tRŽ&VNU lU/JLb\ v v" ^ p »«mm»« pi*can« « «€rt»«thi. h * ^ v Ljubljani, dne 12. aprila 1934. štev. 34. Letnik lxxiv. (šol. leto 1933./34.) , _ mnu—■ ■ »mn Učiteljski tovariš Stanovsko politiško glasilo J. l/. C/. — sekcife sa dravsko banovino v LJubljani m Mesečna priloga »Prosveta« m Uredništvo in uprava I Ljubljana, F ranču kan. k a ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak leirtek. Naročnina letna 60 Din ta inozemstvo 80 Din. Člani tekcije J. U. U. plačajo Utt t članarino. Oglati po tunika m dogovoru, davek potebe. PoU. lak. rml.11.1S3. Telefon 3112 Jugoslovanska driavna prosvetna politika Avtoriteta reda naj se skuša pri državljanih zidati na dobro državljansko vzgojo, ne pa samo na zakone in policijska sredstva. — Prosvetno politiko naj vodijo šolski in pedagoški strokovnjaki. — Potreba ustanovitve dobrih pedagoških stolic na jugoslovanskih univerzah. Drag. P. Dordevič, senator in bivši pomočnik prosvetnega ministra Pod gornjim naslovom bomo prinašali važnejše programatične govore gg. senatorjev iz zadnjega zasedanja senata, v kolikor nam jih bodo dali na razpolago gg. senatorji. Bivši pomočnik min. prosvete gosp. senator Drag. P. Dordevič nam je dal na razpolago oba svoja večja govora, s katerima pričnemo zanimive razprave. (Govor gosp. Dragoslava P. Dordeviča, senatorja in bivšega pomočnika prosvetnega ministra, v senatu 22. marca 1934.) ume van je se zahteva strokoven, resen in temeljit študij. To poudarjam, da bom kasneje pokazal, kako je pri nas. PROBLEM VZGOJE JE TUDI BOLJ PEREČ OD OSTALIH. Potrebno je pogledati na vzgojni problem iz znanstvenega stališča in reči, da je vzgoja bolj pereča od drugih človeških poslov. Vzemimo primer! Kako korist imamo od najboljših zakonov za pravosodje, ako ni dober človeški material, ki naj te zakone uporablja? Kakšno korist imamo od najboljšega zakona o kontroli nad narodnim poslovanjem, ako je potrebna kontrola tudi onim, ki kontrolo vršijo? Kakšno korist imamo tudi od najboljšega zakona o državnem računovodstvu, ki se z njim skušajo onemogočiti vse zlorabe pri nabavah za državo in občine, ko pa bo vsa ljudska volja, nemorala posameznikov, ravno ta zakon obrnila v zaščito ničvrednežev? (Znano je iz praktičnega življenja, kako se posamezni krivci mnogokrat skrivajo za poročila in mišljenja komisij. V Subotici imam nekega malopridneža, ki ga ne morem pustiti zapreti, iker se že več let skriva za mišljenjem komisije.) Smoter omenjenih zakonov ni samo vzbujati strah pred kaznijo in staviti zapreke in jezove slabim ljudskim navadam, marveč je njihov namen uničiti v človeku slabo nagne-nje. Ni zakona, ki se ne da izigrati, vsaj v nekaterih določbah, ako se ga hoče izigrati. Ni zakona brez izjeme in ni izjeme, ki je ne bi zlobneži izrabili. Uničiti slaba nagnenja in ustvariti moralno voljo, moralne karakterje, ki ne delajo slabega zato, ker nočejo slabo delati in nei zato, ker se bojijo kazni. — To je najvišji smoter vsake pedagoške teorije in to mora biti najbolj pereči smoter pedagoške prakse, vsake, v tem primeru službene prosvetne politike. Pokazati vam hočem neki za naš primer karakterističen moment iz svetovne vojne. Na solunski fronti smo vodili dve leti vojno v strelskih jarkih. Približali smo se sovražnikom toliko, da so bili naši jarki večkrat le sto in tudi manj metrov oddaljeni od sovražnih. A vendar so bili iz tako blizu izkopanih jarkov poslani vojaki za izvidnike, ki so se morali ponoči utrditi, kolikor so mogli in to na ta način, da so si napravili iz kamenja nekako gnezdo, iz katerega so z budnim očesom spremljali vsako sovražnikovo premikanje. Gledali so navadno skozi periskop. Ti vojaki so bili, v besede pravem pomenu, obsojeni na smrt, ker jih je vsak napad sovražnikovih napadalnih oddelkov formalno zbrisal iz zemeljskega površa. Kar je pri tej stvari važno, je to, da ni mogel podnevi priti k tem vojakom nihče, kajti sovražnikove strojnice in posebni strelci, ki so od tod stalno na nas pazili, bi ga zravnali z zemljo. Pred koncem vojne, ko se je začela pojavljati tudi pri naših vojakih telesna in duševna utrujenost in jim je razjedal dušo obup radi negotove usode njihovih sorodnikov pod sovražno okupacijo, so začeli sovražniki še posebej pritiskati na njegovo dušo. Metali so letake, dvigali pred svojimi jarki velike table z ogromnimi napisi in nazadnje so začeli z besedami pozivati naše vojake, naj odložijo orožje. Kot artilerijski opazovalec v strelskem jarku sem večkrat slišal, posebno V obrambo časti VZGOJNI PROBLEMI SO VAŽNEJŠI OD OSTALIH. Gospodje senatorji, vzgojni problem je važnejši od vseh ostalih, kajti dokler se ba-vijo vsi drugi problemi s to ali ono panogo državnega življenja, s tem ali onim interesom enega ali drugega družabnega razreda, s to ali ono potrebo, priložnostjo ali nezgodo posameznika in skupin, se bavi vzgoja s človekom samim, s človekom »kot takim. S človekom, radi katerega obstoja vse, kar obstoji v družbi in državi. ;S človekom, gospodje senatorji, čigar moralno, intelektualno in splošno duhovno spopolnjevanje skupno z njegovim gmotnim blagostanjem predstavlja smoter celokupne zgodovine, celokupne sedanjosti, celokupne naše kulture. Kakor je človek nad vsem ostalim, kar je on v zgodovini ustvaril, ker vse to mora služiti le njemu, tako je tudi vzgoja, ki se bavi z njim samim, z njim kot takim, važnejša od vseh drugih človeških funkcij. Da se ta resnica v praksi navadno ne prizna v pravi meri, izvira iz tega, ker se rezultati dobre ali slabe vzgoje ne dosezajo in ne opažajo tako (dvajset ali trideset let je treba za popolno duhovno izoblikovanje človeka), a ljudje so po svoji naravi nagnjeni k temu, da bolje cenijo ono, česar dobre ali slabe posledice takoj opažajo. VZGOJNI PROBLEM JE TEŽJI OD OSTALIH. Gospodje senatorji, vzgojni problem je tudi težji, ker je kompliciranejši od vseh ostalih. To je radi tega, ker se bavi vzgoja z oblikovanjem življenja, človeškega materiala, z oblikovanjem živega človeškega duha, po v naprej določenem načrtu, za že določeni smoter. Glavna karakteristika človeške duše je, da on ravno zato, ker je živ, svoboden in večno aktiven, kaže največjo odpornost napram načrtnemu in sistematičnemu oblikovanju, ki se drugače imenuje človeška vzgoja. Niti najmočnejša mrtva materija ne pokaže takega odpora napram svojemu oblikovanju, ■kot to dela živa človeška duša. Z druge strani se za razliko od mrtve materije nič lažje ne kvari, ako se izpostavi nepovoljnim vplivom, kot se kvari živ človeški material. To povzroča glavno težkočo v vzgoji. Človek je kot duhovno bitje rezultat mnogih činiteljev: hereditarnih, socialnih in zgodovinskih. Radi tega se je moderna pedagoška veda danes tako razvila, tako diferencirala, — še posebno v Ameriki, kjer so ljudje pogledali najgloblje v vzgojni problem, — da je postala veda, ki posega globoko v območje drugih ved, katerim nudi z ene strani nove probleme v rešitev, a z druge strani jim odvzema rezultate njihovih teoretičnih raziskovanj in jih nadalje praktično obdeluje in uporablja. Od psihologije normalnega in nenormalnega človeškega bitja, anatomije, fiziologije, kemije, splošne biologije, etike, politične in kulturne zgodovine do zgodovine človeške filozofske misli, so vse to vede, na katerih danes bazira pedagogika. V pedagogiki ni več laičnega beganja in tipanja po miraku, ni več naslanjanja na slučajni pedagoški talent, na slučajne in nepreizkušene pedagoške izkušnje. Danes je postala pedagogika sistematična filozofska znanstvena disciplina, za katere raz- OTVORENO PISMO. Gospodinu Josipu S t a ž i č u , narodnom poslaniku sreza petrinjskoga u Beogradu. Molim učtivo p. n. uredništvo dnevnika »Učiteljskog tovariša«, da bi, u interesu istine i čuvanja pravoga morala u ljudskom društvu, uvrstilo ovo pismo, koje sam istovremeno poslao i naslovniku: »Poštovani gospodine! Povodom nedav-noga Vašeg govora u Narodnoj iskupštini na proračun Ministairstva prosvjete, a kada ste se izražavali o ljudima na čelu Jugoslovenskog učiteljskog udruženja i o njihovim »moralnim kvalifikacijama«, čitao sam u stenografskom zapisniku, da ste gospodinu Ministru prosvjete pokazivali neke '»strahovite i porazne dokumente« te sudske presude u tome smislu. Kako niste naveli, koga se te presude tiču, i u kome pravcu su one bile, a j a mislim da se to odnosi unekoliko baš na mene, i to obzirom na osude zbog uvrede časti prema gg. Čikari i Cindriču (što, dakako, ni učemu nisu nikakva »porazna i strahovita dokumenta«, a još manje ništenje moralnih kvalifikacija čovjeka bilo u kom pogledu), to Vas molim, da biste mi odgovorili, u roku od tri dana, odnose li se te Vaše optužbe odista na mene, pa ako se odnose na mene, ko Vam je dao pravo da Vi mene napadate i potpuno bezrazložno potkazujete (a potkazivanje je to sve dotle dok Vi Vaše navode o našim negativnim moralnim kvalifikacijama i ne dokažete!)