LETO XVIII SREDA, 25, MAJ 1988 ŠTEVILKA 3 Naših štirideset let Redki so trenutki, ko si v današnjem dinamičnem času in v hitrem življenjskem ritmu vzamemo toliko časa, da postojimo in se ozremo na prehojeno pot. Zagotovo je 40 let podjetja lepa priložnost, da pogle¬ damo nazaj in se z novimi načrti zazremo v prihodnost. Kaj vse smo prehodili v teh naših 40 le¬ tih, bi lahko najbolje povedali sodelavci in sodelavke, ki so v delovni organizaciji več kot 30 let. Prehojena pot je bita zagotovo dinamična, pestra in uspešna. Začetki raz¬ voja lesarstva na našem področju segajo že v preteklo stoletje. Predvojni razvoj je bil razdrobljen in počasen, z velikimi na¬ sprotji in problemi tedanje družbe. Po dru¬ gi svetovni vojni, v kateri so sodelovali tudi mnogi naši sodelavci, posebno pa še, ko so prevzeli sredstva za delo delavci, /ej razvoj krenil hitreje. Delovna organizacija UP, lesna inc strija BLED je bila ustanovljena 17. 5. 1 &[ z odločbo tedanjega ministrstva za Jmz- darstvo in lesno industrijo ljudske republi¬ ke Slovenije. V prvih letih po ustanovitvi se je podjetje uredilo in začelo z raM/ojem predelave lesa v končne izdelke, najprej v proizvodnjo stavbnega pohišMt, lesne moke, poleg zabojev, ki so se proizvajali že ob ustanovitvi. Zagotovo je bil pomem¬ ben mejnik v tistih časih prvo zasedanje delavskega sveta LIP Bled', 23. oktobra 1950. leta. V drugem desetletju obstoja se je DO močno kadrovsko okrepila. S pripojitvijo JELKE Radovljica, lesn&jpredelave Kmetij¬ ske zadruge Mojstrana mJEmbalaže Vint¬ gar, se je tedanja oodobsr fbi dietia zaokro¬ žila. Pričelo se je s finalizacijo prgdelave lesa v Bohinju v nov progrSm opažnih plošč in obnovo žagalnic na Rečici, v Bo¬ hinju in Podnartu. Naslednje, tretje desetletje, je bilo zelo dinamično. Zgradili smo nove obrate za proizvodnjo vrat, opažnih plošč, vhodnih vrat, ISO-SPAN-a, obrat pohištva, lastno maloprodajno trgovsko mrežo ter skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled, mehani¬ zirano lesno skladišče v Bohinju ter usta¬ novili temeljne organizacije. a ■'-•V.t tul «7 * — V zadnien^lesetletju je razvoj v začet¬ ku potekal še hitreje, saj smo v tem ob¬ dobju zdključili gradnje,v Podnartu, meha¬ nizirano lesno skladi. obrat za proizvodnjo lini, novo kotlarno na jrirali in izgradili novj hmju, postavili novo ti /montažne podboje razviti in instalirali, opažne nosilce, p na Rečici, nov dnih vrat v Moj- bje v Bohinju, in- ju smo proiž tega lesa, okA tilijon p odboj ev, ihiplošč, mrijo- tih irfgaratnih, thištia nih pogojev izboljšali tudi življenjski pogo¬ ji, tako da imamo danes pribl. 200 stano¬ vanj, počitniški dom, 10 garsonjer, 13 pri¬ kolic, urejeno družbeno prehrano, prevoz na delo itd. S 40-letnim delom na domačem in tu¬ jem tržišču smo si pridobili mnogo poslov¬ nih prijateljev, ki cenijo naše delo in po¬ slovnost naše organizacije. Naša želja je, da bi tak ugled in simpatije obdržati tudi v prihodnosti s svojim kvalitetnim delom in poslovno resnostjo. Pred nami je novo obdobje zapletenih kriznih gospodarskih razmer v Jugoslaviji, ki bTfm map zahtevnejše kot je bilo prete¬ klo. V d rihodt Rtf i moramo še marsikaj sto¬ riti, predvsempovečati produktivnost, kva¬ liteto in učinkovitost z mehanizacijo, avto- jriatizacijo in k^^oletizacijo proizvodnje, iviti nove izdelke za našo prihodnost in falizacija teh ciljev bo p/c zaposlen v svojem čimveč s svojim kvali- •mu poslovanju. Dose¬ go tudi v bodoče vzpod- voj naše delovne orga- i nje socialističnih samo¬ tnim delom k bc ' ženi uspehi naj, nizaciie in ral bile) je pravzaprav jubilej vseh .hatf tisMrki so graditi kolektiv in že odšli fv gok tistih, ki dajejo svoje ustvarjalne moVTin vseh, ki so morda danes še šti¬ pendisti pa vendarle že člani kolektiva. Po¬ nosni smo na uspehe, ki smo jih dosegli in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. V to smo zaposleni v LIP Bled trdno prepričani. Direktor DO Franc Bajt, ing. Kvaliteta je merilo TOZD TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica Temeljna organizacija TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica ima bo¬ gato tradicijo v žagarski industriji, ki je bila v Bohinju razvita že v prejšnjem stoletju. Po poročilih Trgovske in obrtne zbornice v Lju¬ bljani je bilo na območju Bohinja leta 1875 kar devet (9) vodnih žag, ki so se do konca druge svetovne vojne razvijale, nekatere pa propadle. Temeljna organizacija se je po vojni začela razvijati na temeljih nacionalizirane žage IMPEX v Bohinjski Bistrici. Zaradi zmanjšanih količin sečnje na območju Bohinja se je počasi začel razvoj v smeri višje obdelave lesa, najprej predvsem v lesno em¬ balažo, pozneje pa v druge proizvode, tako da danes v TO TOMAŽ GODEC poleg žaganega lesa izdelujemo opažne plošče in masi¬ vno pohištvo iz smreke in jelke. Danes je v TO zaposlenih okrog 430 delavcev — v obra¬ tih: primarne predelave lesa, opažnih plošč in pohištva ter v oddelkih: za investicije in vzdr¬ ževanje, priprave proizvodnje in za splošne zadeve. V obratu primarne predelave lesa letno razžagamo v deske in plohe od 42000 do 44000 m 3 hlodovine. Ves žagan les pre¬ delamo v izdelke višje stopnje obdelave, v opažne plošče in masivno sobno pohištvo. Dve leti poteka rekonstrukcija ža- galnice, ki bo zaključena v le¬ tošnjem letu. Namen rekon¬ strukcije je razžagati vso raz¬ položljivo hlodovino v eni izme¬ ni, zmanjšanje porabe časa po m 3 , boljše izkoriščanje žagane¬ ga lesa po namenu, predvsem iskanje kvalitetnega lesa za po- Z redno proizvodnjo smo priče¬ li v letu 1961, ko se je izdelalo 92.600 m 2 opažnih plošč. V tri¬ desetih letih proizvodnje pa smo izdelali 13,835.822 m 2 plošč. Kako hitro narašča pro¬ izvodnja, pove podatek, da je bilo v lanskem letu proizvedeno 768.000 m 2 opažnih plošč, kar je več kot polovico jugoslovan¬ ske proizvodnje tega izdelka. Za tako proizvodnjo potrebuje¬ mo letno 35.100 m 3 žaganega lesa, tako da 9.000 m 3 žagane¬ ga lesa kupimo v DO oziroma izven DO. V zadnjih letih se je veliko delalo predvsem na iz¬ boljšanju izkoristka žaganega lesa in produktivnosti, tako da se je obrat razvil v enega naj¬ bolj modernih te vrste