GOSPODHRSTVO  V  SVETU
Težnje v ekonomskem razvoju razvitih in nerazvitih držav
GIBANJE PR0I2V0DNJE V KMETIJSTVU, BUDfiR-STVU W V PBEDElQYLlISi INDUSTBUI
RAZVITA POOROCJA
Kmetijstvo
Kndarstvo
Fredeiovalna indusTija NERAZVITA POOROCJA
Kmetijstvo      *
Rudarstvo
Predtlovalna industrija SVET SKUPAJ"
Kmetijstvo
Kudarstvo
f redeiovalna industrija
19S8 76 89 79 69
90 96 11 73
78 91
77 70
1948 100 100 100 100
100 100 100 100 100 100 100 100
1954 131 115 112 140
126 121 157 136 130 117 122 140
*  Brez   *:ilajske, Vzbodne Evrope in  ZSSR. Vir:   VVorld   Economie  Snrvey 1955.
Tempo povečanja blagovne proizvodnje v kimetijstvu, ru-darstvu in predclovalni indu-striji v razdobju, ki ga kaže ni&ša tabela, zrcaii pomembno razliko med razvitimi in ne-razvitirni podrocji v svetu.
Razvi;.a pu-dročja so aazna-movala dvig sluipne blego<vne proizvodnje v razdobju 15 let za 55 točk, nerazvita pa samo za 36. Potemtakem je naglica povečanja proizvodnje v raz-vitih področjih sveta še ved-no hitrejša od naglice, ki jo dosegajo nsrazvita podroija, čeprav je njihov do&eženi ni-vo proizvodnje mnogio višji. Cclo v razdobju let 1948 do 11*54, ko s-o se š!eyilne neraz-vi1<? države, posebno v jugo-vzhodmi Aziji, kitile ©bsežmh programov načrtnega pospeše-venja svojih gospodarstev, se nerazvita podiočja v svetu kot eedota n;so mogla izenačiti v naprlicl povečevanja proizvod-nje z razvitimi podiočji, Iz ta-bele je razvidno, da }e bilo tudi v tem razdobju pove6anje
proizvodnje v nerazvitih po-dročiih manjše za 5 točk od povečanja, ki je bilo doseženo v razvitih področjih sveta.
Spiošni indeks je pri razvi-tih ixxiročjih ugodoejšj zato, ker sta se njih kmetijstvo in pridelovalna industrija razvi-jali bitreje kakor v nera2.vitih področjih.
Nerazvita ncdročja so imela večjo stopnjo porasta blagovne proizvodnje s-smo v rudarstvu, kar kaže, da je težn.ia ekonom-&kega razvoja še vedno na li-niji razvoja sur-ovinskih \-ir»v. K taki pod&bi je največ pri-spevalo zelo naglo povečwan.ie proizvodnje nafte v irednje-\rzhoc!inem podiočju, ki je ,bi-]o d^fiežetio prav v prikazanem razdobju.
Drtigačc pa je skupna pri-marna projzvodn.ia v svetu (lcmetijslvo in rudarstvo) po-riisla za tretjino. Ta porast pa je znatno manjši (posebno, če riidarsk© pr.cnrvodnjo gleda-mo izolirano), koHkor iz tega rai-una izloCimo nafto.
ELAROVNA PROIZVODNJfl Nil PREBIVALCA V RfiZVniR Ili NEBIZVITIH PODECČJIH
kakor zmanjšala.
Kar se liče razvitih podro-cij, so razlike zelo opozjie. V Vbem prikazanem raztiobju sta Kan-ada in ZDA povečali svo-jo proizvod)ijc mnogo bolj ka-kor Zabodna Evropa. V raz-dobju 1938—1954 p<a je pustila Zahocina Evropa v naglici po-večcvanja proizvodnje na pre-bivalca daleč za sebo.i ZDA Jn Kanado.
Deiež nerazvitih področij
v svetovni industrijski
proizvodnji
1S38    1954
Rafinerije sladknrja   51       54
Bombažno predivo     18       23
Cigarcte                      20       22
Ccmcnt                         9       15
Pšenicna moka             9       13
Bencin                         14       11
DuSična fnojiia           11         8
Predelava lesa              7         7
Lito jeklo                      2         2
Vir: VVorld Econcuiiic Sur-vey 1955.
Kljub precej nlzki stopnjl porasta proizvodnje predelo-valne industrije v nerazvitih državah, se njihov delež v skupni predelovalni industriji svela v primerjavi s predvoj-nim  stanjem ni ipremeoil.
