Stev. 8
V Ljubljani, 19. februarja 1909.
IL. leto
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
Dol leta......4 „
, četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
K reformi deželnih šolskih zakonov na Kranjskem.
Vsem okrajnim učiteljskim društvom na Kranjskem.
Kranjski deželni zbor je v zadnjem zasedanju naložil deželnemu odboru, da izdela in predloži deželnemu zboru — ako mogoče ■ že v prihodnjem zasedanju načrt reforme deželnih šolskih zakonov, in sicer:
1.	zakona o šolskem nadzorstvu z dne 25. februarja 1870, dež. zak. št. 11 ;
2.	zakona o ustanavljanju šol z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 21, z dne 28. februarja 1874, dež. zak. št. 6, in z dne 17. januarja 1882, dež. zak. št. 10;
3.	zakona o pravnih razmerah n č i t e 1 j s t v a z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 22, z dne 18. decembra 1874, dež. zak. št. 1 ei 1875, z dne 18. junija 1877, dež. zak. št. 6, z ane 18. novembra 1880, dež. zak. št. 13, z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22, z dne 5, oktobra 1890, dež. zak. št. 21, in z dne 29. novembra 1890, dež. zak. št. 23.
Učiteljstvo je mnenja, da je reforma teh zakonov potrebna, da se torej iz njih izloči, kar je nerabnega in zastarelega, in da se nadomesti to s tem, kar bo koristilo šolstvu in učiteljstvu, kakor je poudarjal dež. poslanec tov. G a n g 1 v deželnem zboru dne 14. januarja t. 1.
Učiteljstvo pač najbolj pozna dobre in slabe strani teh zakonov, ker oboje čuti na svojem telesu.
Podpisanemu odboru se zdi umestno, da tem potom poživlja vsa kranjska okr. učit. društva naj nemndoma pri svojih zborovanjih pretresajo citirane zakone ter svoje nasvete in želje takoj sporoče podpisanemu predsedniku, kijih potem izroči na pristojno mesto.
Mudi se — zato takoj na delo!
Odbor „Deželnega slovenskega učiteljskega društva",
v Ljubljani, dne 17. februarja 1909. Fran Skulj,	Jnraj Režek,
t. ž. tajnik. _ t. 6. predsednik.
Protisiovanske šolske družbe.
Češki pedagoški list „Komensky" podaja kratko sliko delovanja pfotislovanskih šolskih družb. Te nam Slovanom tako škodljive družbe, ki imajo razprežen svoj delokrog po vsem Avstrijskem in Ogrskem, so v zadnjem času znatno napredovale.
V avstrijskem delu naše monarhije krepko delujeta „Schulverein" in „Lega nazionale" v namen, da bi odtujili slovenskega otroka materinščini in s tem domačemu narodu. Na Ogrskem in v Slavoniji pa ima madjarski „Julian" isti namen.
Proti tem drnžbam delujejo med Cehi „Ustredni Matice školska", po slovenskih krajih Štajerskega, Koroškega, na Kranjskem, v Istri, na Goriškem in v Trstu pa |„Družba sv. Ci-
rila in Metoda". Istrski Hrvatje imajo svojo „Narodno Prosvjeto" s sedežem v Pulju. Hrvatje in Srbi imajo v kraljestvu hrvaško-sla-vonskem proti madjarizaciji zakon, ki pa ima pri njih faktično isto veljavo kakor pri nas osnovni državni zakon glede ravnopravnosti z Nemci.
Nemška šolska družba je imela letos svoje glavno zborovanje v Celovcu. Udeležili so se ga minister Prade, deželni prezident baron Hein, deželni glavar baron Goeß in drugi. — Pozdrave pa so poslali ministri dr. Derschatta, dr. Gessmann, mnogo gospodov iz gosposke zbornice, prezident poslanske zbornice dr. Weißkirchner in mnogo poslancev, med njimi tudi socialna demokrata Pernerstor-fer in Low.
Po prečitanju pozdravov je v imenu deželnega odbora pozdravil udeležence zborovanja deželni glavar. Predsednik dr. G. Groß, poudarja v svojem poročilu, da je mesto Dunaj darovalo za „Schulverein" 10.000 K, a Bohr-rnann, posestnik iz Šlezije, pa 300.000 K. S posebno važnostjo pa je naglašal novo ureditev plač šulferajnskih učiteljev, ki so si jo že davno želeli v tem smislu, da bi dobivali iste plače kakor državni uradniki treh najnižjih razredov in ki so delovali že tudi na to, da bi se njih službena doba znižala na 35 let. Družba šteje sedaj 120.000 članov in repre-zentira zaraditega v državi moč, s katero mora vsakdo računati.
O šolah samih in šolskih vrtcih je poročal profesor dr. A. vitez Wottava. Opozarjal je na novo pozorišče v Galiciji. Cesar Jožef II. je tamkaj naselil v 72 vaseh Nemce. Nemški „Schulverein" podpira pridno te naselbine in bo skrbel zato, da se v 42 šolah, ki so postale v zadnjem času poljske, zopet nemščina uvede kot poučevalni jezik. Med kraje, ki bodo v prihodnosti zlasti zahtevali mnogo stroškov, spada predvsem vzhodna Šlezija z jezikovnim okrajem Bilsko — Biala. Bavno tako zahtevajo šolske razmere na severnem Češkem zvišane pazljivosti.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal družbeni blagajnik Gustav Ludvig, je razvidno, da znašajo vsi dohodki 636.473 K 35 h. Izmed legatov, ki jih je družba dobila, zasluži zlasti volilo kremskega zdravnika dr. Göttingera, da se posebno omeni.
Družbeni tajnik Fr. 0. Nowotny z veseljem konstatira mogočno življensko silo in hitro razširjevanje družbe, ki je pognala že po vseh avstrijskih deželah silne korenine. Le na Gornjem Avstrijskem in Štajerskem ji kapljajo podpore baje bolj po malem. (Koroški deželni zbor je zvišal „Schulvereinu" in „Südmarki" podporo od 200 na 500 K.) Vsako leto se dvignejo dohodki „Schulvereinu" približno za 100.000 kron. Poudarja z veseljem, da prekaša s tem nemška šolska družba že češko Šolsko Matico", ki je bila nekdaj nemški nedosegljiv vzor.
„Lega „nazionale" je imela letos svoje plenarno zborovanje v Eivi. Vsi dohodki tega bojnega društva znašajo 309.118 K. Edini namen tega našega sovražnika je, da poitalijan-čuje jugoslovansko mladino. Nikakor pa ni njen namen, da brani svoje pozicije na Tirolskem proti Nemcem, kakor bi to morala. A dohodki, ki jih ima, so ji prišli večinoma iz Italije.