v Evropi. Že s samim začetkom proiz¬ vodnje opažnih plošč je bilo ze- Janez Erčulj, dipl. ing., direktor TOZD Tomaž Godec tva, predvsem spalnic, masiv¬ nih sobnih vrat, dvižnih garaž¬ nih vrat, podnožij in kot stran¬ ski proizvod lesna moka. Vzpo¬ redno z razvojem obrata pohi¬ štva pa je začela obratovati tu¬ di decimirnica, ki pripravlja de- cimiran les za potrebe pohištva in delno plošč. Z nabavo mo¬ dernih strojev, predvsem NC TRIAX 8T in z rekonstrukcijo la¬ kirnice, ki bo v prvi fazi zaklju¬ čena v letošnjem letu, želimo doseči večje kapacitete, kvali¬ teto in večjo humanizacijo dela. Že sedaj smo dosegli tako kva¬ liteto, da se naše pohištvo ne prodaja samo na domačem tr¬ gu, ampak tudi na tujih trgih po teriala ter tehnološko in opera¬ tivno pripravo proizvodnje. Oddelek investicij in vzdrže¬ vanja skrbi za redno vzdrževa¬ nje strojnih in elektro naprav ter objektov ter vodi potek in¬ vesticij. Oddelek za splošne zadeve obsega kadrovske zadeve, obrat družbene prehrane, ga¬ silsko službo in vratarsko služ¬ bo. Po opravljenih norma urah v preteklem letu predstavlja TO TOMAŽ GODEC 41 % proiz¬ vodnje LIP Bled. Od celotne prodaje je bilo v preteklem letu realizirano ca. 75 % izvoza, kar predstavlja okoli 45 % izvoza Sestava opažnih plošč Ročno brušenje taka v obratu pohištvo trebe proizvodnje masivnega pohištva. S samo rekonstrukci¬ jo je bila dosežena večja huma¬ nizacija dela, predvsem pri ob- žagovanju koreničnikov hlodo¬ vine in pri skladanju desk v pa¬ kete. V obrat primarne predela¬ ve je od letošnjega leta vključe¬ na tudi briketirnica, kjer bomo izdelali okrog 1000 ton stisnje¬ nih lesnih ostankov — briketov. Izdelujemo jih iz presežka od¬ padkov, ki jih ne uporabimo za lastno energijo. V obratu pri¬ marne poredelave je trenutno zaposlenih 26 delavcev. Obrat opažnih plošč ima svoj začetek v letu 1957, ko se je začela poizkusna proizvodnja. lo pomembno izdelke izvažati. Opažne plošče so do danes glavni izvozni izdelek LIP-a Bled, ki je po svoji kvaliteti znan kot eden najboljših v sve¬ tu. O izrazito izvozni naravna¬ nosti govori podatek, da izvozi¬ mo na zahodne trge preko 540.000 m 2 opažnih plošč na leto. Vsa leta se je posvečala pozornost modernizaciji proiz¬ vodnje, kar bomo izvajali tudi v bodoče. V obratu je zaposlenih okrog 150 delavcev. Da bi pokljuško in jelovško smreko še bolje ovrednotili se je v letu 1975 v starih prostorih obrata opažnih plošč pričela proizvodnja masivnega pohiš- vsem svetu. S hitrim menjava¬ njem programov in prilagaja¬ njem razmeram na trgu ter s kratkimi dobavnimi roki smo dosegli, da je povpraševanje po našem pohištvu tako veliko, da včasih ni mogoče zadostiti vsem potrebam trga. V obratu je zaposlenih 117 delavcev. Za nemoten potek proizvod¬ nje skrbijo oddelki priprave proizvodnje, oddelek investicij in vzdrževanja in oddelek za splošne zadeve. Oddelek pri¬ prave proizvodnje obsega skla¬ dišče žaganega lesa, sušenje lesa, brušenje rezil in vzorčno delavnico, skladišče reproma- celotne DO. Vrednostno je to 6 mio am. dolarjev. Iz navedenega je razvidno, da je TO TOMAŽ GODEC Bo¬ hinjska Bistrica v 40 letih razvo¬ ja naredila velik korak naprej. Naše razvojne usmeritve so usmerjene v povečanje proiz¬ vodnje na račun boljšega izko¬ riščanja lesa, v izboljšanju kva¬ litete izdelkov ter v še večjo hu¬ manizacijo pogojev dela. Na ta način bomo ohranili konkurenčnost in dohodkovno motiviranost v izvozu in na do¬ mačem trgu. Koncilja 2 S kvaliteto na evropski trg TOZD Rečica Začetek lesne industrije na območju Bleda-Gorij sega daleč nazaj, saj so bili prvi koraki v razvoju narejeni še v prejšnjem sto¬ letju. Pred vojno je na tem področju zaznavna le težnja po razvoju, predvsem žagarske industrije. Leta po vojni so prinesla veliko naporov za obnovo domovi¬ ne. Predvsem zaposleni v lesni industriji so nesebično vlagali zna¬ nje in moč v razvoj za čimhitrejšo obnovo in razvoj lesne industri¬ je, saj je bilo potrebno za obnovo porušenih domov veliko žaga¬ nega lesa. Veliko žaganega lesa se je porabilo za graditev novih objektov in nenazadnje je v tem domestljivo postavko v izvozu. V takratnih žagalnicah na Gorjani in Rečici je bila proiz¬ vodnja usmerjena predvsem za proizvodnjo žaganega lesa za domači trg, za izvoz, za proiz¬ vodnjo ladijskega poda in za¬ bojev. Vedno bolj se je uveljavljala finalna proizvodnja z namenom čimveč dela in znanja vložiti v proizvodnjo čimkvalitetnejših in tržno zanimivih izdelkov, obe¬ nem pa se je pričela povečevati tudi količinska proizvodnja. Že leta 1966 je bil ob izgrad¬ nji nove žage do določene stopnje ta cilj uresničen. Z re¬ konstrukcijo žage v zadnjih le¬ tih 86/87 ob nabavi polnojar- menika in Optimesa, pa se naši cilji še bolj uresničujejo. Hlodo¬ vina se ne vrača več ponovno v bazen, to se pravi, da se žaga zaporedno — serijsko kar pri¬ pomore k večjemu in kvalitet¬ nejšemu razrezu. Avtomatizira¬ no, je merjenje hlodovine, avto¬ matsko čeljenje in robljenje desk, istočasna avtomatska iz¬ mera ter sortiranje. Vse to je obdelano na enem stroju — Optimes. Z rekonstrukcijo glav¬ nih mest so se že pokazali po¬ kazatelji, seveda ob kvalitetni hlodovini, tudi boljše izkorišča¬ nje ter kvalitetnejši žagan les. Ob vseh teh rekonstrukcijah in izboljšanju delovnih pogojev, vsa obnovitvena in posodoblje¬ na delovna mesta še niso za¬ ključena. Predvidena je rekon¬ strukcija vhoda hlodovine v ža¬ gi, kar bi bistveno pripomoglo k obdobju žagan les pomenil nena- izboljšanju izkoriščanja (obra¬ čanje hlodovine), avtomatsko vkladanje desk v sortirni lopi. Istočasno je potrebna tudi do¬ datna oprema: elektronsko in rač. vodena sortacija v sortirni¬ ci, kar je nekaj že izdelanega, a vendar še ne dokončano. Prihodnji cilji in zadolžitve so gotovo tudi v oddelku oblog, kjer je neobhodno potreben nov skobeljni stroj, s katerim bi si omogočili raznovrstno pove¬ čanje asortimenta oblog, boljše izkoriščanje ter dodatne obde¬ lave le-teh. Po zaključnih delih leta 1973 v proizvodnji vrat, so se po 10 letih uspešnega dela že po¬ kazale potrebe po rekonstruk¬ ciji obrata vrat, predvsem iz tehnoloških vidikov. Nenehna potreba po modernizaciji