Nerazvite države so uspele povečati svoj dclež amo v nekaterih vejah ihdustrije sredstev za potrožnjo. Zjiaten porast deleža proizvodnje ce-menta posredno kaže na pove-čarvo investicijgko dejavnost v nerazvitih državah.
Tak poraist industrij&ke pro-izvodnje ni prispeval k reže-vanjti osnovnega problema ne-razvitih drž»v, a to je nudenje zapoilitve brezposeLnemu ali ne dovolj zaposienemu prebi-valstvu.
POTROSiJJfi 2IVIL UR PREBlVfiLCfl IN LETO
Jugoslavija*
Avstrija
Francija
Zahodna Nemčija
Italija
Nizozemska
Velika Britanija
Grčija
Turcija
o E
187.0
117
107
96 156
92
90
135,0 193,4
J3
«
22,1 45,0 72.0 46,0 19,0 37,0 65,0 12,7 16,4
o
s
1S4
213,0
167,0
170,0
106,0
220,0
203,0
ss o
)U HA B
9,7 17,0 13.0 24,0 l%0 27,0 23,0 14.4
7,1
o
V
a 7j
11,2
27,0
39,0
20,0
16,C
36,0
46,0
9,9
7,7
a I
55,0 108,0 125,0 166.0
46,0 106.9
98,0
* Italija, Francija, Velika Britanija, Nizozemska 1954-55« Druge države 1951.
FQTE@Šliifi IKDUSTEUSKIH IZDELKOV m FEEBIVilLCfl IN LETO
* Avstralija, Kanada, Zahodna Evropa, Japonska, Nova Zelandija, Južnoalriška unija in ZDA.
** Brez Kitajske, Vzhodne Evrope in ZSSR. Vir:  World Economic  Survey,  1955.
"Opazovanie gibanja blagov-ne proizvadnje na pr^bivalca ka?.e rtvnogo večje razlrke. Tu ic ,je pri neraevitih podrofijih prcizvodrija p.?veCala samo za 6 točk, pri femer zaostaja za porastcrn, ki je bil^ustvairjan v razvi'ih področjih, za 33 točk. Tako je v raxvitih pod-roč.iih porast pr>W2\'<xJnje na prebivaJc.a za 6 :n pol krat večji kakor porasi, ki je liil dosežan v neraevitih pod-loiiih.
Tudi v okviru ra^vitih ali neiazvitih podrcčij so razlike velike.
Ce izločiniio porast proizvod* nje na prebivaJca v Afriki m na Srednjem vzhodu, ki je re-zultat retike na«,e].ieiiosfi in relativno visoke rudarske pro-izvodnje (zopet nafta!), je po-ratt v drugih podrcčjih nezna-len, in to samo v La-linski Ameiiki (8 to&k), tnodtem ko sp je v državah jugovzhodne Azije proizvodnja • zniiala za 10 točk v prlmerjavl s statniem v leiu 1938. To hkrati dakazu-je, dn se je zaradi ncngodme pnspodarske st.ruklure v ne-razvitib podroCjih ra^lika v storitoocti  dela  p<rej povečala
"Fodatki se nanašajo i» VLR Jugoslavijo na leto 1955. za vzhodnoevropske države na leto J853-54, za Avstrijo. Za-hodno Nemčijo in Grčijo na leto 1951, ta druge države pa na leto 1954.
Tu je posebno zanimivo ug<>-toviti, da je potrošnja umetnih vlaken na prebivalca v drža-vah zahodne Evrope znatno vetja kakor v državah vzhod-rve Evrope. V prizadevanju. da bi se osvobodile uvoza i.ekstil-nih surovin — poscbno bom-baža in volne — so zahodno-evropske države tako razvil«S proizvodr.jo in uporabo umet-nih vlaken, da sodelujejo v zahodni Evropi umetna vlakna povprečr.o s 30 odstotk; v skupni potro.šnji (ekstilnih su-rovin. Področje zahodne Evro-pe troši Eoraanerno in abso-lutno največje količine sinte-tičnega vla''.na.
Glede teh predmatov je Ve-l:ka Britanija dršava, v katert je ofebna pota-ošnja na najvi-Sji siopnji.
Bres »Naše sknpnost!« ne more biti kvalitetne-ga sodelovanja in odlofa-nja v organih družbencga upravljanja.