„Lega" vzdržuje 72 lastnih šol, daje 31 šolam podpore, s hrano in obleko podpira 8000 slovanskih otrok, ki jih za to svojo milost oropa materinskega jezika in narodnosti. Podpira nadalje 200 dijakov, vzdržuje 43 večernih strokovnih kurzov in ima 80 potovalnih knjižnic. Po samotnem Primorju ima 57 šol s 4000 gojenci, ki so skoro vsi slovenske narodnosti. Na njih poučuje 100 učiteljskih oseb. Letos je mislila nanovo ustanoviti 12 šol in je prosila baje tudi slovenske in hrvaške občine v ta namen podpore.
Madjarska šolska družba „Julian", ki deluje na jugu med Hrvati in Srbi, ni ustanovila v zadnjih 3 mesecih nič manj ko 9 madjar-skih šol. Odkar vlada na Hrvaškem baron Bauch, so postali Madjari tako predrzni, da zahtevajo, da se morajo hrvaške šole zapirati, da bi se namesto njih mogle potem osnovati madjarske.
Izvenšolsko delovanje učiteljstva.
Poročal na zborovanju učiteljskega društva za sežanski okraj Al. H r e š 5 a k.
Oprostite mi že sedaj, če boste morali slišati kako trpko besedo. Besnica je večkrat trda. Zagotovljeni bodite, da mi teh besed ni narekovalo sovraštvo, ampak kolegialnost in ljubezen do našega ljudstva.
Namenil sem se predavati o našem izven-šolskem delovanju. Nikakor ne mislim, razjaš-njevati vam danes, v čem obstoja učiteljevo izvenšolsko delovanje. Nikakor ne; smešiti se nočem s tem pred vami, ker smatram to kot a priori vsem dobro znano. O posameznih panogah našega izvenšolskega delovanja se je govorilo tudi že pri naših društvenih zborovanjih, v celoti pa nam ga je postavil pred oči vrli naš tovariš Pesek o priliki „Zavezinega" zborovanja v Radovljici. Njegov tozadevni referat je bil izdan pozneje v posebni brošuri pod naslovom „Na delo med ljudstvo!"
Glas, ki nas kliče na delo, ni izšel mogoče iz trenutnega svečanostnega razpoloženja zaradi pretiranega prakticiranja antialkoho-lizma, iz prekipevajočega življenja pri polno obloženih mizah. Ne! — Izzvala ga je potreba. Potreba nam ga je diktirala kot mogočen diktator in ravno zaraditega je našel — ker je moral — tako mnogoštevilen in veličasten odmev v srcih skoro vsega učiteljstva. Saj ima vse učiteljstvo najvišjo svojo inštanco in naj-drzovitejšega svojega despota ravno v potrebi.
Niti pred alternativo nismo postavljeni v tem slučaju, to se pravi: niti dveh izhodov ni iz naše mizerije. Le eden sam nam odpira pot v boljšo bodočnost. Nad njim bereš pa s preprostimi in enostavnimi črkami označen napis: „Delo za ljudstvo". Preprost in nevabljiv nadpis je to, a napisan je na pozlačenem ozadju. To pozlačeno ozadje je naša srečna bodočnost, katere predpogoj je naše delo za ljudstvo. Pregovor „Vsak je svoje sreče kovač" ima tudi za nas gotov del resničnosti, čeprav sodi v današnjih časih birokratizma in kapitalizma v staro šaro, ker vsebuje njegov integriran del le pikro ironijo.
Nič novega vam torej ne mislim povedati, pač pa utrditi že stare ideje, ki s 3kib-
nostjo vsejane, a ne s skrbnostjo sprejete, niso rodile onega sadu, ki se je pričakoval. Kje je iskati vzroka temu? Le informiraj se vsak sam pri tem ali onem tovarišu! Vedno imaš tisti stereotipen odgovor: „Za Boga, kaj mora ravno učitelj vse delati? Ali mora ravno on biti udeležen pri vsaki narodni in gospodarski prireditvi? Saj imamo že itak dela čez glavo!"
Da bi se prepričal o resničnosti teh trditev, sem si napravil za današnje svoje predavanje malo statistike o brezplačnem izven-šolskem delovanju učiteljstva v našem okraju. Prišel sem do rezultata, ki me je naravnost osupnil. (Imen nočem navajati, ker vsak sam zase ve.) Od 68 učnih oseb v okraju je 13 učiteljev, ki se pečajo s poučevanjem "narodnega petja, ali pa takih, ki opravljajo kako drugo brezplačno službo. (Seveda nočem krajšati s tem zaslug tistim, ki se tudi trudijo na en ali drug način za ljudstvo, čeprav ne sistematično, kar mislim namreč v svoji statistiki.) Torej 20 % vsega učiteljstva ni to.
Vidite, da smo popolnoma opravičeni, da odklanjamo odločno vsak poziv za nadaljne delo, ker nas že dosedanje tako teži, da je čudno, če hodimo sploh še z ravno hrbtenico po svetu. Ironija, kolegi, bridka ironija! Mogoče se bo skrivila komu hrbtenica, a ne pri delu za narod, pač pa pri njegovem klečeplazenju in zavijanju oči proti vseblaženi svetosti zveličalnega — Birokracija.
Zgornji izkaz nam kaže tedaj dovolj jasno, da se sicer mnogo kriči, a malo dela.
Izgovor o preobloženju z delom bi se še potrpel, če ne bi se izgovarjali z njim ravno tisti, ki najmanj delajo. Dolg čas ubijajo na ta ali drugi način, izmišljujejo si nove metode za držanje rok križem. Vse to bi se pa vzelo le ad notam in pustilo na miru dotične, ki se pehajo za patenti na svojo lenobo; toda ti lovci za takimi patenti mislijo menda v svojem „dolce far niente", da so edino pametne stvari božje na tem svetu, zasmehujejo druge, rogajo se jim, češ; le pehajte se, saj itak ne dobite za svoj trud drugega plačila kot svoj trud. S takimi nekolegialnim kolegi soglašam sicer rad, da so si oni po zgledu svetopisemske Marije izvolili boljši del, toda sodba, ali je to častno in značajno, prepuščam vsem in tudi njim. Jaz za svojo osebo sem gotov s to sodbo.
Dela se torej le to, kar se mora, in ne toliko, kolikor se more. Gregorčičevi to-likrat citirani stihi nam služijo menda samo kakor pero na klobuku, da se z njim postavljamo. Kako lepo in svečanostno smo ponavljali na uradnem zborovanju v Komnu za tov. Bavbarjem:
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!
Toda k stvari! Preidimo k premišljevanju, kako bi se dalo to tolikokrat citirano, a nikdar realizirano delo za ljudstvo organizirati.
Potrebujemo predvsem dobro organiziranega centralnega vodstva, iz katerega naj bi vele osrečujoče sapice v vse vrste, iz katerega bi izhajale iniciative za uspešno delovanje. To centralno vodstvo bi opravljal poseben odsek za izvrš. delovanje pod nadzorstvom društvenega odbora.
Kar je želodec v človeškem, to bodi ta odsek v našem društvenem organizmu. On naj
pošilja okolo sebe zdravo, od mladostnega življenja burno prekipevajočo kri v najoddaljenejše organizemske dele. On bodi zdravnik, ki čuva nad društvenim življenjem ter izdaja potrebne recepte; bodi pa tudi spreten krmilar, ki vodi z izkušeno roko svojo ladjo po razburkanem valovju med klečmi in pečinami.