stroj¬ nega parka in zahteve trga so nam narekovale nekatere re¬ konstrukcije. Ena od posodobitev proiz¬ vodnje je furnirnica (leta 1986), katera je opremljena s klimo napravami; prostor je brez dnevne svetlobe, montirani pa so najsodobnejši računalniško vodeni stroji, kateri nam omo¬ gočajo boljše izkoriščanje fur¬ nirjev (dragih), obenem pa večji pregled nad sortacijo (po bar¬ vah, vrstah, sestavah), kar obe¬ nem omogoča tudi boljšo kvali¬ teto pri sestavi furnirjev ter fur- niranju vratnih kril in iveric. Ob ureditvi furnirnice in stis¬ kalnih linij so se pokazale tudi potrebe po rekonstrukciji lakir- Preurejena žagalnica z novim robilnikom za optimalno robljenje desk Henrik Blažič, dipl. organizator deta, direktor TOZD Rečica niče, katera je bila že zastarela — imela je slabe pretočne ka¬ pacitete, tako da je ob ostalih rekonstrukcijah postala lakirni¬ ca že ozko grlo proizvodnje. Rekonstrukcija lakirnice je bila v zadnjih petih letih ena izmed večjih v TO Rečica. Z rekon¬ strukcijo lakirnice smo uvedli modernejši, sodobnejši način lakiranja. valne naprave). Po ureditvi električnih in odsesovalnih na¬ prav so se pričeli montirati stroji (linija) za novi oddelek UP I nosilce. Za ta oddelek so se nabavili stroji, sad sodelova¬ nja LIP — DIMTER. Redna pro¬ izvodnja I — nosilcev je stekla marca 1988. Vendar s temi rekonstrukci¬ jami in novimi izdelki nismo Dolžinski narez furnirja Ob rekonstrukciji smo pove¬ čali kapacitete lakirnice, izbolj¬ šali kvaliteto, uvedli površinsko brušenje že v sami lakirni liniji, tako da smo zagotovili ravnost površin. S podaljšano lakirno li¬ nijo smo zmanjšali čas sušenja lužil in lakov ter uvedli enoiz¬ mensko delo. Leta 1987 je bila zgrajena nova skladiščna hala, katere polovico so skladiščni prostori trgovine, polovica pa za skla¬ dišče lesnih tvoriv. Ob preseli¬ tvi skladišča trgovine ter lesnih tvoriv, so se sprostili prostori, na kar so se pričele montirati instalacije (elektrika, odseso- končali naših začrtanih poti. Zaradi kvalitete naših izdelkov lahko z veseljem ugotavljamo, da iz leta v leto prehaja proiz¬ vodnja vratnih kril in SM pod¬ bojev vse več v korist IZVOZU. Pogled nazaj za primerjavo: le¬ ta 1978 ca. 12000 vratnih kril v izvoz, leta 1987 pa ca. 85000. Iste primerjave napravimo lah¬ ko tudi pri podbojih SM. V prvih mesecih tega leta pa proizvaja¬ mo naše izdelke že 70 % — 30 % v korist izvozu, kar pa pri¬ naša drugačne rezultate, kot bi si jih sicer želeli. Marolt, Urh 3 Boljše delo in večje količine nam zagotavljajo prihodnost TOZD Mojstrana Temeljna organizacija Mojstrana je nosilec proizvodnje.vhod¬ nih in garažnih vrat. Tu je zaposlenih 94 delavcev, pretežno doma¬ čini iz Gornje-savske doline. Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat poteka le v dopoldanski izmeni. Proizvodni program predstavlja ši¬ roka paleta vrat ter dodatnih stranskih elementov in nadsvetlob, vsa vrata so iz smrekovega lesa. Že od leta 1971 dalje izdelujemo vhodna in garažna vrata po letvičastem programu. V tem času se je menjala tudi konstrukcija vrat, prej so se izdelovala krila v eno¬ stavnejši izvedbi. Spremembe so nastale zaradi novih zahtev tržiš¬ ča. Anton Noč, v. d. direktorja TOZD Mojstrana Furniran j e elementov za masivna vrata V Mojstrani letno izdelamo 14 000 kom. vhodnih vrat, 2300 kom. garažnih ter 1800 kom. dodatkov. Med vhodna vrata spadajo tudi masivna vra¬ ta, katera pa do sedaj ni uspelo izdelati po planu. Eden od glav¬ nih vzrokov je bil tudi stroj za dolžinsko spajanje lesa »DIM- TER«, ki smo ga letos usposo¬ bili za obratovanje. Stroj so nam izdelali delavci TOZD-a Fil- bo v sodelovanju z zahodno- nemško priznano firmo Dimter. Število izdelanih vrat se vsako leto zmanjšuje s povečanjem masivnih vrat. V proizvodnji masivnih vrat vlagamo dosti več dela kakor pri vratih letviča- stega programa. lavi teh vrat je kvaliteta lesa iz¬ redno pomembna. Kaj nas je privedlo do tega, da smo začeli izdelovati masiv¬ na vrata? Eden bistvenih vzro¬ kov je razvoj, saj je resnica ta, da kdor ne razvija in izpopol¬ njuje izdelkov, je že na poti sta¬ gnacije. Na prodajnem področ¬ ju pa je zelo pomembno, da so izdelki kvalitetni in popolni. La¬ žje je prodajati takšne izdelke, kajti tržišče je vsak dan zahtev¬ nejše, kupcev pa vedno manj. Cena pa je tudi pomembna, ki pa mora biti na trgu konkurenč¬ na. Uspehe vedno žanje tisti, ki je močnejši, saj je že zakon na¬ rave takšen. Mojstrana je tudi izvoznik Skobianje letvic za vhodna in garažna vrata V letu 1983 smo v TO Moj¬ strana zaključili z rekonstrukci¬ jo, pravzaprav je bila postavlje¬ na nova tovarna s kotlovnico ter sušilnico. Naslednje leto smo dogradili lakirnico ob po¬ daljšku nove proizvodne hale, to je lokacijsko ustrezalo teh¬ nološkemu postopku. Nova strojna oprema je zamenjala staro, katero smo izločili iz pro¬ izvodnje. Zadostili smo osnov¬ nim pogojem ter tako začeli iz¬ delovati masivna vhodna vrata. Posebnost masivnih vrat je v tem, da so elementi eliminirani in tako ne more priti do defor¬ macije celotnega krila. Pri izde- vhodnih vrat. Izvažamo jih v Av¬ strijo, Nemčijo in na Madžar¬ sko. Kriteriji so zelo zahtevni, zlasti v Avstriji in Nemčiji. Le¬ tošnji trimesečni plan izvoza je bil presežen, nadaljnjo napo¬ ved pa je težko izreči. Brez problemov nikjer ne gre, tudi v TOZD-u Mojstrana ne. Trudimo se, da bomo kar najbolj uspešni pri delu, da bo¬ mo na naše izdelke lahko po¬ nosni. Noč 4 Kljub težavam smo optimisti TOZD Podnart Temeljna organizacija Podnart je v DO najmanjša TOZD, šte¬ vilo zaposlenih se giblje od 75 do 80 delavcev. Opažamo, da je fluktuacija zelo velika. Je temu kriva nezanimiva proizvodnja in so¬ razmerno nizek OD? Prelistajmo strani zgodovine te TOZD. Potrebe za povečanje proizvodnje in izboljšanje de¬ lovnih pogojev so rasle in de¬ lavci so se v letu 1965 odločili za gradnjo nove žage. Nasled¬ nje leto je že začela obratovati. Staro žago so podrli in tod pri¬ pravili skladišče za žagan les. Nova žaga je bila namenjena predvsem za razrez debele hlo¬ dovine in trdega lesa listavcev. Zgradili so bločno tračno žago, ki služi svojemu namenu še da¬ nes. Leta 1977 