Izhaja vsako sreda Cene: Letno Din 32*—, polletno Din 16°—, četrtletno Din 6"—, inozemstvo Din 64'—, ~ Poštno-čekovnl račun štev. 10.603.
Banski svet dravske banovine, ki je začel zasedati 17. februarja, je pretresel banovinski proračun, ki znaša 97,327.046 Din izdatkov in dohodkov. Proračun je sestavljen, kakor je poudaril v svojem govoru g. ban dr. Natlačen, v znamenju varčevanja in vendar se je moral zvišati z 5 milijonov Din.Dajatve ljudstva banovini pa niso bile povišane v nobenih postavkah. Proračun banovinskih podjetij, zavodov in ustanov znaša 40,872.897 Din, od teh izdatkov pa krijejo zavodi sami z lastnimi dohodki okroglo 28,900.000 Din. Vzdrževanje bolnic in hiralnic povzroča banovini visoka finančna bremena. Bolnišnice so zasedene do zadnjega kotička, pa vendar njih dohodki vsled revščine ljudi vedno bolj nazadujejo. Tako mora banovina poleg osebnih izdatkov za uslužbence in režijsko osobje kriti iz svojih sredstev povprečno 60% vseh vzdrževalnih stroškov za bolnike. Država dolguje bolnišnicam do konca leta 1935 5'A milijona Din.
Osebni — stvarni izdatki.
Osebni izdatki v novem proračunu znašajo 21%, koncem leta 1935 je banska uprava zaposlovala 1399 uslužbencev. Med stvarnimi izdatki znašajo izdatki občnega, upravnega in finančnega oddelka 16% celokupnega proračuna. Anuitete in obresti za posojila, ki so jih najele bivše samouprave in banovina, znašajo letno 12,811.000 Din. Anuitete so se povečale radi najetja posojila 8 milijonov Din za zgradbo nove gimnazije v Ljubljani in radi posojila 1,650.000 Din za nakup posestva v Svečini. Za elektrifikacijo je še potrebnih 76 milijonov Din, del te svote odpade na posamezne kraje, večino pa bo morala prevzeti banovina.
Socialna politika — bednostni fond.
Za socialno politiko in zdravstvo znašajo stroški 19 lA% vsega proračuna in so v primeri s prejšnjim proračunom povečani za nad 2 milijona Din. Banovina ima 7 bolnic s 1655 posteljami, 2 hiralnici ter je kupila graščino v Gornji Radgoni za banovinsko hiralnico, ki bo najbrž že jeseni odprta. Bednostni fond je bil v prejšnjem proračunu odrejen s 3 milijoni Din za izvrševanje javnih del in 1 milijonom Din za dela nezmožne brezposelne. Tekom leta se je izvršila sprememba v do-ločenju izdatkov, vsled česar sta ostala za delo okoli 2 milijona Din. V predlogu Proračuna 1936-37 se vračajo prvotne številke prejšnjega proračuna.
Prosveta.
Kar se tiče podpiranja prosvete, je g. ban v svojem govoru ob otvoritvi zase-
danja navedel zanimive podatke o pro-sveti v naši banovini. Od šolskega leta 1931—1932 do 1934—1935 je število osnovnih šol naraslo od 846 na 860, število razredov od 3457 na 3820, število učnih oseb od 3762 na 4113 in otrok od 149.296 na 182.321. število šol in razredov ter osobja ne narašča primerno s številom otrok. Pomagamo si na ta način, da se več razredov poučuje v isti učilnici, da se je dopustno število otrok za eden razred zvišalo od 50 na 65 in da banovina sama nastavlja učne moči kot dnevničarje na račun bednostnega fonda. Nezasedenih mest je 150, banovinskih učiteljev-dnev-ničarjev, ki dejansko poučujejo, pa 173.
Šolski proračuni so znašali leta 1931 36.86 milijonov Din, pa so do leta 1934 padli na 24 milijonov Din, v letu 1935— 1936 pa so se povečali na 25.2 milijonov Din. Najsiromašnejšim šolskim in upravnim občinam je banovina podelila skoraj 1 milijon Din podpor. Kar se z ozirom na težavni gospodarski položaj da omejiti, je zidanje novih šol.
Število meščanskih šol je naraslo od 1. 1933—1934 na 1934—1936 od 40 na 41, razredov od 213 na 231, učnih oseb od 403 na 462 in učencev od 7736 na 8409. Proračuni meščanskih šol so znašali 1935 —1936 1.68 milijonov Din. Tudi za meščanske šole je banovina občinam podelila okoli 300.000 Din podpore. Številke srednjih šol izkazujejo še letos znaten dvig. Od 1931—1932 do 1934—1935 je število razredov srednjih šol brez učiteljišč naraslo od 188 na 209, učnih oseb od 306 na 335 in dijakov od 7751 na 9185.
Tehnični oddelek.
Izdatki tega oddelka tvorijo 38.2% vsega proračuna. Najtežje breme je vzdrževanje banovinskih železniških dovoznih cest ter podpiranih cest, ki skupno merijo okoli 4100 km. Predvideni krediti bodo le komaj zadoščali, posebno letos radi mile zime, v kateri ceste niso počivale pod snežno odejo in je bil tako uspeh jesenskega posipa malenkosten. V rednem proračunu določeni zneski so določeni predvsem za vzdrževanje že obstoječih cest, dočim se stroški za nove zgradbe krijejo iz banovinskega in državnega fonda za javna dela. V letu 1935—1936 je bilo na novo zgrajenih 21.25 km banovinskih cest, preurejenih pa 18.3 km. Izvršeno je bilo veliko regulacijskih del, nadalje je bilo zgrajenih 8 vodovodov za 7 vasi in 1 mesto in za 2800 prebivalcev itd.
Kmetijstvo.
Proračun kmetijskega oddelka znaša "11,215.598 Din, to je 11.6% celotnega pro-
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000"—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 600'—, '/« stran) Din 250-—, «/t t strani Din 125 —. Hali oglasi vsaka beeeda Din 1'—%
računa. Napram tekočemu proračunu izkazuje proračun za 1,317.000 Din več izdatkov. Precejšen del teh izdatkov in sicer 3,436.507 Din, gre za kmetijske šole in zavode. Ta prispevek je napram prejšnjemu proračunu povečan za 344.000 D in sicer deloma zaradi nujnih investicij, deloma pa tudi zaradi tega, ker število učencev v posameznih zavodih tega oddelka raste. Na novo pa se namerava otvoriti zimsko-kmetijska šola v Št. Juriju ob južni žel. Nadalje se predvideva na novo znesek 300.000 Din kot prvi obrok za adaptacijo poslopij v Svečini, kamor se bode s prihodnjim šolskim letom preselila kmetijsko-gospodarska šola 3 Št. Jurija.
Za kmetijsko izobrazbo je bilo 1. 1935—-1936 namenjeno delo v treh kmetijskih, dveh banovinskih in šestih gospodinjskih šolah, v 133 nadaljevalnih šolah za kmetijsko mladino, v 21 potujočih kmetijskih gospodinjskih tečajih ter s 690 kmetijskimi strokovnimi predavanji. Poljedelstvo je banovina pospeševala s selekcioniranjem žitnega semena in krompirja ter je uvozila tudi 550 stotov predarlskega krompirja. Travništvo je banovina pospeševala z napravo umetnih travnikov, travnih detel jišč, travniških semenarskih krožkov in učnih travišč. Banovina je podpirala Hmeljarsko društvo v Žalcu, ki je skrbelo za pospeševanje hmeljarstva.
V	svrho podpiranja živinoreje je banovina posebno pozornost posvetila govedoreji, svinjereji, perutninarstvu in ureditvi gospodarstva z gnojem.
Važen problem naše banovine so hudourniki, ki napravljajo veliko gospodarsko škodo. Doslej se je izdalo za ureditev hudournikov (pred vojno) približno pol milijona kron, po vojni pa 10 milijonov Din.
V	večjem obsegu so se ta dela začela izvrševati z ustanovitvijo banovine, ko je začela banovina sama nase prevzemati večji del stroškov za ureditev hudournikov. V novem proračunu je za ureditev hudournikov znesek 699.000 Din, to je pa le kredit za vzdrževanje že izvedenih del, za projektiranje novih ter za najnujnejše potrebe ob hudourniških poplavah. Kredit za večja dela bo vnesen v programu javnih del.
Dohodki.
Kar se tiče dohodkov, je banovina v glavnem navezana na državne davke, od-nosno doklade, lastnih virov ima le prav malo. Ker najboljši finančni viri banovini niso na razpolago, se mora zadovoljiti z dokladami, taksami, trošarinami itd. Nujno potreben je zakon o samoupravnih financah. Dokler takega zakona ni, bi morala država prispevati h kritju izdatkov banovinskega proračuna. Zato je do-
ločen v predlogu proračuna državni prispevek v znesku 2.7 milijona Din. Bano-vinske doklade so ostale iste ko prej, gospodarsko stanje našega ljudstva ne prenese kakšnega povišanja. Iz tega se vidi, da naša banska uprava v težavnih gospodarskih in finančnih razmerah sedanjosti smotreno in uspešno deluje za blaginjo našega ljudstva. Doklade, ki so kakor rečeno ostale neizpremenjene, so naslednje: 53% k vsem neposrednim državnim davkom, 5% zdravstvena doklada in 5% nadomestna cestna doklada. Drugi dohodki
O premestitvah učiteljev je bilo precej govora. Banski svetnik Al. Zorenč (Sv. Peter pod Sv. gorami) je o tej zadevi spregovoril odkrito in odločno besedo ter predložil resolucijo, ki je bila z vsemi glasovi proti dvema sprejeta. V tej resoluciji se sporoča vladi zahvala ogromne večine slovenskega ljudstva za izvršene premestitve učiteljstva s prošnjo, naj se tudi ostale krivice popravijo. Z dosedanjimi premestitvami so se le deloma popravile krivice, storjene od prejšnje strankarske diktature vestnim učiteljem.
Slovenske učne knjige.
V posebni resoluciji protestira banski svet proti zenačenju šolskih učbenikov za naše šole, ker vidi v tem poskus, potisniti slovenski jezik v stran, ali pa ga popolnoma izriniti. V slovenske šole naj se uvedejo slovenski učbeniki, spisani od sloven-dkih znanstvenikov in vzgojiteljev. Hkrati
V NAŠI DRŽAVI.
Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža se je mudil koncem zadnjega tedna v Beogradu. Že na kolodvoru je bil prisrčno pozdravljen. Imel je razgovore z vsemi našimi vodilnimi politiki. Sprejet je bil v avdijenco pri knezu namestniku Pa\lu, pri kraljici Mariji in v nedeljo dne 23. februarja je počastil rajnega kralja z obiskom na Oplencu, kjer je položil venec na vladarjev grob.
Kdaj niso v parlamentu obstruirali? — Narodna skupščina ne more delati vsled obstrukcije Jevtičevcev, JNSarjev, bivših kmetijcev, zemljeradnikov, integralnih Jugoslovanov itd. Mesto resnega dela za ljudsko blaginjo — krik in vik in razbijanje z lopaticami. Samo ob eni priliki je zavladal v narodni skpščini rajski mir. To je bilo v trenutku, ko je prišel v razpravo predlog administrativnega odbora, naj se poslancem povišajo dnevnice od 200 na 250 Din, tako da bodo dobivali od-elej na mesec 7500 Din. To povišanje velja za nazaj od 1. julija lanskega leta. Ko je ta predlog bil dan na glasovanje, 6o lopatice mirovale, predlog je bil v vzorni tišini soglasno sprejet.
JNSar ostane JNSar. JNS je med našim ljudstvom prezirana in osovražena stranka kot redko katera. Kljub temu so ti ljudje tako smeli, da si upajo vzdrževati svo-
banovine so nekatere trošarine in takse. Proračunski predlog predvideva te-le dohodke :
v milijonih
doklade ......... 47.8 Din
trošarine.....< . . < 27.43 „
takse .....s s , . . 16.15 „
ostale davščine ...... 1.2 „
zaostanki.....0.5 „
razno ....... . 5 j 1.55 „
državni prispevek	2.7 „
skupaj 97.33 Din.
protestira banski svet proti vsem poskusom izriniti slovenski jezik iz uradnega poslovanja z vsiljevanjem raznih obrazcev in tiskovin, na katerih ni več slovenskega jezika (poštnih, carinskih, železniških in v novejšem času tudi davčnih tiskovin).
Ustanovitev kmetijske zbornice.
O tej zadevi je govoril banski svetnik bivši narodni poslanec Janez Brodar, ki je to zahtevo kmečkega ljudstva obširno obrazložil in utemeljil ter predložil naslednjo resolucijo, ki jo je banski svet sprejel: »Gospod ban se naproša, da v smislu § 29 zakona o banski upravi z dne 7. nov. 1929 začne s predpripravami, ki so potrebne za ustanovitev kmetijske zbornice, ter po dovršenih predpripravah z naredbo ustanovi kmetijsko zbornico.« Glede na to vprašanje je g. ban izjavil, da bo storil vse, kolikor more in v- kolikor spada ta zadeva v njegovo pristojnost.
jo strankarsko organizacijo, ki jo hočejc preosnovati. Nameravajo tudi v narodn skupščini in v senatu ustanoviti klub po slancev JNS. V ta klub bodo vstopili član' Neodvisnega kluba jugoslovanskih nacio nalnih poslancev, torej izmed Slovence pristaši bivše demokratske in bivše kme tijske stranke. Ta klub bo ostal do bodo čih svobodnih volitev, potem pa se bo raz blinil v nič.