? Koliko mi za tri dana ne odgovorite, sma-tiraču, da se ti Vaši napadaj i odista odnose na mene, pa ču i postupiti prema tomu. U nadi, da čete obzirom na dostojanstvo svoje poslaničko i ljudsko postupiti po ovome mome pozivu, ostajem s poštovanjem, U Zagrebu 20 marta 1934, Jovan M. Milojevič, upravitelj Narodne škole Kralja Petra Velikoga Oslobodioca; pretsjednik Učiteljskog društva »Jedinstvo« za grad Zagreb te sre-zove zagirebački, samoborski i dugoselski; član sekcijske uprave JUU za Sav-sku banovinu i glavnoga odbora JUU u Beogradu.« Još k tomu napominjem, da je g. poslanik Stašič bio i sam duže učitelj, ali nikad nije bio član JUU, nego smo ga računali svagda u njegove protivnike. Što se pak tiče tužbi sudu protiv mene, to su proizašle je-dino u obrani naše organizacije i reda u njoj, a pošto su moji lični protivnici upotrebili — »kolegijalno i učiteljski svjesno« — sitaleške raspire pred sudovima. Ovoliko radi informacije drugovima i drugaricama u Dravskoj banovini, do kojih j a mnogo držim. Jovan M. Milojevič. »PRELOM« IN POROČENE UČITELJICE. V 12. štev. od 5. aprila 1934. prinaša »Prelom« na naš zadnji poziv pod gornjim naslovom v 31. štev. Učit. tovariša sledečo izjavo: Iz uredništva. G. Jos. Jurak iz Novega mesta je v 8. številki našega lista napisal članek »Kruha brezposelnim inteligentom«, v katerem se ob priliki takrat vodene javne debate izreka proti dvojnemu zaslužkarstvu in za redukcijo žensk v državni službi, katerih možje so v državni ali zasebni službi, pri čemer je posebej omenil poročene učiteljice. Naše uredništvo zavzema načelno sicer stališče proti dvojnemu zaslužkarstvu. vendar izrecno odklanja v teh razpravah vsak očitek enemu ali drugemu stanu. Tudi Jurakova razprava, katera je vzbudila nevoljo v poklicni organizaciji učiteljstva, ni imela niti izdaleka tega namena, ker bi jo bilo sicer uredništvo brezpogojno odklonilo. Ker »Prelom« ne popravlja glavnega očitka, ki ga je izrekel z besedami: »Zlasti se to opaža pri poročenih učiteljicah, čijih učenci z uspehi daleč zaostajajo za ono srečno mladino, ki takih učnih moči nima« — se moremo s popravkom v »Prelomu« zadovoljiti. Bistvo naše obrambe leži v nekvalificiranem javnem ocenjevanju službenega delovanja poročenih učiteljic, pri čemer ne moremo pristati na nikako izmikanje. ponoči, ko se je vse umirilo, kako je nekdo, ki je bil zato posebej določen, klical v čistem srbskem jeziku: »Lačo, bračo, zašto se boriš, zašto stradaš? Zašto se boriš za bradatog Pa-šiča i propale Francuze? Zašto za drugoga propadaš? Zašto uzalud gineš? Ostavi pušku i dodi ovamo, jer rat je za vas izgubljen. Do-di ovamo, gdje te očekuje tvoje selo, majka, žena i dirugi tvoji najmiliji!« Gospodje senatorji, lahko vam rečem, da smo imeli moralne krize med našimi vojaki, pa so oni vendarle ostali na svojih mestih. Ostajali so vsi in tudi oni spredaj, ki so, ponavljam, formalno bili obsojeni na smrt, katerim se ni mogel nihče živ približati, katerim ne bi mogel nihče živ preprečiti, posebno ponoči, da odvržejo orožje in v nekoliko skokih pobegnejo k sovražnikom, ki so jih tako vabili in slepili. Ostali so tudi oni, dasi so na ta mesta bili postavljeni izven pravil človeških zakonov, izven vsake človeške oblasti! Kateri starešina, kateri general, katera vrhovna komanda bi mogla preprečiti tem vojakom da ne bi izvršili svoje zlonamernosti, če bi jo imeli? A kaj je ustvarilo ono dobro voljo, ki je povzročila, da so oni, tudi pod takimi pogoji, izvršili svojo dolžnost do konca? Vzgoja, ki je počela v zibelki in s pesmijo uspavanko ter se je nadalje razvijala s pomočjo gosli, v šoli, cerkvi, vojašnici, potom časopisov, književnosti in celokupnega državnega in družabnega našega življenja. Taka volja, ustvarjena z vzgojo, ne povzroča izjem v zakonih, ta volja se ne izmika skozi zakonske izjeme, ta volja napravlja vse pisane zakone za nepotrebne. Pri Arnavtih, ki jih mnogi smatrajo za divjake, je »besa« nepisani zakon. Ampak v civiliziranem svetu ni pisanega zakona, ki bi se tako striktno izvajal kot nepisani zakon arnavtske »bese«. Zakaj? Ker je morala teh ljudi močnejša od najtršega jekla, ker je moralna volja, ki ta zakon vrši, čista, zdrava in neomajana. Taka volja dela pisane zakone v resnici za nepotrebne. Ako pade ta moralna volja, ako naša tako renomirana zapadna civilizacija razje moralo tega naroda, pa ne bodo tudi pri njem, prav tako kot pri drugih, veljali nilti najstrožji pisani človeški zakoni! Gospodje senatorji! Vsi zakoni, vse uredbe, vsa pravila, ki jih ljudje sprejemajo, vse to je, četudi je dobro, samo okvir, samo forma; vse to je samo »vanitas vanitatum« — brez človeka. Šele človek kot moralna osebnost daje vsebino in vrednost tej formi, temu okvirju. In ker stvar tako stoji, je najbolj pereča dolžnost vsake vlade, da organizira in do maksima izkoristi vse intelektualne, etične in strokovne moči vsake generacije, kakor tudi vsa materialna sredstva, da predvsem reši osebni človeški problem, t. j. problem njegove vzgoje. Med tem se v praksi, dasi morda to tako ne izgleda, nikoli ne razumeva vsa važnost, vsa kompliciranost, vsa nujnost vzgoje. Dokaz temu je novi državni proračun, ki je v resoru prosvetnega ministrstva komaj tolikšen, da, preprosto rečeno, prosveta duše ne izpusti. MI NIMAMO SISTEMATIČNO OBDELANE PEDAGOŠKE VEDE. Pri nas ne uživa pedagogika onega priznanja, ki ji pripada. Ne uživa ga iz razloga, ker ni pri nas obdelana kot zaokrožen znanstveni sistem, v katerem bi bili teoretično rešeni vsi splošni in vsi specialni vzgojni problemi. Vzrok temu je, ker nismo imeli skoro nikoli pedagoške stolice na naši univerzi dostojno zastopane. (Tu mislim predvsem na beograjsko univerzo.) NAM MANJKA, GOSPODJE SENATORJI, V PEDAGOGIKI CVIJIČ. Manjka nam Cvijič, ki bi na univerzi organiziral in uredil pedagoško stolico, da bi dvignila pedagoško vedo na pristojno višino, ki bi ji pridobila odgovarjajoče priznanje tudi pri merodajnih faktorjih, pri ljudstvu in pri mladini. Meni se je kot pomočniku prosvetnega ministra pritoževal neki mladenič, kako so se norčevali iz njega njegovi tovariši, ker se je odločil za študij »te neumne pedagogike«. In ti njegovi tovariši so bili dijaki filozofske fakultete, to je bodoči praktični pedagoški delavci — profesorji srednjih šol. MI NIMAMO DOVOLJ PEDAGOŠKIH STROKOVNJAKOV. Kot prva posledica slabo zastopane pedagoške stolice je, da nismo imeli in nimamo zadostnega števila pedagogov - strokovnjakov. Mi nimamo generacije strokovnih pedagogov. Potrebne so nam generacije pedagogov, kot jih imamo v drugih strokah, da bi se vpliv pedagogike kot teorije in pedagogov kot strokovnjakov občutil v našem praktičnem vzgojnem življenju. Pedagogika je veda, a je tudi umetnost. Za vedo je potreben zdrav in močan intelekt, a za umetnost talent. Pedagogika, odnosno vzgoja kleše človeške duše rav-rto tako kot kleše kipar marmor. Radi teiga je treba imeti poleg neizbežne strokovne sposobnosti tudi talent. Kaj bi ibilo iz mašega Meštroviča, če bi bil ostal vse svoje življe- nje pri kozah in ovcah, a kaj je postalo iz njega, ker je svoj talent kultiviral in spopol-nil na najvišjih umetniških šolah. Toda talentov ne srečujemo pri vsakem koraku. Da se javljajo, je treba imeti cele generacije strokovno izobraženih pedagogov. Šelei v gotovem številu pedagogov bi se našli talenti, ki bi z ene strani dvignili pedagoško vedo, a z druge strani bi ustvarili ip vodili praktične pedagoške pokrete, praktično pedagoško življenje. PRI NAS SE RESA VAJO VZGOJNI PROBLEMI NESTROKOVNO IN NEZNANSTVENO. Radi tega, ker je ostala pri nas pedagoška veda nerazvita, ker nismo imeli niti zadostnega števila pedagoških strokovnjakov, niti med njimi močnih osebnosti, zato se je moglo dogoditi, da so pri nas strokovna pedagoška vprašanja več ali manj nestrokovno in neznanstveno rešavana. Danes je povsod, in tudi pri nas, splošno veljavno načelo, da naj rešujejo strokovna vprašanja strokovnjaki. Nihče ne oporeka načelu, da naj rešujejo tehnične probleme tehniki, finančne finančniki, pravne pravniki, medicinske zdravniki itd. Mi laiki, ki stojimo ob strani, se moramo za vsa ta vprašanja zanimati, ker nas tangirajo, a voditi in reševati, pravilno reševati jih morejo edino, ali prvenstveno, le strokovnjaki. Danes je izven vsakega spora, da se bolezni človeškega organizma ne morejo zdraviti z vražami in sličnimi načini. Danes se noben kulturen človek ne naslanja na nepreizkušene mistifikacije in narodne vraže, nego vsakdo zahteva zdravnika z najvišjimi medicinskimi sposobnostmi, zbira one s special-pimi sposobnostmi za specialne bolezni. Piri drugih strokah je ravno tako, le pri pedagogiki ne. Pri nas se je mnogo rotilo in čaralo, da bi se našlo zdravilo tej ali oni nezgodi vzgoje; pri nas je bilo mnogo vraž, zdravnikov in ranocelnikov, ki so za vsako bol pri vzgoji imeli in nudili kako posebno zdravilno travico. Pri nas nismo imeli znanstvenega »sighta« za šolstvo, pouk in vzgojo. Pri nas se je, seveda z izjemami, v teoriji paberkovalo a v praksi poizkušalo in tipalo po mraku. Radi tega je tako zelo zaostalo spopolnjevanje osebnosti, dasiravno se je tudi v tem nekoliko napredovalo, medtem, ko smo na vseh drugih straneh napredovali hitrejše in boljše. ORGANIZIRATI JE TREBA PEDAGOŠKO STOLICO NA UNIVERZI. Kje naj se pedagogika bolje uveljavlja kot znanost, kje naj pride do odgovarjajoče veljavnosti in odločilnega vpliva na praktično vzgojo, ako ne na univerzi in iz univerze. Radi tega je kot prvo potrebno: organizirati pedagoške stolice na univerzi. Tej stolici je treba, gospodje senatorji, nuditi največjo moralno in materialno pomoč. Iz te stolice naj se vzpostavi centralna stolica na filozofski fakulteti. Zakaj? Univerza ima v splošnem dvojno nalogo. Z ene strani samostojno obdeluje in pospešuje znanost, a z druge strani pripravlja praktične delavce za razne poklice; in?e-njerje, zdravnike, veterinarje, sodnike, advokate administrativne uradnike itd. Filozofska fakulteta ima s svojimi bogato diferenciranimi grupami in odseki ravno tako dvojno nalogo. Vršiti mora to, kar Angleži imenujejo »research«, samostojna znanstvena raziskovanja za obogatitev znanosti, a z druge strani, da izobražuje praktične šolske delavce profesorje raznih srednjih šol. Ker postanejo vsi dijaki, ki dovršijo filozofsko fakulteto, srednješolski profesorji, z izjemo malega procenta, postanejo vsi praktični pedagoški delavci. Vsled tega ni zadosti da se oni spopolijijo ina univerzi v spoznavanju posameznih ved: matematike, fizike, zoo-logije, botanike itd., nego je potrebno, da se oni tudi poglobijo v spoznavanje pedagoške vede. Ako bi po dokončani univerzi ne postali srednješolski profesorji, nego bi v življenju nadaljevali s samostojnim znanstvenim raz- iskovanjem, da bi na ta način spopolnjevali znanost, bi jim študij pedagogike rte bil potreben. Toda oni postanejo, kot sepi fekej, skoro vsi profesorji, ki bodo predavali matematiko,' predavali kemijo, predavali botaniko in tako dalje. Ravno radi fega je treba resno preštudirati' vedo, katere ñamen je ' raziskovati in predavati način, metodo podavanja raznih učnih predmetov v šp^h, jii so nižje kot univerze. Lahko je kdo doktor matematike, lahko je renomiran fizik, slavni geograf, profesor zoojo^ije na univerzi, pa je kljub temu lahko zelo slab učitelj teh predmetov v prvem razredu gimnazije! Kajti, eno je znati predmet, a povsem nekaj drugega je znati predavati mladim glavicam, ki s svojimi prestrašenimi qčmi gledajo na nas na kateder iz malih lesenih klopi. In spretnost podajanja je delo, s katerim se bavi pedagogika. Ampak to je tudi delo, s katerim se naši dijaki ne bavijo. Radi tega začnejo brez vsake pedagoške priprave, pedagoško delo, ter kot profesorji večkrat pretvorijo učilnico v mučilnico za otroke in zase. (To, kar pridobijo oni na univerzi v pedagogiki, to absolutno ne zadostuje, izvzemši dijake, ki jim je pedagogika ožja stroka. Pedagoški stolici na univerzi je treba nuditi največjo moralno in materialno pomoč. KAKO ORGANIZIRATI PEDAGOŠKO STOLICO. To ni vse! Za organizacijo pedagoške stolice z vsemi njenimi pomožnimi stolicami je treba imeti predvsem vsaj dva ali tri renomirane pedagoge večjega stila. Takih avtoritet na pedagoškem polju nimamo v naši državi. Vsi naši pedagogi, izvzemši profesorja dr. Bazale, ki je angažiran tudi v drugih filozofsko znanstvenih predmetih, so ljudje, izmed katerih bi se moglo izbrati precejšnje število asistentov in docentov, ki bi bili dobri svetovalci šefu pedagoške stolice, toda nihče med injimi, — naj mi ne zamerijo te odkritosrčnosti, — ne bi mogel voditi te stolice. Za spopolnitev te praznine bi bila možna dva načina. Prvi bi bil težje in počasneje dosegljiv, a drugi krajši in hitrejši. POSLATI GOJENCE ZA ŠTUDIJ PEDAGOGIKE V INOZEMSTVO. Prvi način bi bil: Čimprej poslati v inozemstvo večje število gojencev, ki bi študirali pedagogiko pri veljkih, svetovnih nedagoskih avtoritetah. Pravim večje število, ker bi bila tedaj večja verjetnost, da bi se med njimi našlo potrebno število mlajših ljudi z osebnimi talenti, ki bi, naslanjajoč se na svoj talent in oboroženi z znanjem modeme pedagogike, bili sposobni organizirati pedagoško stolico na univerzi, da pospešijo pedagoško vedo in izvršijo reformo šolske in izvenšolske vzgoje pri pas na znanstveni podlagi. DOVESTI PEDAGOŠKE AVTORITETE IZ TUJINE. Drugi, mnogo kraiši in hitrejši način bi bü, pripeljati iz tujine enega ali dva Tenomi-rana znanstvenika in pedagoga, kot se je to, morda iz manje stvarne potrebe, naredilo za druge stroke. (Imam tu nekatere konkretne predloge, toda sedaj ni čas za to, da jih omenjam.) Vse to radi tega, ker se celokupna vzgoja pri nas ne more postaviti na znanstveno podlago, dokler se pri nas ne obdela predvsem znanost o vzgoji sami. Gospodje senatorji! Kot ste videli, sem se v svojem govoru zadržal le pri generalnem in teoretičnem opazovanju pouka, šolstva in vzgoje v splošnem. Samo na koncu sem omenjal, kaj bi bilo treba ukreniti, kaj yse začeti, da bi se zgradba vzgoje že začela dvigati iz temelja in na znanstvenih principih. Konkretne probleme in eventualne konkretne sugestije sem pustil, kot sem v početku omenil, za specialno debato. Splošne obrtne nadaljevalne šole; Voditeljem obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol Nekatere obrtno in trgovsko nadaljevalne šole nam še vedno niso poslale potrebnih podatkov o vzdrževanju obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol. Naprošeni so bili za sledeče podatke v šol. letih 1931/32, 1932/33, 1933/34. za vsako leto posebej: Koliko je bilo všolanih moških in ženskih v vsakem šolskem letu; skupni proračun (v dinarjih) za vsako šolsko leto; koliko so prispeyali: banovina, občina, obrtno trg. zbornica, obrtna združenja, razni denarni zavodi, vajenci sami, ostali in skupaj vse podatke za vsako šolsko leto posebej. Ker je statistika že dodobra izdelana in nam manjkajo le še podatki nekaterih šol, se obračamo do vodstev teh šol, da nam to statistiko nujno i*- Berdajs Jože, O.U.Z.D. Statistika obrtno in strokovno nadaljevalnih šol v dravski banovini od šolskega leta 1918/19 do 1933/34 V pričujoči tabeli podajamo pregledno število naših obrtno-nadaljevalnih, strokovno-nadaljevalnih in gostilničarskih šol po stanju od leta 191i8.-19. do 1933.-34. Iz pregleda, ki bo Vsem, ki Se za tO šolstvo zanimajo, dobrodošel, je razvidno, kako se je to šolstvo razvijalo glede na število šol, kakor tudi število Učencev. 2e površni pregled nam kaže, da je nastopajoča gospodarska kriza vplivala v izdatni meri na število učencev - vajencev. VI- Kraj šole pošljejo. V poštey pridejo sledeče šole: Bra-slovče, Črna pri Prevaljah, Dev. Marija v Polju, Gomilsko, Guštanj, Konjice, Križe pri Tržiču, Kropa, Ljubno, Ljutomer, Marenberg, Radeče, Radovljica, Ribnica, Rog. Slatina, Slov. Bistrica, Šmartno pri Litiji, Šmartno pod Šmarno goro, Št. Jernej — Dol., Teharje, Tržič, Turnišče, Velenje, Vrhnika in Žiri. Od obrtno nadaljevalnih šol: Strokovno nadaljevalni šoli v Ljubljani: brivska in grafična. Trgovsko nadaljevalne šole: Krče vina pri Mariboru, Murska Sobota, Šoštanj, Trbovlje in Tržič. Vsa vodstva navedenih šol prosimo, da nujno pošljejo podatke, ker se vse delo vrši tudi v njihövem interesu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 6 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 -i 0 ll ii D o CN oš" Ov šek učencev so dosegle ¿-obrtno - nadaljevalne šole v letu 1929-30. Letošnje leto pa enači po številu učencev skoraj onemu iz leta 1923.-24. je za 156 več vajencev. V strokovnornadaljevalnih šolah smo dosegli višek t 1929.-30., v naslednjih letih pa število učenčev redno pada. Letošnje število je za 43 učencpv manje od onega iz leta 1921.-22 Bled ........ Braslovče ..... Brežice....... Celje ........ Cerknica ...... Črna pri Prevaljah Črnomelj,...... Dev. Mar. v Polju Dolnja Lendava . . Dolnji Logatec . . Domžale ...... pomilsko...... Gorenja vas .... Gornja Radgona . Guštapj....... Hrastnik ...... Jesenice....... Kamnik....... Kastav ....... Kočevje....... Konjice....... Kranj ........ Kranjska gora . . . Križe pri Tržiču . Kropa........ Krško ........ Laško........ Lesce ........ Litija .......... Ljubljana........ Ljubno ......... Ljutomer ........ Marenberg....... Maribor ........ Mengeš......... Metjika......... Mokronog ....... Moste pri Ljubljani . Murska Sobota .... Muta-Vuzenice .... Novo mesto...... Oplotnica ....... Ormož ......... Poljčane ........ Prevalje ........ Ptuj ........... Radeče pri Zid. mostu Radovljica ....... Ribnica......... Rogaška Slatina .... Rogatec......... Ruše........... Sevnica......... Slovenjgradec ..... Slovenska Bistrica . . Središče ........ Sv. Lenart v SI. gor. Sv. Lovrenc na Poh. . Sv. Pavel pri Preb. . Škofja Loka...... Šmarje pri Jelšah . . Šmartno pri Litiji . . . Šmartno ob Paki . . . Šmartno p. Šm. goro Šoštanj ......... St. Jernej na Dol. . . St. Jurij ob j. ž. . . . St. Vid nad Ljublj. . Teharje . . ....... Toplice pri Zagorju . Trbovlje-Vode..... Tržič na Gorenjskem Turnišče ........ Velenje......... Vič pri Ljubljani . . . Vitanje ......... Vojnik ......... Vransko ........ Vrhnika ........ Zgornja Polskava . . . Zgornja Šiška..... Žalec .......... Železniki (tečaj . . . Ziri ........... 1903 1926 1920 1832 ;903 1903 1910 1920 1923 1922 i 921 1926 1932 1888 1926 1924 1923 1885 ,925 1923 1920 1884 1922 1924 ¡912 1891 1923 ¡923 1929 1856 1931 1919 1923 1876 1908 1890 .919 ¡1929 ¡1921 1921 1875 1930 1920 1924 1926 1877 1907 1910 1893 1928 1926 1926 1911 1919 1921 1923 i! 926 19 27 85 29 1923 1927 1889 1911 1898 1926 1929 j 1902 1930 1909 1894 1928 1900 1912 1875 1926 1926 1922 1926 1925 1905 1911 1924 1924 1900 1925 1912 45 155 31 65 123 17 29 82 50 21 27 103 58 47 277 122 93 113 37 162 60 39 22 46 21 49 136 80 72 101 68 104 760 62 35 128 64 Število va encev in vajenk v šolskih letih: 68 31 288 121 102 69 127 22 206 116 45 35 42 89 112 892 59 84 58 111 71 76 239 43 65 62 118 11?. 63 134 22 75 189 80 36 52 48 25 39 Skupaj . . 392 38 95 1630 69 94 80 45 94 65 75 132 77 95 58 85 72 104 109 836 43 83 47 74 237 72 72 59 278 45 70 85 49 75 29 107 141 75 119 26 17 107 56 26 100 98 38 757 47 66 40 63 81 104 355 43 51 74 82 50 116 35 64 71 23 44 15 69 111 81 95 73 47 90 71 116 188 55 32 38 59 49 34 88 29 39 60 20 75 86 76 83 63 59 66 29 123 103 60 117 25 65 29 67 23 130 110 54 948 56 40 114 50 151 55 33 242 50 74 85 413 35 18 47 63 74 48 111 52 86 84 90 28 115 62 106 68 15 63 58 128 101 52 936 47 41 126 47 144 80 34 220 60 60 54 73 407 39 23 40 55 69 51 93 29 45 42 78 40 94 63 85 81 417 39 34 50 63 61 52 99 33 49 93 36 100 73 69 86 423 42 29 47 68 66 49 103 35 50 37 89 161 103 S Os o cn 77 67 69 394 39 19 73 73 81 412 27 30 Pod savsko banovino 541 57 62 58 113 18 47 39 75 148 83 50 108 22 45 51 97 176 82 Pod primorsko banovino 125 60 120 57 22 89 65 27 147 81 56 960 50 60 39 142 45 149 53 10 41 212 63 - 28 50 71 57 37 85 39 36 59 28 64 95 95 98 59 26 73 63 103 24 41 64 59 45 84 40 46 68 22 80 134 118 93 42 29 97 28 22 68 111 28 30 87 36 25 70 26 94 112 68 107 28 81 61 31 172 85 913 56 149 42 156 41 12 181 38 38 43 38 49 64 50 89 45 64 25 42 34 68 22 53 134 100 88 41 23 36 21 34 28 33 26 70 24 86 43 46 39 40 55 54 89 46 30 57 21 52 39 77 40 86 142 139 89 57 44 41 32 39 44 84 30 126 67 113 62 23 56 50 24 185 90 54 931 58 9J 138 40 175 38 202 38 41 58 43 36 39 56 81 56 82 40 22 76 22 49 28 83 50 88 22 145 163 87 56 46 21 39 39 77 29 42 92 25 56 132 60 104 33 65 28 72 61 30 76 105 120 65 107 26 81 15 69 46 23 59 101 114 53 939 61. Pod savsko 93 55 787 58 sk< banovino 83 126 56 161 55 27 203 28 57 45 38 60 30 84 69 54 85 40 22 79 26 45 22 24 79 46 55 29 178 196 88 56 73 43 22 32 41 86 35 58 80 20 66 2794 3536 3522 3984 5074 5167 5370 5243 5984 6116 5588 5243 50 78 39 148 32 46 20 232 25 46 46 31 51 30 80 52 36 74 25 13 70 26 46 15 15 66 55 56 56 28 155 146 75 48 61 40 20 24 34 77 27 62 78 18 66 76 68 64 357 32 18 49 64 51 46 112 16 53 18 84 119 81 118 59 103 48 63 32 21 49 136 24 75 41 729 68 66 53 90 38 154 37 47 37 190 48 31 36 29 51 25 53 49 34 81 30 22 60 23 41 22 73 51 60 52 25 112 94 72 32 46 44 24 25 34 64 30 71 70 60 51 17 51 112 64 26 652 63 52 1932/33 1933/34 60 79 58 46 59 52 327 317 37 23 17 21 35 27 57 50 41 31 32 23 80 53 17 16 30 • — 58 43 10 17 70 68 106 115 82 73 101 76 51 33 112 115 44 51 17 71 87 57 641 56 52 46 28 56 40 130 31 32 20 139 51 21 35 50 17 35 30 52 52 30 62 33 17 57 13 41 20 64 33 50 48 22 134 96 48 14 38 31 13 22 27 59 39 59 43 27 66 33 125 28 156 49 31 33 26 39 45 31 25 47 25 16 41 12 45 15 53 23 25 52 26 102 116 52 24 40 18 26 21 50 40 63 21 4522 4022 Strokovne obrtne nadaljevalne šole: Ljubljana: 376 391 1 meh. tehnična .... 1909 — — 259 352 — 293 352 348 350 321 368 312 260 234 2 1909 — — 361 432 — 324 359 366 320 351 368 314 345 322 347 294 3 umetna in obl. moš. 1909 — — 242 345 — 249 320 334 325 317 330 280 307 270 221 202 4 umetna in obl. žen. — — 171 214 — 186 284 263 324 348 334 307 317 280 246 292 5 brivska ........ 1930 — — — — — — — — — — — — 81 85 91 108 6 1924 — — — — — — 43 36 36 24 — 22 46 52 49 39 7 elektrpteh. (teč.) 1923 — — i — . — — 41 35 42 42 45 23 33 58 51 68 51 8 Rakovnik: čevlj., kroj., miz. 1919 — 16 43 35 42 63 64 79 79 71 80 62 68 75 81 75 9 St. Vid nad Ljublj.: 1920 — — 94 109 121 120 115 102 92 103 89 54 48 46 52 79 Skupaj . . '— 16 1170 1487 163 1276 1572 1570 1568 1580 1600 1463 1638 1488 1415 1374 i Gostilničarske strokovne nadaljevalne šole t 1 1923 '_ _ _ _ _ 14 16 18 15 10 18 12 12 10 10 13 2 1923 — — — — — 36 50 48 56 61 51 43 38 46 56 33 3 1924 - — — — — — 24 28 22 20 25 47 34 28 23 24 Skupaj . . — — — — — 50 90 94 93 91 94 102 84 84 89 70 Vsega skupaj . . 392 1646 3964 5023 3685 5310 6736 6831 7031 6924 7678 7681 7310 6815 6026 546 a; Število šol Proračun znašal Na šolo odpade povprečno Število učencev Na učenca odpade Opombe Din P Din P Din P 1 2 Obče obrtne nadalj. šole Gostilničarske „ „ 73 S 1,296.422 94.122 — 17.759 31.374 4511 86 287 1094 — 3/4 vseh izdatkov za te šole je prispevala pred vojno država, to je po Din 1 685.164"- 3 4 Strokovne „ » Trgovske » » 7 15 490.030 366 311 — 70.004 24.421 — 1263 670 388 547 — „ 561.721"-pa drugi činitelji, trg. obrtna zbornica, občine ter vajenci sami. Skupaj . . . 98 2,246.885 — 22.928 — 6530 344 — Splošne vesti V proračunu za leto 1934 prispeva Dravska banovina samo . . Din 370.000"— to je 16'47%> ves ijstali znesek pa morajo kriti občine, razne korporacije in obrtni ter trgovski vajenci z rednimi mesečnimi prispevki. „ 1,876.885'— „ , 83 53% Skupaj . . Din 2,246.885"- to je 100"—°/o > v -u Pripravlj. razred Vajenci Vajenke i Trgovske Risanje Skupaj učencev Učiteljev I. razr. II. razr. III.razr. I. razr. ¡H.razr.i I.razr. iII razr. 1 2 3 4 Obče obrtne nadalj. šole Gostilničarske „ „ Strokovne „ „ Trgovske „ „ Tečaji 398 1690 30 461 224 50 1608 24 492 231 264 32 310 165 207 186 40 79 39 4511 86 1263 620 50 338 14 81 65 Skupaj . . Vajenke......... Trgovski tečaji*) .... 398 2455 *) 207 **) 40 2355 *)186 79 771 *)207 *)186 **)40 **)79 39 6530 498 Vsega skupaj . . 398 2702 2620 *) OPOMBA: Na raznih obrtno nadalj. šolah obstoje posebni trgovski tečaji. Petnajstletnica prevzema mariborskega Šolstva Na dan 1. aprila pred petnajstimi leti je prevzelo slovensko učiteljstvo osnovno in meščansko šolstvo v Mariboru in bližnji okolici. Ta obletnica je tako važna, ne samo za Maribor kot gospodarsko in kulturno središče naše severne meje, ampak tudi za. vse naše učiteljstvo, da ne smemo iti tiho mimo nje. Re§_ je, da je Maribor in ž njim našo severno mejo vojaško osvobodil in utrdil že v pozni jeseni 1. 1918. slovenski general. Prav tako je res, da ga je v tistih burnih dneh napravil prometno od Nemcev neodvisnega slovenski železničar. A fizično in prometno osvobojenemu Mariboru je morala slediti tudi notranja, duhovna osvoboditev, da je postal Maribor v resnici slovenski, jugoslovanski. In to sta dosegla slovenski učitelj, slovenska učiteljica. Tega ne bi smeli pozabiti nikoli drugi, še manj pa učiteljstvo. Še nam je v spominu nenaravni in krivični sistem, ki je vladal do prevrata tudi na šolskem polju pod Avstrijo. Nemštvo je gradilo most do Adrije. Temu načelu se je moralo podvreči vse, tudi šolstvo. In v Mariboru je bil zabit steber tega mostu že dolga desetletja tako trdno, da ga je zamogla zrušiti šele svetovna vojna. Še pred šestdesetimi leti se je vsaj po nekaterih mariborskih osnovnih šolah poučevala tudi slovenščina. Pozneje pa ne več ne v mestu in tudi ne v bližnji okolici, ki je tesno spojena z mestom samim. Le okoliška Krčevina je z veliko muko še delala vsaj deloma izjemo. Tako je pač zahteval krivični ¡sistem. Zato je pa lahko dobil "učno mesto na mestnih in okoliških šolah v •zadnjih desetletjih nacionalno zaslužen Nemec iz Češkega ali Šlezije, nikoli pa ne do-mjačin Slovenec. Nemška šola z nemškim uciteljstvom je bila že tako trdno usidrana, da se 1 je zdelo popolnoma nemogoče — vsaj Nemcem, pa tudi nekaterim skeptičnim Slovencem — izvršiti preobrat na tem polju. Preobrata na šolskem polju seveda ni bilo mogoče izvršiti že v prvih tednih in mesecih. Bilo je potrebno za rešitev tega resnično težkega vprašanja temeljitih in dobro premišljenih priprav. Te sta izvršila dobra poznavalca mariborskih razmer tedanji višji šol. nadzornik dr. L. Poljanec in poverjenik dr. Verstovšek, ki je prav za prav oče vsega, zlasti pa obmejnega našega šolstva po osvo-bojenju. Dne 26. marca je dobilo slovensko učiteljstvo iz Ljubljane brzojavni nalog, da prevzame 1. aprila osnovno in meščansko šolstvo v Mariboru in okolici. To je bilo pa lažje rečeno, kakor storjeno. Zakaj po tolikih letih vojne in po razburljivih prevratnih dneh ni bila malenkost zapustiti kolikor toliko udobno službeno mesto in svojcev ter se podati v negotovost na mariborska še vedno vroča tla, kjer je pod pepelom še vedno tlelo. Poleg Sisifovega dela v šoli nisi, vedel kje in k a. V o boš potolažil svoj prazni želodec, kam bos položil zvečer svoje izmučeno telo k počitku. Potrebna je bila precejšnja porcija idealizma poleg domovinske ljubezni in osebnega poguma. In vsega tega je imelo tedanje učiteljstvo dovolj. O tem učiteljstvu je zapisal po 10. letih dr. Poljanec sledečo sodbo: »Starejši slovenski učitelji so imeli vsi trdo življenjsko šolo za seboj, trdo šolo na učiteljišču, še tršo v službah na deželi ob večnem hoju s sovražnim sistemom, a tudi z lastnimi ljudmi. Ojeklenili so v boju; kamor si jih postavil, povsod so se izkazali može.« In tako so prišli »kakor je veleval domovine ukazi« in prevedbi brez zunanjega hrupa in trušča. Nemško učiteljstvo se je seveda težko ločilo oa za njih udobnih' postojank. S protestom, da se umakne le višji sili in v trdni veri, da zapušča svoja mesta le za kratek čas, je zapuščalo često solznih oči svoja mesta. Tako delo, kakor ga je vršilo v tistih težkih dneh. tednih in mesecih slovensko učiteljstvo v Mariboru in okolici, ne morejo usmerjati in voditi nobeni predpisi in paragrafi. Odločati je morala lastna prevdarnost, previdna taktika in pa tista velika osrečujoča in vse žrtev zmožna ljubav do osvobojene nad 1000 let zasužnjene in teptane domovine. Zato se šolska oblast ni skoraj prav nič vtikala v delo posameznika in celote. Vržen si hil v vodo, pa si pomagaj, kakor veš in znaš. Dr. Poljanec in dr. Verstovšek sta dobro vedela, komu sta poverila oranje prvih brazd slovenskega šolstva v naši obmejni metropoli. Ne bom pravil, kakšno je bilo delo v šoli v prvih dneh in tednih. Med petletno vojno podivjana, od zunanjih dogodkov prevrata vznemirjena in po prejšnjem učiteljstvu in starših nahujskana mladina je izprva prihajala v šolo večinoma iz gole radovednosti in pa z edinim namenom, da bi pouk onemogočila ter bi moralo slovensko učiteljstvo pobrati šila in kopita in se vrniti tja, od koder je prišlo. Pa je prišlo drugače. Z uvidevnim postopkom si je slovensko učiteljstvo kmalu pridobilo mladino. Z njo so bili pridobljeni starši, ker so se uverili, da slov. učiteljstvo ni prišlo uganjat v šolo politike, ampak učit in vzgajat njihovo deco. Prepričali so se, da po zmožnosti slov. učiteljstvo čegto celo prekaša prejšnje nemško učiteljstvo. In s tem so bili predsodki porušeni. Polagoma se je yse umirilo in Maribor je" bil defiiiitivno naš. V tistih težkih, a vendar tudi lepih dneh se je učiteljstvo tesno naslonilo drug na drugega. Kaj je pravo in resnično tovarištvo in koliko je vredno, to smo takrat tako živo čutili in tako visoko cenili, kakor nikdar po-preje in tudi nikdar pozneje. Bili smo ena sama velika vzorno se ljubeča družina in ni je hilo zle misli med nami. Če napravimo danes bilanco petnajstletnega dela slovenskega učiteljstva v Mariboru in okolici, moramo priznati, da je visoko, aktivna bodisi v notranjem šolskem oziru, bodisi na splošno pedagoškem polju, na stanovsko organizatoričnem, stanovsko gospodarskem kakor tudi na narodno kulturnem polju. Mariborsko učiteljstvo si je osnovalo že jeseni 1. 1919. skupno z meščansko-šolskim učiteljstvom svoje učiteljsko društvo, začetek Pedagoške centrale se je izvršil januarja 1921., ustanovitev založbe Učiteljski dom je bila v 1. 1922. Maribor je prvi med. Slovenci uresničil zamisel lastnega učiteljskega doma. Sedaj se snuje v Mariboru poklicna posvetovalnica zopet v glavnem na pobudo in s sodelovanjem učiteljstva. Koliko je pa še zunanjega dela pri društvih! Naravnost ogromno je delo, ki se je izvršilo v Mariboru tekom petnajstih let na vseh poljih. To zamore ceniti in videti razliko le tisti, ki je to lepo mesto poznal preje. In povsod je bilo zraven tudi učiteljstvo. Naj bi se naš slovenski Meran razvijal i v bodoče v tem pravcu narodu v korist in domovini v pojios! —ski. . IZŠLA JE DRUGA IZDAJA RIBIČIČEVE KNJIGE »MIHEC IN JAKEC«. KAR-TONIRANI IZVODI STANEJO 8 DIN. NAROČILA SPREJEMA MLADINSKA MATICA, LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6/1. VPRAŠANJE UREDITVE OBRTNO IN TRGOVSKO NADALJEVALNIH ŠOL POSTAJA AKTUALNO. Na drugem mestu prinašamo statistiko obrtno in trgovsko nadaljevalnega šolstva v dravski banovini, iz katere je jasno razvidno, da so vse te šole v najtesnejšem stiku z razvojem narodnega šolstva. V smislu § 302. zakona o obrtih bo urejeno to šolstvo na podlagi posebnega pravilnika, ki naj bi stopil že v špl. letu 1934./35. v veljavo. Ostali členi, ki zadevajo te šole po zakonu o obrtih, so sledeči: § 1. odst. 2 točka 9. ter §§ 295—306. zakona o obrtih. Trgovsko in obrtno nadaljevalne šole mora redno obiskovati deca od 14. leta dalje, torej deca, ki bi praviloma morala obiskovati višjo narodno šolo in ki je v zmislu osemletne šolske obveznosti po zak. o nar. šolah še šoloobvezna. § 259. zakona o obrtih predvideva, kje se morajo obrtno nadaljevalne šole ustanoviti, točka 6 tega člena pa jasno odreja, da morajo v krajih, kjer ni 25 učencev za te šole in kjer ni trgovsko in obrtno nadaljevalnih šol, pohajati vajenci v višjo narodno šolo. Dejstvo je, da se nahaja danes 95% obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol v krajih, kjer ni drugih strokovnih, srednjih in meščanskih šol in če bi ne bile te šole nastanjene v narodnih šolah in bi se zanje ne brigalo učiteljstvo narodnih šol, bi sploh ne mogle poslovati. Dejstvo je, da se je obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo razširilo po veliki zaslugi učiteljstva narodnih šol, kakor je dejstvo, da tvorijo te šole prav za prav sestavni del osemletnega obveznega šolanja ter nadomeščajo šolanje v višji narodni šoli in so le nadaljevanje narodne šole. Jasno je, da je treba psihološko in metodično pri vajencih še vedno uporabljati postopek, ki velja za višjo narodno šolo in ki ga najbolj pozna učiteljstvo narodnih šol, kar je še posebno važno z ozirom na skrčen, osemurni tedenski pouk na teh šolah. Iz tega razloga je nujno potrebno, da vse izvršilne uredbe h gornjim §§ upoštevajo gornje momente kakor tudi, da sloni obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo prav za prav na učiteljstvu narodnih šol in na narodnih šolah samih ter je od teh faktorjev v veliki večini odvisen njihov napredek in razvoj. Tudi učni načrt teh Šol bo trden le tedaj, ako se bo oziral na enotno predizobrazbo vajencev in na načrte narodnih šol, s katerimi jih je treba spraviti v sklad. Da preprečimo nazadovanje in padec tega šolstva, smo se odločili ga podpreti tudi z našim tiskom in bomo prinašali aktualne statistike in mnenja o izvedbi izvršnih predpisov zakona o obrtih, v kolikor zadevajo nadaljevalno šolstvo po tem zakonu. UČITELJSKE STANARINE IN LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET. Na resolucijo ljubljanskega učiteljskega društva, ki smo jo priobčili v »Učiteljskem tovarišu« štev. 32. od 22. marca, je priobčil g. Josip Turk v »Slov. narodu« od 27. marca naslednjo Izjavo na poslanico učiteljstva mesta Ljubljane. V proračunski razpravi ljubljanskega občinskega sveta sem predlagal v zvezi z drugimi zakonskimi dajatvami državi in vzdrževanjem njenih ustanov med drugim tudi ukinitev uredbe o plačevanju učiteljskih stanarin, ker vse te postavke močno obremenjujejo proračun mestne občine. Stojim na stališču, da je v prvi vrsti dolžnost državne uprave same, da vzdržuje svoje lastne ustanove in plačuje svoje urad-ništvo — ne pa dolžnost občine. Ugotavljam, da se bore za isto stališče tudi domala y§i podeželski občinski odbori. Pri tem pa ne misli nihče odjedati učiteljstvu zakonsko že pridobljenih pravic, ker bi to breme morala prevzeti državna uprava. Znano mi je delo, ki ga opravlja učiteljstvo v narodu, globoko ga spoštujem in cenim, yenda,r naj mi ho dovoljeno, da smatram kot Član občinskega sveta za svojo dolžnost, zastopati interese večine svojih soob-čanov napram državni upravi. Kljub vsem anonimnim napadom na mojo osebo, ki jih dobivam, pa zagotavljam, da svojega spoštovanja in dobre vere v pijonirje prosvete ne bo nič omajalo^ ker vem, da se po prostaških izpadih posameznika ne sme soditi ves stan. Josip Turk, občinski svetnik. — Nov stanovski učiteljski list »Učiteljska riječ«. Y smislu sklepa svoje banovinske skupščine začne izdajati zagrebška sekcija JUU svoj list »Učiteljska riječ«, ki bo stanovsko politično glasilo sekcije in Hrv. učiteljskega doma in konvikta. V aprilu izidejo prve štiri številke v enem zvezku. Nadalje bo list izhajal mesečno in ga bo urejeval tovariš Jovan Milojevič, predsednik sreskega društva za mesto Zagreb in okolico. — Tovariše (-ice) iz območja škofjeloškega učiteljskega društva, ki ne prejemajo redno stanovskih časopisoy, pa red no plačujejo članarino, prosimo, da tk> javijo našemu tov. tajniku Miheliču Ivotju v Selcih n./Sk. Loko. P mladinskih peyskih rrijavljeni mladinski pevski zbori, ki bodo sodelovali3. junija\na koncertu v Ljubljani in še nišo spordcili, upravi Trboveljskega sla veka skladbe, katere bodo samostojno^ iž-va jali, naj to store najjasneje do 22. aprila-Preje je nemogoče sestaviti spored in dati navodila. Uprava Tri», slavčlfiL. — Novi zakon q Rdečg» križu kraljevine, Jugoslavije je izšel v slovenščini. Dobi se pri Banovinskem odboru RK v Ljubljani (VVolfova ulica). ,— Ganglove prijatelje in sokolske delavce opozarjamo, da so izšli njegovi spisi za mladino v 10. knjigah pod naslovom »Moja pot«. Originalne elegantne platnice in ilustracije k celotni zbirki je izdelal prof. Saša Šan-tel. Delo je sedaj dotiskano in na razpolago na književnem trgu. Prodajna cena v celo platno vezani knjigi je Din 42'—, vsej zbirki ob takojšnjem plačilu Din 320'—, na zaporedne 12 mesečne obroke po Din 32'—. V pol-usnje vezana zbirka stane Din 120'— več, v celo usnje yez. Din 180'— več. V zbirki so zbrana Gangloya najboljša dela. Zaradi svoje elegantne opreme bo pa zbirka še poseben okras vsaki knjižnici in lepo darilo naši mladini. JADRANSKI TEDEN. Da izrazimo našo veliko ljubezen in spontano voljo za jugoslovenski Jadran, priredi organizacija Jadranske straže v dneh od 29. aprila do 6. maja v vsem območju dravske banovine »Jadranski teden«. Krajevni odbori in Poverjeništva Jadranske straže so o tem z okrožnico že obveščeni, Podmladki JS prejmejo navodila v nekaj dneh. »Jadranski teden« naj bo mogočna manifestacija vseh Slovencev za naše morje in pomorstvo. Tudi mladina naj pri tem vneto sodeluje ter s tem doprinese svoj del k razširjenju naše velike jugoslovenske ideje. Važno bo v tem tednu razpečavanje kolekov Jadranske straže, ki naj bo z njimi opremljena sleherna hiša in vsak zaveden dom. Krajevni odbori in Podmladki Jadranske straže prejmejo koleke po 25 p. po 50 p in 5 Din. Vneto z njimi na delo pd hiše do hiše. od znanca do znanca, da bo povsod iavno dokumentirana naša pomorska zavest! Vsak Podmladkar in Podmladkarica vrši s tem svoio domoljuhno dolžnost, pomore pa tudi sebi ker bo socialni fond z razpečanimi kolki povečan in naš dom ob morju čimpreje resnica. Otvprien bo že letos in mnogo mladih stražariov in stražaric bo že v prihodnjih počitnicah lahko dalje časa letovalo ob našem Jadranu. Zato vsi pridno na delo! — V splošni bolnici ljubljanski je umrl 31. marca t. 1. tov. Aloizii Berce, šolski upravitelj pri Sv. Jakobu ob Savi. Pokopali so ga na velikonočni ponedeljek. Preostalim naše iskreno sožalje! — Učiteljski dom v Ljubljani se najiskre-neje zahvaljuje tov Katki Bercetovi, učiteljici pri Sv. Jakobu ob Savi, za 100 Din, ki jih je darovala domu v spomin svojega blagopokoj-nega soproga Lojzeta. — Uprava Mladinske matice poroča, da je 5. štev. »Našega roda« popolnoma pošla. v7 PodP°re vdovam in sirotam državnih uslužbencev. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, bo po sklepu seje upravnega odbora razdelil za leto 1934. iz fonda za članske namene 15 podpor po 200 Din. Prvenstveno se bo oziralo na vdove in sirote državnih uslužbencev, ki so člani zadruge. Nekolkovane prošnje naj se vlože najpozneje do 30. t. m. na naslov zgoraj imenovane kreditne zadruge. VODITELJICAM GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL Na predlog odbora učitelji? gosp. nadalj. šol in na osnovi § 6, 2. »Pravilnika za gospod, nadaljevalne šole« je izdala kraljevska banska uprava naslednjo odredbo. 1. Gospodinjsko-nadaljevalne šole so upravičene voditi le one učiteljice narodnih šol, ki so uspešno dovršile tečaje za učiteljice gosp. nadaljevalnih šol, prirejene od bivše oblastne samouprave ljubljanske, oziroma mariborske oblasti in od kraljevske banske uprave dravske banovine. 2. Popolnoma kvalificirane za vodstvo gospodinjsko-nadaljevalne šole so one učiteljice narodnih šol, ki so dovršile uvodni in strokovni tečaj v smislu točke 1. te odredbe. 3. Voditeljice, ki že več let uspešno vodijo gospodinjsko nadaljevalno šolo, pa še nimajo strokovnega tečaja, morejo od kraljevske bari-ske uprave prejeti usposobljenostno izpričevalo. To usposobljenostno izpričevala bo izdala kraljevska banska uprava voditeljici na njeno prošnjo. Kraljevska hanska uprava bo obravnavala le one prošnje, ki jih bo prejela do 1. maja 1934. 4. Vsaka redna učna oseba na gospodinj-sko-nadaljevalni šoli mora uspešno dovršfti najmanj uvodni tečaj v zmislu točke 1. te odredbe. Voditeljice gospodinjsko - nadaljevalnih šol, ki še nimajo strokovnega tečaja, opozarjamo na točko 3. Prošnje morajo, biti pravilno kolk ova ne C5 + 20 Din). Prosilke lahko pred-lože izpričevala ali potrdila kakih drugih do-vrečnih tečajev. NATJEČAJ za primanje kandidata u prvu godinu Više pedagoške škole u Zagrebu za školsku godinu * 1934/35. (Rektorai Više pedagoške škole u Zagrebu, Br. 327 od 3. IV 1934.) Prema čl. 6 i 7 Uredbe o Višoj pedago-škoj škoji, § 87, stav 3 Zakona o činovnicima i prema rješenju gospodina Ministra prosvete od 28 marta 1934 godine P br. 4589 primice se u prvu godinu ovoga zavoda za školsku godinu 1934/35 — 50 (pedeset) redovnih sluša-ča — učitelja narodnih škola i 10 (deset) redovnih slušačica — učiteljica narodnih škola. Slušači (sLušačiee )imače za vrijeme učenja u ovoj školi pravo na puni iznos svojih redovnih prinadležnosti koje imaju kao učitelji (učiteljici Na natjecaj se mogu javiti učitelji i učiteljice koji se nalaze u aktiVnoj državnoj službi naj dalje do 15 juna 1934. Molbe treba ipodnijeti Rektoratu ovoga zavoda i priložiti ove priloge: 1) Svjedodžbu o učiteljskom ispitu zrelosti. 2) Svjedodžbu o praktičnom ispitu (deti-nitivi) s najmanje veoma dobrim uspjehom. 3) Uvjerenje o godinama učiteljske službe i ocjenama rada za to vrijeme. Treba da su radili najmanje tri godine u narodnim ško-lama i da su za vrijeme svoga službovanja najmanje tri iputa ocijenjeni ocjenom odličan. 4) Izvod iz protokola rodenih ili zakonom propisano uvjerenje o danu i mjestu rodenja. Kandidat ne može biti stari j i od 38 godina. 5) Liječničko uvjerenje o zdravlju. 6) Kratak opis života u kome če nazna-čiti u kojim- je mjestima i koliko služio kao učitelj (učiteljica); da li je oženjen ili nije (udata ili nije); ima li djece. Molbe kandidata ko j i ne prilože sve navedene isprave ineče se uzeti u obzir. Slušači (slušačice) Više pedagoške škole ne mogu u isto vrijeme biti upisani za slušače Univer-ziteta. 'Svaki če kandidat u svojoj molbi spome-nuti grupu predmeta koju želi učiti. Grupe su ove: 1) Narodni jezik s književnošču, povijest i zemljopis. . ..... 2) Tudi jezik (francuski ili njemacki) i narodni jezik s književnošču. 3) Prirodopis (zoologija, botanika,- mineralogija s geologi j om), geografija i hemija. 4) Matematika (algebra, geometrija s geometrijskim črtanjem), fizika i merkantilni predmeti (trgovačka računica, knjigovodstvo s korespondenci j om). 5) Sve vrste črtanja, načrtna geometrija i matematika (primijenjena). Na natječaj se mogu javiti učitelji i učiteljice cij-ele Kraljevine Jugoslavije. Primi jeni kandidati biče službenim putom obaviješteni o primanju i početku predavanja. Rektor: Dr. S. Bosanac, s. r. Osebne zadeve —i Napredovali so učitelji(ce): v VIII. skupino: Mežan Irma od Sv. Ane v SI. g., Ant-lej Marija od Sv. Lenarta, Draksler Adolf od Sv. Andraža v Hal, Sedej Antonija iz Cem-šenika, Pivk Otilija iz Čateža, Pikelj Franc iz Gori j, Dolgan Alojzij iz Sevnice, Leban Jelica iz Kostanjevice, Zalar Amalija iz Dobrepolja, Možina Boris iz Preske (20. 3), Topolovec Pavla iz Ptujske gore; — v VIL skupino: Justin Ciril iz Žiri, Rape Vladislav iz Šenčurja, Rozman Franc iz Vokla, Štuhec Janko od Sv. Ane, Rus Alojzija iz Stogovcev; — v V. skupino: Puhar Karel v Ljubljani. Naša gospodarska organizaciji! VABILO. Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, reg. zadruga z o. z. ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 29. aprila 1934 ob pol 9. uri v prostorih tajništva JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o poslovanju v letu 1933. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. Predlogi. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal o vsakem številu navzočih članov. Računski zaključek je do občnega zbora na vpogled vsem zadružnikom pri načelniku zadruge g. Pavlu Lavriču, Tyrševa cesta 17/1. Predloge k točki 3. dnevnega reda je poslati najkasneje do 24. aprila 1934 načelstvu Samopomoči učiteljskih otrok v Ljubljani, Tyrševa cesta 17/1. Načelnik: Član načelstva: Pavel Lavrič, s. r. Metod Kumelj, s. r. v ljubljanski pokrajini poroča Valvasor, češ da se je zemlja tu stresla 1. 792. Zelo močan je bil potres 1. 1511., nemalo je Ljubljančane streslo tudi v maju 1. 1839. Najhujša pa je bila na slovenskih tleh potresna katastrofa, ki je presenetila Ljubljano v noči od velikonočne nedelje na velikonočni ponedeljek 1895. Predavatelj bo na podlagi poročil tedanjih očividcev in poznejših raziskovanj opisal ta usodni dogodek in nam obenem tolmačil sedanja mišljenja o nastanku in poteku potresnih pojavov. Učiteljski pevski zbor JUU stanovska organizacija JUU -pev. Napovedani tečaj 5., 6. in 7. t. m. se je vršil le prva dva dneva. Za zadnji dan je bila dobra četrtina članstva zadržana, zato se je odbor odločil, da se sobotni tečaj, ki bi trajal itak le pol dneva opusti. Če primerjamo zadnji tečaj z ostalimi v letošnjem upravnem letu, lahko rečemo, da je bil sedanji tečaj vsaj prvi dan na višku. Takoj drugi dan pa je disciplina odpovedala. Očitek ne velja navzočim ter opravičenim. Vzroke teh nerodnosti bomo skušali poiskati ter sprejeti v odboru radikalne sklepe, ki naj prinesejo v zbor red, ki je predpogoj za dosego uspehov. Numerus clausus je dosežen, morda celo prekoračen; presežek tvori več nepreizkušenih članov. Radi predčasnega zaključka tečaja je poizkušnja novih članov odpadla. Novi člani se zaenkrat ne sprejemajo. V poročilu marčnega tečaja sta pomotoma izostali imeni članic Ambrožičeve ter Bizjakove. Poslednjega tečaja so se udeležili: a) soprani: Kneisl, Toni, Žebre, Božič, Šuštar, Ma-rok, Krč, Köchl, Vesel. Košar, Škulj A. in VI., Zavrtanik, Ambrožič, Klemene. Grilc, Traven in Zlebnik; b) alti: Križman, Weber, Gajser, Stritar, Vremšak. Pire, Kulovec, Mihelčič, Flego, Koporc, Nepužlan, Schubert, Petrov-čič. Kovač, Šušteršič, Velnar, Povše, Rugelj in Selan; c) tenorji: Lumbar, Martelanc, Vidmar, Slapar, Omerza, Rupnik, Binter, Jezer-šek, Ahacič, Zupančič, Tomšič, Toroš. Tomšič, Cerut: č )basi: Adamič, Klemene, Štrukelj, Kotnik, Korošec, Tavželj. Casagrande, Dou-San. Pertot. Štante, Torelli, Gruden, Žitnik, Kobentar, Pinterič in Grum. Tovarišu Primožiču želimo skorajšnjega okrevanja. Šolski radio —r XXVI. teden. V torek, 17. aprila, bo predvajal »Lutkovni odsek Sokola I. na Taboru v Ljubljani« Špicarjevo igro »Martin Krpan«. Igra ima 8 dejanj: 1. Srečanje Krpana s cesarjem. 2. Cesarjev sin gre nad Brdavsa. 3. Krpan in mejaši. 4. Krpan pride na dvor. 5. Krpan razkazuje svojo moč. 6. Krpanova kobila se predstavi na Dunaju. 7. Boj Krpana z Brdavsom. 8. Krpanovo slovo od Dunaja. V petek, 20. aprila, bo predaval o potresih s posebnim ozirom na ljubljanski potres 1. 1895. g. dr. Bohinec Valter. Naša pokrajina je geološko še mlada in jo štejemo z ozirom na potrese h kavkaškemu ali sredozemskemu podnebnemu pasu. K sreči smo v tem pasu pomaknjeni precej daleč proti njegovemu severnemu obodu, toda podzemeljske sile nas od časa do časa vendarle opominjajo, da še ne mislijo mirovati. O najstarejšem potresu Iz sekcije —s Učitelji — občinski odborniki. Čermelj Viktor, š. u. v Prevaljah v občini Pilštanj; Kos Janko, š. u. v Bučah v občini Kozje in Prislan Janko, š. u. v Pilštanju v občini Pilštanj. V območju mesta Celje Voglar Fran, š. u. v Celju in Bizjak, š. u. v Celju. —s Klub prijateljev vaške kulture. Prijave: Roš Fran, uč. v Celju; Dolinar Roza, š. u. v Kresnicah; Ribičič Jožef, uč. v Ljubljani; Arrigler Valerija, uč. v Trzinu; Hladnik Leopold, š. u. v Cerknici; Jankovič Pero, š. u. v Vojniku; Andreja Grum-Skuljeva, uč. Gabrk nad Škofjo Loko; Vlada Skulj, uč. v Zidanem mostu; Grum Janez, uč. v Gabrku nad Škofjo Loko; Hajnšek Franc, uč. Sv. Jurij ob j. ž. in Hafner Kristina, uč. Jesenice * = JUU ZA DOLNJELENDAVSKI SREZ bo zborovalo 21. t. m. ob 10. uri v Turnišču, kjer bo predaval tov. Vrane: Iz prakse strnjenega pouka.— K obilni udeležbi vabi odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU bo zborovalo dne 21. aprila 1934. ob pol 9. uri v Domžalah. Dnevni red: 1. Predavanje tov. Peterlina: O nastanku apnenca. 2. Razgovor o učnih načrtih za nižjo narodno šolo. 3. Aktualne organizačne zadeve. 4. Slučajnosti. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo dne 21. aprila 1934. ob 10. uri dopoldne v Radencih. Na dnevnem redu je poleg obravnavanja notranjih zadev, predavanje prof. Šiliha o temi: »Poslanstvo naše narodne šole v luči modernih pedagoških načel«, tovariš Porekar nam bo govoril še o zadružništvu. = JUU SRESKO DRUŠTVO ZA LAŠKI SREZ ima izredni občni zbor v soboto dne 14. aprila 1934. ob 9. uri dopoldne na Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. »Nov pokret v mladinskem tisku.« — Poroča strokovni učitelj g .Albert Žerjav. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Volitev novega odbora. 5. Predlogi in nasveti. Po zborovanju se ¡konstituira novo izvoljeni odbor in izvoli častno razsodišče. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 21. aprila t. 1. ob % 10. uri predpoldne v Narodnem domu v Mariboru. Razen običajnih točk je na sporedu predavanje »O Lav-tarjevi računski metodi« — predava g. prof. Fink. Eno uro pred zborovanjem, t. j. ob pol 9. uri se vrši tam seja društvenega upravnega in nadzornega odbora, kojih člani(-ice) naj točno in polnoštevilno pridejo k tej seji ter se naj iste udeleže tudi ¡referenti raznih odsekov. Ne zabimo poravnati dolžne članarine, sicer po pravilih lahko zgubimo članske pravice. Stanovska zavednost in disciplina zahtevata ne le od posameznikov, ampak brez izjeme od vseh polnoštevilno, točno udeležbo in od pričetka do sklepa zborovanja izdatno in vztrajajoče sodelovanje. Odsotnost je opravičiti! ODBOR. = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V KRŠKEM bo zborovalo v soboto 14. aprila 1934. ob 9'30 uri dopoldne v šoli v Mokronogu. Vzpored: 1. Poročilo predsedstva. 2. Pripombe k refeiratu »O prirodni telovadbi« poda tov Herbst Pavel. 3. Volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino. 4. Slučajnosti. Tovarišice in tovariši, ki ste člani JUU, se vabite, da se gornjega zborovanja, udeležite v polnem številu! Ne bo Vam žal! = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V ORMOŽU radi podaljšanih velikonočnih počitnic ne bo imelo svojega zborovanja v soboto dne 14. aprila t. 1. temveč dne 5. maja t. 1. ODBOR. = JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo Zborovalo v soboto 21. aprila 1934. ob 9. uri dopoldne na osnovni šoli v Višnji gori. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. K vprašanju mladinskega časopisa (re-ferira tov. Žerjav Albert iz Trbovelj). 3. Poročila odbornikov. 4. Okrog nameravane redukcije poročenih učiteljic. (Tov. Plevelj iz Jevnice.) 5. Slučajnosti. Navzočnost vseh, zlasti poročenih tova-rišic — častna dolžnost. Udeleženci iz zasavskega konca imajo ugodno železniško zvezo z vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 7.14 uri, v Višnjo goro pa krene iz Ljubljane ob 7.26. = JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zborovalo v soboto 14. aprila 1934. ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Vplivi civilizacije in kulture na oddaljene vasi našega sreza, tov. Kocuvan. 4. Obravnava kroga — izračunanje ploščine in obsega — tov. Potočnik. 5. Predlogi — slučajnosti. — Pridite vsi in pravočasno! Zamudniki poravnajte članarino. = JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo dne 21. aprila 1934. ob pol 9. uri v Glasbeni Matici. Običajni dnevni red se spopolni z debato o referatih zadnjega zborovanja in tovarišica Jurančičeva bo govorila o ženskem vprašanju. HALI OGLASI Mali oglasi, ki slitljt t ptiredovalne la socialne aameic občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5 — FR. P. ZAJEC ispraian optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno. »MENJAVA« Da bi zboljšal svoje zdravstveno stanje,, bi po nasvetu zdravnika zamenjal svoje službeno mesto učitelj, poročen z učiteljico v Ljubljanski okolici vzhodni del z mestom na Gorenjskem. Učiteljski pari, ki imajo otroke za šolanje naj pošljejo svoje ponudbe na upravo lista pod šifro »Menjava«. ■■«■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•anana Za dame elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri Za gospode vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor Za dame in gospode vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila Za deco piaščki K. PUČNIK Sclenburgova ulica stev. 1 nasproti kavarne „Zvezda" Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja 1 mmmmmmmmmmmmmBmm.mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmmmi UGODNOSTI Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 ANTON KRISPER, UUBIMNA MESTNI TRO S« ♦ IGN. ZARGI LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 11 Za dame! Obleke, plašče, bluze, perilo. Za gospode! Krasne srajce, velika izbira kravat. Za otroke! Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice. PO PRIZNANO NIZKIH CENAH! SeliKan akvarelne barve v okroglih komadih za šolsko uporabo. Hitro se topijo pod mokrim čopičem. — Barve so čiste in svetle ter dajejo svežo in živahno sliko. Ne spremenijo se niti potem ko se posuše. GÜNTHER WAGNER k. d., Zagreb, pošt. pred. 94 KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE! TELETBGOTINA F. König Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofo« rtov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Šolske knjige za vse kategorij« toi In po najnovejilh izdajah šolske zvezke vsakovrstne, za šolo in domače vaje šolske potrebščine za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE" LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44