je bila zaključena gradnja proizvodne hale z bru- silnico. Tja so preselili polfinal¬ no proizvodnjo lesa z Lancove- ga. Na Lancovem pa je ostal še polnojarmenik, ki je služil za ra¬ zrez krajanom. Lani se je pol¬ nojarmenik pokvaril, obrat je zaprt. Da bi ga ponovno uspo¬ sobili, ne bi bilo smiselno, v ce¬ loti TO Podnart kaže slabe re¬ zultate. Izdelki, ki jih delamo v tej TO, so cenovno nezanimivi, prisot¬ nost vgrajenega dela je le 10 do 15%, ostalo pa je material. V glavnem izdelujemo lesno embalažo: zaboje in obloge. Do leta 1985 smo izdelovali re- galne sisteme Ikea za Švedsko, zaradi premajhnega kritja pa je bila proizvodnja ukinjena. Ni skrivnost, da TO Podnart čedalje bolj zaostaja za razviti¬ mi, nekateri so se uspavali na trenutnih prebliskih nekaterih uspehov. Jasno nam je, da je strojna oprema iztrošena in za¬ starela, le težko dohajamo tem¬ po in potrebe proizvodnje. Po¬ trebno bo vložiti precej sred¬ stev za dobro sanacijo. Po Pričelo se je! Sedaj bi morati iti do kraja in obnoviti že iztrošene stroje z novimi in vpeljati donosnejši izdelek. V nasprotnem primeru pa je to sa¬ mo utež utapljajočemu. TO PODNART PA HOČE ŽIVETI! Lado Cesar, v. d. direktorja TOZD Podnart sklepu DS DO je letos TO Pod¬ nart v sanaciji. Le-ta pa naj bi potekala v treh etapah: 1 . izkoristimo vse notranje rezerve in iz obstoječega iztrži¬ mo maksimalno 2. zamenja ali dokupi se po¬ trebna strojna oprema (vzpo¬ redno z vzgajanjem lastnega kadra) 3. potrebno je vpeljati nov in donosnejši izdelek. Ta program je dosti zahte¬ ven, a v upanju, da bodo ostale TO pomagale, bomo lahko na¬ loge izvedli. Pred nekaj leti smo v TO Podnart pridobili novo kotlovni¬ co in sušilnico. Dosti naporov smo vložili, da so objekti nor¬ malno začeli delovati, grajati pa moramo izvajalce, saj sta ob¬ jekta zelo površno izdelana. Ne mislimo vreči puške v ko¬ ruzo. Z dobro voljo in dobro iz¬ delanimi programi bo tudi naša TO »izplavala« iz težav. LACE Predsedniki delavskega sveta delovne organizacije od leta 1950 dalje: 1950—1953 Matija Pfeifer 1953—1955 Ivan Robič 1955—1957 Franc Mencinger 1957—1959 Zdravko Cerkovnik 1959—1962 NikoTaler 1962—1965 Ciril Kocjančič 1965—1967 Vinko Čuden 1967— 1968 Avgust Delavec 1968— 1969 Zdravko Knaflič 1969— 1970 Janez Žitnik 1970— 1974 Franc Lap 1974—1978 Stanko Iskra 1978— 1979 Jaka Repe 1979— 1980 Janez Kovačič 1980— 1984 Janez Cundrič 1984—1986 Anton Iskra 1986— Jože Repinc Pojasnilo ni potrebno! 5 lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 Prestrukturiranje zahteva tudi nenehno izboljševanje kvalitete TOZD Filbo Vlado Silič, dipl. org. dela, direktor TOZD Filbo Z uporabo te naprave v livarnah se je izmet odlitkov zmanjšal tudi do 50 %. V današnjem času, ko pred¬ stavlja onesnaževanje okolja zelo resen problem, ne smemo zanemarjati tudi programa od- praševanja, filtriranja in prezra¬ čevanja, čeprav lahko rečem, da v zadnjem času nismo storili veliko za razvoj le-tega. Na tem področju smo v glavnem obde¬ lovali lesno industrijo, kjer smo reševali probleme odpraševa- nja, filtriranja zračno prašne mešanice ter skladiščenja les¬ nega prahu. Modernizacija in razširitev strojnega parka z novimi so¬ dobnimi obdelovalnimi stroji ima v tem pogledu nedvomno prednost, saj današnja oprema v pogledu razvoja predstavlja močan omejevalni dejavnik, ki ga brez dodatnih investicijskih sredstev ni možno preseči. Do¬ končna ureditev lakirnice, ki trenutno poteka, predstavlja neodložljiv investicijski poseg, ki bo odpravil tehnološki za¬ ostanek in ustvaril normalne pogoje dela. Pri naštevanju življenjsko po¬ membnih zadev ne morem in ne smem mimo tega, da pou¬ darim, da bo pri sedanjih in še predvidenih kapacitetah TO nujno potrebno izboljšati teh- noligijo trženja, saj nam lahko le sodoben in agresiven nastop na tržišču, ob kvalitetnih izdel¬ kih zagotovi načrtovani razvoj, da ne rečem — celo obstoj. Če ob vseh naštetih usmerit¬ vah končam z upanjem in pre¬ pričanjem, da imamo v TO do¬ volj delovnih in sposobnih de¬ lavcev, ki so pripravljeni vleči voz v začrtani smeri in če na koncu — prav ob 40. obletnici — pogledam še skozi prizmo optimizma, v upanju, da bodo svoj del prispevali še ukrepi ZIS, potem se za bodočnost naše TO ne bojim. Silič, Miiakovič Linije za dolžinsko optimiranje lesa so izdelane v sodelovanju z zahod- no-nemško firmo Dimter Lahko rečemo, da je v jubilejnem letu, 40-letnici LIP Bled, na¬ ša temeljna organizacija TOZD Filbo dosegla tisto stopnjo razvoja, ko je iz bolj ali manj obrtne organizacije dokončno prestopila prag industrije. To trditev potrjujejo predvsem osvojeni proizvodni pro¬ grami, večja delitev dela, spremembe, ki jih uvajamo v informacij¬ sko dokumentacijskem področju in usmeritev dela proizvodnje v izvoz, kjer se naši proizvodi srečujejo z zahtevami, ki jih diktira svetovni trg. no nadaljevati z modernizacija¬ mi na področju informatike, predvsem s širjenjem računal¬ niških obdelav na področju teh¬ nologije, planiranja in sploh ce¬ lotnega spremljanja poslovne¬ ga procesa. Z vsemi naštetimi in mogoče tudi tu izpuščenimi nalogami moramo doseči viso¬ ko kvaliteto naših izdelkov, kar nam bo dajalo na domačem in tujem trgu svoje mesto in ce¬ no. Najbolj tržno interesanten in sočasno najbolj tehnološko zahteven je proizvodni pro¬ gram linij za optimirni dolžinski razrez lesa, pri katerih smo prvi in edini proizvajalec te opreme v Jugoslaviji ter linij za dolžin¬ sko spajanje lesa, za katero imamo dosti močno konkuren¬ co v LIKU iz Vrhnike. Značilno za te linije je velik prihranek le¬ sa, ob boljši kvaliteti izdelka, kar je ob visokih cenah lesa in pomanjkanju le-tega na tržišču velik adut. Ta proizvodni program smo osvojili v sodelovanju z zahod- nonemško firmo Dimter. Vse komponente teh linij, razen ze¬ lo zahtevne hidravlike in elek¬ tronike, izdelujemo sami, kar potrjuje sposobnost in voljo naših delavcev za prestrukturi¬ ranje proizvodnje na višjo ra¬ ven. Dolgoročno gledano, mora¬ mo na področju razreza in spa¬ janja lesa naš proizvodni pro¬ gram dopolniti z linijami za dol¬ žinski razrez in prečno spaja¬ nje, s čimer bi se lahko na trgu pojavili s kompletno