Pogajanja za prodajo našega lesa. — Sankcij napram Italiji noče biti konca ir radi tega ne vemo, kam z našim lesom žf toliko mesecev. Vlada se zelo trudi, da b' nam odprla nove lesne trge. Proti koncv februarja pričnejo pogajanja s Španijo zr izvoz našega lesa. Kmalu pride v Belgrac" tudi grška delegacija, ki se bo pogajale za dobavo lesa Grčiji. V marcu se sestane v Belgradu tudi mešana jugoslovansko-nemška komisija, ki bo med drugim razpravljala o možnosti izvoza jugoslovanskega lesa v Nemčijo. Morebiti se bo tako le posrečilo dobiti nova tržišča za naš les ter premagati strašno krizo, ki je zajela naša lesna področja ter na tisoče ljudi spravila ob kruh.
Balkanska zveza bo zborovala marca v Belgradu. Zastopniki balkanskih držav bodo ob tej priliki določili smernice za enoten nastop Balkana v vseh važnih poli-
Slov. Gospodar" stane :
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
tičnih vprašanjih, ki že silijo v ospredje na spomlad.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Gospodarski svet Male zveze je pričel 24. februarja v Pragi redno zasedanje. Duša tokratnih posvetovanj je novi čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža.
Krog rešitve gospodarskih vprašanj v Podonavju. Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je bil in bo mnogo na potovanjih. Obiskal je Pariz in Beograd, namerava tudi obisk v Bukarešti. Dr. Hodža se trudi, da bi se sestali zastopniki držav Podonavja in da bi prišlo do resnih sklepov glede zboljšanja neznosnih gospodarskih razmer v malih državah Podonavja.
Politični lovi na Poljskem. Pruski ministrski predsednik Goring se je mudil v Varšavi. Vzrok njegovega obiska naj bi bilo samo povabilo na velik lov v Bialo-stoških gozdovih, v resnici so se pa vršili med Goringom in poljskim zunanjim ministrom Beckom važni politični razgovori zlasti glede francosko-ruske pogodbe.
Kako ogromne svote požre neprestano oboroževanje na suhem in na morju! — Nemci so izmetali v zadnjem času za oborožitev na suhem 200 milijonov mark. Amerikanci so določili v državnem proračunu za oborožitvene namene 550 milijonov dolarjev. Anglija ima določenih 300 milijonov funtov za modernizacijo vojnega brodovja. Francozi so združili vsa ministrstva, ki imajo posla z narodno obrambo, pod skupno vodstvo in so tekmovalno ia delu, da pomnožijo število bojnih letal. Najbolj se oborožuje sovjetska Rusija in ie izmetala že težke milijarde v te svrhe. Rusija bo povečala svojo mornarico za 10 križark, 76 podmornic ter treh brodovij ' orpednih lovcev. Bojnih letal bo imela 20 isoč in novih tankov bo zgrajenih 3000. Državni prevrat v južno-ameriški repu-liki Paragvaj. Južno-ameriški republiki ^aragvaj in Bolivija sta bili zapleteni dve sti v ljuto vojno. Mir je bil sklenjen šele ansko jesen. Paragvajski vojaki, ki so ■ztrajali dve leti na fronti, po povratu s "ronte nikakor niso bili zadovoljni z vrhovnim vodstvom državne politike. Zad-ije dni je prišlo do vojaške vstaje, v ka-eri so zmagali po krvavih bojih puntarji. levolucijonarji so se polastili prestolice n so zaprli vlado. Predsednik Ajala je pobegnil na torpedovko, pa se je že vrnil, ker so mu zmagovalci zasigurali varnost. Za začasnega predsednika republike je bil postavljen senator Daroza.
Resna vojna nevarnost na Daljnem vzhodu se veča med Rusi in Japonci vsak ian. Smernice japonske zunanje politike dajejo generali, ki delajo nato, da pride do oboroženega spopada z Rusi, da bi po tem obračunu imela japonska posest v Mandžuriji mir in bi se lahko povsem neovirano širila.
Po hudih nevihtah levičarska vlada na Španskem. Zadnjič smo poročali, da je dobil pri zadnjih parlamentarnih volitvah v Španiji levičarski blok absolutno večino. Gil Roblesova ljudska in katoliška stranka se je dobro držala in odnesla iz volilne borbe lepo število 104 mandate. Koj po volitvah je bil radi zmage levičarjev ogrožen javni red in radi tega je vlada proglasila obsedno stanje. Časopisje je razglašalo v svet, da so monarhistični gene-
Iss ssa&edanfo. banskega sveta.
rali poskušali prevrat, ki je bil v kali zadušen in so dva generala zaprli. Po dolgotrajnih homatijah je vlada odstopila in predsednik republike je poveril sestavo nove vlade bivšemu predsedniku vlade Azani. Azana je sestavil levičarsko vlado, v kateri je 8 republikanskih levičarjev, 2 zastopnika republikanske unije in 2 nad-strankarja. Socijalni demokrati sicer niso v vladi, pač pa so ji obljubili pomoč v parlamentu. Novi predsednik vlade Azana se bo predstavil z vlado parlamentu 3. marca in bo podal deklaracijo.
STRAŠNA DIVJANJA KOMUNISTOV
PROTI KATOLIČANOM V ŠPANIJI.
Zgoraj poročamo o sestavi levičarske vlade pod predsednikom Azanom. Od sovjetske Rusije nahujskanim in natančno podučenim španskim komunistom ni bila dovolj zmaga levice; hočejo nasilnim potom uvesti po vzgledu Rusije zvezne sovjetske države. Kakor hitro je bilo potom amnestije ali pomiloščenja izpuščenih iz ječ 30.000 političnih kaznjencev, so podivjane komunistične množice odprle zapore vsem raznim drugim zločincem in izbruhnili so pobesneli napadi in navali na vse, kar je katoliškega na španskem. Komu-
KATOLIŠKEM fed^
Postni pastirski list. Prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Ivan Tomažič je izdal postni pastirski list, ki v njem z apostolsko gorečnostjo in s poljudno besedo razpravlja o verskem življenju, in sicer v teh točkah: Stojte v veri, posvečuj Gospodov dan, trezni bodite, blagor miroljubnim in Gospodov strah naj zavlada v naših družinah.
Molitev za zedinjenje. Pred konec preteklega leta je izdalo, kakor smo že poročali v našem listu, 22 duhovnikov pro-testantovske škofovske cerkve v Ameriki v zvezi s 7 uglednimi laiki proglas, ki je v ameriški javnosti vzbudil veliko pozornost. V njem poudarjajo, da je protestantizem kot vera večine amerikanskega naroda propadel ter je na potu k popolnemu razpadu. Protestantovske cerkve stoje prazne. Vse sovraštvo nasprotnikov krščanstva se obrača proti Rimu, ki je središče vsega krščanstva. Rešitev krščanstva je samo v katolicizmu. Zedinjenje s središčem more dovesti do končnega edinstva. Sedanji položaj človeštva in krščanstva dela to potrebo še posebno poželjno in važno. Proglas izzveni v topel poziv na de-vetdnevnico molitve za zedinjenje. Devet-dnevnica za edinstvo cerkva je bila ustanovljena od dveh protestantskih duhovnikov: enega Američana, enega Angleža. Ta devetdnevnica molitve se vedno bolj širi; lani je 1000 anglikanskih duhovnikov pristopilo k tej devetdnevni«. Katoličani pa podpirajo od svoje strani stremljenje protestantov po zedinjenju s pobožno in vztrajno molitvijo. Tudi veliki naš škof Slomšek je slovenskim katoličanom naročil. naj iskreno in vneto molimo za versko ločene brate, da se zedinijo s katoliško cerkvijo.
Posnemanja vredno. Kino je po svojih nemoralnih filmih zastrupljevalec mladih
nisti so se vrgli na cerkve in samostane, katerih je vse polno razdejanih, upepeljenih, redovniki, redovnice in duhovniki so morali zbežati ali se poskriti, če je še kateri imel za rešitev čas ter priliko. Za samostani in cerkvami so bili izgredi komunistov naperjeni proti katoliški akciji, katoliškim tiskarnam in uredništvom. V splošnem omenjena nasilja si lahko razlagamo, če pomislimo, da je levičarska vlada sicer proglasila obsedno stanje, a je ministrski predsednik sam izjavil: »S pol ducatom zakonov bom obračunal z desnico!«
Policija in vojaštvo bi naj nastopala proti nečuvenemu pustošenju, pa kaj, ko prihajata prepozno, ali pa se sploh ne zmenita za komunistična divjaštva.
Vseh grozodejstev ne moremo našteti, ker jih je preveč in je komunistično prevratno gibanje razpaljeno po celi Španiji, ki doživlja uničevanje in opustošenja še onih katoliških ustanov, ki so preostale in si nekoliko opomogle izza prejšnjih revolucij.
Vsi španski nemiri in krvavi izgredi so bili po izgonu kralja Alfonza XIII. naperjeni ne proti kapitalu, ampak proti Cerkvi, njenim ustanovam in služabnikom!
duš. Podjetniki filmske industrije so povečini ljudje, ki jim je mar samo lasten dobiček in ki jim je ozir na mladino, da se ne bi pohujšala s slabimi prizori, deveta, boljše rečeno: nobena briga. Ker tudi državna oblast v Zedinjenih državah ni ničesar ukrenila proti kvarjenju ljudi iz kino-predstav, so se katoličani pod vodstvom škofov dvignili ter začeli odločno borbo proti slabemu kinu, ki jo nadaljujejo. V vsaki župniji se je ustanovilo, od-nosno se ustanavlja »Društvo kreposti«,
Osebne vesJI.
Oba slovenska škofa dr. Ivan Tomažič in dr. Gregor Rožman sta se mudila zadnji teden v Belgradu.
Razne novice.
Kako se je gospodarilo. Na zasedanju banskega sveta v Ljubljani je banski svetnik Avsenek protestiral proti prodaji Auerspergove palače ljubljanski mestni občini. Gospod ban dr. Natlačen je o tej
čigar člani se zavežejo s častno besedo, da ne bodo nikdar prisostvovali predvajanju nemoralnih filmov. V New Jorku so ljudje to obljubo storili kar v cerkvi o priliki nedeljske božje službe. V vsaki škofiji je škof določil posebne odbore, ki morajo pregledati vsak novi film. Ako kaže film po njihovem mnenju kakšno nemoralno sliko ali besedo, odbor to sporoči podjetju z željo, naj se ta slika ali beseda odstrani. Ce filmsko podjetje tega noče storiti, pride film v črno knjigo: člani »Društva kreposti« se obvestijo, da ne smejo predvajanju tega filma prisostvovati. Tudi v naših krajih se predvaja veliko nemoralnih filmov. Tudi v naših krajih se na gledaliških odrih predstavljajo reči, ki so proti veri in morali. Tudi v naših krajih se širijo povesti nemoralne vsebine in se šopirijo nekrščanski časniki. Kje pa je pri nas »Društvo kreposti« ?
Sodniki k sv. maši! Predsednik ameriške zbornice sodnikov je imel na vseučilišču v Gambridgu nagovor na dijake, ki tamkaj študirajo pravo. Dal jim je nasvet, naj gredo vsako nedeljo k službi božji, ter navedel tudi razlog, radi česa naj to storijo. Rekel je namreč: »Nekaj vam priporočam za vaše bodoče službovanje. Ko boste dobili službe, pojdite v cerkev, čeprav vam to ne bi bilo lahko. Tam bote našli zbran izbor in cvet amerikanske družbe. Ni važno, da jo vidite. Važno pa je, da ljudstvo vas vidi.«
Duhovne vaje za fante se bodo vršile v Domu Srca Jezusovega v Mariboru, Levstikova 29, od 5. marca do 9. marca. Duhovne vaje se pričnejo prvo imenovani dan ob 7. uri zvečer. Oskrbnina za vse tri dni znaša 100 Din. P. n. župne urade prosimo, da blagovolijo tečaj duhovnih vaj razglasiti in jih fantom priporočiti. Udeležence je priglasiti takoj na: Lavantinska KA, Maribor Koroška cesta 1.
zadevi izjavil, da je to palačo kupila bivša oblastna samouprava, ker je potrebovala prostore za svoje urade, in sicer za ugodno ceno 800.000 Din. Nosila je stroške pogodbe in prenosa lastnine in zgradbo temeljito prenovila, da je bivša palača veljala s kupnino vred okoli 2 milijona Din. Lani pa je 15. julija prodala banska uprava palačo ljubljanski mestni občini za ja-ko nizko ceno 1,300.000 Din. To je tem manj razumljivo, ker banska uprava nima dovolj prostorov za namestitev svojih uradov, za katere mora še plačevati najemnino. Pogodba o prodaji je bila sklenjena leta 1934, ko je bil ban dr. Marušič, podpisana pa je bila 15. julija 1935, ko je bil ban dr. Puc.
Zakaj godrnja njegova gospodinja?
Zalo, ker snovi, ki jih z znojem izloča kožaj posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlatorogovo terpenti-novo milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Periio je po pranju kakor novo, snežno belo in duhtečeJ
OVOTERPENTINOVO MILO
NAŠE SLIKE. Zaradi tehničnih zaprek niso prišli kli-šeji pravočasno, zato bomo slike mogli priložiti šele prihodnji teden.


Črtana sta bila iz seznama častnih občanov občine Mozirje bivši ban dr. Drago Marušič in bivši poslanec Rasto Pusto-slemšek.
Nehote povedal resnico. »Kmetski list« je v svoji številki 19. februarja zapisal, da je konec prešernosti »naših tlačiteljev«. Da, da, prešernosti JNStlačiteljev je konec, In tega se raduje vse naše ljudstvo.
Čez stare zabavlja. To namreč dela »Kmetski list«, ko dne 19. februarja širo-koustno poudarja, da je stara generacija (stari rod) pahnila našo vas v »nevzdržen položaj«.