Lepa, a težavna naloga to! Treba je vsestranske požrtvovalnosti, da se bo kos tej nalogi. Začetek je posebno težak, zato si ga bomo pa olajšali. Nastopili bomo svojo turo na lesenem konjičku, končali jo bomo pa na arabskem čistokrvnem dirkaču. Na Pegaza pa ne bomo sedali, da ne izgubimo realnih tal izpod nog in da se nam ne zvrti v idealnih višinah.
Specialne naloge tega odseka hočem podati pozneje pri posameznih točkah izven-šolskega delovanja, ki se mi zdi, da bi tu pri nas obrodilo v polni meri svoj sad. Ssdaj naj podam svoje misli le o konstituiranju odseka samega.
Odsek naj sestoji iz 6 do 7 članov, ki naj bodo razdeljeni po svojem službovanju na vseh straneh Krasa. Voli naj se za dobo treh let, ker bi prehitro menjavanje odsekovih članov nikakor ne bilo v prilog uspešnega odse-kovega delovanja. Vsakokratni društveni predsednik bodi tudi predsednik odseka za izvš. delovanje. Drugi člani so lahko že društveni odborniki ali pa drugi. Odsek naj si izvoli izmed sebe tajnika, jako delavnega tovariša, ki bo imel v slučaju požrtvovalnega delovanja v resnici jako mnogo dela. Najbrže bo zahtevala potreba pozneje tudi enega blagajnika; za prvi začetek bo moral vsekakor društveni blagajnik priskočiti odseku na pomoč. Odborniki bodo v prvi vrsti tajnikova desna roka. Oni mu bodo pošiljali od vseh strani potrebne informacije o društveni statistiki itd., o čemer hočem še danes govoriti. Tajnik bi vodil statistično knjigo, knjigo o raznih informacijah, ki se bodo zdele odseku potrebne, vodil bo korespodenco z raznimi društvi in oblastmi, s katerimi bo kazalo stopiti v ožjo dotiko, izvrševal v zvezi s predsednikom sklepe odsekovih sej itd., itd.
Pri vsakem našem društvenem zborovanju bo torej odzdajnaprej ostalo na prvem mestu poročilo o tem, kar je odsek sklenil, napravil, kake informacije je dobil, kake ini-cijative je dal, sploh o vsem svcjem delovanju od zadnjega društvenega zborovanja. (Seveda bo treba biti pri teh poročilih jako skop z imeni; le dejstva bodo govorila, imena so nam neprijetna.)
Od te točke naših društvenih zborovanj si jaz jako mnogo obetam. Dostikrat je čuti tožbe od raznih kolegov (in dostikrat ne brez vzroka), da je na naših zborovanjih vse preveč šablonsko; predavanja obdelujejo večkrat le suhoparne, že tolikrat otepane pedagoške principe, slišijo se predavanja o posameznih znanstvenih strokah, ki ne zanimajo vsakogar itd., in da onega, po čemer hrepene, ni dobiti pri naših zborovanjih. Pristno naše življenje s krvjo in mesom, naše potrebe in težave ne pridejo v naših zborovanjih do odmeva. Ne podajajo se nikake direktive za posamezne slučaje itd. Od tod izvira, da je udeležba pri zborovanjih minimalna, da se nihče ne udeleži debat, da potekajo skoro vsa zborovanja po neki neživahni sterotipni metodi. Evo kratkega zapisnika o takem dolgočasnem zborovanju: 1. Predsednikov nagovor. (Vzet na znanje.) 2. Overovljenje zapisnika zadnjega zborovanja. (Vzeto na znanja.) 3. Referat o kakem enostranskem vprašanju. (Vzet na znanje.) 4. Predlogi. (Navadno nobenih.)
Po teh točkah pride zadnja točka in — to je veselje, ker je dolgočasno zborovanje končano in ker se pričakuje v najkrajšem času splošnega zadovoljevanja lačnih želodcev. Pika.
—	Na poti domov: A: „No kolega! Kako ti je prijalo današnje zborovanje?" B: „Grozno, prijatelj! človek bi umrl od dolgega časa; dobro, da sem se pozneje restavriral z dobro kapljico in s par partijami na krogle!"
človek bi mislil, da so vsi ti ljudje že tako blazirani, da jih ne zanima nič več, toda
—	faktorji — mislite!
Bekel sem prej, da si obetam mnogo od odsekovega poročila; to mnogo razumem jaz ravno v premembi teh žalostnih razmer, ki vladajo v naših zborovanjih. To poročilo bo prineslo v naše društvo živahnost, veselje do dela, predočevalo nam bo naše pravo, istinito življenje, kakršno bi moralo biti, a ne tako, kakršno je. To poročilo bo nekako individualiziralo naše drušfvo, postavilo bo v veljavo vse posameznike, ker bodo pri tem vsi interesirani,
ter zakrilo in ublažilo nekoliko trpko diso-nanco, da nastopajo v društvu le nekatere osebe kot bolj markantne, pri tem ko igrajo drugi nekako sekundarno vlogo. Nikakor ne mislim, da bi se ta čisto naravna posledica dala popolnoma odstraniti; mislim namreč: samo ublažiti.
Toliko si torej jaz obetam od tega odsekovega poročila. Če se motim, bo pokazala že najbližja bodočnost. Na vsak način pa priznam lahko že danes, da se motim, če ne bo vršil odsek za izvenšolsko delovanje s požrtvovalnostjo svoje vzvišene naloge. V nasprotnem slučaju pa si lahko že danes zagotovimo najlepših uspehov.	(Dalje.)
Deželni šolski nadzornik na Primorskem.
Ni še dolgo, odkar smo naznanili, da je imenovan za deželnega šolskega nadzornika na Primorskem Nemec Kauer.
Danes se hočemo na podlagi točnih informacij nekaj dalje baviti s tem možem, da bo slovenska javnost vsaj zvedela, na kak način pridejo možje, kakor je Kauer, k nam, da nam režejo kruh po volji različnih nemških politikov.
Izrecno poudarjamo, da nam ne gre za osebo, temveč za krivični in sovražni sistem, ki ga pribijemo tem potom, da popišemo, kako se je vršilo imenovanje nadzornika Kauerja.
Kdo je ta Kauer ? Na podlagi katerih zaslug, oziroma učenjaških del je prišel ta mož na tako odlično mesto?
Na ta vprašanja odgovarjamo s sledečimi podatki: g. dež. šol. nadzornik je ravnokar dovršil svoje 13. službeno leto. Poučeval je doslej, dokler ni bil imenovan za dež. šol. nadzornika na Primorskem, na gimnaziji v 13. okraju na Dunaju. Od teh 13 let je bil g. nadzornik Kauer za šol. leto 1901/1902 službe oproščen, baje ker je hotel habilitirati kot privatni docent. Istotako je bil oproščen službe od leta 1904—1906. Za šolsko leto 1906/1907 pa se mu je profesorska služba v tem smislu olajšala, da so mu znižali število ur, kar je smatrati tudi kot delni dopust.