opremo decimirnic. Poleg predstavljenega proiz¬ vodnega programa izdelujemo še skladišča hlodovine z razre¬ zom in sortiranjem. Dva velika objekta smo zaključili v letih 1986 in 1987 v Kočevki Reki in Količevu. Te popolnoma avto¬ matske linije so bile izdelane v sodelovanju z avstrijsko firmo Springer. V letu 1987 smo prišli na trg s posodobljeno varianto napra¬ ve za impregnacijo odlitkov. Prednost te variante v odnosu na prejšnjo je v tem, da ima vgrajeno centrifugo, s čimer dosežemo manjšo porabo im¬ pregnacijskega sredstva, ki je zelo drago (prihranek do 30 %). Pot, ki jo hodimo zadnji dve leti, je izredno težka in predsta¬ vlja dostikrat za nas vse skoraj nepremagljive ovire. V konfron- tiranju z nastopajočimi težava¬ mi prihaja neštetokrat do situa¬ cij, ko mora biti osebni interes posameznika postavljen na stran in se moramo tudi za ce¬ no osebnih žrtev podrejati skupnemu cilju. To pa je razvoj TO, ki mora čim hitreje slediti sodobnim do¬ sežkom na področju tehnike in informatike. Danes lahko ugotavljamo, da imamo proizvodni program, ki je na trgu zanimiv, da ta proiz¬ vodni program obvladujemo v vseh vidikih in da mora v per¬ spektivi ta program zagotoviti delo in socialno varnost zapo¬ slenih s predpostavko, da bo¬ mo vztrajno nadaljevali z izbolj¬ šavami na področju razvoja, osvajanju novih tehnoloških re¬ šitev, posodabljanju opreme, povečevanju produktivnosti, iz¬ boljševanju kvalitete, izobraže¬ vanju in vzgoji kadrov. Enako pa velja tudi, da moramo vztraj- Horizontalni vrtalni stroj je pome¬ nil pomemben korak k posodo¬ bitvi strojne opreme 8 DSSS: v ciljih vzajemnosti, pomoči in povezave Delovno skupnost skupnih služb LIP Bled so ustanovile te¬ meljne organizacije v sestavi LIP Bled na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO, ki so ga temeljne organizacije sprejele na referendumu, 26. 1. 1978. Prvotno je bila DSSS sesta¬ vljena iz sedmih sektorjev, in sicer: 1. projektivni razvojni biro 2. prodajni sektor 3. finančni sektor 4. splošni sektor 5. sektor za organizacijo po¬ slovanja, plan in analize 6. sektor za AOP 7. nabavni sektor 1.1. 1985 se je naši DO pri¬ ključila nova temeljna organiza¬ cija FILBO — Proizvodnja stro¬ jev in naprav. Ob tej priliki je bil v DSSS ustanovljen nov sektor, in sicer sektor za prodajo in projektivo, katerega glavne na¬ loge so: — izdelava projektov za stroje in naprave — razvoj in projektiranje po¬ stopkov proizvodnje — prodaja strojev in naprav z namenom doseganja najbolj¬ ših finančnih rezultatov — reševanje reklamacij — iskanje, predlaganje in uvajanje novih proizvodnih pro¬ cesov na področju zasnove, oblikovanja in konstituiranja novih ter izpopolnjevanja ob¬ stoječih strojev in naprav. Na začetku letošnjega leta je prišlo do še ene pomembne or¬ ganizacijske spremembe: uki¬ njena je bila Trgovina kot te¬ meljna organizacija. Predmet poslovanja te temeljne organi¬ zacije je sedaj registriran kot stranska dejavnost pri DO, pro¬ dajo pa bodo opravili delavci prodajnega sektorja v DSSS, kamor spada sedaj tudi malo¬ prodaja. Poleg tega imamo v okviru delovne organizacije evidenti¬ rane tri poslovne enote: poslo¬ valnica Bled, poslovalnica Za¬ greb, poslovalnica Murska So¬ bota, poslovalnica Beograd pa je bila ustanovljena v mesecu februarju letošnjega leta, ven¬ dar pa še ni registrirana. Naloge, ki jih opravljajo de¬ lavci v delovni skupnosti so zla¬ sti naslednje: • Projektivni razvojni biro skrbi za razvoj in projektiranje proizvodov, izdeluje okvirne in¬ vesticijske programe za uved¬ bo novih proizvodov, izdeluje projekte z variantnimi obdela¬ vami za zgradbe, išče, predlaga in uvaja rešitve novih proizvod¬ nih procesov • Prodajni sektor raziskuje in analizira prodajno tržišče, prodaja izdelke in storitve do¬ ma in v tujino, rešuje reklama¬ cije s področja prodaje in obli¬ kuje prodajne cene • Finančni sektor vodi knji¬ govodstvo za TO, DSSS in DO, sestavlja obračune v predpisa¬ nih rokih, vodi evidenco osnov¬ nih sredstev, tekočih investicij in investicijskega vzdrževanja, obračunava in izplačuje osebne dohodke in druge prejemke, sestavlja obračun prometnega davka ter predlaga in usklajuje finančno politiko TO in DO • Splošni sektor — kot po¬ ve že samo ime — skrbi za vse zadeve splošnega pomena, zla¬ sti pa za štipendiranje, izobra¬ ževanje in kadrovanje, zbira in pripravlja gradivo za seje sa¬ moupravnih organov, skrbi za pisanje zapisnikov in posredo¬ vanje sklepov TO in DSSS, skr¬ bi za pravne zadeve, izdeluje osnutke splošnih aktov, skrbi za družbeni standard delav¬ cev . . . • Sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize zla¬ sti izdeluje predloge za organi¬ zacijo in sistemizacijo, išče, predlaga in sprovaja nove, bolj¬ še in cenejše metode in oblike organizacije dela in poslovanja, predlaga in sprovaja nagrajeva¬ nje delavcev, sestavlja in anali¬ zira gospodarske načrte itd. • Sektor za AOP načrtuje, uvaja in izvaja avtomatsko ob¬ delavo podatkov ter zasleduje in osvaja najnovejše pristope in metode na področju računalni¬ štva • Nabavni sektor pa skrbi za nemoteno in pravočasno preskrbo z naročenimi surovi¬ nami, izdelavnimi in pomožnimi materiali in sredstvi za delo, ta¬ ko z domačega kot tudi s tuje¬ ga trga. Prostori, v katerih se sedaj nahaja Poslovalnica Bled, so dokaj neprimerni in neprezen- tativni, zato smo se v letu 1987 odločili, da na Bledu, nasproti obstoječe LIP-ove stavbe zgra¬ dimo nov Center za inženiring in marketing (CIM), v katerega spodnje prostore se bo že v drugi polovici meseca junija preselila trgovina — Poslovalni¬ ca Bled. V spodnjih prostorih bo uredila razstavni prostor — salon pohištva. Glede na to, da je del skupnih služb, to je sek¬ tor za prodajo in projektivo v prostorih starega »Bobna«, ki se bo v kratkem podiral, bo tu¬ di delavce tega sektorja po¬ trebno preseliti v nove prosto¬ re. V center za inženiring in marketing pa se bodo preselili Gradnja centra za inženiring in marketing je v zaključni fazi tudi delavci PRB, ki sedaj »go¬ stujejo« v TOZD-u Rečica. Poleg tega se bo v CIM pre¬ selil celotni prodajni sektor, ta¬ ko da bo vsa prodaja na eni lo¬ kaciji, kar bo pomenilo