Velika pridobitev v telefonskem prometu na vidiku. Letos 20. aprila bo licitacija gradnje kabelske proge Belgrad—Zagreb—Maribor. Izdatki za to kabelsko progo so predvideni v vsoti 180 milijonov Din. Računajo, da bodo krili ta proračun v desetih letih s presežki dohodkov, ki se bodo stekali v državno blagajno zaradi povečanja in modernega zboljšanja telefonskega prometa. Omenjeni kabel bo šel takole: Belgrad-Sremska Mitrovica (s priključkom na stranske vode)-Vinkovci (priključek)-SI. Brod (priključek)-Oku-čani-Popovača-Zagreb-Sevnica (priključek) -SI. Bistrica-Maribor-državna meja. Istočasno bo podaljšan avstrijski kabel, ki je že zgrajen od Gradca do Wildona do avstrijsko-jugoslovanske meje. Na kablu bo delalo lahko 86 linij, in sicer Belgrad-inozemstvo 36, Belgrad-Zagreb 22, Zagreb 22, Zagreb-inozemstvo 22, Belgrad-Ljubljana (zračna zveza Sevnica-Ljublja-na) 10 linij, Ljubljana-Maribor-inozem-Btvo 10 linij in za postaje ob progi 18 linij kot tudi dve posebni liniji za radijske prenose.
Krog obmejnega prometa z Avstrijo. V
Ljubljani so se vršila zadnie dni posveto-
vanja med zastopniki naših ter avstrijskih železnic ter obmejnih oblastev. Avstrija je poslala 16 odposlancev. Na ljubljanski kon ferenci je šlo za celo vrsto vprašanj glede ureditve obmejnega prometa. Prostori za obmejni kolodvor v Mariboru so že pripravljeni in tudi to vprašanje je bilo rešeno v Ljubljani.
Ponovni vzgledi hrvatskih kmetov. V naši zadnji številki smo poročali, kako hvalevredno so organizirani hrvatski kmetje glede cen živine. Hrvatski živinorejci pa rmv^i v glo^i. Na sejmu v Zagrebu 18. svečana so kmetje zopet trdno držali živinske cene 10—30% višje nego poprej. Takoj zjutraj je določila na tedenskem živinskem sejmu posebna komisija cene, izpod katerih kmetje živine niso smeli prodajati. Voli so se prodajali od 3.75 do 5.50 Din, biki po 4 do 4.50 Din, junci po 4.50 do 5 Din, krave po 3 do 4.50 Din, teleta po 4.50 do 6.50 Din za 1 kg žive teže. Kljub povišanim cenam je bil promet zelo živahen. Slično akcijo so izvedli kmet-
je tudi na varaždinskem sejmu, kjer so bili številni inozemski kupci izprva rezervira-
Leon Blum, voditelj francoskih levičarjev, je bil nevarno pretepen na ulici v Parizu.
Avstrija je dobila tanke v armado.

Francoski tanki pri manevrih v visokih Alpah. — Levo: Italijansko ton-ništvo v bojih z Abesinci južno od Makale na severni fronti.
ni, pozneje pa, ko so uvideli, da gre za dobro izvedeno organizacijo, so se udali in pokupili skoro vso živino, ker se boje, da se bodo cene še bolj dvignile. Živina iz Va-raždina je šla v Avstrijo, Grčijo in v Španijo. Če gre na Hrvaškem, zakaj bi ne šlo v Sloveniji!
Haloze dobijo telefonsko zvezo. Letos še dobijo telefonsko zvezo haloški kraji: Št. Vid pri Ptuju, Podlehnik, Leskovec in Sv. Barbara.
Neznanega utopljenca je naplavila Drava pri Sv. Marku pod Ptujem. Neznanec je star kakih 35 let in je bil oblečen v sivkasto obleko. Truplo je bilo 2—3 dni v vodi.
Elektrika iz Velenja že daje luč Celjanom.
Z velenjsko električno silo je Celje zadovoljno, ker je cenejša od falske.
Gasilska župa celjskega sreza je imela v Celju redno letno skupščino. V celjskem in konjiškem srezu je 55 čet, ki so podrejene župi. Vpisanih je 1445 izvršujočih, 689 podpornih, 61 rezervnih in 70 častnih članov, čete so nastopile lansko leto pri 50 požarih in so rešili gasilci nad pet milijonov dinarjev narodnega premoženja.
Zvišanje potniške prevoznine na naših železnicah se nam obeta s 1. aprilom. Zvišanje bo znašalo 10—14%.
Toča je pobelila Ljubljano 20. februarja ob 17. uri popoldne.
Eden glavnih krivcev marsejskega napada na našega kralja Aleksandra L, bivši podpolkovnik Ivan Perčevič, ki je bil v Aixu na južnem Francoskem v odsotnosti obsojen na smrt, se je preselil iz Dunaja v Italijo. Perčevič poseda madžarsko državljanstvo.
žalostna dejstva. Piše kmet izpod Pohorja. Kako se danes kmetu godi, je menda splošno znano. A kako se godi nam hribovskim kmetom, pa ve malokdo, živina ne stane nič. Les moramo dajati, samo da zaslužimo za sol in za vžigalice. Petroleja in obleke si ne moremo več kupiti. Žita nam priraste navadno toliko, da se čez zimo za silo preživi družina. Pride poletje, s tem je tudi treba hrano kupiti za družino in za delavce. Pride davek, ki se ne zmanjša, a do-
hodki so vedno manjši. To so žalostna dejstva. Z obupom gledamo prlhodnjostl v oči. Odpomoč nujno potrebna.
Licitacija gramoza. Sreski cestni odbor Maribor razpisuje dražbo gramoza, ki je potreben za vzdrževanje banovinskih cest v okraju, s skrajšanim rokom 15 dni. Vrši se javna ustna licitacija za napravo, dobavo in vožnjo 17.613 kub. metrov gramoza v skupnem znesku Din 1,269.030 za 337.938 km banovinskih cest, 2.426 km železniških dovoznih cest In 54.217 km subvencijoniranih cest v območju sreskega cestnega odbora Maribor za proračunsko leto 1936-1937. Licitacija se bo vršila za vsak cestni odsek posebej z zmanjševanjem enotne izklicne cene za 1 kub m in sicer: 1. V torek dne 10. marca 1936, ob 9. uri dopoldne, v sejni dvorani sreskega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta 26 II, za vse cestne odseke v sodnem okraju Maribor. 2. V sredo dne 11. marca t. 1., ob 9. uri dopoldne, v občinski posvetovalnici v Slov. Bistrici za vse cestne odseke v sodnem okraju Slov. Bistrica. 3. V četrtek dne 12. marca t. 1., ob 10. uri dopoldne, v dvorani Narodnega doma v Sv. Lenartu v Slov. goricah za vse cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. goricah.
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se zaradi velikega zanimanja vinogradnikov ponovi v pon-deljek dne 2. marca t. 1. na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Dr. M. U. Maksim Sevšek otvarja privatno prakso v St. IIju v Slov. goricah s 1. marcem 1936 v Občinskem domu.
Nesreče.
Pri padcu s kolesa si je prebil v Mariboru lobanjo upokojeni poštar Belšak. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v bolnico, kjer je podlegel poškodbi.
Huda nesreča voznika. 18 letni voznik in hlapec Adolf Hovekar iz Počehove pri Mariboru je obležal z nalomljeno hrbtenico in zlomljeno levo nogo pod vozom, na katerem je bil poln sod gnojnice.
Z avtomobilom polomil železniške za-tvornice. Dne 21. februarja je pribrzel iz smeri Ptuj proti Mariboru osebni avto.
Oglas je registr. pod S. ŠL 1753 od 17. XIL 1935.
Na prelazu ptujske ceste preko železniškega tira pred Mariborom šofer ni opazil, da so spuščene zatvornice. Avto je prelomil s polno brzino zatvornice. Ko je bilo vozilo na drugi strani, je švignil mimo brzovlak in za las je ušel šofer smrti.
Zgorelo je gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki posestniku Jožefu Golobu v Vurbergu. Ogenj je izbruhnil krog devete ure zvečer, ko so ljudje že spali.
Huda nesreča neprevidne kuharice. V Št. Vidu pri Ptuju je pripravljala župni-kova kuharica Katarina Vidovič večerjo. Ker ji ni hotelo goreti, je vzela trilitersko kanglo in polila petrolej po ognju. Plamen je zajel posodo za petrolej in nastala je tako huda eksplozija, da je popokalo več šip in kuharica je bila naenkrat v plamenih. Vsa preplašena je zbežala na cesto, kjer so sosedi na njej udušili ogenj. Reva je dobila po celem telesu tako hude opekline, da so jo prepeljali v ptujsko bolnico v brezupnem stanju.
Vse prste na desni roki je zmečkala sla moreznica posestniku Jakobu Štoru s Tre-merja pri Celju.
Prvo potopisno poročilo
o neguševem cesarstvu v Abesiniji so odkrili v angleškem muzeju v Londonu in je iz leta 1521. Knjižica je tiskana omenjenega leta v portugalski prestolici v Lisaboni. Ta opis je bil povsem neznan in šele pred tedni so zadeli nanj v neki londonski prodaji starin. Portugalci so pristali ieta 1520 s 24 ladjami na vožnji iz Indije pod admiralom Diegom Lo-pec v Masavi ob Rdečem morju, ki je tudi danes glavno pristaniško oporišče za italijan-®ki vojni pohod proti Abesincem. Tako je či-tati v potopisu iz 1. 1521.
Abesinski domačini 80 bili po omenjenem Potopisu začudeni, ko so vkleli na «bali povsem
Očetov cireti.
Zaradi tistih dinarjev to ni,« je odgovoril z muko; »toda veseli me ne več. Mar bom za parado ljudem, ki me obirajo in osirajo?«
»Osel, bik! Kdo pa je kriv vsemu? Kdo jim že pol leta sili na jezike? Ti, ti, ti! Jezik sem si že obrusil zate, ko sem te branil; pa vse nič ne pomaga. Smejijo se mi in še za norca me imajo. Pol svoje bajte bi dal, da bi te napravil takšnega, kakršen si bil.«
»Stric, Bog vam povrni!« se je Tevž bridko nasmehnil; »kar najte, da grem svojo pot, morda boste kdaj še veseli!«
S temi besedami se je poslovil in odšel z dolgimi koraki. Mojster Krištof je zavpil za njim:
»Kaj pa de Zvonikova na vse to, he? Ali ti za Marto tudi ni več mar?«
Da, Marta... Pozimi je bil Tevž večkrat pri Zvoniku, toda vedno tako, da je bila družina skupaj in da z Marto samo ni mogel govoriti. Večkrat sta se tudi srečala kje, ali nikoli na samem. Zlato verižico, Tevževo darilo, je imela prvič na velikonočno nedeljo; tedaj je bil tako vesel, da je svoje skrbi napol pozabil. Več ko kdajkoli je mislil zdaj na Marto; toda bolj ko je razprejal misli nanjo, bolj so
postale žalostne. Ni ji mogel razodeti svoje skrivnosti. Ali je s tem ni goljufal? Ali bi ga vzela, ča bi izvedela resnico ? Ali jo je smel držati za besedo ? Mar ni bil dolžan, odreci se ji ? — Ne — ne — nikoli! Ako se nji odpove, je vse izgubljeno, ves svet je mrtev zanj, vsa sreča razdejana in pokopana. — Delal bo in garal; potem mu bo menda vendar šr ostalo toliko, da jo bo mogel na kaj vzeti. Krivico mora poravnati, do zadnje pare mora dolg poplačati. Sreča in pridne roke pa bodo tudi njemu po magale. Samo časa, časa je treba! — Tako se je skušal potolažiti. Toda negotovost, ki ga je strašila, ga je silila, da se je jel dekleta izogibati in tudi na dom ji ni več šel.
Tako je prišel Rešnjega Telesa dan. Z vso slovesnostjo se je vršilo sveto opravilo. Tudi strelci so nastopili in še več jih je bilo kakor lani — ko da bi hoteli Dvorniku dokazati, da ga ni treba. Toda Tevževe rezke in odsekane komande le ni bilo; zato so korakali navzkriž in pri salvi so streljali, kakoi bi bil orehe sul. Mojster Krištof se je od smeha zvijal in tudi drugi so se režali.
Po opravilu je ostal Tevž, kakor vsako nedeljo in praznik, še dobre četrt ure v cerkvi, najai so ga tudi zaradi tega razvpili zlobni jeziki za farizeja Tedaj je prišla Zvonikova mimo, vsa lepa in dekliška, in ga je po^le^V tako čudno, da ni vedel, ali
Smrt posledica padca. Posestnik Alojzij Kamenik s Pake pri Vitanju je padel tako nesrečno navzdol po bregu, da so se mu zmešala čreva in je podlegel posledici padca v celjski bolnici.
Huda nesreča upokojenega železničarja. Na 75 letnega upokojenega železničarja Ferdinanda Uraniča z Vrbovega pri Št. Jurju ob j. ž. se je zrušil sklad drv. Starček je dobil pretres možganov in zlomila so mu polena levo roko.
Hrbtenico si je nalomil pri padcu z gospodarskega poslopja 60 letni pri posestniku Jurju Lesjaku v Slivnici pri Celju zaposleni dninar Jakob Jevšnik.
O hudem potresu poročajo iz Japonske. Potresni sunki so trajali 21. februarja nad 9 sekund in so zajeli ozemlje med Kiotom in Osako, Potres je zahteval več človeških žrtev, mnogo hiš je porušenih in vsled potresa nastali požari so uničevali poslopja in imetje prestrašenega prebivalstva po raznih mestih in krajih.
Obžaiova£ifa vredni slučaji.
Ukradena zlata ura. Nekaj jurjev vredno zlato uro je odnesel neznanec iz zaklenjene sobe v Mariboru na Ruški cesti mesarju Jožefu Cafu.
10 kg saharina je zaplenila finančna kontrola kurjaču na tovornem vlaku v Mariboru. Saharin je bil namenjen za Ljubljano.
Vlomljeno je bilo od neznanca v konfekcijsko skladišče tvrdke Pregrad na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Vlomilec je odnesel obleke za 5000 Din.