Leta 1908. je dobil imenovani gospod zopet za vse leto dopust, ki ga pa ni izrabil, ker je prišlo medtem imenovanje za dežel, šol. nadzornika na Primorskem. V tem času, ko je imel dopust, se je bavil z različnimi stvarmi; n. pr. pripravljal je absolvirane re-alce za naknadno maturo na gimnaziji iz grščine in latinščine.
Gospod nadzornik Kauer je bil torej 31/9 leta popolnoma oproščen profesorske službe. Vprašamo, odkod ima mož, ki šteje komaj 13 službenih let, katere je dopust reduciral na 9 službenih let in nekaj čez, svojo pedagoško izvedenost in spretnost. Opozarjamo na bridke občutke, ki morajo navdajati mnoge zaslužne slovenske profesorje in ravnatelje na Primorskem, ki jim je sedaj gospod Kauer predstojnik.
Bazvidno je, da je v tem slučaju gotovo odločevala le protekcija. To slutnjo utemeljuje dejstvo, da je omenjenemu g. dež. šol. nadzornik na Dolenje Avstrijskem, Schindler, tast, da je g. Kauer strogo nemško-nacionalnega mišljenja in da se je zanj odločno potegoval znani nemški nacionalni poslanec Sylvester.
Osobito pa je bil g. Kauer zavoljo tega „najsposobnejši" kandidat za mesto deželnega nadzornika na Primorskem, ker čisto nič ne zna slovenski. Laščino le za silo lomi, vendar pa ga to znanje laškega jezika ne stori sposobnega, da bi mogel poslušati kakšno strokovno predavanje, oziroma da bi mogel reševati službene akte.
Slovenske poslance pa nujno opozarjamo na ta slučaj, da ga na primernem mestu označijo kot slučaj najgrše protekcije, ki je le pri nas mogoča. Opozarjamo pa zavoljotega, ker se nam lahko pripeti, da bodo na mesto deželnega šolskega nadzornika Končnika na Štajerskem vsilili tudi kakšnega« ljubljenca nemškega nacionalnega državnega poslanca Syl-y«stra.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Poročilo o seji socialnega odseka „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic", ki se je vršila 31. januarja t. 1. v Oelju v „Narodnem domu". Začetek ob 9. uri dopoldne.
Navzoči so bili vsi odborniki razen tov. Brinarja, ki se je pa pismeno opravičil. Kot hospitant je bil navzoč tov. Pr. čok, učitelj iz Trsta, in kot zaupnika v neki posebni zadevi tovariša Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, in Pavel F 1 e r e , nadučitelj pri Sv. Štefanu.
Otvarjajoč sejo pozdravi tov. Pesek vse, posebno pa tov. Čoka, ki ga je poslalo učiteljsko društvo v Trstu, da si vpogleda naše poslovanje. Tov. predsednik naglaša, da vežejo štajersko in primorsko učiteljstvo iskrene simpatije ter poudarja, da ga veseli, da se baš obmejno učiteljstvo tako zanima za smoterno socialno delo. Za Korošci so se oglasili tudi že Goričani, in Tržačani so poslali celo odposlanca, da se pouči o naših smotrih in našem delu.
Neki tov. odbornik pripomni k tem besedam sledeče: „Kakor si je pri ustanavljanju „Zaveze avstr. jugosl. učit. društev" podalo p imorsko in štajersko učiteljstvo roke k skupnemu delu, tako se je to pojavilo zopet, ko stopa učiteljstvo na pot smoternega socialnega dela."
Tov. Pesek naznanja, da je dobil tudi že s Kranjskega tri pisma v tem oziru in da se tudi kranjsko učiteljstvo pripravlja k smotre-nemu socialnemu delu, ter otvori sejo z željo, da bi smotreno delo združilo vse slovensko učiteljstvo, da pripamoremo našemu stanu in tako tudi sploh slovenskemu narodu do boljše bodočnosti.	j
Predsednik tov. Pesek poroča:
1.	Nar. napredni akademiki so uvedli letos o novem letu po vsem slov. Štajerskem narodno zbirko in so nabrano vsoto razdelili v razne narodne svrhe. Tudi soc. odseku „Zveze" so dali za učiteljski sklad 100 K. To je lepa vsota, a še bolj ga je razveselilo dejstvo, da so se akademiki sploh spomnili soc. odseka pri razdeljevanju nar. zbirke. Pokazali so, da cenijo naše delovanje in da mu pripisujejo veliko narodno važnost, kar tudi res zasluži. Predsednik in blagajnik soc. odseka „Zveze" sta se klubn nar. naprednih akademikov v posebnem dopisu zahvalila za to darilo ter sta naglašala, da si bo soc. odsek „Zveze" prizadeval, da bo učiteljstvo vzajemno delovalo s slov. akademiki za prosveto naroda.
Vzame se z zahvalo na znanje.
2.	Zadeva koroških učiteljev je v najlepšem razvoju.
3.	Učit. društvo za Trst in okolico je sporočilo, da nameiava uvesti soc. odsek ter je prosilo pojasnila.
Tov. Pesek je poslal obširen odgovor, v katerem priporoča, da bi se naj ustanovila posebna „Zveza slovenskih primorskih učiteljev in učiteljic" in v njenem okrilju socialni odsek, ki bi naj bil za vso Primorsko to, kar je naš za Štajersko. Trst bi pa naj postal središče slov. primorskega učiteljstva, kar bi bilo v narodnem oziru velike važnosti. Da bi pa ustanovilo le učit. društvo za Trst soc. odsek, ki bi posloval kot posluje naše štaj. „Zveze", je tov. Pesek odsvetoval, ker bi bil delokrog premajhen. Da je ideja tov. Peska padla na rodovitna tla kaže to, da je tržaško učiteljstvo poslalo tov. čoka kot odposlanca k današnji seji, da se ojjjdelokrogu in o poslovanju našega odseka informira.
Tov. čok pravi, da je tržaško učiteljstvo že ustanovilo odsek, ki bi naj pospeševal stik šole z domom in da se bodo lotili tudi sistematično izvenšolskega dela ter izrazi željo, da bi jim naj soc. odsek štaj. „Zveze" šel z nasveti na roko. Soc. odsek „Zveze" bo to vselej rad storil in tov. Čok se naprosi, da izrazi tržaškemu učiteljstvu iskrene simpatije štaj. slov. učiteljstva.
4.	Tov. Pesek poroča o dopisu tov. Z i -r o v n i k a v Št. Vidu pri Ljubljani, v katerem dopisu opisuje tov. Zirovnik svoje izvenšolsko delovanje. Vzame se z zahvalo na znanje ter bo soc. odsek „Zveze" zlata zrna, ki se nahajajo v Zirovnikovem navodilu, vestno porabil.
5.	Tov. predsednik je poročal tudi še o drugih tekočih zadevah, a bilo bi preobširno, ko bi hotel o vseh poročati.
n.
