
Vsak dan od torka pa do jutri se v Domu borcev in mladine zbirajo mladi fantje iz naše občine na nabor. Ob tej pomembni prelomnici v ži-vljenju mladih ljudi je odde-lek za ljudsko obrambo sku-pno z občinsko konferenco ZSMS Velenje nabornikom pripravil tudi zanimiv pro-gram. ki se jim bo prav gotovo vtisnil v spomin.
Mladinci iz naših krajevnih skupnosti se zberejo pred Domom borcev in mladine ob 7. uri zjutraj. Nabornikom nato mladinke pripnejo na-geljne s trobojnico.
L etos se je večina naborni-kov odločila, da se pripelje na nabor na lepo okrašenih vo-zovih. saj so najboljši med njimi nagrajeni. Nabornike nato pozdravijo predstavniki
skupščine občine in družbe-nopolitičnih organizacij. gi-mnazijci jim pripravijo kul-turni program, med samim naborom pa si lahko ogledajo začasno razstavo pehotnega orožja. fotografij iz življenja in dela pripadnikov oborože-nih sil ter lanskoletnega na-bora. Ogiedajo si lahko tudi filme za vzgojno vojaško te-mattko.
Motokros na Trebeliškem
Zanimiva prireditev
Sjp
Takole zahtevno je bilo na prejšnji dirki
V nedeljo, 10. oktobra, se lju-biteljem motokrosa obeta na Trebeliškem nadvse zanimiva športna prireditev. Za tekmova-nje, ki sodi za nagrado Titovega Velenja in bo pod pokrovitelj-stvom Franca Leskovška-Luke, je izredno zanimanje. Organizator, športna komisija AMD Titovo Velenje je morala nekatere prija-
vljene zaradi omejenega števila odkloniti. Kljub temu bo na tem tekmovanju sodelovalo 11 dru-štev iz socialistične republike Slovenije in pobratenega AMD Zabok iz Hrvatske. Nastopili pa bodo tudi trije tekmovalci iz do-mačega AMD.
Tekmovanje se bo točkovalo, prvi trije posamezniki in ekipe
bodo prejeli' pokale. Pred pričet-kom tekmovanja in med odmo-rom pa bodo prireditev popestrili člani aerokluba iz Titovega Vele-nja.
Organizator je za ogled 16. dirke organiziral tudi avtobuse, ki bodo vozili iz Titovega Velenja in Šoštanja.
S priložnostno slovesnostjo so prect dnevi odprli nove prostore