Nedolžna žrtev podivjanosti. V ZabovČih pri Sv. Marku niže Ptuja je prišlo do pretepa. V bližini pretepačev se je nahajal slučajno 25 letni Franc Cvetko iz Zabov-cev. Neki nasilnež mu je iz podivjanosti z nožem tako razparal trebuh, da so mu izstopila čreva in so ga prepeljali v najbolj resnem stanju v bolnico v Ptuj.
Napaden in hudo pretepen je bil na cesti v noči Simon Mesarec, posestnikov sin iz Sesterž. Z ročicami hudo poškodovanega so spravili v ptujsko bolnico.
prolzvodimo I sve druge gospodarske stroieve, naročiso
SIJ AČICE
za kukuruz i žilo.
OS3EČKA UEVAON3CA ŽiUEZA I TVORMiCA STR03EVA o.D. OSUEK.
Premetenega sleparja so aretirali v Celju. V Celje se je priklatil iz Karlovca 42-letni brezposelni čevljar Dragotin. Hodil je od trgovine do trgovine in od krčme do krčme in ogoljufal 11 podjetij na tale način: Naročil si je blago ali jed ter pijačo. Plačal je z novcem po 20 Din ali z bankovcem po 100 Din. Premeteno je izmaknil večji denar in ugovarjal, da je dobil nazaj samo 25 par mesto 10 Din. Policija je izročila sleparja v zapore celjskega sodišča.
Sirovost voznika. Na cesti med Št. Jur-jem ob južni žel. in štorami je pijan voznik povozil 541etnega krošnjarja Martina Domajniča. Povoženemu je zlomilo kolo voza levo nogo.
Z gostije eden v bolnico, drugi v zapor. V Orešju pri Homcu ob Solti je prišlo do prepira med 371etnim Rudolfom Kralj, delavcem v steklarni v Straži pri Rogatcu, in posestnikovim sinom Miklavšičem iz Orešja. Iz prepira se je razvil dejanski spopad, v katerem je zabodel Miklavšič petkrat Kralja in mu celo ranil ledvice. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Celje.
Z ročico je zdrobil neznanec lobanjo Jakobu Slatinšeku v Ponikvi ob j. ž. Težko poškodovanega so spravili v celjsko bolnico.
Snopad z eksekutorjem. Eksekutor sodišča v Gornjemgradu je prišel k posestni-
ku Francu Žagarju v Čreti pri Rečici ob Savinji, da mu zarubi živino. Domači hlapec Ivan Vedečnik je hotel preprečiti rubež. Sodni izterjevalec je potegnil samokres in je oddal na nasilnega hlapca dva strela. Eden je zadel Vedečnika v vrat, a drugi v prsa. Ranjenega so prepeljali v resnem stanju v celjsko bolnico.
Pobegli kaznjenec zopet prijet. Na 2 in pol leta zapora je bil obsojen radi tihotapstva in trgovanja s kokainom 271etni Rudolf Torkar, bivši trgovski zastopnik, pristojen v Ljubljano. V zaporih ljubljanskega sodišča je že odsedel 20 mesecev in 5 dni, nato je pobegnil 5. avgusta lani. Skrival se je pred roko pravice po raznih krajih, nakar se je zatekel v hribe pri Škofji Loki in je služil pri nekem kmetu 34 dni za hlapca. Kmalu je uvidel, da so mu tla tamkaj prevroča, pa je krenil v gore pri Polhovem gradcu. Vsega prezeblega in sestradanega so prijeli te dni v neki suni v Puštalu orožniki in so ga izročili v škofjeloške zapore.
Redek slučaj — ženska samostojna vlomilka. V Ljubljani v Bohoričevi ulici SO zasačili žensko ravno, ko je hotela vlomiti in odnesti v nahrbtniku, do česar bi prišla. Gre za 24 letno bivšo služkinjo Alojzijo Soršan. Našli so pri prijeti celo Vlomilsko orodje in ugotovili, da ima veliko na vesti in je vlomila že na raznih mestih. Pri vlomih je odnašala vse, kar ji je prišlo pod roko. Na policiji je priznala samo to, kar so ji lahko dokazali z ukradenimi in pri njej najdenimi predmeti.
izpred sodišča.
Za 3001 ukradenega vina — 2 leti ječe. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 19. febr. 25 letnega viniearskega sina Vinka Kačiča na 2 leti ,'eče, ker je lansko jesen vlomil v klet Martina Meška v Trgo-višču in ukradel 3001 vina.
Obsojeni pijani nasilneži. Dne 18. t. m. so dajali pred celjskim sodiščem odgovor trije fantje iz občine Bizeljsko: 291etni Ivan Premelč, posestniški sin, 241etni An-
je sočutje ali očitanje v njenih očeh. Toda okoli vratu se je bleščala njegova verižica in to ga je navdalo z upanjem in s srečo.
Nekaj dni potem je poklical stari Zvonik Marto v kamrico, da sta bila sama. Dolgo ni črhnil besede, česal si je košato brado, iznenada pa je vprašal:
»Marta, kako je z Dvornikom?«
»Kakor lani,« je zajecala hči in zardela. »Čakava, da vam bo prav.«
»Ali si zadnje čase kdaj govorila z njim?«
»Ne več od velike noči, in tudi tedaj le nekaj besed mimogrede.«
»Le povej, Marta! Povedala si mu pravi vzrok, zakaj sem si izgovoril dve leti, kajne?«
»Niti z besedico ne, oče — verjemite mi!«
»Kaj je potem tega človeka prijelo?«
»Oče, mislila sem, da je morda vam kdaj pred kom ušla kaka beseda zaradi njegove zapravljivosti. In Tevž jo je izvedel in si jo je tako k srcu vzel.«
»Nikoli nisem kaj takega črhnil, to vem gotovo. Ne govorim mnogo in kaj odveč tudi ne.«
»MdTda je Tevž sam čutil... Meni se pač tako zdi, da je zaradi nas postal tak, kakršen je.«
Zamišljeno se je pogladil stari zdaj s to, zdaj z drugo roko po čelu. Potem je dejal:
»Ne vem, kam bi tega človeka dejal. Po volji mi je in ni mi po volji.«
»Tevž je značajen, oče, to lahko verjamete.«
»Hm, hm. To isto pravijo gospod kaplan. Včeraj so prišli za meno in mi napravili celo pridigo. Pravijo, da nič drugega ni narobe, kakor da je tako sam. Če bi dobil pridno in pametno ženo, bi bilo vse prav «
Marta je znovič zardela in molčala.
»Iznebiti se le ne morem svojih misli,« je rekel stari počasi. »Če je človek danes tak, jutri drugačen, ni prava z njim. Lakomnost je huda reč; včasih pride pozno, pa tem huje.«
»Tevž ni lakomen — nikakor ne, oče.«
»Vsa fara ve tako povedati.«
»Ker se jim ne pusti tako kakor oče. Meni zaupa, jaz ga bom že spravila na pravo pot.«
»Ti — ti si še premalo izkušena in ne poznaš sveta. — Ako prime koga strast po denarju, ga nič na svetu ne spravi na pravo pot, najmanj še žena. Po poroki se taka reč še pohujša. — Marta, smilila bi se mi, če bi bila nesrečna.«
»Srečna bom, oče, gotovo bom srečna.«
Nekaj časa je pomolčal, potem je vprašal:
»Torej: ti ga ne pustiš?«
»Ne, ne!« je rekla odločno; »ali vzamem Tevža, ali pa nobenega.«
tuje ljudi. Zbežali so pred neznanci in so se zatekli pod pokroviteljstvo abesinskega poveljnika v Arkriko, ki je Masavi sosedna luka. Portugalci pa so nekaj beguncev ujeli in ti so se čudili, da so oni, ki so jih zagrabili tudi kristjani. Poročilo iz leta 1521 pravi, da so zajeti Abesinci vpili iz polnih grl: »Kristjani, Kristjani, Jezus Kristus, sin sv. Marije!«
Pri pogledu na v letu 1521 izkrcane Portugalce
je steklo nekaj domačinov k svojemu rasu ali poglavarju in so mu povedali, da so v Masavi pristali povsem tuji ljudje. Ras je sedel na mulo, oblekel bela oblačila In se je odpravil na pot, da pozdravi tuje obiskovalce.
ton Sokler, delavec, in 221etni M. Kunst, tudi delavec. Lani 18, decembra so omenjeni trije in Anton Premelč po pretakanju vina razgrajali po cesti proti Zgornji Sušici. Pretepli so vsakega, kdor jim je prišel nasproti in so slednjič zadeli na orožnike. Na poziv žandarja se niso zmenili, eden od fantov je udaril celo s kolom po puški orožnika in Anton Premelč je oddal dva strela iz samokresa, žandar je ustrelil in zadel je smrtno glavnega nasilneža Antona Premelča, ki je prišel ta dan iz Zagreba domov, da bi nakupil vina. Sodba ee glasi: Ivan Premelč na 1 leto in 2 meseca robije, Anton Sokler na 1 leto in 4 mesece ječe in Anton Kunst na 8 mesec ' strogega zapora. Obsojeni so kazen sprejeli.
§lewcii$h& Krailna.
Šolar smrtno ponesrečil. Peter Krstič, učenec meščanske šole v Ljutomeru in doma iz Murske Sobote, je padel na ledu tako nesrečno na palico, da se mu je zasadila skozi očesno duplino 3 cm globoko v možgane. Fant je bil dva dni nezavesten in je nato doma podlegel poškodbi.
Vprašanje Delavskega doma. Poročali smo že na tem mestu glede Delavskega doma v Soboti. Kakor smo izvedeli, so sedaj vsi krediti za zidanje Delavskega doma na intervencijo naših ministrov na razpolago in se bo z zidanjem ob nastopu toplega vremena lahko pričelo.
Pretrgana telefonska žica. Neznani zlikovci so prerezali telefonsko žico v dolžini 240 m na telefonski progi Beltinci—Turnišče. Toda to jim še ni bilo dovolj. Žico so celo odnesli in tako povzročili prekinjenje telefonske zveze s Tur-niščem za cela dva dni. Pač žalostno znamenje časa in razmer!
Tatovi kokoši. Vedno in vedno se ponavljajo tatvine kokoši po Slovenski krajini. Čudno je, da se teh tatvin ne more omejiti. Kakor se da sklepati, se vrše take tatvine dogovorjeno in se kokoši odnašajo po preudarnem sistemu. Tre-balo bi uvesti kontrolne liste pri nakupovanju kokoši in morda bi prenehale tatvine kokoši.
Turnišče. že večkrat je prišlo oblasti na uho, da je pri nas več tajnih »pintešev« ali vinoto-čev. Fantje so hodili pit po večerih, ker so dobili vino po nizkih cenah. Radi pretepov in razgrajanj, ki so se često dogajali, je pred kratkem predsednik občine g. Litrop v spremstvu nočnih stražarjev na licu mesta preiskal te tajne vinotoče. Storil je to z namenom, da bi preprečil enkrat za zmiraj tajno točenje vina. V
Bodoče matere
morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice.
FRANZ-JOSEFOVA
voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. reg. S. br. 15.485/35
koliko mu bo uspela ta reč, bomo videli, želeti bi pa bilo, da bi »pinteši« prenehali. — Obiskal je svoj dom in našo vas vlč. g. Josip Pivnekar, župnik na Dolnjem Siniku med rabskimi Slovenci na Ogrskem. Prišel je tudi, da je poročil svojo najmlajšo sestro Marijo, ki se je poročila s Tornar Ivanom. Mlademu paru želimo obilo
Maribor. Fantovski odsek stolnega prosvetnega društva v Mariboru bo vprizoril v nedeljo 8. marca ob pol petih popoldne v Zadružni gospodarski banki zanimivo igro »Luč z gora«. Na to prireditev opozarjamo že sedaj, zlasti vrle okoličane.
Smihel nad Mozirjem. Javna ljudska knjižnica, ki je sedaj po desetletnem obstoju začela delovati kot Prosvetno društvo, je imela dne 16. t. m. svoj redni občni .-bor. V preteklem letu je Dilo sposojenih nad 700 knjig, kar je gotovo častno število za našo malo župnijo. Knjižnica je priredila tekom lanskega leta več lepo uspelih iger, nabavila si je nov okusno izdelan oder
sreče! — Poročil se je tudi Dugar Štefan s So-men Marijo. Iskrene čestitke mlademu paru!
Lendava. Dolgoletni šolski upravitelj g. Gori-šek je odšel v začetku meseca februarja na svoje novo mesto v Hotič pri Litiji. — Nenavadna nesreča se je dogodila neki ženski iz Doline na oglu poslopja davčne uprave. Zaletela se je s kolesom v hišni ogel s tako silo, da je dobila smrtnonevarne poškodbe na glavi.
Radmožanci. V Dobrovniškem gozdu so sekali drva, kakor to delajo vsako zimo. Tudi radmožanski ljudje so sekali drva in vsi so bili dobre volje pri delu. Nenadoma pa se je zaslišal krik in vik. Jelša se je namreč zrušila na mladega fanta iz Radmožanec ln ga pobila do smrti. Fant se je komaj vrnil domov od vojakov in je bil prav priljubljen po vasi. Tragična smrt mladega fanta je zbudila splošno sočutje med ljudmi.
Sv. Sebeščan. Okrožno kot prizivno sodišče v Mariboru ni ugodilo prizivu občine Bodonci in je tudi to sodišče priznalo pokopališče v Bo-doncih rimokatoliški Cerkvi. Stroškov je že veliko. — Tesar Bergles iz šalamenec je pripravil v gozdu les za tesati, ponoči je prišel nekdo s konjsko vprego in mu veliko lesa ukradel in ga odpeljal. To je pa že res predrznost! Potruditi se je treba, da se dožene, kdo je kradljivec. Take je treba ostro kaznovati!
in naročila večje število lepih in podučnih knjig. Fantje in dekleta, ki ste že včlanjeni, ostanite zvesti dobri stvari. Vse prijatelje dobrih knjig pa vabimo: Pridružite se nam sedaj ob desetletnici, da boste pospeševali prosveto naroda in si na temelju umske in srčne izobrazbe zgradili lepšo bodočnost.