še z do¬ datno reorganizacijo (inženi¬ ring sistem prodaje) bolj kvali¬ tetno in kvantitetno prodajo ter celovitejše obvladanje doma¬ čega in tujega trga. Iz teh bistvenih nalog posa¬ meznih sektorjev je torej raz¬ vidno, da delavci v DSSS opravljamo dela in naloge, ki so skupnega pomena za celo DO, pri čemer pa poskušamo zasle¬ dovati in se prilagajati dogaja¬ njem na področju razvoja in poslovanja tako doma kot tudi v svetu. Veliko je nalog, ki jih oprav¬ ljamo delavci DSSS, velike pa so tudi odgovornosti, ki v seda¬ njem kriznem obdobju še bolj prihajajo do izraza. Kunej Razvojno delo v DO LIP Bled Projektivni razvojni biro Začetek organiziranega razvojnega dela sega že v leto 1960, ko je bila v okviru tehničnega sektorja formirana delovna skupina v oddelek za napredek proizvodnje z zasedbo treh delavcev. V na¬ slednjih letih se je oddelek glede na takratne potrebe kadrovsko okrepil in se v letu 1964 izločil iz tehničnega sektorja ter se organi¬ ziral v razvojni sektor s šestimi delavci. Dejavnost razvojnega sek¬ torja je bila vse do leta 1971 usmerjena v pripravo in vodenje inve¬ sticijske izgradnje celotne delovne organizacije, v razvoj tehnolo¬ gije in izdelkov. Omenjeno leto 1971 je bilo za našo delovno organizacijo v marsičem prelomno in seveda tudi za organizirano razvojno delo. Razvojni sektor se je v tem letu okrepil z mladimi arhi¬ tekti in oblikovalci in tako štel že 12 zaposlenih. Preimenoval se je v Projektivni razvojni biro, ker je bila poleg dejavnosti raz¬ vojnega sektorja vključena iz¬ delava projektov za zgradbe na bazi oblikovnikov iso-span in ostalih izdelkov, namenjenih gradbeništvu. Operativno inve¬ sticijsko delo pa se je v celoti preneslo na takratni tovarni: Tomaž Godec v Bohinjski Bi¬ strici in Rečico na Bledu, ki je vključevala tudi obrata Mojstra¬ na in Podnart. Vse do današnjih dni ni bilo večjih sprememb dejavnosti in s tem tudi organiziranosti pro¬ jektivnega razvojnega biroja, le poudarek na posameznih po¬ dročjih dela se je odvisno od 9 zunanjih in_ notranjih vplivov spreminjal. Če smo imeli v za¬ četku 70. let velike načrte za iz¬ delavo hiš in garaž v paketu ter s tem poudarek na tem po¬ dročju dela, imamo v zadnjih le¬ tih večji poudarek na opažarski tehniki. Današnji projektivni razvojni biro ima svojo dejavnost razde¬ ljeno na razvoj izdelkov, razvoj tehnologije in drugo. Razvoj iz¬ delkov ima deljen na področje stavbnega pohištva, notranje opreme in pohištva ter opažar- ske tehnike in les v konstrukci¬ jah. Razvoj tehnologije je raz¬ deljen na razvoj lesne in kemij¬ ske tehnologije. Poleg navede¬ nega smo zadolženi za nekate¬ ra dela iz investicijske dejavno¬ sti, projektiranja, investicij in še kaj. V razvojnem programu letoš¬ njega leta imamo predvidenih (Nadaljevanje na 10. strani) Sektor za projektivo in prodajo Sektor za projektivo in prodajo v delovni skupnosti skupnih služb je razmeroma mlada organizacijska tvorba, ki je nastala te¬ daj, ko je LIP ustanovil novo temeljno organizacijo za proizvodnjo strojev in naprav, v letu 1985. Opredeljeni delovni cilji ob ustanovitvi so aktualni še da¬ nes. Gre za usmeritev v zahtev¬ no proizvodnjo strojev in na¬ prav za lesno predelovalne obrate, ki je ne glede na današ¬ nje težave v ekonomiki naše države širše družbeno podprta, torej za proizvodnjo, ki zahteva veliko vloženega znanja in dela in ki ob normalnih razmerah in ob ustreznem nivoju zagotavlja nadpovprečno uspešnost. Glede na to, da se je podob¬ na strojna industrija v Sloveniji in v ostalih delih države zelo hi¬ tro razvijala, posebno v obdob¬ ju investicijske ekspanzije pred leti, je izjemno pomembna ak¬ tualnost področja, ki ga pokri¬ vamo s svojim proizvodnim programom. Ocenjujemo, da je tu odločitev o izdelavi strojev za obdelavo lesa v decimirni- cah prava in pravočasna, saj smo z doseženim v prednosti pred konkurenco, ki ima po¬ dobne ambicije. Zelo pomemben je način de¬ la (filozofija), ki je odločilen za našo proizvodno celico, ki je v popolnosti tržno usmerjena. Ob tako zahtevni proizvodnji brez ustreznih povezav v vseh bistvenih elementih poslovanja z drugimi proizvajalci preprosto ne gre. LIP si je na tem področ¬ ju, zahvaljujoč tudi temu, da je velika, sodobna in cenjena or¬ ganizacija lesne predelave, uspel ustvariti pomembne družbeno priznane kooperacije z eminentnimi svetovnimi proiz¬ vajalci strojne opreme. Prenos znanja in uporaba sodobne tehnologije in tehnike je tako osnova, ki že v začetni fazi za¬ gotavlja kakovostne in zaneslji¬ ve produkte in močno zmanj¬ šuje rizike nas kot proizvajal¬ cev in kar je še pomembnejše — naročnikov. Pohištvo Bohinj Projektivni razvojni biro (Nadaljevanje z 9. strani) kar 56 nalog, od katerih je vsaj 10 zelo pomembnih in zajemajo vsa področja našega dela, vse¬ eno pa je nekaj večji poudarek na stavbnem pohištvu in opa- žarski tehniki. V prvem primeru ugotavljamo, da smo zadnja le¬ ta razvojno zaostali za našimi konkurenti, v drugem pa smo pričeli s poskusno proizvodnjo in prodajo opažarske tehnike, ki zajema opažne nosilce, opa¬ žne plošče, kovinske dele in ra¬ čunalniško izdelane opažne na¬ črte in potrebno bo še marsikaj storiti za doseganje začrtanih ciljev. Seveda mora razvoj iz¬ delkov spremljati razvoj lesne in kemijske tehnologije in prav na teh dveh področjih dela je iz dneva v dan vse več novosti in tako tudi odprtih nalog za naš biro. In kako naprej? Projektivne¬ mu razvojnemu biroju ni po¬ trebno bistveno menjati dejav¬ nosti, menjati pa bo potrebno 10 učinkovitost, za kar bodo po¬ trebne kadrovske okrepitve in osvežitve. Delovni pogoji so dobri in z izgradnjo centra za marketing se nam obetajo še boljši, predvsem zaradi boljše povezanosti z drugimi strokov¬ nimi službami skupnih služb. Skrbijo nas le slabše prostor¬ ske možnosti in opremljenost prototipne delavnice, laborato¬ rijev in drugih stranskih prosto¬ rov, potrebnih za našo dejav¬ nost ob dejstvu, da so vse več¬ je kvalitetne zahteve in vse zahtevnejša regulativa, kar ima za posledico vse več preizku¬ šanja in testiranja. Ne glede na omenjene skrbi smo prepričani, da bomo zmo¬ gli načrtovano delo in premaga¬ ti ovire; ki