O naročilnih listih sta poročala tovariša Pesek in Vogla r.
Priglasilo se je v januarju 176 naročnikov, kar je za začetek lepo število, posebno ako še vpoštevamo, da so ¿e naročilni listi šele o novem letu pričeli razpošiljati — in da vladajo — kakor napram vsaki novotariji — še tuintam predsodki.
časopise imajo ti naročniki naročene ne le slovenske politiške in beletristične, temveč tudi hrvaške, srbske, češke, francoske, ruske in nemške. Soc. odsek je moral naročiti zanje liste tudi izven naše monarhije: iz B e 1 -grada, Moskve, Monakovega, Lipskega, Berlina in en list celo iz Pariza. Ves promet tudi v te izvenavstrij-ske kraje se vrši redno potom c. kr. poštne hranilnice. Naročenih je n. pr. „Narodni Dnevnik" 58, „Narodni List" 55, „Ljubljanski Zvon" 24, „Dom in Svet" 3, „Pädagogische Zeitschrift" 28, „Planinski Vestnik" 6, „Popotnik" 64, „Slovan" 16, „Slovenski Branik" 22, „Učiteljski Tovariš" 138, „Slovenska Šolska Matica" 112 itd. naročnikov,
Naročilni listi še vedno prihajajo in upati je, da se število naročnikov znatno zviša.
Blagajniško poročilo izkazuje za mesec januar:
dohodkov . . . . 560 K 10 h
stroškov.....481 „ 71 „
čekovnih prejemkov .381 „ 98 „
čekovnih izdatkov. . 336 . 27 ,
prometa 1760 K 06 h kar je za začetek jako lepo število.
Ker se je zadeva glede položnic zakasnila, še niti polovica naročnikov za januar ni vplačala, sicer bi bil promet še -mnogo večji. Soc. odsek je za v s e naročene liste že vposlal vsaj četrtletno, oziroma polletno naročnino, ker se je porabil v to svrho učiteljski sklad ter bo soc. odseku posodili tov. Pesek 50 K, tov. Klemenčič 140 K, učiteljsko društvo za celjski okraj 50 K in „Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic" 100 K. Za nekatere liste kot „Das Blatt der Hausfrau" i. dr. in posebno inozemske je soc. odsek plačal že celoletno naročnino.
Pregledale so se blagajniške knjige in kontroliralo se je vse poslovanje, in vse se je našlo v najlepšem redu.
Tov. Pesku in Voglarju se izreče za njiju vestno in neumorno delo priznanje in zahvala s prošnjo, naj vkljub ogrom- . nemu delu vztrajata.
III.
Soc. odsek ae je na to temeljito posvetoval o položaju s posebnim ozirom na naše učiteljske težnje. Soc. odsek bo vestno zasledoval ves tok ter bo stal na braniku za naše tako opravičene zahteve Z veseljem seje konštatiralo, da je ogromna večina okrajnih soc. odsekov marljivo na delu, da vestno vrše svojo nalogo, le trije okrajni soc. odseki spe spanje ne pravičnega, temveč spanje krivičnega, zakaj še do danes niso odgovorili na vposlano vprašalno polo. Tovariši, tovarišice, pazite, da nas tok časa ne prehiti. Po toči zvoniti je prepozno.
IV.
Uvede se tudi naročanje knjig, brošur in muzikalij potom soc. odseka „Zveze". Tovariš Pesek poroča o tozadevnih dogovorih s knjigarnami „Zvezna trgovina" je dovolila 10% popusta, Gabršček v Gorici od knjig lastne založbe celo 25% in od drugih 10%. Schwent-ner in Nar. knjigarna še nista odgovorila. Sklene se stopiti v dogovor tudi s tvrdkama Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani in Pichlers Witwe und Sohn na Dunaju.
Ko bo vsa zadeva urejena, stopi tudi s to akcijo socialni odsek „Zveze" pred učiteljstvo.
V.
Glede razpečevanja kolkov, nar. znakov in razglednic družbe sv. Cirila in Metoda je tudi stopil soc. odsek „Zveze" z vodstvom družbe sv. 0. in M. v dogovor, ki se vzame odobruje na znanje.
Bazpečavanje nar. blaga se poveri I. tajniku tov. M, Sotošeku, nadučitelju v Že-talah pri Bogatcu.
Učiteljstvo se na to opozori v posebni okrožnici, v kateri se vsa zadeva natančneje pojasni.
VI.
K zborovanjem učit, društev bo pošiljal soc. odsek „Zveze" na svoje stroške g o-v o r n i k e, da se društveno življenje ojači in da se bo vršilo delo učiteljskih društev sistematično.
Tozadevni načrt ali poslovnik se odobri ter se vsa zadeva poveri predsedniku tovarišu Pesku.
Ker so še gmotna sredstva soc. odsek» „Zveze" mala, se sklene, da morajo učit. društva za vsako predavanje, ki jim ga oskrbi soc. odsek na svoje stroške, plačati soc. odseku takso 5 (pet) kron, ki se pa prihodnje leto zniža, če bo socialni odsek gmotno na boljem.
Tov. Kocbek obljubi kot predsednik „Zveze", da bo ta dala soc. odseku za predavateljsko prispevek 200—300 K letno.
VII.
Pri zadnji seji, ki je bila 10. januarja t. 1. v Celju, se je sklenilo, da priredi soc. odsek „Zveze" v velikih počitnicah poučen socialen tečaj za učiteljstvo.
Tov. Pesek poroča, da je stopil z e k -sekutivo nar. radikalnega d i -j a š t v a v dogovor, da bi se naj vršil socialen tečaj za učiteljstvo in dijaštvo skupaj, da si začrtamo skupno pot prosvetuemu delu ter sklenemo prijateljske vezi, da bo učiteljstvo in dijaštvo vzajemno delovalo za napredek naroda, da izginejo predsodki, ki še, žal, ločijo akademično izobraženo inteligenco in učiteljstvo na eni strani, na drugi pa učiteljstvo in za napredek naroda vneto dijaštvo — vse skupaj pa od preprostega ljudstva.
Soč. odsek „Zveze" sklene, da se bo priprav za ta tečaj z vnemo poprijel tembolj, ker kaže tudi eksekutiva nar. radikalnega dijaštva za to resno voljo.
vm.
Tudi skrb za dober učiteljski naraščaj je vzel soc. odsek „Zveze" v svoj program. Sklene se osnovati podporno društvo „Učiteljski pripravni k" v Mariboru, ki pa ne bo konkurenčno
društvo „Učit. konviktu v Ljubljani", ker bo imelo ves drug delokrog. „Učit. konvikt" v Ljubljani je namenjen le učiteljskim sinovom, a snujoče se podporno društvo „Učit. pripravnik" v Mariboru bo podpiralo učite-ljiščnike sploh, torej učiteljske in tudi neučiteljske sinove dijake. V pripravljalni odbor se izvolijo tov. Č e r n e j, Pesek in Kocbek. Sklene se naprositi tudi profesorja na učiteljišču v Mariboru gg. dr. P i v k a in dr. P o t o č n i k a , da vstopita v ta pripravljalni odbor.
Da se doseže prepotrebni stik u č i -teljstva z učiteljiščniki, se sklene, da bo pošiljal soc. odsek „Zveze" popolnoma na svoje stroške govornike k zborovanjem učiteljskega društva za mariborski . kraj, če povabi to k zborovanjem tudi mariborske uči-teljiščnike.
IX
Glede manjšinskega dela se soc odsek „Zveze" popolnoma pridruži akciji čeških tovarišev. Na tozadevni dopis tajnika „Moravske učiteljske zveze", tov. H a j n e g a , se sklene potom okrajnih soc. odsekov nabrati podatke i. dr.
Podatke glede slov. štaj. manjšinskih šol >o priobčil tov. Hajuy v čeških listih, da se Cehi tako seznauijo z našimi žalostnimi šolskimi razmerami.
X.
Zadeve glede „odsekov mladih" in „odsekov šolskih vrtnarjev" se odstopi vodstvu „Zveze sltfv. štaj. učiteljev in učiteljic". Predsednik „Zveze", tov. Kocbek, obijubi, da bo spravil ti zadevi na dnevni red prihodnje seje upravnega odbora.
Nasvet, da se ustanove odseki mladih, je došel s Češkega. Pripomnim pa kar takoj, da ti „mladi" niso nekdanji „jungovci", temveč v resnici mladi učitelji in učiteljice, t. j. ueoženjeni, oziroma neomožene. Namen odseka mladih, ki bi ga naj imelo vsako okrajno učit. društvo, bi bil, buditi mlade kolege in koleginje na delo za našo organizacijo. Kolikrat se zgodi, da mlad tovariš in mlada tovarišica ni niti ud učit. društva ali da zahaja jako malomarno k zborovanjem, da nima niti enega stanovskega lista. Da se ti nedostatki odpravijo je namen odsekov „mladih".
XI.
Na vzporedu je bila tudi važna učiteljska socialna zadeva, namreč točka: „Podpora obolelim učiteljem in učiteljicam naše slovenske štaj. organi z a c i j e.
Ker je bil že pozen čas in ker zahteva zadeva temeljitega posvetovanja, se je odložila na prihodnjo sejo.
XII.
Pri s 1 u č a j n o s t i h "so sklene:
1.	Učit. društva naj vpošljejo seznam knjig svojih knjižnic, da bi se event. ustanovila centralna knjižnica.
2.	Z „Zvezno trgovino" v Celju se stopi v dogovor glede šolskih zvezkov.
3.	Profesorju na učiteljišču v Mariboru g. L. L a v t e r j u se naj izreče čestitka, ker so njegove izborne računice dobile aprobacijo. Pri vseh uradnih konferencah na slov. Štajerskem se naj stavijo letos predlogi, da se uvedejo Lavterjeve račuuice. G. prof. Lavter se naj naprosi, da naj pri zborovanjih okrajnih učiteljskih draštvev predava o svoji računski metodi.
4.	Soc. odsek „Zveze" si naj naroči liste: „Slovenec", „Straža",v „Sloga", „Slov. Gospodar", „Naš dom" in „Štajerc", da more zasledovati tok politike i. dr. ter odbijati napade na naš stan in naše upravičene zahteve.
5.	Naročilnega lista se naj p o s 1 u ž i vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki reklamira zase atribut „zaveden'4, „zavedna" — in tudi učiteljska društva si naj liste in knjige naročajo le potom soc. odseka „Zveze".
V sklepnem govoru naglaša tov. predsednik, da delovanje soc. odseka „Zveze" vidno napreduje, da ni našlo le v vrstah učiteljev in u č i t e 1 j i c o d o b r a v a n j e , temveč tudi celo v širši h, narodnih krogih priznanje. če učiteljstvo vztraja na tej poti smotrenega socialnega dela, se bodo simpatije učitelj stva, kijih uživa med narodom, postoterile, in učiteljske tako upravičene zahteve izpolnile. S pozivom k vztrajnosti zaključi sejo ob pol 1. uri popoldne.
Politiški pregled.
* Novo ministrstvo. Uradni list „Wiener Zeitung" je objavil imenovanje novega ministrstva, ki je takole sestavljeno : pred sedstvo baron Bienerth; ministrstvo za notranje stvari baron Hardtl; finančno ministrstvo vitez Bilinski; pravosodno ministrstvo: namestnik predsednika štajerske odvetniške zbornice dr. vitez Hochenburger; naučno ministrstvo grof S t ü r g k ; železniško ministrstvo: sekcijski načelnik v pokoju Wrba; trgovinsko ministrstvo : predsednik poslanske zbornice doktor Weiskirchner; domobransko ministrstvo, feld'
maršallajtnaut pl. Georgi; ministrstvo za javna dela: dvorni svetnik Eitt; poljedelsko ministrstvo: prof. Braf. Ministri rojaki: Ceh dr. Začek, Poljak Abrahamovicz in Nemec dr. Schreiner. V parlamentaričnih krogih se kot gotovo dejstvo razpravlja, da nastopijo Cehi, Jugoslovani in socialni demokratje z najostrejšo opozicijo proti novemu ministrstvu. V novem ministrstvu je 9 Nemcev in le 4 Slovani.
*	Triindvajseto ministrstvo v Avstriji. Novo Bienerthovo ministrstvo je triindvajseto ministrstvo, počenši od dualistične ere, to je, od 1. 1867. V tej vrsti so po dvakrat bili ministrski predsedniki grof Taaffe, baron Gautsch in baron Bienerth.
*	Evropske velevlasti hočejo Avstriji poveriti mandat, da Srbijo pomiri, ako ne bo konec večnih provokacij. Monarhija bi Srbijo zasedla, uredila ondotne razmere in sploh izvršila le, kar ji naročijo evropski man-danti. To idejo propagira „N. Freie Presse". Drugi pa to misel odločno pobijajo, češ, za intervencijo v Srbiji ni povoda, kadar bo pa potrebna, bj Avstrija storila sama, kar se ji bo v^svoje varstvo zdelo potrebno.
*	Bojno razpoloženje v Srbiji. Srbija se vedno bolj oborožuje. — Vojni minister Živkovic, ki je podal kralju svojo ostavko, ker mu ni hotela privoliti skupščina zahtevanih vojnih denarnih kreditov, ostane na svojem mestu, ker se je skupščina premislila in bo zahtevane kredite dovolila. Napetost med Avstrijo in Srbijo je vedno večja, tako da se je te dni govorilo o nekem ultimatumu, ki ga hoče baje Avstrija Srbiji od poslati. Sploh je položaj jako resen. — Iz Belgrada javljajo, da so 10. t. m. odpotovale v inozemstvo tri vojaške komisije, in sicer ena v Pariz, ki prevzame vojaške suknje, druga v Belgijo, da prevzame tamkaj naročene puške, oziroma mu-nicijo. Nadalje je ženijski stotnik Miletic odpotoval v Berlin, kjer je srbska vlada naročila zrakoplov in letalni stroj.
*	Volilna reforma na Švedskem. Obe švedski zbornici sta končno z veliko večino sprejeli zrkonske načrte o volilni reformi. Reforma temelji na proporcionalnih volitvah za obe zbornici, a na temelju splošne volilne pravice za drugo zbornico. Cenzus za pasivno volilno pravico v prvo zbornico je znižan na 3000 K.
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala tvrdka Gričar & Mejač 62 K; Vrhniška kmetska posojilnica 20 K. Bog plati !
Letnino za učiteljski konvikt so
plačali ti-le tovariši in tovarišice: Fran P r i -stovšek iz Žalca (pomotoma v predzadnjem izkazu izostal); dr. Tomo Romih (5 K), H u /n e k (3 K), M a g e r 1 (3 K), Hoče-v a r in L e v s t i k. vsi iz Krškega; Ferdinand K a 1 i n g e r in Friderik R e p o v š iz Tržiča; Janko Muren iz Draščič; F>an Vendramin in Fani Živec iz Duto-vel.j; Fran M i k 1 a v č i č iz Livka: Alojzij Poljšak iz Banjšic pri Grgaru; Fran Č r -n a g o j in Amalija S 1 a t n a r j e v a iz Ljubljane (Barje); u č i t e 1 j s t v o v Št. Vidu pri Ljubljani (8 K); Tomo Petro-v e c in Angela Janša iz Jarš; Anton Cir-man in M. Hiršman iz Dobrniča; Fran F 1 e r e in Marijana S i r n i k iz Rovt nad Logatcem; Fran M u z n i k iz Nemškega ruta. Bog plati!
Domače ognjišče bodi vez med šolo in domom; zato, tovariši in tovarišice, širite ta list med ljudstvom. V 1. letošnji številki je pomotoma ostala stara letnica; blagovoli jo vsakdo popraviti v 1909. Druga številka Domačega ognjišča je že postavljena in se bo začela kmalu razpošiljati. Prirediteljem roditeljskih večerov se priporoča uredništvo „D. 0." za poročila in dotične referate.
„Naša bodočnost" se je zakasnela, ker še ni došlo dovoljenje za znižano poštnino ; dotiskani sta že prva in druga številka.
Okrajnemu šolskemu nadzorniku Peerzu so slovenski učiteljski kandidatje povodom njegovega slovesa podarili dragocen album z napisom: „Svojemu vzornemu in blagemu profesorju, visokorodnemu gospodu profesorju Rudolfu Peerzu ob slovesu poklonili hvaležni kandidatje tretjega letnika. V Ljubljani, dne 12. svečana 1909." — Kaj si neki mislijo pri tem nekateri slovenski profesorji? Ali morajo res samo nemški profesorji imeti tak nastop, ki pridobiva? — To notico je priobčil „Slovenec" dne 12. t. m. Mi povemo več prihodnjič!
Moderne učiteljice. V neki tukajšnji (ljubljanski) dekliški šoli ima neka učiteljica to „vzgojevalno metodo", da si da od svojih učenk — črevlje snažiti (!), druga pa klobuk ali pa muf držati, da si more — lase parfumirati. Toliko za danes; če ne bo reda, pridemo z drugim — štaberlom ! — Tako piše „Slovenec" dne 9. t. m. Dva dni potem odgovarja „Slovenski Narod", trdeč, da morajo v Lichten-turničnem zavodu, kjer poučujejo nune, učenke za kazen — poljubljati tla! „Slovenec" se je skril s svojim štaberlom vred! — Mi pravimo, da ni prav ni eno ni drugo, če je resnično. Vendar bi treba v Lichtenturničnem
zavodu boljšega štaberla, ker je poljubljanje tal naravnost gnusna „vzgojevalna metoda".
Iz učiteljskih krogov „Slomškove
zveze" piše sobotni „Slovenec": „Večkrat berem v naših listih, kako ta ali oni učitelj ali učiteljica deluje v izobraževalnih in drugih društvih S. L. S. Zabeležil sem si nekatere in ko sem prišel zadnjič s tajnikom skupaj, sem ga takoj vprašal, če so ti, ki delujejo v smislu načel naše stranke, tudi člani — „Slomškove zveze". Pokazal mi je zapisnik, a vseh še ni v njem, dasi je že petina kranjskega učiteljstva zbrana v „Slomškovi zvezi", čudila sva se od kod to dejstvo, da še nekateri ne vedo, kaj je njih prva dolžnost. Hoditi k sv. maši, prejemati sv. zakramente, delovati v društvih S. L. S., a obenem pa biti član (ali vsaj veljati za takega) liberalne učiteljske organizacije, ki ima v svojem programu svobodno brezversko šolo, je nedosledno in nenaravno! — Dolžnost takih učiteljev in učiteljic je, da se ganejo in pristopijo v naš krog, kjer edino je njih mesto. — Naročil sem tajniku, da nekatere opozori, prosim pa, da bi se še kdo drugi ganil in naznanil imena tistih, o katerih se po časopisju ničesar ne izve. Potreben je natančen pregled, da se ne bode še v bodoče pisalo o liberalni večini učiteljstva. Pravih liberalcev je med učiteljstvom prav malo, zaradi katerih pa ne sme trpeti ves stan! — Kričače naj se izolira, da se potem pokaže učiteljstvo tako, kakršno je v resnici, namreč — krščansko ! Temno senco, ki so jo vrgli propali liberalni agitatorji na učiteljski stan, moramo pregnati! Na to delovati pa je dolžan vsakdo." — Tem besedam ni treba nobenega dostavka. Terori-stiške in denunciantske nakane!
Poročila sta se Gabriel Grilc, učitelj v Loškem potoku, z gdč. Karolino Do-s t a 1 o v o , učiteljico v Loškem potoku. — Poročil se je v Skednju pri Trstu ravnatelj pripravljalnice, Miroslav Pretnar, z gdč. Liziko Sancinovo, hčerko trgovca, posestnika ter dež. poslanca, čestitamo T
Kmetijskim potovalnim učiteljem je imenovan za goriško okolico Ernst K 1 a v -žar, dozdaj gospodarski pristav na grofa Je-lačiča graščini v Novem dvoru na Hrvaškem.
Tako naprej! V Raklju v Istri je moralo irredentovsko društvo „Lega nazionale" zapreti svojo šolo, zakaj ko je družba sv. Cirila in Metoda za Istro otvorila tam svojo šolo, so vsi otroci izstopili iz laške in šli v hrvaško.
Lega nazionale v Zadru. Podružnica tega laškega bojnega društva v Zadru je imela preteklo leto čez 50.000 K dohodkov. Zadar šteje komaj 10.000 prebivalcev, ki pa so tudi Hrvatje in Srbi, zato je požrtvovalnost Italijanov naravnost občudovanja vredna.
Pet klopi za 152 učencev. Kake so šolske razmere hrvaškega in slovenskega prebivalstva v Istri, jasno kaže hrvaška šola v Šumbregu, okraj Pazin. Ta šola je enorazredna in jo obiskuje 152 otrok, ki so nameščeni v sobi z okni 0'84 cm visokimi, a 0-66 cm širokimi. V šoli je samo pet klopi za vseh 152 učencev. Pod šolo je hlev, v njem svinja, osel in kokoši. Šola je slaba in se je bati, da se zruši. Zato so kmetje prosili, da se jim zgradi nova šola, in je bila komisija že 1. 1907. na licu mesta in je obetala novo zgradbo, a do daues vse zaman! Res, vzorne šolske razmere!
Gospodinjska šola na Vrhniki. Deželni odbor priredi na Vrhniki gospodinjsko šolo, ki bo imela vzgajati kmetiška dekleta v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, reji male živine itd. Pouk bo brezplačen, le za hrano bo plačevati po 50 vinarjev na dan. Tečaj se prične dne 15. marca. Sprejemale se bodo vanj kmetiška dekleta od 16. leta naprej. Pismene ali pa ustne prošnje je vložiti do 1. marca t. 1. pri županstvu na Vrhniki, kjer se izvedo tudi nadaljne podrobnosti.
Nahrbtnike namesto torb imajo vsi učenci c. kr. pripravnice za srednje šole v Trstu. Vsi nahrbtniki so rjavi in stane eden 1-60 K. Ne samo, da so nahrtniki mnogo ce-neji kakor torbe, ampak so tudi bolj trpežni in praktični. Vsak učenec ima — v šolo grede — v nahrbtniku mapo z zvezki, knjige in kruh. Nahrbtnik si učenec lepo naprti na hrbet, roke pa ima v žepu, da ne pridi ves premrazen v šolo. Jako praktična in posnemanja vredna uvedba.
V Celovcu je umrl v starosti 69 let deželni šolski nadzornik dvorni svetnik P a 11 a. V pokoj je stopil šele pred 6 tedni.
Devet šulferajnskih podružnic so minuli teden ustanovili na Srednjem in Zgornjem Štajerskem.
K vztrajnemu učenju slovenščine
poživljajo celovške „Fr. Stimmen" nemško mladino. Tudi če dobi kateri v izpričevalu „nezadostno", pravijo, vendar naprej v učenju tega jezika, ki se ga rabi za življenje, da se enega ali drugega pri zasedanju uradniških mest zaradi neznanja drugega deželnega jezika ne preterirá.
Nemški šolski nadzornik za — Istro! Vlada se pripravlja, da imenuje za par nemških šol v Istri posebnega nemškega šolskega nadzornika. Kolikor šol — toliko nadzornikov, pa mirna Bosna! Vsaj za nadzornike ne manjka denarja!
Prošnja. Te dni bom razpošiljal plakate za vinski semenj pri Sv. Križu. Ker mi niso znani naslovi vinskih trgovcev in gostilničarjev, se bom obračal na cenjene tovariše, da razdele plakate.
Fran Malnarič.
Peti sestanek trgovskih in obrtnih vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne. Predaval je ravnatelj meščanske šole dr. Tomo Romih o človeški hrani in prebavljnju. Po predavanju je bila telovadba.	H.
Suspendirani tovariš nujno prosi podpore, ker je v veliki bedi. Darove sprejena naš list. Dvakrat da, kdor hitro da!
Suplent ali suplentka se takoj sprejme na petrazrednici v čadramu pri Konjicah. Ponudbe naj se vpošljejo tamkajšnemu šolskemu vodstvu.
Učiteljski krožek za sodni okraj Črnomelj zboruje 24. t. m. na Vinici. Tov. Lovšin poroča: Kako pričeti s prirejanjem roditeljskih sestankov.
Kar štiri nove šole postavi koroška vlada — v slovenskih pokrajinah, in sicer na Obirskem , v Beli, vLobnikuin Remšeniku; slednje tri kar v eni fari. „Pa naj kdo reče" — pravi celovški „Mir" — da vlada ne skrbi za Slovence, da bi jih nemški lintver mogel prej požreti. Samoobsebi je je namreč na Koroškem „umevno", da te šole ne bodo slovenske, ampak ponemčevalnice.
Naznanilo. Naznanjeni sestanek mo-kronoškega krožka se ne vrši 14. t. m., temveč enkrat pozneje. Dan se pravočasno naznani.
Za učiteljski sklad se je nabralo pri učiteljskem zborovanju v Slovenski Bistrici 12 K, Polovica te vsote je poslal S. Krotky socialnemu odseku „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celje. Hvala! Vrlo naprej!
Fran V o g 1 a r , blagajnik.
Proti imenovanju deželnega šolskega nadzornika za spodnještajerske nemške šole je protestiral okrajni zastop v Gornjem gradu ter poslal naučnemu ministrstvu naslednjo brzojavko: Zastopniki okraja Gornji grad najodločneje ugovarjajo nameravanemu izzivajočemu imenovanju šolskega nal-zornika nemškim šolam slovonske Štajerske. Javni činitelji, zabranite narodnostne prepire, vsi vi na branik za sveta načela mogočne Avstrije! Zahtevamo tudi povoljno takojšnjo rešitev slovenskega vseučilišča.
Učiteljstvo z dežele in iz mesta opozarjamo na inserat „Hotel Vega" v Spodnji Šiški, kjer je na razpolago tudi „Učiteljski Tovariš".
Listnica uredništva.
P. M.: Vaš spis o Darwinu porabimo prihodnjih.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Iajnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: == 23 42-7 Kolodvorske ulice št. 8.
Vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. februarjem 1.1.
„HOTEL VEGA"
ter se najtopleje priporočam slavnemu učiteljstvu iz mesta in dežele za obilen poset, zagotavljajoč, da bom postrezal z najboljšimi jedili in pijačami. Z odličnim spoštovanjem
VINKO OREŠNIK
hotelir v Spod. Šiški.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. ¡u
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
veronika kmda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—8
Postrežba točna in solidna.
<3-la,-"v>-na, zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
K
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
J| Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, pro-
Idaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—8


UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 ^ v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
* .! »
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št 118.
(5) 52-6
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.



Krojaška zadruga v Gorici
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
P. n.
Lansko leto smo že naznanili slavnemu občinstvu, da smo prevzeli vsled vedno večjega prometa bolj obširne prostore
v Gosposki ulici štev. 6.
Letos smo te prostore primerno preuredili, da nam sedaj omogočajo, imeti mnogo večjo in lepšo zalogo blaga nego prej. Dejstvo pa, da pri nas promet od dne do dne bolj raste, nam omogoča, da so tudi cene pri nas čudovito nizke.
Vabim vse p. n. odjemalce najspoštljivejše v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka prva ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi neprekosljivi glede dobrega okusa. Zagotavljam Vas točne in solidne postrežbe in nizkih cen. Zato prosim, da si ogledate našo trgovino in zalogo.
Z odličnim spoštovanjem vdani	TEODOR HRIBAR.
34 g_5 SNSE* Od skupička daje tvrdka 5°|o za učiteljsko organizacijo.