Videm ob Savi. V nedeljo dne 1. marca priredimo popoldne po večernicah v prosvetni dvorani burko »Repoštev«.
¡»Delavska fronta«
izhaja vsako soboto zjutraj in stane me- 9 sečno Din 3.—, letno Din 36.—. Naroča G S se pri upravi lista, Maribor, Koroška ce- H sta 1.
Portugalski admiral je sprejel rasa z vojaškimi častmi.
Ladje so oddale pri njegovem prihodu salvo iz topov, katere se je Abesinec nepopisno prestrašil. Admiral Lopec je v spremstvu rasa obiskal dva samostana. V potopisu je zabeleženo, da so morali sezuti Portugalci pred vstopom v abesinsko cerkev čevlje. V svetišču samem so bile slike sv. Mihaela in njegovega zemeljskega zastopnika sv. Jurja. A-besinski menihi so mo-rali tedaj po predpisih reda hoditi peš.
Abesinska prhicezinja Padla na južnem bojišču.
Iz Addis Abebe poro-čajo, da je padla v pokrajini Ogaden na južni fronti abesinska prin-cezinja Wolzero-Aster-
»Dobro. Svoje sem ti povedal. Nočem ti pa biti na poti. Zaradi mene ga lahko vzameš.«
»Oče!« jo je prevzelo. »Vzeti ga smem? Ni nama treba več čakati?«
»Ne. Kaplan pravijo, da odlaganje ne bi bilo dobro. Če bo Mojcka Zefi pridno pomagala, te bomo že pogrešali. Želim le in Boga prosim, da bi ti tudi na novem domu bilo tako dobro kakor doma.«
Zdaj se je Marta skoraj na glas zajokala. Odhitela je ven, ne da bi kaj rekla.
Naslednje dni je iskala priložnost, da bi Tevža na samem srečala. Toda šele v nedeljo popoldne ga je pričakala na poti v cerkev. Ko jo je tako nenadoma in samo zagledal, se je skoraj prestrašil.
»Dober dan, Marta! Da tebe zopet vidim!« je vzkliknil.
»Da, danes ti imam nekaj veselega povedati.«
»Veselega? To bi mi prišlo prav.«
»Pomisli: najino čakanje je pri kraju! Oče me pustijo od doma.«
»Ali res? Pustijo te? Kdaj že?«
»Kadar ti je prav.«
Zardel je, koj nato pa strahovito prebledel in se jel tresti. Dolgo ni spregovoril. Začudeno ga je Marta gledala.
»Kaj ti je, Tevž? je vprašala. »Ali se nič ne veseliš ?«
Ulovil je sapo in za jecljal:
»Pač, pač... To bi bila sreča — nebeška sreča! — Pa ne morem je zdaj še prijeti. Prenaglo je prišla — prenaglo. Nisem se še pripravil.«
Iznenadilo jo je, sram jo je postalo, užalilo jo je.
»Tevž, premislil si si. Le kar povej, da ti je žal besede, ki si mi jo dal. Ne držim te; če hočeš, jo razderiva,« je dejala hladno in ponosno.
»Ne, ne, Marta! Malo, le malo potrpi,« je prosil prisrčno kakor otrok. »Ostani mi zvesta, ne otemaj mi svoje ljubezni! Ako tebe izgubim, nimam ničesar več.«
»Ne bom ti prinesla denarja, to sem ti že prej povedala. Morda bi rajši kako bogato.«
»Torej tudi ti verjameš hudobnim jezikom ? Marta, to boli.«
»Do danes nisem verjela in sem bila zmirom na tvoji strani; ali...«
»Ostani na moji strani, prosim te.«
»Bi že ... Ce pa ti je denar ljubši kakor jaz ...«
»Ne — ne,« ji je vneto presekal besedo. »Domačijo in vse, kar imam, bi dal zate. Ko bi mi le mogla videti v srce, kako na tebi visi — le na tebi!«
Zdaj se je tudi njej omehčalo.
Sv. Primož na Pohorju. Pretekli mesec smo pokopali Uršulo Lorenci, vdovo po rajnem cerk-cenem ključarju Janezu Lorenci, po domače Bu-čeniku, ki je toliko storil dobrega za našo žup-no cerkev. Tudi rajnica je bila verna slovenska žena in dobrotnica cerkve. Bog ji bodi plačnik! — Zadnji petek pa smo se solznih oči poslavljali od gtefke Ferk, hčerke sedanjega ključarja Ivana Ferka, po domače Pristovnika, ki je v zorni mladosti 13 let zatisnila svoje oči za ta svet in pohitela k ljubemu Bogu, ki ga je tako ljubila. Poleg šolske mladine in prežalostnih staršev je stala ob grobu množica naših faranov, mladih In starih. Zakaj Štefko je vzljubil vsakdo, ki jo je spoznal. V šoli vzornica, doma pridna kot čebela, obetala je staršem mnogo. Pa Bog je drugače obrnil in presadil to cvetko v rajski vrt. župni upravitelj je prebral poslovilno pismo našega obolelega g. šolskega upravitelja in govoril besede tolažbe in obodrila. G. župan in ključar Alojz Peruš pa je spregovoril še prav posebno spodbudno vsem staršem, da bi v krščanskem duhu vzgajali svoje otroke, in šolarjem, da bi se v vsem zgledovali nad ljubo tova-rišico, rajno Štefko.
Sv. Križ pri Mariboru. Topli solnčni žarki so obsevali zadnje dni meseca januarja gomilo, v katero smo položili telesne ostanke pobožnega, nad vse skrbnega očeta Antona Pajtlerja, p. d. Mešnerja. Nad 50 let je gospodari na svojem težavnem posestvu. V njegovo hišo so prihajali vedno le krščanski listi. S posebnim veseljem je čital še v svoji težki bolezni »Slovenskega gospodarja«, saj je bil njegov dolgoletni naročnik. Težko je bilo tukaj slovo, a upamo, da sedaj že uživa plačilo pri Bogu, skupaj s svojima dvema sinoma, ki sta padla v svetovni vojski.
Sv. Peter pri Mariboru. Vsemogočni je poklical dne 15. februarja iz te solzne doline svojo zvesto služabnico in daleč naokrog poznano dobrotnico Terezijo Fras. V 82. letu svojega vzglednega krščanskega življenja je izpolnila svojo nalogo na zemlji in odhitela po večno
plačilo pred Vsemogočnega. Kako je bila ranjka priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega so se udeležili od blizu in daleč. Zahvala vsem, ki so rajni posodili zadnjo pot!
Marija Snežna v Slov. goricah, žalostno je odjeknila v dveh farah vest o smrti mladega Stan-kota Trinkaus iz žitnic, rednega, vestnega, morda najmlajšega čitatelja našega lista. Zato se ga moramo spomniti. Učenec 6. razreda ljudske šole, izredno nadarjen, je bil vsem vzoren zgled pridnosti, vestnosti in pobožnosti. Pri učencih, učiteljih in znancih je bil tako priljubljen, da smo ob ločitvi bridko jokali. Vse najlepše pove nad vse krasen pogreb. Nad eno uro daleč v najslabšem vremenu in blatu so šli skoz na dom po njega vsi učenci z vsemi gg. učitelji in ka-tehetom, ki je vodil sprevod. Med peto črno sv. mašo je imel tolažilen govor ob polni cerkvi Stankov g. katehet. Ob spremljanju dveh duhovnikov so nesli krsto Stankovi součenci ob izredni udeležbi tudi odraslih ljudi, ki so Stan-kota poznali in ljubili. V imenu učencev se je ob grobu poslovil Franc^ Perko. Razredni učitelj g. Maks Lorbek je imel do solz ginljiv govor. Vse je trajalo do poldneva. Nato so še zapeli žalostinke in zagrnili grob z venci in šopki rož in ljubezni.
Sv. Rupert v Slov. gor!cah. Na sedmini blago-pokojnega Janeza Dobaja v Zgornji Veličini, ki je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl, se je nabralo za »kruh sv. Antona« 74 Din. Dobrim darovalcem Bog plačaj, rajnemu pa svetila večna luč!
Sv. Ana v Slov. goricah. Nepričakovano je iztrgala smrt iz naše srede* blago ženo in mater Marijo Senekovič iz Nasove. Rajna je bila blaga krščanska žena, ki je vse svoje življenje le stremela, služiti Bogu in svojemu bližnjemu.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Dne 17. februarja smo pokopali 62 let staro članico Marijine družbe Marijo Kramberger iz Porčiča. Bila je res dobra in zvesta Mariji. Pri odprtem grobu je v ganljivih besedah spregovoril č. g. p. Vladimir
in g. Vinko Ceh. Draga članica, počivaj v božjem miru!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo dne 9. februarja je po daljši bolezni v 72. letu svoje starosti umrl Franc škrobar, posestnik v Oseku, oče sedmim otrokom, svojčas župan takratne občine Osek. Rajni je bil vrl mož, star naročnik »Slovenskega gospodarja«. Veliko je bilo njegovo trpljenje, zato, upamo, mu bo večni Sodnik dober plačnik! Mir in pokoj njegovi duši, užaloščeni ženi naše sožalje!
Velika Nedelja. V sredo dne 19. novembra smo imeli žalni sprevod iz Sosedske štev. 4, kjer je dva dni prej na hitro umrla stara mati Lah Terezija, rojena Vajda. Kot prijatelji družine Lahove so se .udeležili pogreba še trije duhovniki razen domačega župnika, namreč domačin zlatomašnik Krajnc iz Zlatega polja, vpo-kojeni župnik iz Cešnjic č. g. Pavel Perko, ki svoj pokoj tukaj uživa, in č. g. Konštantin, župnik pri Sv. Vidu pri Ptuju. Tako smo imeli prav slovesen sprevod. Smrt rajne matere Lahove je lep zgled dobre kristjane. Naenkrat jo je smrt ugrabila, a ne neprevidoma, ker je poprejšnji petek prejela v cerkvi sv. obhajilo in bila še v nedeljo pri sv. maši. Tako je bila lepo za smrt pripravljena.Naj ji sveti večna luč!
Sv. Jurij ob ščavnici. Dne 3. februarja smo položili k večnemu počitku daleč naokrog poznano mater Katarino Tišler, rojeno Nedok, ki je umrla v 83. letu starosti. Rajna je bila blaga žena, skrbna gospodinja in velika dobrotnica re-vežev, za katere je imela prijazno besedo in odprto srce. Počivaj v miru božjem, dobra mati!
Poljčane. Tukaj je dne 21. februarja zjutraj mirno v Gospodu zaspala v starosti 57 let soproga posestnika in vpokojenca državne železnice Marija Kaukler. Bila je nad vse pridna mamica, varčna in marljiva gospodinja in nenadomestljiva soproga. Mož pokojne je dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«. Zapušča tri že odrasle otroke: agronoma Viljema, trgovca Ivana in Pavlino. Pobožna krščanska žena in vzorna mati naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Braslovče. Umrl je pretekli teden Jože Pur-cer, posestnik v Spodnjih Grčah. Bil je napreden gospodar, skrben oče svoji družini, v njegovo hišo so imeli dostop le krščanski časopisi. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Kmetijske
»Tudi meni si najljubša misel ti,« je rekla, »toda rajši bi te imela takšnega, kakršen si bil prej.«
»Za tebe sem tak kakor prej.«
»Zakaj ne tudi nasproti drugim ljudem?«
»Jaz se nisem spredelal; razmere so se spremenile.«
»Razmere? Kakšne? Ali te kaki dolgovi tarejo?«
»Dolgovi? Dolgovi?« se je ustrašil. »Ne, res ne. Toda urediti moram še to in ono. Ko bo vse v redu, se vzameva.«
»Zaradi mene ti ni treba ničesar urediti; saj je pri vas itak tako lepo.«
»Ne. Še marsičesa je treba, zunaj in notri. Posli tudi niso zanesljivi. Smilila bi se mi, če bi morala s takimi neposlušnimi posli delati.«
»S temi bom že prišla na kraj, tega se ne stra-Sim.«
»Da, da, ti že. Dobra si... Mislim pa, da bi s teboj vred trpel. — Ko se vseh skrbi iznebim, šele tedaj moreva biti srečna.«
»Ali te kaj skrbi, Tevž ? Povej mi! • Obema nama bo laže kakor tebi samemu.«
»Ne. Preveč te imam rad, da bi ti kaj hudega mogel naložiti, ko ni treba. Pusti me, da opravim sam — vse bo še prav. Le zaupaj mi!«
»Prav tako bi lahko iaz rekla. Ali misliš, da te
imam jaz kaj manj rada kakor ti mene? Ti pa meni ne zaupaš.«
»Ne zameri mi, Marta! So - tvari, ki jih le moški zmore.«
»Kaj naj pa očetu rečem, če me vprašajo?«
»A tako, očetu? — Da, očetu. — Povej jim, da moram pode nove napraviti. Ko jih napravim, pridem in jih poprosim zate.«
»Kdaj bo to?«
Zatrepetal je, nekoliko pomislil in rekel:
»Jeseni — morda kak mesec pozneje ... Nikar ne glej tako resno, bodi zopet moja dobra, modra Marta! Ostani mi zvesta!«
»Jaz ti bom že ostala; saj sem ti dala besedo. — Ali ti...«
»Ali moji besedi ne verjameš? Tedaj ti prisegam na Boga in svoje zveličanje, da ti ostanem zvest do groba.«
Toplo jo je pogledal, nežno ji je stisnil roko, potem pa sta šlo vsak po svoji poti: oba otožna in s težkim srcem.
Naslednje tedne je bil Dvornik večkrat zdoma v mestu ali kje; večkrat je prišel k njemu neki tujec, za katerega je Dvornik dejal, da sta skupaj služila vojake.