nam bodo na poti ter na ta način kar največ prispeva¬ li k nadaljnemu razvoju naše delovne organizacije. J. R. Linija za dolžinsko spajanje lesa (z Lesnega sejma v Sarajevu) Delavci v SPP se močno za¬ vedamo, da so opravljeno delo in rezultati plod prizadevnega dela in dobrega sodelovanja s temeljno organizacijo osnovne proizvodnje in dobrega sodelo¬ vanja z našimi sodelavci razvoj- niki za lesno predelavo ter so¬ delavci v lesno predelovalnih obratih LIP-a, ki nam s svojim znanjem in izkušnjami ogrom¬ no pomagajo pri iskanju ustreznih, uporabnih in učinko¬ vitih projektnih rešitev za po¬ dročje, ki ga pokrivamo. In ne pozabljamo tudi na tesno vez in sodelovanje s sodelavci v razvojnih in prodajnih organiza¬ cijah, s katerimi dobro in tvor¬ no sodelujemo. Smo skupina projektantov, ki skrbimo tudi za prodajo. Naše delo je strokovno zahtevno, za¬ nimivo — vsak projekt, ki se ga lotimo, je svojevrsten izziv. Na¬ še naloge pri konkretnih poslih so celovite: od vzpostavljanja prvih kontaktov z naročnikom izdelave idejnega projekta s predkalkulacijo, izdelave po¬ nudbe, sestavljanja in podpiso¬ vanja pogodbe, do izdelave projekta za izvedbo, preko spremljanja graditve, do sode¬ lovanja pri montaži, pri poskus¬ nem zagonu in pri primopreda¬ ji. Področje dela je obširno, saj je poleg čiste stroke — strojni¬ štva, zelo pomembno za naše delo poznavanje tehnologije predelave lesa in celotne pozi¬ tivne zakonodaje, ki se nanaša na področje graditve objektov, tehničnih predpisov in še pose¬ bej varstva pri delu, kar je za projektanta stroja ali naprave izjemno pomembno in sila od¬ govorno. Posebej bi radi povedali, da je intenzivnost dela pri nas veli¬ ka, ker se v celoti podrejamo rokovnim zahtevam kupcev, ki so pogosto tudi sami takrat, ko se odločajo o novih investicijah in pripravljajo strokovne podla¬ ge, skoraj vedno v časovni sti¬ ski, in da je zaradi potrebnih miselnih procesov v človeku, ki so izraziti pri velikih zahtevnih projektih, naša angažiranost s službenimi problemi skoraj ne¬ prekinjena. Eno ključnih sodelovanj, po¬ sebej v fazi izdelave ponudb in pri oblikovanju pogodb, pa je sodelovanje z našim finanč¬ nim sektorjem in predvsem z njegovo vodjo, ki nam na tem specializiranem področju ogromno pomaga. V izredno vzpodbudo pri delu nam je tudi posluh, sodelovanje in pomoč vodstva delovne organizacije in njegovo razumevanje naših problemov in specifičnosti. Zaradi množice informacij, ki jih obdelujemo ali pripravljamo in obsežnega pisanega gradiva, ki mora iz naših rok, so sodob¬ na pomagala — predvsem naš osebni računalnik nepogrešlji¬ va. Ker je naša Vektra postala že ozko grlo, si kajpada želimo, da bi bili čimprej s terminali po¬ vezani z velikim Lipovim raču¬ nalnikom; če pa bi se tu kaj po¬ tegnilo, potem pa bomo rabili vsaj še en mikro v našem sek¬ torju. Čeprav je v sedanjem času težko na trgu, ne obupujemo. Prizadevamo si, da bi optimal¬ no izkoristili to, kar je na razpo¬ lago in ob delu, usmerjenem za prihodnji čas, vzdržali v tem kriznem obdobju. Z doseženim nismo zadovoljni, saj moramo opraviti še vrsto tekočih nalog in izboljšav, prav tako smo si postavili tudi ambiciozen na¬ daljnji razvojni program, ki bo zahteval za realizacijo polno angažiranje. Melink Po napornem delu se prileže tudi počitek Vsi se dobro zavedamo, da moramo izrabljene moči, tako du¬ ševne kot telesne nadoknaditi. Zato je vse več takih, ki se odloča¬ jo, da za nekaj dni pozabijo na tegobe, stalne spremljevalke člove¬ kovega življenja. Po nekaj dnevih dopusta, preživetega ob morju ali v hribih, se vračamo polni vedrine in moči za nadaljnje delo v korist sebi in skupnosti. Naš počitniški dom na Seči pri Portorožu prav letos praz¬ nuje 30-letnico obstoja. Majhna hišica je bila kupljena leta 1958. Prvič je bila adaptirana leta 1959, drugič leta 1962, nato le¬ ta 1963 in 1973. leta. Zadnja večja adaptacija pa se je priče¬ la leta 1984 in 1985 ter končala v letu 1986. S to zadnjo adapta¬ cijo smo povečali število ležišč s 64 na 102, poleg tega pa je bistveno izboljšano tudi udob¬ je, saj ima vsaka soba (teh je 31) svoj WC in tuš s hladno in toplo vodo. Za izvensezonsko ponudbo pa je na voljo osem sob z mini kuhinjami. Le-te so posebno v praznikih (l.maj, 29. november in Novo leto) vedno zasedene. V letu 1987 pa smo zgradili še kanalizacijo, tako da je naš dom res ličen in čist in je verjetno tudi zato toli¬ ko obiskan. Drugi vir počitniških kapaci¬ tet, primeren zlasti za tiste, ki niso radi vezani na obroke hra¬ ne točno ob določeni uri in ki imajo rajši bolj prosto obliko počitnikovanja, so počitniške prikolice. Teh imamo 13, ker smo letos eno razhodovali. Na¬ meščene so na otoku Pagu in Krku ter na Istrskem polotoku (Vrsar, Zelena laguna, Ladin 9aj), dve pa sta v Atomskih to¬ plicah v Podčetrtku. Tudi priko¬ lice so zelo obiskane, vendar smo se zaradi vse višje pristoj¬ bine v kampih ter vedno večje¬ ga pritiska upravljalcev avto¬ kampov, da morajo biti sindi¬ kalne prikolice postavljene čimdlje od morja, odločili, da število le-teh ne povečujemo. Prav zaradi prej navedenih dejstev smo se odločili, da pre¬ idemo na n ovo kvaliteto poči¬ tniških kapacitet, t. j. garsonje¬ re. V letu 1985 smo kupili prvi dve garsonjeri v prijetnem ob¬ morskem letovišču v Lovranu, nedaleč od Opatije, z maksi¬ malno kapaciteto 10 ležišč. Bi¬ vanje v teh garsonjerah je pri¬ merno za tiste, ki imajo radi ve¬ liko zabave, poleg tega pa jim ni težka hoja 10—15 minut do plaže. Bivanje v Lovranu je pri¬ merno tudi za tiste, ki poleg plavanja obožujejo tudi hribe, saj je do vrha 1400 m visoke Učke potrebno le 3 ure hoje. V letu 1986 smo povečali ka¬ pacitete še za dve garsonjeri v prijetnem turističnem naselju Lopari v Nerezinah na otoku Lošinju s kapaciteto 8 ležišč. Ti dve garsonjeri sta najbližji mor¬ ju (80 m), zato sta primerni za tiste, ki radi poležavajo na plaži in jih lahko zakonec z žvižgom pokliče na kavo. V letu 1987 je bila vseljena garsonjera v turi¬ stičnem naselju Stinica pri Ja¬ blancu s kapaciteto 4 ležišč. To je novo naselje med Senjem in Karlobagom, ki je bilo pozidano v 7 mesecih. V lanskem letu sta bili v