(Dalje sledi.)
Maugoscha, zadeta od italijanske krogle, še ko je bil sedajni neguš Ras Tafari, se je zaljubil v omenjeno princezinjo, ki je bila ravno tako lepa kakor vladoželna ženska. Njenim spletkam se ima sedajni cesar Haile Selassie zahvaliti, da je zasedel prestol kralja vseh kraljev. Po kronanju je hotel neguš se ločiti od cesarice, da bi poročil princezinjo. Najvišje abesinsko sodišče pa ni priznalo za veljavne vzroke, katere je navedel neguš za ločitev. Princezinja je bila zelo marljivo na delu, da je organizirala odpor Abesincev proti Italiji. Koj po izbruhu sovražnosti se je podala na bojišče, kjer je padla za svobodo domovine.
zadruge v BraslovCah, kakor tudi Hranilnice in posojilnice. Imel je lep pogreb. V počastitev za rajnim in namesto venca je darovala Hranilnica in posojilnica in Kmetijska zadruga primerni znesek za občinske uboge v Braslovčah. — V graščini Rojetal od g. Westena Je umrl dolgoletni delavec Perger Ivan.
Gomilsko. V cvetu let je legla v grob Marica Korun, posestniška hči, ki smo jo pokopali v aredo, 19. februarja. Rojena leta 1914, je v septembru preteklega leta vstopila v samostan šolskih sester v Banjaluki. Ker je bilo njeno zdravstveno stanje nepovoljno, je ostavila samostansko samoto. Vstopila je v službo v Celju. Cez teden dni je umrla, zadeta od možganske kapi. Rajna Marica je bila pobožna mladenka in vneta Marijina častilka. Dan pred svojo smrtjo, v nedeljo, je še bila pri spovedi in sv. obhajilu. Njenega pogreba, ki se je vršil v njeni rojstni župniji, se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi 30 članic Marijine družbe. Prispela so tudi dekleta gospodinjske šole iz Sv. Jurija pri Celju, da so spremile svojo nekdanjo tovarišico na njeni zadnji poti. šentjurski g. kaplan Kožar se je ob odprtem grobu od rajnice poslovil v presrč-nih besedah. Rajna Marica naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Videm ob Savi. Nepričakovano je iztrgala nemila smrt iz naše srede gospo Terezijo Radej, ki je imela svoj lepi dom v vinorodnem Sremi-ču. V nedeljo dne 9. februarja se je kot članica Apostolstva žen še udeležila skupnega sv. obhajila, par dni nato jo je zadela možganska kap in kljub takojšnji zdravniški pomoči je v par urah podlegla. Z njo je odšla v večnost pra-
esraoBosKou
O
Marenberg. Dobili smo pred kratkim novega organista v osebi g. Franca Raisman, ki je bil poprej v Breznu. Z njegovim prvim nastopom smo dokaj zadovoljni. Da bo pa mogel res tudi pokazati svoje zmožnosti in nam ustreči z lepim cerkvenim petjem, ki smo ga v zadnjem času zelo pogrešali, bo njegova prva naloga, da zbere primerne pevce ter ustvari močen zbor, kakoršnega ima že marsikatera tudi manjša fara, le volje in vstrajnosti je treba. Naj mu bo sreča mila pri tem delu in naj se mu izpolni njegova srčna želja: spraviti v cerkev lepo petje. — Prestavljen je odtod k okrožnemu sodišču v Mariboru g. sodni oficijal Rado Kandrič, katerega smo vsi ljubili in visoko spoštovali in nam bo zelo žal za njim. Bil je zelo ljubezniv v uradu, zelo postrežljiv, pa tudi dobro podkovan v svoji stroki. Vrlemu uradniku in družabniku telimo na novem službenem mestu trdnega zdravja in vse, kar si je sam želel najti v drugih razmerah.
Jarenina. V nedeljo dne 16. februarja se je pri nas vršil ustanovni občni zbor podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol za okoliš Ja-/enina-Sv. Jakob. Po rani sv. maši se je zbralo v posojilniški dvorani čez 40 naših mož in fantov, povečini absolventov, nakar je predsednik pripravljalnega odbora Joško šketa otvoril občni zbor. Pozdravil je vse navzoče, pred vsem zastopnika ZAKš predsednika Ovsenika iz Pre-doselj pri Kranju. Uvodoma je naglašal veliko važnost in potrebo kmečke stanovske organizacije in posebej še kmečke zbornice. Orisal je krivice, ki se godijo kmečkemu stanu predvsem zato, ker kmet nima svojega stanovskega zastopstva, katero bi merodajnim člnlteljem pred-očilo kmetov obupni položaj ter jim tolmačilo
va krščanska žena, ki je vse svoje življenje stremela služiti le Bogu in svojemu bližnjemu. Bila je mati 11 otrok, ki je od njih še 8 živih in se je ena od teh posvetila Bogu v samostanski tihoti. Veličasten pogreb, ki se ga je domala udeležila vsa župnija, se je vršil v torek dopoldan. Med žalno sv. mašo in prav iako na pokopališču je krasno zapel domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Čolnarja. G. dekan Ivan Medvešček ji je na grobu govoril zadnji pozdrav, pogrebni svatje pa so se razšli v nemi tugi in s tiho željo, da bi nam nebo še poslalo veliko tako dobrih, krščanskih mater.
Kapele pri Brežicah. V soboto dne 15. t. m. je umrla na pljučnici posestnica Ana Straserjeva v Kapelah pri Brežicah. Za njo žalujo mož in sedem nepreskrbljenih otrok. V torek dne 18. t. m. je bila na ondotnem pokopališču pokopana. Spremili so jo k večnemu počitku gasilci, godba In pevci ter ogromno število tamošnjega prebivalstva. Ranjka je bila vsesplošno priljubljena. Naj počiva v miru! Možu in otrokom naše iskreno sožalje!
Herne-Holthausen, Nemčija. Tukajšnje društvo sv. rožnega venca še ni prebolelo udarca, ki nas je zadel lansko leto 23 .junija, ko nam je smrt vzela našo ljubljeno predsednico Viljemino Do-linšek. Smrt se je zopet oglasila ter nam vzela našo dolgoletno blagajničarko Jero Ulčar, doma iz litijskega okraja, staro 67 let. Umrla je 4. februarja zadeta od srčne kapi v cerkvi pred Marijino podobo. Bila je vedno zvesta častilka Marijina. Kako je bila pri vseh priljubljena, je pričal njen lepi pogreb. Mi jo bomo ohranili v častnem spominu. Pokoj njeni dhši!
njegove želje in potrebe. Izrazil je upanje in željo, da bi se čimprej našli Zveza absolventov kmetijskih šol in Kmečka zveza ter roko v roki složno nastopili za zboljšanje kmetovega nevzdržnega stanja. Predsednik Zveze Ovsenik je orisal gospodarski položaj slovenskega kmeta. Za lepa in res stvarna izvajanja so ga navzoči nagradili z burnim ploskanjem. Ker je bil dnevni red izčrpan, je novoizvljeni predsednik Se-narčan Janko ob desetih zaključil lepo uspelo stanovsko zborovanje.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ker so člani občinske uprave in odborniki bili tudi pri nas razrešeni, so se v nedeljskem oznanilu pri cerkvi radi tega silno razburili: kako da se jim krivica godi in se dela proti zAkonom, ki nič več ne veljajo. To jezo bi si bili bivši odborniki pač lahko malo bolj na tihem kuhali, da jim ne bi tako očitno prekipela. Ima pač vsaka stvar svoj čas; tako tudi prekipevanje čustev, pa ne moremo pomagati!
Fram. Poročili so se sledeči: Jakob Fifer, po domače Domadenik, iz Frajhama, z Jožefo čer-nej; Rudolf Fušilovič in Marija Furjan; Avgust Kotnik, ki je šel v Makole po nevesto Marijo Kodrič; Franc Ledinek, ki je dobil novo gospodinjo Terezijo Leskovar na Gornji Polskavi; Albin Vabič in Marija Repnik; Anka Hojnik iz Gradišč pa je vzela Kovačnikovega Franceta na Planici ter je po izgubi nepozabnega očeta šte-
Pri lenivosti črevesja,
črevesnemu katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčiea zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FRANZ-JOSEFOVE
vode odlično regulira funkcije črevesja.
0£l. rcg. S. br. 15.485/35
fana dobila skrbnega gospodarja. Vsem obilo sreče!
Majšperg. Tudi pri nas bi že bil čas, da po* metemo z ostanki razbite JNS. Stopili bomo v vrsto občin, ki so izrekle zaupanje dr. Korošcu, Paševanja JNSarjev smo se že davno naveličali. Nasprotniki sedaj nočejo več slišati o kaki JNS, danes se imenujejo »gospodarske«. V minulih le« tih so se gotovo dobro naučili gospodariti, ker so po dosedaj še nepreklicanih vesteh precej zago-spodarili. To je najbrž pokazala tudi revizija, ki jo je banska uprava odredila za našo občinsko upravo. — Precej časa se je mudil revizor na naši občini. Marsikaj zanimivega je moral odkriti, da je p. n. g. župan dobil od banske uprava razrešilno pismo, učitelj pa odbežal iz obč. odbora. Zapomnite si vsi prizadeti le-to: Prevefl dobro vas poznamo, ljudstvo je prehudo čutilo vaš bič in nagajko, da bi vam danes še kdo verjel. Proč!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Pri nas hodi okrog od hiše do hiše neki možak in ponuja in nadleguje ljudi na vse pretege s ponarejenimi po-snemalniki za mleko. Izgleda tako, da ni podobno posnemalniku. Nekaj ljudi je možu že nasedlo. Zatorej, ljudje, bodite previdni!
Ljutomer. Ljutomerski vinski sejem bo nudil letos obiskovalcem v velikem obsegu mnogovrstne vzorce vina. Razstavljene bodo tudi razne vinogradniške potrebščine. Tvrdke, ki bi še želele razstaviti, naj to javijo čim prej. Vsi vzorci vina ali drugih proizvodov morajo dospeti vsaj en dan pred razstavo, ki se prične dne 3. marca t. 1., ob 9. uri (Jopoldne. Dopise in vzorce sprejema mestna občina Ljutomer.
Ljutomer. Sadjarska podružnica priredi v nedeljo dne 1. marca ob pol devetih predpoldne sadjarski tečaj o obrezovanju mladega drevja, snaženju, sajenju in škropljenju s prevozno škropilnico. Tečaj se vrši praktično.v sadovnjaku g. Zacherla, prej Skuhala-šumenjak v Hau-žanki. Pridite vsi člani in prijatelji umnega sadjarstva! V slučaju slabega vremena se vrši tečaj naslednjo nedeljo dne 8. marca.
Velika Nedelja. V pondeljek dne 17. februarja je bila ob pol desetih dopoldne poroka 9 sv. mašo za poročenca Habjanič Ferdinanda in Kirič Rozalijo, ki sta med sv. mašo prejela tudi sv. obhajilo in tako prav lepo nastopila svoj novi zakonski stan. — Takoj nato pa sta pristopila k oltarju stara poročenca Ivan Kosi in njegova žena Marjeta, rojena Raih, ki sta se poročila leta 1886 ter obhajata 501etnico poroke. Po nagovoru jima je ovil zopet roke s štolo g. župnik Gregor Cerar in ju blagoslovil za zlato poroko. Zlatoporočenca sta stara 75 in 70 let, pa oba še prav čvrsta. Iz svojega doma v Ključarovcih sta jo peš s svojim spremstvom primahala eno uro daleč k župni cerkvi, želeli smo jima še prav lepo število let preživeti v krogu otrok in -vnnukov.
Mah1. Nedelja. Gojenke trimesečnega potujočega kmetijsko-gospodinjskega tečaja pri nas priredijo v nedeljo dne 1. marca razstavo kuharskih izdelkov in šivanja v Dru5t%'eni dvorani. Otvori so po rani sv. maši ter si jo vsakdo lahko ogleda. Popoldne ob pol štirih so razstava zaključi in se vrši oficijelni zaključek tečaja, na katerega so vabljeni zastopniki oblaatev, krajevni ČIniteljl in starši gojenk. Vabimo vse, posebno pa še vas, gospodinje, da si ogledate to razstavo, ki vas bo gotovo zanimala.
Ladkovavas pri Sv. Pavlu. Poročila sta se 17. t. m. posestnik g. Rudolf Hanžlč iz št. Jurija ob Taboru in gdč. Mici Tkavc iz Ladkovevasl. Obilo sreče in božjega blagoslova!
Plešlvec pri Velenju. Lansko leto smo imeli sadno letino srednje dobro, češplje in jablane so obrodile celo prav dobro. Vreme smo imeli v me-
secu januarju prav ugodno 12 stopinj Celzija toplote. Kmetje so lahko opravljali spomladanska dela. Rigolali za nove vinogradne nasade, izvrševali snaženje in škropljenje in sajenje sadnega drevja, ki je glavni vir dohodkov Plešivčanov. Spomladanske cvetlice so se meseca januarja obilno razcvetele, posebno teloh, trobentice in spomladansko vresje. Čebele so že izletavale, donašale cvetni prah, in gojile zalego v obilni meri. Mesec februar pa je ostro nastopil; snega smo imeli le par centimetrov, mraza pa 6 do 13 stopinj Celzija pod ničlo. Tako je mogla ple-šivška ilovica nekoliko premrzniti, da bo bolj rodovitna.
Zeče-Pilštanj. So ljudje, ki ne dajo miru ponoči. Vsako drugo noč od pol 11. pa do 1. ure po polnoči rogovilijo, juckajo in si izmišljujejo razne ppsmi. Ne vem, kaj imajo od tega, da ne dado miru, da bi pošteni kmečki ljudje lahko v miru ponoči spali. Dostikrat nas iz najlepšega spanja zbude, potem pa ne moremo dolgo časa zopet zaspati. Upamo, da se bo ta nelepa razvada kmalu končala!
Šmarje pri Jelšah. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Šmarju bo imela v nedeljo dne 1. marca po tihi sv. maši v osnovni šoli sadjarsko predavanje. Popoldne istega dne pa pri Sv. Roku v sadonosniku g. monsig. Vrežeta kratko predavanje o obrezovanju in pomlajevanju sadnega drevja ter razkazovanje, kako se škropi s prevozno škropilnico. Vse sadjarje od blizu in daleč vabimo, da se omenjenih prireditev udeležijo v čim večjem številu!
Herne-Holthausen. Tukajšnje društvo živeg' rožnega venca je priredilo 13. februarja zabave ki se je vršila v duhu domačnosti. Prireditev j; bila zelo dobro obiskana, saj so bili vsi prostor, v gostilni Ww. Einghaus napolnjeni ljudstva. Tudi godbe in plesa ni manjkalo. Pozno v noči so se gostje razšli zadovoljnih obrazov.
Peter Rešefar rešefari.
Bivši banski svetniki se organizirajo. Ker je sedanja vlada imenovala nov banski svet, ki odgovarja razpoloženju ljudstva in politični moči stranke JRZ, so prejšnji banski svetniki sklenili, da nikakor nočejo kar tako hitro izginiti s površja. Sklenili so se organizirati. Imena svoji organizaciji še niso našli. Ker sem vsakemu rad na razpolago, so sklenili, da me bodo vprašali za svet. Svetnikom svetovati, to je pač zadnja! Pa se bom že potrudil, saj imamo več takih ve-terajnarskih društev, bo že šlo. Tudi glede uniforme se bomo zmenili. Kadar bodo nastopili, pa bom še povedal.
Za blagor ljudstva! Najnovejše delo gotovih narodnih poslancev iz Jeftičevega kluba je ropotanje in razbijanje klopi, je za blagor naroda, ker je treba sedaj klopi v parlamentu na novo nabaviti. Gre saj nekaj lesa v promet.
Tudi sedaj so bili soglasni! Kljub vsemu so bili vendar le pretekli teden zopet enkrat vsi v parlamentu soglasni. Sklenili so, da ne bodo zadovoljni z odtegljaji in so jih dobili res izplačane.
Mravljinci jih izpreletavajo! Prijatelj me je povabil v Dravsko dolino. Ko so me zagledali, so nekatere kar mravljinci spreleteli. Pohorski mravljinci so pa še posebno hudi. Nič se ne bojte, saj vas ne bom jaz, vas bodo že drugi, ki so v to poklicani.
Zmanjkalo je! V našem parlamentu se vsak teden ustanovi nov poslanski klub. Člane je dobavljal večinoma g. Jeftič. Sedaj pa je dal razglasiti, da tega ne more več, ker mu je poslancev zmanjkalo in je samo on sam še na razpolago.
Prepovedana igra. šolska vodstva so poslala banski upravi poročilo, da so se dečki v šoli začeli igrati parlament in da so v mnogih šolah razbili klopi. Banska uprava je izdala sedaj nalog, da so te vrste igre prepovedane.
Kakšen je razloček med kugo in volitvami? Ce je kuga, živi umirajo, če so volitve, mrtvi oživijo.
Nova uredba. Da ne bi brezposelni mogli vedno govoriti, da so lačni, je sedanji parlament sklenil, da se bo moralo v bodoče reči namesto »Sem se napil vode« — »sem se najedel vode«. S tem je za nje problem rešen.
Našička afera — rešitev Jugoslavije. V Slavoniji ni več razbojnikov, ki bi se skrivali po šumi in so bili prava nesreča za Jugoslavijo. Kdo je rešil ta težek problem? židovl v našički aferi. Ti so namreč vse gozdove posekali in razbojniki se res nimajo več kje skrivati.
V Abe3iniji: Zdrav sem in se mi dobro godi.
Peslcdnte vesti.
Iz domače politike.
Belgrad bo obiskal avstrijski kancler g. dr. Schuschnigg. Cehoslovaški ministrski predsednik g. dr. Hodža bo imel dne 9. marca na Dunaju razgovor z dr. Schuschniggom in ob tej priliki bo določen dan, kedaj poseti avstrijski kancler Belgrad.
Dva bana vpokojena. Vpokojena sta bana ardarske in moravske banovine.
Zaključna seja banovinskega sveta v Ljub-jani se je vršila v soboto dne 22. februarja. V soboto popoldne se je »zahvalil banski svetnik dr. J. Leskovar banu In referentom, nakar je izrekel ban dr. M. Natlačen banskim svetnikom toplo zahvalo za vneto ter občekoristno sodelovanje in s tem je bilo zasedanje zaključeno.
Politične novice iz drugih držav.
Izid volitev na Japonskem. Na Japonskem so se vršile parlamentarne volitve, pri katerih je dobila vladna stranka od 446 mandatov 210. Na druge stranke, ki bodo podpirale vlado, še odpade 35 mandatov. Delavska stranka je dobila 20, nestrankarji 7 in neodvisne skupine 24 mandatov. Vlada bo imela v parlamentu zadostno večino.
Domače novice.
Shodi JRiS v mariborskem okraju. Okrajna organizacija JRZ za okraj Maribor levi breg priredi sledeče shode: V nedeljo dne 1. marca, po rani sv. maši pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, v društveni dvorani. — V nedeljo dne 8. marca., po rani sv. maši pri Sv. Juriju v Slov. goricah, v gostilni gospe Krajnc. — V nedeljo dne 15. marca, po rani božji službi pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, v kmečki hiši g. Krajnc. — Na praznik sv. Jožefa pri Sv. Juriju ob Pesnici po božji službi v gostilni Franca Hlade. — Na vseh teh shodih govori g. Franjo 2 e b o t o političnem in gospodarskem položaju ter o organizaciji stranke. Vabimo somišljenike in prijatelje, da se udeležijo teh zborovanj.
Izredna slovesnost pri Sv. Križu nad Mariborom. V nedeljo dne 23. februarja se je pri Sv. Križu nad Maribo-om vršil krst devetega sinčka vojnega invalida Ivana Hrastnik. Oče je zaprosil kraljevski dvor v Beogradu, da bi kralj Peter prevzel mesto botra devetemu sinu, ki se mu je pred kratkim rodil. Kraljevski dvor je prošnji ustregel in v nedeljo dne 23. februarja je dospel kraljevski odposlanec k Sv. Križu in je kumoval pri krstu novorojenčku. Cela župnija je kraljevega odposlanca sprejela izredno slovesno.
30 kg saharina v tunelu. Preglednik železniške proge Fr. Vaupotič je našel v tunelu pod Derwušekovo opekarno pri Mariboru 30 kg saharina, katerega je vrgel iz avstrijskega tovornega vlaka neznan železničar, da bi ga pobrali tihotapci. Preglednik je onemogočil švercarsk» nakane.
Krvav napad. V Studencih pri Mariboru, na dvorišču hiše na Aleksandrovi cesti, je prišlo zadnjo nedeljo zvečer do krvavega dejanja. Jožef Rozman, 321etni čevljar, je imel prepir s 45-letno šiviljo Nežo Krajnc. Prišlo je celo do dejanskega spopada. Rozmanu je pognala ženska popra v oči, nakar jo je ta večkrat zabodel z nožem v hrbet.
Zagonetna smrt. V Gorci v Halozah je umrl nenadne smrti 701etni viničar M. Zajšek. Radi raznih govoric je odredilo ptujsko sodišče raz-« telesenje trupla.
Nesreča ali zločin? Lani meseca maja je umrl nezakonski sinko posestnika Franca Ske-la iz Plajnskega v Halozah. Radi govoric, da gre za zločin, je prišlo do sodnega raztelesenja, ki je ugotovilo sumljive poškodbe na glavi otroka. Mačeho otroka, Terezijo Skela, so tedaj zaprli, a so jo kmalu izpustili radi pomanjkanja dokazov. Te dni je izvršil Franc Skela samomor. 2e pred tedni je zapustil ženo in je razodel sosedi Uršuli Serdinšek, da bi bila žena vzrok smrti njegovega otroka, žena bi naj bila vrgla na glavo fantka zglavnik, nato ga je obdelala tako z železnim drogom, da je podlegel poškodbi. Pozneje je žena raznašala okrog, da je fantek padel po hribu in se je smrtno poškodoval. Orožniki ponovno preiskujejo zagonetno zadevo in so že zaslišali več oseb.
Dve osebi podlegli poškodbam. Spredaj poročamo, kako hudo se je opekla vsled eksplozije petrolejske kangle Katarina Vidovič, kuharica v št. Vidu pod Ptujem. Uboga reva je podlegla opeklinam v ptujski bolnici. — V isti bolnici j a umrl 251etni Franc Cvetko, posestniški sin iz Zabovcev, ki je dobil zabodljaj v trebuh.
Najstarejši orožniški vpokojenec v Sloveniji umrl. Na Bledu je umrl v starosti 91 let Franc Dobre, orožniški vpokojenec in oče »Slovenčeve-ga« urednika g. F. Terseglava. Rajni je bil prava gorenjska korenina, vedno naš zvesti pristaš in sigurno najstarejši orožniški vpokojenec na Slovenskem. Pokoj njegovi duši, sinu naše sožalje!
Dopisi.
Polenšak. V pondeljek dne 17. t. m. smo položili k večnemu počitku gospo Marijo Lovrcc. Pokojna je bila dolgoletna naročnica našega »Slovenskega gospodarja« in ga je tudi v svojem 87. letu starosti prav pridno prebirala. Kako priljubljena je bila pokojna pri vseh domačinih in znancih, je pokazal njen veličasten pogreb. Prišli so vsi od blizu in daleč, vsi, ki so poznali pokojno Lovrečevo mater in babico, vsi so prišli, da se poslovijo zadnjikrat od nje. Pokojna je bila vzor materinske ljubezni, vzor dela in požrtvovalnosti za svojo deco in za svoje domače!
Poljčane. V nedeljo dne 23. februarja, ob desetih dopoldne, je umrla v Spodnjih Poljčanah daleč okoli znana Nežika Orešič. Podlegla je enotedenski pljučnici. Zajokali so reveži in vsi nešteti, katerim je izkazala toliko dobrot! Celo njeno življenje je bilo vzorna služba božja. Podpirala je cerkev, imela naročeno množino katoliških listov, samo da jih je podpirala (kajti brati že ni več videla) in vedno vzdrževala revnega dijaka. Z besedo in zgledom je večkoga spravila na pot spreobrnjenja. Koliko sirot brez staršev je vzredila, koliko je premolila za dobre duhovnike, kako zelo jo je bolelo trpljenje svete
f
Cerkve po svetu, vse to. ve samo Bog. Naj ji bo milostljiv Sodnik!
Prireditve.
Društvo organistov za mariborsko škofijo
naznanja, da se vrši občni zbor dne 10. marca .ob pol 11, uri dopoldne v »Domu« v Celju z običajnim dnevnim redom.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Kmetijska podružnica bo imela svoj občni zbor v nedeljo 1. marca po rani sv. maši v šoli. Ob tej priliki se bo razmotrivalo vprašanje gospodarske krize, organizacije dolžnikov in sramotnih cen kmet. pridelkov, o čemu bo poročal g. dr. Kovačič iz Maribora.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Prosvetno društvo ponovi na željo občinstva dne 1. marca ob treh popoldne najnovejšo dramo »Valovi življenja« v Šestih dejanjih. Ker je igra pri »krstni« predstavi zelo ugajala, pričakujemo, da tudi tokrat napolnite dvorano Društvenega doma! Na svidenje !
Ljutomer. Kakor je bilo v prejšnji številki »Slovenskega gospodarja« objavljeno, da se vrši v prvi polovici meseca marca t. 1. pevski tečaj v Ljutomeru, se isti s tem preklicuje, ker so nastopile nepredvidene ovire. Kedaj se ta tečaj vrši, bo pravočasno objavljeno.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka Beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Kmetska družina, obstoječa iz 3—4 članov, vajena konj, živine in kmetijstva, brez otrok, se proti polni oskrbi in primerni plači sprejme takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov glede plače na naslov: Julij Perko, najemnik, Lepi dob, pošta Krmelj, Dolenjsko.	257
Sprejmem pridnega starejšega hlapca. žigart Franc, Spodnji Porčič 39, pošta Sv. Trojica v Slov. goricah.	266
Služkinja, poštena, zdrava, delavna, dobi takoj mesto k trem osebam. Znati mora kuhati, opravljati vsa hišna dela in oskrbovati vrt. Mesečna ' plača 150 Din. Ponudbe poslati na upraviteljstvo šole Sv. Duh, pošta Sv. Jurij ob ščavnici. Navesti je starost in dosedanje službovanje.	267
Sprejme se hlapec, priden in pošten, vajen vož-" nje s konjem in poljskih del. Grahor V., trgovina, Fala pri Mariboru.	262
Iščem hlapca. Žniderič, Dragučova, Sv. Marjeta ob Pesnici .	244
Viničarja z 4—5 delavnimi močmi, stalen in pošten, sprejme: Prosekdvor, Bresternica pri Mariboru št. 9.	231
Težave v prehodnih lefih.
Pri ženah med 45. in 50 .letom se pojavljajo radi prestanka spolnih funkcij mnoge telesne težave. V teh prehodnih letih postane menstruacija neredna, zvezana s krči in bolečinami v križu. Trenutno nastopa naval krvi v lice in vrat, včasih zvezano z migreno, zvonenjem v ušesih, slabostmi, vročico, napadi omedlevice in nespečnostjo. Mnoge žene se začenjajo v prehodnih letih debeliti in trpe na prebavnih motnjah.
Da se žene obvarujejo nervoznih funkcijonat nih motenj, krčev, krvnih navalov, migrene ter nespečnosti, je odlično sredstvo Planinka čaj* katerega naj se pije dnevno 1—2 skodelici. S tem se istočasno pospešuje delovanje črevesja in se žena na ta način lahko obvaruje prekomernega nabiranja maščobe.
Gospa, 49 let stara, je imela na vsaka 2—3 meseca menstruacijo z močnimi krči in boleči-nami v križu. Za časa menstruacije se je tudi pojavil naval krvi in migrena ter se je pričela debeliti. Po osemtedenski uporabi Planinka čaja so prenehale bolečine in debelenje je pričelo popuščati.	Reg. 3. 529/36.
POSESTVA:
Prodam 23 oralov z inventarjem vred, 1 y2 ure od Maribora, cena 130.000 Din, plačilni pogoji na več let. Naslov v upravi lista.	241
Prodam posestvo 7 oralov. Ornik A., Vukovski vrh 41, Jarenina.	212
Prodam 2 ha gozda v Pečovniku pri Celju. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. 251
Prodam stavbeno parcelo ob banovinnki cesti v Križevcih pri Ljutomeru št. 8, Brumen. 265
lOletnega fanta dam na deželo v oskrbo blizu šole. Plačam mesečno 50 Din. Pavlič Ana, Bistrica pri Rušah.	229
Ženska, delavna, poštena, srednjih let se sprej-
Prodam hišo, ki ima dve sobi in kuhinji, z vrtom. Pobrežje pri Mariboru, Delavska 6. 255
RAZNO:
Prodam 600 litrov vina. Naslov: Sekirnik Jos., Podplat.	286
Mlin. Vse kmetovalce opozarjamo na mlin, ki melje proti merici za 10%, za plačilo pa 13 D od 100 kg. Za polne vreče vam jamči mlinar v Bistrici št. 18, p. Limbuš, Kofler, poprej Šiško.	230
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Ako pridete v Maribor, ne pozabite nakupiti pri Starinarju« na Glavnem trgu in na Koroški cesti 3 močne ostanke brahenta, belega in rujavega platna, tiskovino za predpasnike od 5 Din naprej, žensko in moško blago, oks-forda za srajce od Din 4.50, flanela, srajce od 12 Din, predpasnike vse velikosti, oblekce, čvelje, hlače, žepne in naglavne rute, brisače, blago za rjuhe itd.	260
Novi šivalni stroji z okroglim čolničkom, šivajo naprej in nazaj, štikajo, štopajo, 10 let garancije, od 1950 Din naprej, proda mehanik Draksler v Mariboru, Vetrinjska ulica 11. — Zahtevajte prospekte. Vzamem stare stroje v račun. Imam rabljene Singer stroje za krojače in šivilje poceni in z garancijo. 259
Veveričje in druge kože od divjačine plača najbolje I. Rataj, Slov. Bistrica.	245
Gostilna Triglav zraven trgovine Lah na Glavnem trgu, naznanja cenjenim gostom, da se dobi po najnižji ceni golaš 3 Din, kisla juha Din 1.50, kosilo po 5 in 6 Din, prvovrstno domače vino. Se priporoča gostilničar.	243
Jabolka (močancke) nad 600 kg prodam. Naslov
Vpraša se v Mariboru, Usnjarska ulica 2. 254	v upravi lista. 249
Viničar z 4 delavskimi močmi, pošten in stalen, se takoj sprejme. Košaki št. 40. 247	Še zastonj noče pameten sadjar slabo drevo! Po nizki ceni pa dobite lepa sadna drevesca vseh plemen, tudi ranih breskev, sliv itd. pri: Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. Zahtevajte seznam! 232
Iščem majerja z 3 delavskimi močmi. Jože Kar-ner, Rošpah št. 33, pošta Maribor. 253	
Mizarski pomočnik išče službe. Halužan, Podčetrtek. 252	Otomane 370 Din, kauči 990 Din, naslonjači 120 Din pri: Franjo Novak, Maribor, Vetrinjska 7, Koroška 8. 183
LOKALI IN STANOVANJA:	
	Sadno drevje iz težke zemlje želite? Kar takoj nam sporočite naslov, da Vam pošljemo seznam! Drevesnica Jelen, št. Ilj,-Velenje. 93
Odda se trgovski lokal z lepim stanovanjem (hišo), velikim vrtom in posestvom v trgu Sevnica v najem ali pa v prodaj. Natančneje informacije daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici, 228	
	Nova kolesa za 650 Din, verkroman 950 Din. z garancijo, proda mehanik Draksler v Mariboru, Vetrinjska ulica 11, 258
Zamenjam kostanjevo vinogradno kolje z dobrim sadjevcem. Naslov v upravi lista. 261
Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 15. marca 1936, ob 9. uri predpoldne v zadružni pisarni s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1935.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 262
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je naš od časa ustanovitve skozi 30 let član načelstva gospod
JANEZ ŠKRLEC
posestnik v Dragoviču
dne 21. februarja t. 1., previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Zaslužnemu možu ohranimo trajen in časten spomin.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah, dne 21. februarja 1936.
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah.

Clrilova hnligarna
v Mariboru
nudi naslednja dela:
Gmelch: Der Unsichtbare, Fastenpredigten über den lebendigen Gott bros. Din 22,— Obendorf er: Blutrosen am Leidenswege Jesu, sieben Fastenpredigten über die Geheimnisse des schmerzhaften Rosenkranzes, bros. Din 25 Obendorfer: Christo Nachfolge, sieben Fastenpredigten über die 14 Stationen des hlg. Kreuzweges, bros. Din 17.— Lechner: Wer ist Christus, sechs
Fastenpredigten, bros. Din 10.— Gorzolka: Christ-König der Gekreuzigte, sieben Fastenpredigten, bros. Din 19.— Storr: Rettende Liebe, sechs Fasten-predigten und eine Karfreitagspredigt über das göttliche Herz Jesu, bros. Din 14.— Restle: Die Sünde, Fastenpredigten,
bros. Din 21 — Storr: Erlösung, sechs Fastenpredigten, bros. Din 22.40 Möderl: Haupt voll Blut und Wunden, fünf Fastenpredigten, bros. Din 10.50 Thiel: Das Kreuz, eine Wegweisung,
bros. Din 24.— Vo mLeiden Christi und der Euhari-stie, Stoffsammlung für Fastenpredigten, bros. Din 33.60 Kalan: Die Welt für Christus, kart. Din 47.—
RAZNO:
Hranilne knjižice mariborskih, celjskih, ptujskih, ormoških, ljutomerskih in ostalih podeželskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. — Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk.	181
Čipke po tovarniških cenah. Entlanje meter po 1 Din. Pavla Slugova, Celje, Vodnikova. 220
Lepa sadna drevesa in cepljeno trsje najboljših sort vam more prodati po primerni ceni drevesnica Ivan štuhec v Murščaku, p. Slatina-Radenci, pri kateri to pomlad naročujte drevesca in zafc ajte cenik.	128
Jrva in slamo vzamem v zameno za sadno drevje. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 233
finsko trsje, sadno drevje in sadne divjake nudi trsnica in drevesnica Janez Čeh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. gor., Ptuj.	69
Oddajam sadna drevesca za spomladansko saditev od izbranih vrst sadnega izbora po znižanih cenah. Vrečko Leopold, Zg. Prebukovje št. 10, p. Slov. Bistrica.	164
Cepljeno trsje in sadno drevje v prvovrstni kakovosti po zmernih cenah dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta, p. Celje. Zahtevajte cenik.	125
Izjava. Podpisani Hrovat Miha, posestnik v Ze-čah pri Konjicah, obžalujem in preklicujem kot neresnične vse očitke, ki sem jih iznesel o čoki Jožefu, posestniku v Zečah, in Venko Tereziji, delavki v škalcah. — Slov. Konjice, dne 3. 2. 1936. — Miho Hrovat.	240
Lepi, mladi, dve leti stari plemenski bik pinc-gavske pasme ugodno na prodaj. Vprašati v Spodnjih Hočah št. 116 pri Mariboru. 246
Vabilo na 48. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z., ki se bo vršil v sredo dne 11. marca 1936, ob pol 10. uri dopoldne, v uradnih prostorih v Dravogradu štev. 5- s sledečim dnevnim redom: 1. či-tanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1935.
4.	Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor.	250
vrtna, detelja štajerska in lucerna ter pesa (run-kel) original, prvovrstna, zanesljivo čista, dobite vedno po konkurenčni ceni v trgovini
Tam je za Vas in za vsakega vedno kaj novega za moške in ženske obleke, srajce, perilo itd. po najnižjih cenah. — Najboljši nakup vseh dnevnih potrebščin. — Kupujte domače blago! 242
Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobo vičnik v Celin
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3-m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moškem in ženske obleke
znana tvrdka	640
Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
Prvovrstno sadno drevje, komad po 5 Din, prodaja Knuplež Ivan, ekonom, Sv. Jurij v Slov. goricah.	235
Cirilova bnflgarna
v Mariboru
priporoča naslednja dela:
Nebeške rože, Daruj se Bogu, kart.
Din 20.— Finžgar: Zbrani spisi, Vin. zvezek,
vez. Din 65.— Grivec: Žitja Konstantina in Meto-dija, broš. Din 12.—, vez. Din 24.— Sienkiewicz: Križarji, II. del, roman (ljudska knjižnica), broš. Din 64.--vez. Din 80.— Dolenc: Pravna zgodvina slovenskega ozemlja, vez. Din 128.— Ljudska kuharica, najnovejša in praktična zbirka dobrih navodil za kuhinjo in dom, broš. Din 8.— Fischer: Dolomiti v slikah, v platno
vez. Din 68.— Fischer: Grossglockner v slikah, v
platno vez. Din 68.— Rey: Matterhorn v slikah, v platno vez. Din 68.—

H
i
vine Plorlbor
í
Celie
v lastni novi palači na oglu	nasproti poste, prei Jufitošta-
Oospeshe-Siovenshe ulice.	2	icrshu hranilnica.
Spreiema vloge na knjižice tli tekoči račun proti najusodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pn tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
V S A. IC PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
Z AV A R il J E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. QL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
jf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARII
PIŠITE šE DANES!
Osianki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket gerija B« izključno zimski topli flaneli in barhentl najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 ni posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo Din 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
„KOSMOS"
razpošiljalnieo ostankov maribor. tekst, tovarn, MARIBOR, Dvorakova cesta 1.	1003
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
I



I*

Ugoden nakup!
Otročje jopice po 10, 15 in 20 Din dobite v
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR
Vetrinjska ulica 15.
1291
I€, elegantne perilo, kravate €€¥lf€ kupite ugodno pri
Maritsor sama Glavni trg št. 2
Hočete se proti Vašemu REV3IATIZMU, GIHTU pred časom boriti?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljenje roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa so običajni spremljevalci revmatiz-ma in Icostobolja, proti katerim se moramo pravočasno boriti, ker drugače bolezen i7edno bolj napreduje. Poskušajte domače zdravljenje s tabletami iz soli zdravilnih vrelcev, ki so na umeten način naravno sestavljajo po enem blagodejnem zdravilnem vrelcu. Lahko se sami prepričate o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. Pišite še danes na poštno nabiralno mesto: ERNST PASTERNACK, BERLIN SO., Michael-ldrchplatz Nr. 13, Abt. H. 288. - Reg. S. br. 1127 od 25. I. 1936.
•-> mmmi*-temm^&j,. mmjggjsii&i■. iimtmMr---
Cenili
lt kar. zlato komad Din 70.-žepne uro	Din 35.-
Anker ure 50.--, 90.-, 140.-, 160.-zapestne ure	Din 95.-
srebrne ure zlate ure budilke kuhinjske ure
Din 135.— Din 280.— Din 45.— Din 80.—
M. SEGEBJEV	UR^tt IIV illVISLIR
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA št. 15.	58
Olajšani plačilni pogoji.	Cenik brezplačno.
Upoštevaje sedanje gospodarske težkoče, je vodstvo sanatorija v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 2358, uvedlo enotne tarife za oskrbo in operacije tako, da stane pri vseh boleznih, ki ne trajajo delj kot deset dni (slepič, kila, golša itd.) sanatorijska oskrba z operacijo in z zdravljenjem vred Din 2500.—, za uradnike vseh vrst, ki žive samo od svoje plače, in za njihove svojce pa Din 2200.—.	51
Kirurg dr. černie, vodja in lastnik sanatorija.
Oglasolfe w sioveRshcm gospodarili!
naffoolfe In najvarneje pri
Oosposfta ulico 23
Mariboru
Ulica f& oftfobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Javnosti dajemo pismo, ki ga je poslal gospod Richard Neumann, zet gospoda Hart manna, lastnika firme Josip Hartmanna In sin d. d. v Zagrebu, gospodu Milivoju A. Saviču, Milorada Draškoviča ulica 4, usnjarskemu trgovcu in predsedniku takozva-
nega in samozavestnega Akcijskega odbora proti »BATI«.
(ClEAglHO. PPQMgT KOfik_
JELAČI0EVTRG 2 5 ; TC LEPON B<! 442Q. J TEIGOPAPSKA AORE SA
HÉRTMANSINíZAGRCD.
.ZAGREB"
DOSTANS«r DDETi(SAC OS
J}ÍG:RIH/RD5MAJMAN, Z JWRJE'B Jelačičev trgíl2.
5 juna. 1935.
G 03p.
Milivoje P. Savi <5 .
Beograd.
**> .m-**
/C"ao Vlagaj ni k Centralnog kcraite-a Akcionih¿odbora za.zaátitu-naolonalne koŽareko-obučarske proizvodnje doznačio sam Vam danas.na Vaá čekovni* račun'kod_Poštanske štedionioe
Diñara 6,000.--,. /žestMljada/, ko J i iznos izvolita upo trebi t i., za i kc i oni'odbor Beograd.
S coštovanji
To je avtentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti »Bati«. Vse to se dela v cilju, da se obdržijo visoke cene usnju in čevljarskim kotrebščinam, torej tudi obutvi.	248
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.