naselju le trgovina in go¬ stilna, letos pa bodo odprli še recepcijo, pošto, slaščičarno in še nekaj manjših lokalov. V letu 1987 je bila kupljena, vendar vseljena šele letos, garsonjera v Barbarigi s kapaciteto 5 le¬ žišč. Prijetno vzdušje v tem na¬ selju daje tudi pogled na Brion¬ sko otočje in pa čisto morje. Leži 18 km severno od Pule, t. j. blizu Fažane. V letošnjem letu pa bomo postali lastniki še ene garsonjere v Podčetrtku, ki bo gotova konec letošnjega le¬ ta. Po zasedenosti bo to verjet¬ no najbolj rentabilna garsonje¬ ra, saj bo v njej možno bivanje vse leto; poleg pokritega baze¬ na v hotelu bodo zgradili še enega v Atomski vasi in če po¬ vemo, da bodo sobe tudi cen¬ tralno ogrevane, potem bo res možno celoletno počitnikova¬ nje. Prav pred kratkim pa smo kupili še dve počitniški enoti na otoku Pagu v zalivu »Gajac« v Novalji s kapaciteto 10 ležišč. Gotovi bosta žal šele konec le¬ tošnje sezone. Komur pa so ljubše gore, se lahko odloči za kočo v Vratih (7 ležišč). Adaptirana je bila leta 1985, tako da s pomočjo Alja¬ ževega doma v Vratih, od ko¬ der dobivamo elektriko, nudi prav ugodno udobje, saj se lah¬ ko po naporni, celodnevni hoji s Triglava, oz. Kriških podov ali Stenarja lahko celo stuširamo. Če vse omenjene počitniške kapacitete seštejemo, ugotovi¬ mo, da imamo preko 200 ležišč, kar je za 1200-članski kolektiv s 360 upokojenci kar lepa zmo¬ gljivost. Vendar se moramo za¬ vedati, da je potrebno vse te objekte tudi vzdrževati. Tako so pravzaprav vsi ti objekti na¬ ši, zato upravljajmo z njimi tako kot z lastno hišo oz. stanova¬ njem! Debelak Šport in rekreacija Za športnorekreativno dejavnost v naši delovni organizaciji lahko rečemo, da je vzorno organizirana in uspešna predvsem na tekmovalnem področju. Sam način organiziranja se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenil. Svet za šport in rekreacijo deluje v okviru sindikata, in sicer ga vodi predsednik s pomočjo referentov za šport in rekreacijo po posameznih TO. Sama dejavnost je razdelje¬ na tako, da vsak rekreacije želj¬ ni zaposleni delavec, najde ne¬ kaj zase. Aktivni smo v nasled¬ njih disciplinah: smučarski tek, veleslalom, sankanje, kegljanje, namizni tenis, streljanje, kole¬ sarjenje, plavanje, šah in plani¬ narjenje. Naši tekmovalci se udeležujejo tekmovanj v vseh naštetih disciplinah tako na ni¬ voju DO, kakor občinskih sindi¬ kalnih prvenstvih, SOZD-ovih letnih in zimskih igrah ter lesa- riadah. Poleg naštetih disciplin pa sta planinarjenje in kolesar¬ jenje organizirana po sekcijah, katere delujejo po svojem pro¬ gramu. V okviru planinske sek¬ cije se letno organizira 20 pla¬ ninskih pohodov, v okviru kole¬ sarske sekcije pa organiziramo kolesarjenje in udeležbo na 4—5 kolesarskih maratonih. Če pregledamo program de¬ la sveta za šport in rekreacijo za letošnje leto, vidimo, da so praktično vsak mesec organizi¬ rane 2—3 aktivnosti. Vsa ta de¬ javnost je seveda povezana z vedno večjimi finančnimi stro¬ ški, vendar zaenkrat ne more¬ mo reči, da nam DO ne bi stala ob strani. Naši nastopajoči to seveda znajo ceniti in to hvale¬ žno izkazujejo z odličnimi na¬ stopi na tekmovanjih, katerih se udeležujejo. Poglejmo si nekaj najvidnej¬ ših uvrstitev v zadnjih petih le¬ tih: • 1. mesto na zimski lesariadi v letih 1984, 1985, 1986, 1987 in 1988 • 1. mesto na zimskih igrah SOZD GLG v letih 1984, 1985, 1986, 1987 in 1988 • 1. mesto na letnih igrah SOZD GLG v letih 1984, 1985 in 1987 • Ekipne zmage po posamez¬ nih disciplinah na občinskih sindikalnih prvenstvih v nave¬ denih letih. Organizirali smo več kot 60 planinskih pohodov. Na vseh teh prireditvah letno nastopi skoraj 250 delavcev. Poleg vseh naštetih aktivno¬ sti pa imamo v najemu še telo¬ vadnici v osnovni šoli prof. dr. J. Plemlja Bled in OŠ Bohinjska Bistrica ter kegljišče v hotelu Jelovica na Bledu, kjer se za¬ posleni lahko razgibajo pred¬ vsem v zimskem času. Iz vsega navedenega lahko vidimo, da sta šport in rekreaci¬ ja močno zakoreninjena v naših delovnih ljudeh in zato moramo stremeti za tem, da kljub nasta¬ li gospodarski situaciji v naši družbi ne,bomo zmanjševali in štedili na račun rekreacije in zdravja naših delovnih ljudi. Rakuš 11 PROGRAM PRAZNOVANJA OB 40-LETNICI DO LIP BLED 27. maja 1988 — Dom Joža Ažmana v Boh. Bistrici — ob 16. uri slavnostna seja delavskega sveta DO Dnevni red: • Otvoritev in pozdrav • Slavnostni govor ob 40-letnici • Govor predstavnika DPS • Podelitev priznanj za dolgoletno delo v DO LIP Bled (za 30 in več let /ženske/, za 35 in več let /moški/) (vabljeni zaposleni z vabili) — ob 20. uri • Koncert Partizanskega pevskega zbora Ljubljana • Recitatoji LIP-a Bled (vstop prost za vse zaposlene) 28. maja 1988 — Športna dvorana na Bledu — 15.30 Godba na pihala Gorje pred Športno dvorano — 16.00 Pričetek proslave Program: • Uvodni govor direktorja DO • Slavnostni govor • Podelitev plaket • med posameznimi govori nastopata: Oktet LIP Bled oz. Godba na pihala — Okrog 19. ure nastop Janeza Hočevarja (Vabljeni vsi zaposleni, upokojenci in štipendisti) Predviden zaključek med 23. in 24. uro. Spominski posnetki na praznovanje 20-letnice Vozni red avtobusov za 27. 5.1988 Vozni red avtobusov za 28. 5.1988 lip bled 25-letnice tbd bodi neizprosen. MOZ jeklen. KADAR BRANITI Tl JE DELA ČAST 30-letnice 12 6. avtobus Podnart 14.35 Pri Kovaču 14.40 Češenj, most 14.43 Upnica »Z« 14.47 Lipnica »K« 14.50 pri Skirerju 14.52 Kamna gorica 14.53 Sp. Lipnica 14.55 Zg. Lancovo 14.58 Sp. Lancovo 15.00 Radovljica 15.15 Radovljica iso-span 15.17 Lesce — žel. post. 15.20 Bled — športna dvorana 15.30 7. avtobus Rateče 14.15 Podkoren 14.20 Kranjska gora 14.25 Gozd II 14.31 Gozd I 14.33 Belca 14.40 Mojstrana — Kepa 14.42 Mojstrana — Dovje 14.44 Hrušica 15.01 Jesenice — Čufar 15.05 Jesenice — žel. post. 15.07 Jesenice — Železarna 15.10 Vrba 15.27 Bled — športna dvorana 15.30 35-letnice DO LIP Bled Glavni in odgovorni ured¬ nik: Peter Debelak, tehni¬ čni urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Ja¬ nez Stare, Janez Marolt, Branko Urh, Anton Noc> Lado Cesar, Vinko CU' den, Miro Kelbl in Čiru Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj