POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LETO XXXV, ŠTEVILKA 8, 28. FEBRUAR 2003, CENA 269,00 SIT
TEDNIK
ŠTEVILKA
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Muze.isKi trCi 1 a
3000 CELJE
8N0003'2
BOŠTJAN PODLESNIK
Če v studiu nisem polno zapo-
mIb — ——  — — — 
*	GIPS PLOŠČE (vodoodporne, navadne, ognjeodporne)
'V
*	LAMINATI 1.690 SIT (hrast, bukev)
Pfin letve (kotne stenske, flis itd.) ^^§1
»Srftika-in ostali program za
Slal
- trgcN«*6

Zadruga mozirje
Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
* Velika izbira talnih ot|j^g:
(v mesecu marcu 10% gotovinski popust) -TOPLINGOV 2, 3, 4 m
■Ü
IITISqWgV 4l^p.190 SIT/t.m.)» llTISOT^^ENSKI 2 m (1.900 SIT/t.m) f - TE K AGeSIIiMiIäTEX.. _	. -G®*™'
VSE ZA K@R«ICO
Izredno ugtjljjp cene keramičnih ploščic Gorenje Keffffgjika, že od 720 SIT/m2 dalje, (kopalniškefsfenske, talne)
-	Gorenjski granit 33x33 od 1.090 SIT/m2
-	Italjanske ploščice"
Zag°|je, PORENJE '<)robiiB: omare! dnevne sobe
gajimuJr.e. jogiji NOVA OPREMA
njska zadruga Mozi je z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, ^lozirjc
* Kopalniška oprema po naročilu: GORENJE in KOLPASAN - WC KOPALNIŠKE GARNITURE
jun®
js>*
ÖKMÄ
PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT
PVC okna vhodna vrata senčila
?
itmfc
m
MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518
OCkbe
OKENSKI SISTEMI
10 let garancije
Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik)
Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure

Pridite v našo trgovino in poiščite
PULT PRE8ENEČE/J'
Na njem najdete različne artikle po super ugodnih cenah.
Pri plačilu artiklov iz pulta na gotovino
dobite še 5% popusta.
Psst, še NOTEBOOK se nahaja tu!!!
Tretiastoan
KN
Aktualno:
Samomor naš vsakdanji
Državne subvencije:
Največ denarja za kmetijske zadruge.....!.. 7
Intervju:
Boštjan Podlesnik, glasbenik
Reportaža:
Sladko doživetje pustnih dobrot
Tema meseca:
Moj dom - moje veselje
Črna kronika:
Poštar odkril požar.
Na naslovnici: Otroški pustni karneval Reki
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 8,28. februar 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotniks.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Edi Mavrič-Savinjčan, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne (odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.	________________________________________________________________________________________________________^
Podatek o nenavadno visoki stopnji nagnjenosti k samomorilnemu vedenju v Sloveniji ni novost in zato ne preseneča. Že dolgo smo na prvem mestu v Evropi in pri vrhu v svetovnem merilu. V
današnji družbi, v kateri se vse bolj poudarjajo individualnost, pravice in svoboda (ta zelo izmuzljiva reč) posameznika, bi lahko trdili, da je tudi samomor oziroma odločanje o lastni usodi (vsaj telesni) stvar posameznika. Lahko bi celo rekli, da je intimna odločitev nekoga, kije ugotovil, da se mu življenje ne zdi več vredno živeti, da seje naveličal muk in težav, da zanj ni prostora na tem svetu. To so misli, ki v hudih življenjskih stiskah in v vrtincu depresije človeku rade zatemnijo razum.
A nenaden odhod človeka ni stvar, ki se tiče izključno njega samega. Ljudje nismo izolirani posamezniki, ki živijo eden mimo drugega, ne da bi vplivali na življenja drugih. Povezani smo v mrežo odnosov in delujemo na posameznike v njej, kakortudi na celoto, in seveda obratno. Zato nam ni vseeno, kaj se v naši bližnji in širši okolici dogaja.
Pri fenomenu samomorilnosti bega vprašanje, zakaj prihaja do tako velikih odstopanj njegove
KOMISIJA IZBIRA NAJ PECIVO.
<U MA-
NJAM!

pojavnosti po posameznih državah oziroma pri različnih narodih? Zakaj smo ravno Slovenci na tem področju v ospredju? Morda gre za pomanjkanje volje do preživetja, obračanje nasilja vase, depresivni značaj, ki izhaja iz občutka manjvrednosti. Vzrokovje najverjetneje več, o njih lahko le ugibamo.
Samomorov je bistveno več med moškimi kot med ženskami. Najbrž ne zato, kar bi imeli več težav in obremenitev od nežnejšega spola. Res pa je, da o svojih tegobah težje spregovorijo. Izražanje čustev, sploh negativnih in navznoter usmerjenih, kot so žalost, nemoč, zaskrbljenost in sram, je pri njih še vedno družbeno nezaželeno obnašanje. Potlačena čustva vtakšni ali drugačni obliki pa nekega dne izbruhnejo na dan.
Pred nami je pustni čas. Čas, ko smo za trenutek upravičeno in sprejemljivo spet lahko norčavi in otročji. Ko si nadenemo pustno masko, obenem snamemo maske, ki jih sicer nosimo, da zadovoljimo družbena pravila in pričakovanja. Ljudje potrebujemo sprostitev, potrebujemo prostor in čas, v katerem smo lahko točno takšni, kakršni si želimo biti in v resnici smo. Vsak od nas bi moral zavestno graditi na tem, da pusti prostor za druge. Tudi drugačne. Med katere pravzaprav sodimo vsi.

SLOVENCI NESLAVNI REKORDERJI
Samomor naš vsakdanji
Slovenija se po številu samomorov iz leta v leto uvršča na prvo mesto v Evropi. V lanskem letu je bilo v naši državi preko 600 uspelih samomorov, koliko pa je bilo poleg tega še poskusov, ne ve nihče. Gotovo še vsaj petkrat toliko. O samomoru moramo zavoljo tega čim večkrat glasno spregovoriti, tako med laiki kot med strokovnjaki. To nam bo pomagalo pri vzpostavitvi realnejšega odnosa do pojava in ljudi, povezanih z njim.
VZROKI ZA SAMOMORILNO OBNAŠANJE
Vzrokov, zakaj človek dvigne roko nad svoje življenje, je gotovo več. Med najvažnejše spadajo alkohol kot zunanji vzrok in impulzivnost, agresivnost ter depresivnost kot notranji. Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo na tesno povezanost med samomori in duševnimi motnjami ter boleznimi, med njimi zlasti depresijo. Po nekaterih ocenah naj bi bila v ozadju več kot polovice uspelih samomorov depresija.
V pojavnosti samomora ima pomembno vlogo tudi alkohol, katerega poraba v Sloveniji je ogromna. Pri ljudeh v akutni opitosti sprošča zavore in kontrole ter zmanjša strah, pri kroničnem pitju se pogosto razvijejo kronične psihične motnje, kar vse lahko pospeši samomorilna razmišljanja in dejanja.
Že skoraj stalnica v vsakodnevnih pogovorih je odtujenost
Dr. Ida Pustoslemšek Kramer, spec.spl. med., direktorica JZ ZZD Mozirje:
»V Sloveniji je res ogromno samomorov, tako da smo v svetovnem vrhu. V Sloveniji pa je zopet razlika po regijah. Celjsko območje zelo izstopa, v njem pa območje UE Mozirje ne izstopa. Pojav je zaskrbljujoč. Zavoljo tega so se slovenski psihiatri zelo potrudili in v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo organizirajo po vsej Sloveniji, posebno pa na najbolj izpostavljenih območjih, izobraževanja splošnih zdravnikov za pravočasno ugotavljanje in preprečevanje depresivnih motenj ter pomoč ljudem, ki kažejo nagnjenost ali pa so s samomorom že poskušali. Običajno je med temi, ki so kdaj že poskušali narediti samomor, velik odstotek takšnih, ki bodo s tem nadaljevali vse dotlej, da jim uspe. To izobraževanje smo imeli prejšnji teden vsi splošni zdravniki in tudi sestre. Bili smo zelo zadovoljni, saj smo bili doslej res premalo usposobljeni.
Samomorilci so v velikem odstotku depresivni ljudje. Depresijo pa posebno pri moških težko ugotoviš. Zdravnik težko dobi moškega v roke, ko pa ga že, govori o vseh ostalih težavah, o bistvu pa ne. Se ne odpre. Znanje, ki ga imamo mi, je najbrž premalo, da bi znali človeku pomagati, da se odpre in da pove bistvo, zakaj je prišel in kje izvirajo njegovi problemi. Med samomorilci je več moških kot žensk, med bistvenimi momenti pa je osamljenost, To so trenutki, ko izgubi ljubljeno osebo ali kmalu po tem. Velikokrat je prisoten tudi alkoholizem. Veliko samomorov se namreč stori v akutnem opoju. Nekdo se pač napije in takrat naredi samomor. Če bi bil trezen, ga najbrž ne bi.
Med ljudmi, ki delajo samomore, so tudi zasvojenci, psihično motene osebe, samomori so pogostejši med ljudmi z nižjo izobrazbo in med brezposelnimi. Tu so tudi socialne stiske, finančni problemi in podobno.
Značilnost Slovencev je, da hitro začutijo, da ni izhoda iz različnih situacij. Zanimivo je tudi dejstvo, da med vojno ni samomorov. V času osamosvojitvene vojne je bil velik upad samomorov, že naslednje leto pa je bila situacija ista. Če se človek bori za obstoj, takšnih stvari ne počne. Če pa vse poteka normalno, pa smo k temu zelo nagnjeni.
Velik poudarek pa je tudi na svojcih in okolici. Veliko ljudi ne išče pomoči tam, kjer bi jo dobili. Svojci oziroma okolica pa velikokrat opazijo spremembe ali morda poskuse samomora. Morali bi se bolj potruditi in nas obvestiti. Samomora se ne da pozdraviti, če pa najdemo ljudi, ki so depresivni, torej so zboleli za to potrtostjo, jim lahko pomagamo. Obstajajo zelo dobra zdravila.
Razmerje med samomori in poskusi samomora je nekako ena proti pet. Je pa zopet tipično. Moški se najpogosteje obešajo in pri tem so zgolj poskusi zelo redki. Ženske pa večkrat delajo poskuse, ker se odločajo za manj agresivnejše metode, ki pa redko uspejo.«
V
Večina samomorilcev si je lani življenje vzela z obešanjem. Samomorilci, med katerimi je več moških kot žensk, so nemalokrat povezani s prekomernim uživanjem alkohola (foto: B. Kanjir)
med ljudmi, avtomatizacija življenja, osamljenost, brezizhodnost in izguba vrednot. Zaradi vse močnejše težnje k boljšemu življenju in materialnim dobrinam, tudi v Sloveniji, do teh pomembnih zunanjih in pred-
vsem družbenih dejavnikov še nismo zavzeli kritičnega stališča, kaj šele konkretnejših akcij. Posameznik je v spopadanju s starimi in novimi vrednotami bolj ali manj prepuščen lastnim odločitvam in izkušnjam. Nered-
ko slišimo odrasle, ki se potožijo, da ne vedo, kako naj vzgajajo svoje otroke, da se bodo ti lahko vključili v tekmovalen in k uspehom obrnjen svet.
Po podatkih so med pomembnejšimi domnevnimi motivi za samomor, ki jih navajajo svojci umrlih, družinski oziroma zakonski prepiri, sledi telesna bolezen ali invalidnost, ekonomske in stanovanjske težave, osamljenost in izguba svojca, pri mladih še šolski neuspeh in ljubezenski konflikti.
PREVENTIVA OZIROMA KAJ LAHKO STORI OKOLJE
Samomor in druge oblike samomorilnega vedenja predstavljajo velik javno zdravstveni problem, k zmanjševanju katerega je potrebno pristopiti z jasno opredeljenimi cilji in nalogami. Glede na številne oblike pojavljanja samomorilnega vedenja in številne dejavnike tveganja za ta
pojav, bi se morale v reševanje intenzivneje vključevati posamezne stroke s svojimi specifičnimi znanji in tudi pristojnostmi kot so zdravstvo, socialna služba, policija, šolstvo, mediji, društva, lokalne skupnosti in država.
Na področju preventive je pozornost potrebno nameniti zlasti ljudem, pri katerih je tveganje za samomorilno dejanje večje. Kvalitetna skrb za kronično bolne, zlasti osebe z duševnimi motnjami in obolenji v vseh fazah njihove bolezni, lahko pomembno zniža stopnjo samomorilnega vedenja. V tej skrbi so pomembne zdravstvene in socialne službe, delodajalci in svojci. Prav tako je veliko pozornosti potrebno nameniti osebam, ki so že poskušale s samomorom in njihovim svojcem. Osnovna prizadevanja vseh naštetih morajo biti usmerjena v krepitev samozavesti, dviga občutka lastne vrednosti in učenja pravilnih načinov reševanja problemov. Z njimi je potrebno pričeti že zelo zgodaj v okviru družine in nadaljevati v vrtcu, šoli, delovnem okolju, lokalni skupnosti. Občutek lastne vrednosti se bo krepil, ko bo posameznik sprejet takšen, kot je, ko bo začutil, da smo ponosni na tisto, kar je in kar zna, ko bo spodbujen tam, kjer mu ne gre.
Ko mu bo dovoljeno, da aktivno rešuje probleme in ko bo vedel, da ga bo tudi ob neuspehih in težavah nekdo razumel, ga poslušal in mu pomagal, bo rasla tudi njegova samopodoba. In ko bo opremljen še z znanji, kako razpoznati, izpostaviti in kako reševati probleme, se bodo strahovi zmanjšali, reševanje težav bo uspešnejše, odnos do soljudi in življenja nasploh pa bolj pozitiven.
Nadaljevati je potrebno z usmerjenimi izobraževanji strokovnjakov tistih strok, ki se srečujejo s problemom samomorilnega vedenja - zdravstvenih in socialnih delavcev, svetovalnih delavcev, učiteljev, policistov, duhovnikov.
SAMOMORILNOST V NAŠI DOLINI
Svojevrstni neslavni rekorderji med samomorilci v slovenskem merilu pa smo tudi Zgornjesavin-jčani. Če je v Sloveniji na vsakih 100.000 prebivalcev 33 samomorilcev, bi to v našem lokalnem merilu pomenilo, da bi bilo med njimi v primeru, da bi imela Zgornja Savinjska dolina 100.000 prebivalcev, kar 69 samomorilcev. To pa presega vse razumske meje.
Če pogledamo pogostost samomorov v zadnjih letih lahko ugo-
Simon Gorazd Trbovšek, pomočnik komandirja PP Mozirje:
»Policisti Policijske postaje Mozirje zzaskr-bljenostjo ugotavljamo, da v zadnjih letih obravnavamo čedalje večje število samomorov, predvsem pa se niža starostna meja samomorilcev. Leto 2002 nasje presenetilo, saj smo obravnavali kar 11 samomorov, v prejšnjih letih pa v povprečju štiri.
Ugotovili smo, da je bila v lanskem letu povprečna starost samomorilcev 50 let in da se zanj veliko pogosteje odločajo moški kot ženske. Večina si je življenje vzela z obešanjem. Ko smo analizirali vzroke, smo ugotovili, da so med najpogostejšimi neozdravljiva bolezen, sledijo neurejene družinske razmere, kot sta ločitevin ljubezenske težave, pogosto pa se kot vzrok pojavlja alkohol. Največkratje med vzroki kombinacija neurejenih družinskih razmer in alkoholizma. Tudi ta podatek, če ga primerjamo s podatki števila voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, kaže na to, da je alkoholizem resna težava našega območja.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da seje kar deset od enajstih samomorov zgodilo v času vpliva polne lune, ko tudi sicer policisti z vidika varnosti beležimo večje število negativnih dogodkov.
Policisti smo upali, da se nam v letu 2003 ne bo potrebno srečevati s takšnim številom samomorov. Statistika pa je neusmiljena, saj smo v začetku letošnjega leta že obravnavali dva samomora.«
Sandi Koren, župnik župnije Mozirje:
»Včasih samomorilcev niso pokopavali na pokopališčih. Rekli so, daje to tako velik greh, da človek, ki nase položi roko, ne sme ležati v posvečeni zemlji. Ampak to je bilo sto in več let nazaj. Danes pa več damo na božje usmiljenje. Nihče ne ve, kaj se dogaja v človeku, ki se odloči za ta korak. Nekateri so šli v svojem razmišljanju celo tako daleč, da so izjavljali, da je človek, ki se odloči za samomor, neprišteven. Tega ne vemo, glede na to, da se nekateri pripravljajo povsem načrtno. Je pa gotovo, da samomorilec misli samo nase. Je notranje ali čustveno tako prizadet, da ne vidi nikogar razen sebe. Po moje gre pri samomoru za radikalno osamo. Gre za trenutek, ko je človek popolnoma osamljen, nima ali ne čuti nikogar, ki bi bil z njim.
Ne vem, zakaj je ravno pri nas toliko samomorov. Morda je to v naravi Slovencev, morda s čustvi ne znamo izraziti svojih stisk. Človek, ki se odloča za samomor, je običajno vase zaprt. Po drugi strani pa smo tako slovansko melanholični. Prepletajo se osamljenost, otožnost in potrtost. Potem pa so tu še moderni časi. Včasih so bile velike družine, da človek ni bil nikoli sam. Danes je drugače. So ljudje med nami, ki so osamljeni, pa za to sploh ne vemo. Pa čeprav živimo skupaj.
Vsi vemo, da nobena stvar ni trajna. Problem pride, pa mine. Nobena kriza, nobena tragedija ni trajna. Zakaj se na primer srednješolec, ki dobi slabo oceno, odloči in naredi samomor? Slaba ocena je samo povod, sprožilec, vzrok pa je gotovo kje drugje. Mogoče svoje stiske ne more nikomur zaupati. Mogoče je vse, kar bo dobil doma, le še en prepir, očitki, da je nesposoben ali kaj podobnega.
Za samomor se človek odloči, ko se mu zdi, da je v brezizhodnem položaju. Vemo pa, da ima vsak položaj svoj izhod. Brezizhodni preprosto ne obstojajo. Povodi pa so seveda različni. Toda če ima človek zaledje, če ve, da ni sam, potem se temu izogne. Ko si na dnu, ne smeš sprejemati velikih odločitev. Že partrenutkov kasneje se rešitev verjetno pokaže sama. In odtlej tudi najtežje situacije niso več tako črne, kot so izgledale.«
tovimo, da število narašča. Tako so bili na območju Zgornje Savinjske doline po podatkih policije v letu 1999 storjeni štirje samomori, naslednji dve leti po trije, v lanskem letu pa kar 11. Raziskav o neverjetnem skoku števila v lanskem letu ni delal nihče, čeprav bi bili rezultati gotovo zanimivi. V kolikor seveda pač lahko uporabljamo to besedo.
In rešitev nastalih razmer? Gotovo obstajajo, čeprav se na tem dela veliko premalo ali vsaj
nesistematično. Ena izmed smeri je morda začetek drugačnega razmišljanja v lastnih glavah, v katerih je vse manj prostora za čut do sočloveka. Samomorilci so osamljeni ljudje, ki velikokrat ne znajo navezati pravega stika z ljudmi, kijih obkrožajo. Pa ne da tega ne bi poskušali. Očitno pa so pri tem vse prevečkrat neuspešni ali vsaj premalo vztrajni.
Benjamin Kanjir Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Celje
V
\
Globoko v človeku spijo moči; moči, ki bi ga osupnile, za katere si nikoli ne bi mislil, da jih ima; sile, ki bi spremenile njegovo življenje, če bi jih prebudil in uporabil.
(Orison Sewtt Marden)
__________________________________J
PRIZNANJA IN PLAKETE ZA INOVACIJE SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Dve zlati priznanji za BSH Hišne aparate
Prejšnji četrtek so na velenjskem gradu podelili priznanja in plakete za inovacije Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za leto 2002. Kot je uvodoma povedala direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, je inovativna zavest v porastu, dosežki pa so v nekaterih podjetjih na zavidljivi ravni, kar prispeva k pozitivnim učinkom gospodarjenja in ustvarjanja dohodka.
Na osnovi razpisa je prispelo 26 prijav iz devetih podjetij in od enega samostojnega podjetnika. V kategoriji splošnih inovacij je bilo podeljeno posebno priznanje za razvojne dosežke Francu Žemvi iz Velenja za sredsh/o za zatiranje glivic na človeškem telesu in obuvalih, diplome pa so prejeli Ranko Džudič (Esotech Velenje) za sistem lokalne zaščite korena pri varjenju, Milan Jezernik (Vegrad Velenje) za izdelavo stikala za varovanje dvižne vrvi na betonarni, Andrej Fale (Vegrad Velenje) za zamenjava motorja na avtodvigalu in Janez Anžin (BSH Hišni aparati Nazarje) za pnevmatsko pripravo za demontažo nosilca ščetk in ravnanje ohišja motorja.
Poleg treh bronastih priznanj, ki so jih dobili inovatorji iz Šaleške doline, so podelili tudi tri srebrna priznanja, med katerimi so eno odnesli v Nazarje inovatorji BSH Hišnih aparatov Srečko Jagrič, Vili Porčnik, Axel
Wrana in Mitja Brglez za linijo za montažo motorja DC 29.
V kategoriji profesionalnih inovacij so podelili dve posebni priznanji in diplomo, dve bronasti priznanji in pet srebrnih priznanj. Med dobitniki slednjih je bila tudi ekipa inovatorjev Gorenja Orodjarne v zasedbi Janez Uplaznik, Marko Klinc in Nazarčan Sebastjan Kotnik, kije bila nagrajena zavbrizgavanjesteklenihpolicvorod-jih za brizganje termoplastov.
Zlata priznanja so si prislužile inovacije, ki so zaščitene s patenti ali imajo za to že uvedene postopke za pridobitev. Družba Esotech iz Velenja se z inovativnimi rešitvami pripravlja na zmanjševanje deponij odpadkov s sežiganjem in recikliranjem. Za to je skupina strokovnjakov na čelu z dr. Andrejem Stergarškom prejela zlato priznanje za termično izrabo odpadkov. Zlato priznanje so prejeli tudi člani skupine strokovnjakov Gorenja načelu z Janezom Smrdeljem za osvajanje
novih kupcevzoblikovanjem novegen-eracije gosopodinjskih aparatov.
Zlato prizanje je prejela tudi skupina inovatorjev iz BSH Hišnih aparatov
Bogdan Kreča, Matjaž Purnat in Radovan Seifried za motor DC-29. inovacija poleg tehnološkega dosežka
prinaša tudi velike prihranke, ki so ocenjeni na preko dva milijona in pol evrov. Zlato priznanje so podelili še Henriku Pavloviču, Igorju Žibretu, Petru
Brezovniku in Sandiju Sedovšku iz istega podjetja za solo sekljalnik.
Jože Miklavc
Med nagrajenci za inovacije je vsako leto več strokonjakov zgornjesavinjskega gospodarstva (foto: Jože Miklavc)
GOSTINCA JOŽE IN ŠTEFKA MLINAR ŽELITA V RADMIRJU PONOVNO OBUDITI NEKDANJE OBIČAJE
Čudež brez denarju
Po letih životarjenja in propadanja stare radmirske šole in prepirov okoli parkirnega prostora ob njej, ki se uporablja za nogometno igrišče, se ljudje ob vznožju radmirske farne cerkve ponovno pogovarjajo, kot se za ljudi spodobi. Štefka in Jože Mlinar sta z najemom gostinskega lokala v nekdanji šoli vnesla v dogajanje pozitivno energijo, prepričana, da je mogoče v baru Na gmajni ustvariti središče Radmirja.
"Zamislije veliko," pravi Jože Mlinar, ki jih je trdno odločen s časom tudi uresničiti. Njegova filozofija je preprosta: ljudi je treba obdržati v dolini in zraven pritegniti tudi zunanje.
marilo. Jože želi v lokal, ki sojima ga za deset let zaupali v upravljanje domači gasilci, in na parkirišče ob njem pripeljati nekdaj daleč naokrog poznan radmirski sejem.
podobne zadeve tu zraven ne spadajo," prepričljivo razlaga in pričakuje, da bo lahko zamisli udejanjil tudi s pomočjo ljubenske občine. Za red, čistočo in pospravljanje po sejmu bo že sam poskrbel, tako kot se že sedaj trudi z raznimi prireditvami za mlade in nekoliko manj mlade obdržati ljudi v domačem okolju.
"Tudi tukaj seje mogoče zabavati in uživati v mladostni razposajenosti," pravi Jože, ki se zaveda, da je treba z veliko mero taktnosti in iznajdljivosti mladim dopovedati, da je zabava mogoča tudi brez pretiranih stranskih učinkov in posledic. Čim več pestrega in aktivnega sodelovanja je moto zakoncev Mlinar, ki nameravata urediti tudi igralnico za otroke, starejši pa si bodo lahko' krajšali čas ob glasbenih in dramskih prireditvah.
V lokalu pod romarsko cerkvijo sv. Frančiška se ustavljajo številni romarji. Med njimi je precej starejših ljudi, ki imajo posebne potrebe, zato želita Mlinarjeva urediti tudi sanitarije za invalide. Brezfinančne pomoči bo precej drago investicijo težko uresničiti, trezno razmišlja Jože, ki gradi novo razpoznavnost Radmirja na družinskem podjetju.
"Vesel sem, da so mi radmirski gasilci zaupali. Upam, da jih nisem razočaral," zelo resno pripomni najemnik nekdanje radmirske šole, ki se poleg gostinstva ukvarja tudi s kulturo in mu tudi zaradi tega ni bilo težko celotnega izkupička od oddaje Pokaži, kaj znaš nameniti pesniškemu kolegu Jožetu Vodušku iz Ljubnega, ki je zaradi požara v stanovanjski hiši utrpel precejšnjo škodo.
Savinjčan
Redki so starejši, ki še pomnijo, da Mlinarželi pritegniti mojstre domače se je v starih časih v Radmirju sej- obrti iz vse Slovenije. "Kramarije in
DRŽAVA S SUBVENCIJAMI IZDATNO POMAGA KMETOM IN KMETIJSKIM ZADRUGAM
Največ denarja za kmetijske zadruge
Na razpis agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja se je v preteklem letu prijavilo 66 tisoč prosilcev za subvencije, med katerimi so največ denarja namenili za neposredna plačila na hektar in na žival. Gre za različne oblike pomoči, ki se lahko seštevajo, zato so lahko zneski, ki jih prejemajo upravičenci, precej visoki. Pomoč, ki jo država namenja kmetijstvu in kmetom, je vsako leto izdatnejša, lani pa je bilo preko agencije izdanih skoraj 30 milijard tolarjev. Letos bo za subvencije in različne oblike pomoči pri okoljskih programih, razvoju podeželja in prestrukturiranju kmetijstva, porabljenih 34,5 milijarde tolarjev.
Zaradi precejšnje razdrobljenosti slovenskih kmetij, povprečna je velika 5,5 ha, višina subvencij ni pretirana. Največ vlog dobijo od kmetij, ki so manjše od 10 ha, kar je razumljivo, saj je takih več kot 54 odstotkov. Prevladujejo upravičenci, ki prejemajo pomoč med 100 in 150 tisoč tolarjev, podatki pa kažejo, da si z državno pomočjo lahko nekateri precej opomorejo.
V preteklem letuje manj kot50tisoč tolarjev subvencij dobilo 6.591 kmetij ali dobra desetina od nekaj
več kot 63 tisoč doslej že izplačanih vlog. Do 100 tisoč tolarjev državne pomoči je prejelo nekaj več kot enajst tisoč kmetijskih gospodinjstev, do 150 tisoč tolarjev pa še 9.800 gospodinjstev. Največ denarja so dobile kmetije v Prekmurju, v Podravju, v Savinjski dolini in osrednji Sloveniji; na območjih, kjerje največ kmetijskih gospodinjstev in kjer zaradi propada industrije postaja kmetijstvo tudi zaradi državne pomoči zanimivo in donosno.
Številke o najvišjih zneskih, naka-
zanih posameznim upravičencem, povedo, kako donosno je, recimo za tiste, ki so na svoje račune prejeli po nekaj milijonov tolarjev, pa tja do izplačila astronomskih 164 milijonov. Kar 1.316 upravičencevje dobilo več kot milijon tolarjev, do 3 milijone tolarjev je prejelo 135 prosilcev, nad 3 milijone jih je bilo 64, po nekaj jih je bilo zzneski od 6 do 8 milijonov, eden pa je dobil več kot 15 milijonov tolarjev. Zaradi varstva osebnih podatkov ostajajo imena prejemnikov neodkrita, čeprav gre za razdeljevanje pro-
računskega denarja, torej sredstev vseh davkoplačevalcev, ki imajo pravico vedeti, komu kmetijsko min-istrslvo deli javne finance.
Poleg že omenjenega zneska 164 milijonov tolarjev, ki ga je dobila ena od zadrug, so prejemniki prejeli po 133 milijonov tolarjev, 105 milijonov tolarjev, 73,7 milijonov tolarjev, 61,9 milijonov tolarjev, 51,3 milijonov tolarjev, trije prejemniki pa zneske v razponu od 40,878 do 45,7 milijonov tolarjev.
Savinjčan
OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE
Urhova hiša naprodaj
Po petih urah »sejanja« so 19. februarja mozirski občinski svetniki pod vodstvom župana Ivana Suhoveršnika uspešno izpeljali tretjo redno sejo. Obilica različnih mnenj in gledanj na iste probleme je omogočila bolj ali manj vmesne razprave, na temelju katerih se bo sprejemal občinski proračun za leto 2003.
Največ pripomb je bilo na višinah sredstev, ki so v proračunu namenjena za področja kulture, športa in turizma. Slednjemu so sredstva letošnjega proračuna glede na lansko porabo povečana za kar30 odstotkov. Porabniki te postavke bodo morali zato dodatno utemeljiti namene, v katere bodo porabili sredslva. Glede na dejstvo, da direktor Zavoda za kulturo Mozirje Peter Sirko odhaja v pokoj, so svetniki menili, da povečanje sredstev na postavki financiranja Zavoda ni upravičeno. Iz obeh omenjenih proračunskih postavk naj bi se »višek« sredstev prerazporedi športu.
Med največjimi porabniki letošnjega proračuna bodo investiranje v izgradnjo ceste MozirjeŠmihel, izgradnja neprofitnih in socialnih stanovanj, komunalna ureditev Podrožnika in seveda vračanje dolgov iz prejšnjih let. Gre predvsem za plačilo dolgov za gradnjo OŠ Rečica in modernizacije cestnih odsekov, ki so bile izvedene v lanskem letu.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se v proračunu zagotovita dva milijona tolarjev, s katerima se bodo obnovili društveni prostori na Praprotnikovi ulici v Mozirju. V njih bodo prostor za svoje delovanje pridobili Društvo upokojencev Mozirje, ki bo najemnik, medobčinsko združenje invalidov, medobčinsko drušlvo diabetikov, območno združenje borcev NOB in krajevno združenje borcev NOB. Ta društva bodo za adaptacijo prostorov dodala milijon tolarjev, najemnino pa bo v obliki dotacij poravnavala Občina.
Glede na to, da se zadeve v zvezi z Urhovo hišo, ki jo je občina Mozirje kupila za potrebe društva Sožitje in Varslveno delovnega centra Mozirje, ne razrešijo, so se svetniki odločili za prodajo objekta. Sprejeli pa so tudi sklep, da se morajo sredstva iz prodaje nameniti za nakup zemljišča, na katerem bi bilo mogoče graditi in reševati to problematiko.
Benjamin Kanjir
SNICKE
’	"N
Velikim dušam je edina omejitev brezmejnost vesoljne kupole.
Savinjčan
HYPO ALPE-ADRIA BANK D.D.
Ugodna finančna sredstva za investicije
Hypo Alpe-Adria Bank je z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala sporazum, ki je bil uradno zapečaten z odločbo o finančni olajšavi v vrednosti 10 milijonov evrov. Iz tega posojila lahko sedaj Hypo Alpe-Adria Bank d.d s kapitalom oskrbuje manjša in srednja podjetja ter investira v varstvo okolja, prihranek energije, infrastrukturo, industrijo, izobraževanje, zdravje in turizem.
Projekti se izbirajo z odobritvijo EIB, financirajo pa preko lokalnih bank - vtem primeru preko Hypo Alpe-Adria Bank d.d. Evropska investicijska banka oskrbuje bančnega partnerja s kapitalom, ki ga slednji posreduje komitentom v obliki kreditnih olajšav.
Evropska investicijska banka ima sedež v Luksemburgu in je glavna banka Evropske unije. EIB je v lasti držav članic Evropske
unije, je finančno neodvisna in ne prejema sredstev iz proračuna EU. Njena najvišja ocena varnosti vrednostnih papirjev ji dovoljuje, da si izposoja znatna posojila pod najboljšimi možnimi pogoji. To pa odslej omogoča Hypo Alpe-Adria Bank d.d., da ta finančna sredstva pod zelo ugodnimi pogoji posreduje tudi slovenskemu gospodarstvu ali javnemu sektorju.
KF
POPRAVEK INFORMACIJE
V 1. letošnji številki Savinjskih novic smo objavili informacijo o višjih cenah v nazorskem vrtcu, vendar so bile objavljene cene nepravilne. Dejanske cene posameznih programov vrtca v Nazarjah znašajo:
-jasli: 59.455 SIT
-	polni program 3-5 let: 56.545 SIT
-	4-urni program jasli: 49.335 SIT
-	4-urni program 3-5 let: 48.070 SIT.
KF
©
OBČINSKI SVET LUČE
Ve« potreb kot denarja
Občina Luče spada med tiste, ki zberejo relativno malo lastnih prihodkov, saj se bo letos iz naslova dohodnine, nateklo v občinsko blagajno komaj 37 milijonov ali 17 odstotkov sredstev. Pri 217 milijonih proračunskih sredstev jih bo država preko finančne izravnave zagotovila 160 milijonov, za dodatna sredstva pa se bodo mörali Lučani potruditi na raznih razpisih. Župan Ciril Rose pravi, da so pri dohodkih poskušali upoštevati realne prihodke, se pa zaveda, da je spisek potreb in želja mnogo obsežnejši, kot jih je mogoče uresničiti.
Za dodatna finančna sredstva se bodo Lučani morali potruditi na razpisih (foto: EMS)
Po mnenju svetnika Tomaža Pečovnika je 800 tisoč tolarjev, ko-likorjih je trenutno predvidenih v proračunu za razpise, odločno premalo. Brez lastne rezerve sredstev in bolj aktivne politike pri pridobivanju denarja iz državnih in evropskih skladov bodo Luče razvojno težko uspele obdržati korak s primerljivimi občinami. Tudi za svetnika Klavdija Strmčnika je proračun zastavljen premalo optimistično, med njegovimi pripombami pa je največ razprave spodbudil predlog, da naj denar, kije planiran za pločnik v Strugah, namenijo za zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi. Za pločnik naj krajani odstopijo vsak po nekaj zemlje, je predlagal Strmčnik, sploh pa bi se po njegovem moral pločnik vključiti v projekt same re-gionalke na finančno breme države.
Letos naj bi se nadaljevala tudi rekonstrukcija ceste proti Lučam in sicer samo do Tratnika, čeprav je menda prometni minister Jakob Presečnik na predvolilni predstavitvi Jerneja Plankla obljubil rešitev do Luč. Precej besed so svetniki namenili tudi turizmu in strategiji turističnega razvoja. Po njihovem je bilo to področje v zadnjih desetih letih krepko zanemarjeno, ob predlagani višini denarja za šolske investicije pa bo po mnenju svetnice in ravnateljice osnovne šole Valerije Robnik tudi hram učenosti v nekaj letih doživel usodo, ko z vzdrževalnimi deli ne bo mogoče preprečiti propadanja šolske zgradbe.
Po razpravi in usklajevanju različnih potreb in interesov je župan Rose zagotovil, da bodo pri
planiranih investicijah poskušali iztržiti čim več denarja. Brez 30 do 40 odstotkov zagotovljenega lastnega denarja se je nemogoče uspešno
potegovati za razpisna sredstva, zato bo v prihodnje treba več storiti pri pobiranju občinskih davkov.
Savinjčan
Nasa anketa
Ali podpirate napad na Irak?
Kot že mnogokrat je svet zopet razdeljen na dva tabora. Ena stran podpira prizadevanja ameriškega predsednika Busha za čimprejšnji napad na Irak, druga stran pa si želi mirnejše rešitve nastale težave. V tokratni anketi smo se zato pozanimali, kakšno je mnenje Zgornje-savinjčanov v tej zadevi.
Stanko Ramšak, živilski tehnik
Sem definitivno proti Bushevi politiki napada na Irak, saj bo pri tem trpelo predvsem civilno prebivalstvo. Moti me tudi to, da gre verjetno le za politiko pridobivanja nafte in mislim, da je ameriška oblast za to pripravljena tvegati tudi svetovni mir.
Rok Jerič, strojni tehnik
Mislim, da se da nastali zaplet rešiti po mirni poti, zato sem proti vojni v Iraku. Po mojem mnenju tako Amerika kot Irak prikrivata svoje prave interese, resnica je verjetno nekje na sredi. Busheva politika je preveč agresivna, a č vedno bil za rešitev po mirni poti.
Vida Simonič, gospodinja
Na politiko se sicer ne spoznam preveč, sem pa proti vojni v Iraku. Zdi se mi, da ameriški predsednik preveč posega v Irak. Verjamem, da se da vse rešiti po mirni poti, le pogovoriti seje treba.
Franci Punčuh, strojni inženir
Če se le da sem za mirno rešitev. Mislim, da je Bush šel malo čez mero, ampak na splošno se z ameriško politiko strinjam. Zaenkrat bi bilo treba nadaljevati z delom inšpektorjev Varnostnega sveta. Poostri se naj nadzor Iraka, potrebna je tudi razorožitev, a ne pod taktirko Amerike, ampak Varnostnega sveta. To so seveda nevarne igre, saj gre za biološko in kemično orožje, kar pomeni, da smo vsi ogroženi. Evropa je imela že na primeru Jugoslavije priložnost, da se izkaže, pa se ni. Žalostno je, da so morali vmes poseči Američani in zadevo speljati do konca.
Hubert Golob, dipLekonomist
Jaz sem za vojno, a ne proti Iraku, ampak proti Sadamu Huseinu in to iz enega preprostega zgodovinskega razloga. Evropa je enkrat že naredila napako, ko je popustila Hitlerju, ki je na osnovi Münchenskega sporazuma začel korakati po Evropi. Ne želim, da bi se to zgodilo še enkrat, saj je zgodovinsko dokazano, da je takšne diktatorje treba ustaviti. Težko pa je soditi, ali je Busheva politika preagresivna ali ne. Gre bolj za to, da se vzpostavi nek nov svetovni red. Nismo navajeni, da na takšen način, ne smemo pa pozabiti, kaj je Sadam Husein in kakšno nevarnost predstavlja. Vendartudi enostranska politika predstavlja nevarnost, zato naj se v Irak posega izključno s privoljenjem Varnostnega sveta. Če pa bo Amerika le delovala na svoj pest, naj prej dokaže, da orožje za masovno uničenje obstaja, drugače pa jim cilj ni Sadam, ampak nafta. Zavedati pa seje tudi treba, da so Sadama ustvarili Američani in sicer oče zdajšnjega predsednika, George Bush, sedaj pa jim je odveč in se ga hočejo znebiti.
Tatiana Golob, fotografije Ciril M. Sem
mmm
KRAJEVNI ODBOR KS GORNJI GRAD
Novo vodstvo, stari problemi
Krajevni odbori v občini Gornji Grad delujejo kot nepravne osebe z bolj ali manj posvetovalnimi pooblastili. V zadnjem mandatnem obdobju je bilo v Gornjem Gradu čutiti precejšnje mrtvilo v delu takratnega krajevnega odbora. Nov odbor, ki mu predseduje Franc Basri, pa je trdno odločen določene zadeve v kraju premakniti z mrtve točke. Pred tem želijo člani krajevnega odbora obravnavati poročilo dela predhodnikov in opraviti primopredajo poslov na ustaljen in korekten način.
Ob precejšnjem napredku na infrastrukturnem območju, za katerega sta poskrbeli občina in država, je v Gornjem Gradu vse bolj aktualna potreba po ponovnem povezovanju posameznikov in društev skupno prireditev po vzoru nekdanjega čebelarskega praznika. Trenutno je življenje kraja vezano na bolj ali manj aktivno delovanje posameznih društev, karje izrazito pohvalno, vendar, ugotavljajo člani krajevnega odbora, bodo morali za dejanski razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti poskrbeti predvsem tisti, ki od tega živijo.
Savinjčan
Zvišan krvni tlak
Zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija je množična bolezen, za katero zboli vsak četrti do peti odrasli. Zato pravimo, da je to ena od sodobnih epidemij. Posledice zvišanega krvnega tlaka so lahko hude. Najpogosteje nastanejo bolezenske spremembe na ožilju, srcu, možganih in ledvicah. Zato je zelo pomembno, da zvečane vrednosti krvnega tlaka pravočasno odkrijemo in bolezen ustrezno zdravimo. Zvečane vrednosti krvnega tlaka lahko ugotovimo le z merjenjem, saj se bolezen ne kaže s simptomi in se bolnik počuti dobro.
Pojavzvišanega krvnegatlakaje pogostejši pri ljudeh zdejavnikitveganja za nastanekte bolezni. Mednje uvrščamo: debelost, čezmerno uživanje soli in alkoholnih pijač, kajenje, nezadostno telesno aktivnost, zvečano vrednost maščobvkrvi in sladkorno bolezen.Žal še nimamo zdravil, ki bi zvišan krvni tlak ozdravila oz. odpravila njegove vzroke, obstajajo pa učinkovita zdravila, ki pri rednem in pravilnem jemanju zelo uspešno zmanjšujejo vrednosti ter bolnika varujejo pred bolezenskimi zapleti in mu podaljšajo življenje. Največkrat mora hipertenzivni bolnik zdravila jemati celo življenje.
Lekarna Mozirje seje z lanskim decembrom vključila v mednarodni pro-
gram za obvladovanje hipertenzije, ki poteka pod okriljem Svetovne zdravslvene organizacije (SZO) in Eu-roPhamn Foruma (forum nacionalnih farmacevtskih združenj). Program se izvaja tudi v podružnični lekarni Ljubno. Vse informacije v zvezi z vključitvijo v program so na voljo v lekarni. Pripravljena je posebna kartica, v katero se beležijo vrednosti izmerjenega krvnega tlaka, obenem pa se vanjo vpisujejo tudi vsa zdravila, kijih pacient jemlje. Kartico pacient predložili ob vsakem obisku pri zdravniku ali v lekarni, kar zdravniku pomaga, da bolje pozna pacientovozdravslvenostanje in izbere najprimernejši način zdravljenja.
Tatjana Kunej
Prvi primer gripe na celjskem
V službi za epidemiologijo zaenkrat na Celjskem ne beležijo porasta obolelih s prehladnimi obolenji glede na povprečje zadnjih let, nedvomno pa je začel krožiti virus gripe. V mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so odkrili zgolj en primer okužbe z virusom gripe tipa A. Bolnica je imela tipične znake gripe: hude bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, nahod, bolečine pri požiranju in povišano telesno temperaturo (39°C). Iz Zavoda sporočajo, daje cepljenje še vedno smiselno, za omejevanje širjenja prehladnih obolenj pa priporočajo intenzivno prezračevanje prostorov, v katerih se ljudje zadržujejo, umivanje rok, uporabo papirnatih robčkov za enkratno uporabo za brisanje nosu, skrb za dobro telesno pripravljenost ter uživanje sadja in zelenjave. Bolnikom svetujejo počitek, lajšanje bolečin in pitje velikih količin toplih napitkov.
VP
ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZVEZA MOZIRJE
Povečanje števila čebeljih družin
Čebelarske družine z območja Zgornje Savinjske doline so se leta 1975 združile in ustanovile občinsko zvezo, ta pa je z uvedbo lokalne samouprave postala medobčinska. Iz različnih vzrokov se je število čebelarjev v zadnjih desetih letih zmanjševalo. Lani pa jim je uspelo v svoje vrste privabiti pet mladih čebelarjev.
Zgomjesavinjski čebelarji so v lanskem letu gospodarili z 2559 panji, karje za 168 več kot v letu poprej. Vzpodbudne številke gredo tudi na račun medovitosti zadnjih sezon, s katerimi so čebelarji dokaj zadovoljni. V lanskem letuje izdatno medila predvsem jelka, zato so se na trgu pojavili viški medu, ki pa sojih prodali v Me-dex.
Iz leta v leto se čebelarji srečujejo s problemom, kako v svoje vrste privabiti nove moči. Lani so v dogovoru z OŠ Ljubno tamkajšnjim šolaijem predstavili svoje delo in pomen čebelarjenja kot gospodarske panoge. V tem času potekajo tudi pogovori z vodstvom OŠ Mozirje, da bi že v jesenskem času zaživel čebelarski krožek, ki je pred več kot desetimi leti tu že
Marko Purnat je za dolgoletno delo pri razvoju in utrjevanju čebelarstva prejel priznanje Antona Janše druge stopnje
(foto: Benjamin Kanjir)
Zaradi specifičnosti zgornjesavin-jskim čebelarjem ekonomika ni na prvem mestu. S to dejavnostjo se ukvarjajo predvsem zaradi ljubezni do čebel in narave.
Kljubtemu pašo veselivletih medenja. Sredslva, kijih vlagajo v svoje čebelnjake, so namreč iz leta v leto večja. Zaradi dolgih zim, v času katerih je potrebno čebele hranilissladkorjem, in bolezni čebelarjenje ni več poceni.
Težave nastopajo predvsem na področju zdravstvenega varslva čebel. Zaskrbljujoč je bil pojav čebelje gnilobe, ki seje v lanskem letu pojavila v enajstih čebelarstvih. V skladu z zakonodajo so morali zaradi te čebelje kuge uničiti kar 41 čebeljih družin. Svojevrsten problem pa predstavlja tudi trg zdravil za zdravljenje čebeljih bolezni in zatiranje zajedal-cev. Učinkovita zdravila, kijih uporabljajo v sosednjih državah, so namreč v Sloveniji prepovedana.
deloval. Seveda pa je ob tem dodaten problem tudi pridobitev usposobljenih mentorjev, ki bodo mladim znali približati pomen čebelarjenja na njim razumljiv način.
Zgomjesavinjski čebelarji se aktivno pripravljajo na svetovni čebelarski kongres, ki bo v drugi polovici letošnjega avgusta potekal v Ljubljani. Udeležili se ga bodo predstavniki iz celega sveta. Tolikšno koncentracijo pa bi veljalo izkoristiti tudi v promocijske namene. Zavoljo tega potekajo z republiško zvezo pogovori o organizaciji ekskurzije za enega do dva avtobusa udeležencev tega kongresa v našo dolino. Zgomjesavinjski čebelarji bi jim prikazali načine tukajšnjega čebelarjenja, ob tem pa bi jim predstavili tudi kulturne in naravne znamenitosti doline. Prijetno s koristnim torej, zadnjo besedo pa bodo imeli seveda odgovorni v Ljubljani.
Benjamin Kanjir
Boštjan Podlesnik z Rečice ob Savinji je na slovenski glasbeni sceni že dobro uveljavljeno ime. Sodeloval je že z domala z vsemi slovenskimi glasbeniki, ki na tem področju kaj pomenijo. O svojem delu je zato spregovoril tudi za naš časopis.
-	Boštjan, najprej bi te prosil, če se v dveh stavkih na kratko predstaviš.
Zase žal ne morem reči, da sem po poklicu glasbenik, ker poklic glasbenik v republiki Sloveniji ne obstaja. Lahko si samo "akademski glasbenik", kar pa jaz nisem, ker nimam glasbene akademije. Torej lahko rečem le, da je glasba moj hobi. Imam pa srečo, da sem brezposelen in se tako lahko s hobijem ukvarjam 24 ur na dan.
-	Brez kakršnih koli okolišanj lahko rečeva, da je glasba tvoje življenje. Kdaj si to začutil? Je bilo to že v družini?
Z glasbo sem na nek način povezan že dlje kot seže moj spomin. Spomnim se, da sem že s petimi leti pel na javnih proslavah z ansamblom Veseli drenovci. Kasneje meje glasbena pot vodila preko vseh mogočih glasbenih zvrsti do tu, kjer sem danes.
-	Glasbeno udejstvovanje si razširil iz narodno zabavne glasbe na zabavno. Si v tem videl več izzivov?
No, to ne drži povsem. Res je, da so moji zgodnji začetki bili v narodnozabavni glasbi, vendar me kasneje, vse do mojega dvajsetega leta starosti, ni ta zvrst nič več zanimala. Moj prvi instrument, ki meje resneje zanimal, je bil klavir oz. klaviatura (synthesizer). Nato sem začel igrati bass kitaro v rokovskem bendu. Celo kitaro sem igral v eni izmed srednješolskih skupin. Z dvajsetimi leti meje prevzel zvok trobil in pihal. Zelo resno in z vso vnemo sem začel vaditi euphonium (bariton) in pozavno. Vsak dan po nekaj ur vaje in

BOŠTJAN PODLESNIK, GLASBENIK OD GLAVE DO PETA
"Pri svojem delu pritiskam na gumbe in kričim na vsakogar, ki pride mimo."
večkrat na teden pri svojem pedagogu. Najprej je bil to Franci Goljuf, kasneje pa še v Velenju Branko Škruba. Ves ta čas sem aktivno igral v več skupinah hkrati in še v godbi na pihala.
-	S kom si vse doslej že sodeloval?
Moj prvi bend se je imenoval Biseri in verjemite, bili smo res pravi biseri, (ha..ha...) saj to obdobje sega v moja osnovnošolska leta. Vendar sem si ob teh skromnih začetkih nabral dovolj izkušenj, predvsem pa volje. Poprijel sem za bass kitaro in začel igrati v rok bendu s samimi starejšimi in izkušenejšimi glasbeniki. Ko sem bil star okrog 20 let, sem se začel zanimati za pihala in trobila. To pa meje že pripeljalo do narodnozabavne glasbe. Začel sem igrati bariton z ansamblom Darka Atelška, s katerim sem obredel vso Slovenijo in še čez. Kasneje so se stvari odvijale zelo hitro. Do danes sem igral s sedemindvajsetimi različnimi zasedbami. Največkrat kot nadomestek za kakšnega "obolelega" ali "pregnanega" basista. Ne bi našteval vseh zasedb, ker se jih na pamet verjetno niti ne spomnim. Lahko pa rečem, da sem igral tako s profesionalnimi glasbeniki, kot tudi z amaterji. Igral sem v Kanadi, Ameriki, Nemčiji, Italiji, Švici, Avstriji in na Hrvaškem. Človek dobi trdo kožo ob neprestanem menjavanju soglasbenikov in repertoarja, še posebej pa fleksibilnost, kije ne da nobena glasbena šola. Ne pretiravam ob trditvi, da sem igral res prav vse glasbene zvrsti, od jazza do klasične glasbe. Največ pa seveda popa, ki je tudi sicer najbolj prisoten v našem vsakdanu.
Do danes sem igral s sedemindvajsetimi različnimi zasedbami. Največkrat kot nadomestek za kakšnega "obolelega" ali "pregnanega" basista.
-	S kom pa tovrstno sodeluješ sedaj?
Že pet let igram s skupino Happy band. Igranje s to skupino mi zelo ustreza. Ekipa je dovolj dobra in izkušena ter ves čas v "formi", da ne rabi veliko vaj. Vsak član ve, kaj je njegova naloga, kaj mora odigrati, zapeti, tako da
vse poteka zelo rutinsko. Hkrati pa še vedno na takšem nivoju, da se tudi po glasbeni plati da lepo uživati na igranjih, ki jih imamo vsak konec tedna.
-Si ustanovitelj ali med ustanovitelji društva Bassboom. V društvu se borite proti uporabi raznih računalniških pripomočkov, ki z odrov izrivajo prave glasbenike.
Tudi nastanek društva je povezan z mojo preteklostjo. Kar nekaj zasedb, s katerimi sem v zadnjih letih sodeloval, uporablja za izvajanje glasbenega programa t.i. midi fajle in matrice s posneto glasbo. Ker menim, da je to zavajanje poslušalcev in organizatorjev, sem bil pobudnik in ustanovitelj društva basistov in bobnarjev Bassboom, ki se zavzema za osveščanje ljudi, željnih žive glasbe, da ne nasedajo raznim elektronskim instrumentom, ki igrajo sami, brez vsakega glasbenega znanja. Takšnih zasedb je danes vse polno po vseh veselicah, gostilnah, zabavah in še kje. Poslušalci se ponavadi ne zavedajo, kako zelo so ogoljufani s strani glasbenih skupin in ansamblov, ki se samo pretvarjajo, da igrajo. Kar pa mene osebno najbolj moti, pa je dejstvo, da takšen instrument, ki igra sam, in njegov lastnik, odvzemata delo petim ali še več glasbenikom, ki so trdo delali, da znajo svoj instrument resnično igrati. Več o društvu lahko preberete na internetnem naslovu www.melopoja-vrh.si/bassboom.
- Tvoja specialnost je tudi delo v snemalnih studiih. Kako izgleda takšno delo? Kakšni talenti so za to potrebni?
Delo v studiju me je zanimalo, odkar me zanima glasba. Leta 1990 sem prvič stopil v studio kot glasbenik - klaviaturist, in posnel prvi dve skladbi. To je bilo v studiu Metro v Ljubljani, kamor še dandanes večkrat grem. Vendar danes ne več kot glasbenik, temveč kot glasbeni producent. Po mojem prvem studijskem "podvigu" so se vabila za snemanja kar vrstila. Do danes sem posnel preko 100 skladb različnih žanrov. Največ z bass kitaro. Veliko sem snemal tudi bariton, pozavno, hammond orgle, klavir, klaviature in mogoče še kaj. Že nekako pet let pa delam kot tonski mojster in producent.
-	Kaj pa je to?
Naj na hitro razložim, da tonski mojster pritiska na gumbe, kijih je v studiu vse polno, producent pa kriči in zmerja prestrašene glasbenike, ki se niso dovolj dobro pripravili na snemanje. Jaz torej pritiskam gumbe in obenem kričim na vsakega, ki pride mimo. Šalo na stran. Delo producenta je analitično - kritične narave in zahteva poleg dobrega posluha tudi poznavanje glasbenih zvrsti, elementov, harmonije, aranžmajev, instrumentov itd. Tonski mojster skrbi, da se vsa izvajana glasba zapiše oziroma posname s pravimi mikrofoni, v pravem prostoru, s pravilno nastavljenimi gubmi na pravih zvočnih procesorjih in podobno. V končni fazi tonski mojster poskrbi tudi, da se vse posneto zapakira in oblikuje v nekaj, kar lahko potem slišimo na radiu, televiziji, na zgoščenki in še kje.
-	Kdaj si se začel resno ukvarjati s tem delom?
Kot producent sem začel že skoraj 10 let nazaj. Vendar, ko danes pogledam, kako sem to takrat počel, se seveda samo nasmehnem. Delo producenta je tako zahtevno, da ga brez pravega znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, ne moreš dobro opravljati še dolgo po tem, ko misliš, da si ga osvojil. Ko sem pred petimi leti začel združevati delo producenta z delom tonskega mojstra sem ugotovil, daje to področje, ki me res zanima in v katerega je vredno vložiti ves trud, da to postane moj vsakdan.
-	Gotovo se pri svojem delu srečuješ z mnogimi znanimi glasbenimi imeni.
Do danes sem kot producent in (ali) tonski mojster delal z veliko glasbeniki in izvajalci. Naj naštejem le nekatere; Andrej Šifrer, Big Foot Mama, Irena Vrčkovnik, Plavi Orkestar, Slavko Ivančič, Jože Burnik, Tinkara Kovač, Tabu, Mia Žnidarič in še in še. No, na tem mestu naj tudi omenim, da so mi svojo usodo zaupale skoraj vse zasedbe, ki so ali še vedno delujejo v naši dolini. Sem spadajo Black Summer, Črna mačka, Savinjski muzikantje, Kristi Germelj, Zmaji in ansambel Darka Atelška. Moje sodelovanje z njimi je lep primer, da domača
pamet ni ničvredna, kot je to velikokrat opaziti v podobnih primerih. Hvala vsem za zaupanje, potprežijivost in ubogljivost. Če slučajno v studiju nisem polno zaposlen, pa od časa do časa predvsem pa po naročilu napišem tudi kakšno skladbo ali aranžma.
- Lani si svoje znanje nadgrajeval v tujini? Kje si bil in kako ti je to uspelo?
Že prej sem omenjal, da producent nikoli ne zna dovolj. Ravno to meje privedlo do tega, da sem začel iskati možnosti izobraževanja na tem področju nekje v tujini. Na 150 naslovov v same vrhunske studije po celem svetu sem poslal kratek
življenjepis in nekaj mojih najboljših producentskih izdelkov. Po nekaj tednih, na vsem lepem dobim pošto iz Houstona v državi Texas v Ameriki, da naj o sebi in svojem delu še kaj napišem. Šest mesecev za tem pa že stojim pred vhodom studia Sunrise Sound Studios, Houston, Texas. Gre za kompleks treh študijev, skoraj v središu štiri milijonskega Houstona. Mesto je poznano predvsem po NASA razvojnih laboratorijih, kjer je zaposlenih
11.000	ljudi. Vendar je mene veliko bolj zanimala glasba in pa studijsko delo. Tam sem ostal tri mesece in v tem času delal na najdražji opremi za glasbeno produkcijo, ki jo ta planet premore. In takšne v Sloveniji ni. V tem studiu snemajo svetovne zvezde kot so Desitiny's Child, Lenny Krawitz, AI Jareau in še
mnogi drugi. Skip Burrows, ki je lastnik studia, je zelo znan tonski mojster in serviser studijske opreme. Njegov oče pa je izumitelj in eden izmed njegovih
Na 150 naslovov v same vrhunske studije po celem svetu sem poslal kratek življenjepis in pa nekaj mojih najboljših producentskih izdelkov. Po nekaj tednih, na vsem lepem dobim pošto iz Houstona v državi Texas v Ameriki.
patentov je tudi mikrovalovna pečica. Vesel sem, da sem s Skipom navezal prijateljske stike in že letos junija pride za nekaj
dni na obisk v Slovenijo. Prav tako sem z njim še vedno v vsakodnevnem stiku, če rabim kakšen nasvet ali kaj podobnega.
- Kako se razlikuje delo tonskega mojstra in producenta, če primerjaš razmere v Ameriki in pri nas?
Prva in najopaznejša razlika je seveda v denarju. Tam za isti denar naredijo desetkrat manj kot pri nas. Za delo, ki ga opravljam jaz sam, je tam plačanih od tri do pet ljudi. Vsakje specializiran in ozko usmerjen samo za eno področje, ki ga običajno tudi dobro obvlada. Eden sedi za snemalnikom, drugi prestavlja mikrofone, tretji sedi za mešalno mizo, četrti opravlja samo producentsko delo in tako naprej. Jaz moram vse to početi sam. Kosem ljudem v tem studiu prestrašeno in ponižno kazal moje izdelke, ki
Boštjan Podlesnik je do danes posnel preko 100 skladb različnih žanrov
sem jih nesel zraven, kar verjeti niso mogli, s kako malo denarja sem to spravil na nosilec zvoka in to čisto sam. No, sem seveda ne štejem glasbenikov. Govorim samo o ekipi, ki dela v studiu. Bili so navdušeni, presenečeni in začudeni, da se da nekaj dobrega narediti tudi s tako malo denarja. To je pač Amerika. Sam sem jo v treh mesecih dovolj okusil, da znam ceniti in razlikovati naše in njihove prednosti.
- Ob koncu najinega pogovora še morda majhen nasvet mladim, ki bi radi postali glasbene zvezde.
No, glede na to, da sam nisem izvajalec in še manj zvezda, bi tak nasvet težko dal. Lažje pa povem, kje in kako začeti, če hočeš svojo glasbo posneti in predstaviti širšim množicam. Najprej je treba jasno vedeti, kaj hočeš in pričakuješ od svojega prvega posnetka. Kakšno glasbo zmoreš in želiš izvajati?! Kakšna zvrst, žanr te zanima?! Tu je običajno že dobrodošel nasvet kakšnega strokovnjaka ali izkušenejšega glasbenika. Ko imaš v grobem zastavljen cilj, je treba poiskati producenta. Nikakor ne iskati studia. Teh je v Sloveniji in tudi drugje ogromno. Danes ima že skoraj vsak glasbenik tako imenovan studijo. Vendar moram reči, da to zame niso studiji. To so le majhne sobe z enim ali dvema računalnikoma, tremi mikrofoni in to je vse. To pa še zdaleč ni dovolj. Za pravi studijo je potrebno imeti denar, veliko denarja. V takšnih domačih študijih delajo samo amaterji za svojo lastno zabavo. Vendar pa marsikdo od njih hitro najde način, kako to vnovčiti. Tu pa je treba biti previden. Zato trdim, da mora izvajalec poiskati producenta, ki bo nato sam izbral studio in po potrebi sodelavce v skladu z možnostmi in potrebami naročnika oz. izvajalca. Za konec naj še omenim, da pravkar pripravljam internetno stran, katere osnutek je na naslovu www.melopoja-vrh.si/bopsi. Tu bom o postopkih, kako do dobrih posnetkov, več napisal ravno zato, ker je na to temo vedno veliko vprašanj. Še posebej s strani začetnikov, karje seveda logično.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
Podmladek Mozirskih pustov v Reki
Mozirski pustnaki so letos posebno pozornost namenili tudi mladim, za katere so organizirali izlet v Reko, kjer so obiskali otroški karneval, kije potekal vsklopu 10-dnevnega reškega pustnega karnevala. Letos so se karnevala v Reki, namenjenega otrokom, udeležile 3 skupine iz Slovenije, med drugim iz Mozirja. Fantki so bili opravljeni v podmladek Pusta mozirskega, deklice pa so oblečene v cvetlice ponazarjale Mozirski gaj.
Starejši pustnjaki so se na isti dan, v soboto 22. februarja, udeležili karnevala na Ptuju.
Tatiana Golob
Mozirski osnovnošolci na otroškem karnevalu v Reki
PUSTOVANJE NEKDAJ
Včeraj je bil pustni dan, imaš kaj gobček mastan?
V človeku že od nekdaj tiči potreba po šemijenju. Maska, ki si jo nadenemo, odpravlja notranjo napetost in pomaga, da na površje pride »šema«, ki se skriva v vsakemu od nas. Pust je velik del tradicije tudi v Sloveniji in kako se je pri nas pustovalo včasih, smo pogledali v knjigo Nika Kurenta, Praznično leto Slovencev.
Maskiranje je del sveta že od nekdaj, po mnenju strokovnjakov so se ljudje šemili že pred več tisoč leti. Sprva menda zato, ker so menili, da se v šemljencu naseli duh rajnega prednika. Šeme sprva niso bile smešne, ampak resne, celo grozljive. Tojim je povečalo pomembnost ob izvajanju skrivnostnih obredov. Kasneje so se preselile na oder, kjer so polagoma izgubljale svojo resno plat in sčasoma postale le še znamenje norčavosti.
Pri nas se pustno norenje prvič omenja v zapisih iz prve polovice 17. stoletja. Sprva so se šemili le moški, ko pa je pustno rajanje prestopilo nadzor s strani cerkve in oblasti, so se jim pridružile tudi ženske.
Pri vsakem velikem prazniku ima precejšnjo vlogo tudi obilna jedača in pijača. Izrek »pust mastnih ust« se nanaša prav na obilno mastno gostijo, ki spremlja pustne dni. Glavno besedo na mizi ima svinjska glava, zraven seveda spada zelje, vanj pa mora obvezno »prašič stopiti«. Pri nas, na Štajerskem, pravimo pustni nedelji tudi »mastna nedelja«, četrtek pred njo pa je »debeli četrtek«. Vsi pa vemo, da v teh dneh spada na mizo tudi mnogo mastnega in slastnega peciva: krofi, flancati, ajdove, Ocvirkove ali špehove potice, ki v želodcih zavzamejo še tisti prostor, ki ga je mogoče prašič pustil. V Šaleški dolini pravijo, da vzame Pust na svoj praznik nož iz rok gospodarju in ga da poslom in otrokom. Ti se na ta dan lahko najejo, kolikor si le poželijo.
V Sloveniji imamo več imen za poosebljanje karnevalskega časa. Kurent, Pust, Fašnikso imena patrona, ki bedi nad pustnimi norčijami. V pratiki nastopa z nenavadno trorogijato kapo s kraguljčki in je ostanek kape srednjeveškega
dvornega norčka. A najbolj znamenita slovenska pustna maska je zagotovo Kurent, kije oblečen v ovčji kožuh, prepasan z verigo ali usnjenim pas-
Seveda bo tudi letos v naši dolini v času pusta pestro in veselo. Glavno dogajanje bo v Mozirju, kjer Mozirski pusti pripravljajo zanimiv program. Tudi letos bodo vse glasbene prireditve, ki bodo potekale od petka do torka in bodo gostile kopico znanih slovenskih glasbenih zvezd, potekale v ogrevanem karnevalskem šotoru za 1500 ljudi, v nedeljo pa pridejo na vrsto najmlajše maškare, za katere se pripravlja velika otroška maškarada. Najmlajši se bodo na ta dan lahko pozabavali še v Nazarjah, v torek pa bodo potekali tradicionalni obhodi maškar na Ljubnem ob Savinji, Lučah in Solčavi. V soboto pripravljajo že tradicionalno Vinarsko prireditev v Solčavi, glavno pustno veseljačenje pa Zgornjesavinjčane čaka v torek, v Mozirju, kjer bo glavna atrakcija velika mednarodna povorka.
om, z njega pa visi vrsta velikih kravjih zvoncev. Na glavi nosi strašljivo kosmato kapo z rogovi, iz katerih visijo pisani trakovi. Kurenti so del obredov za rodovitnost zemlje in izganjalcev zimskih demonov. A strašni in glasni kurenti niso edina znana slovenska maska, še mnogo je drugih. V Brkinih so Škoromati,
Mačkare v Dobrepoljski dolini, pomemben del
pustnega izročila so tudi Mozirski pusti. V knjigi Nika Kurenta je Mozirje omenjeno kot eden izmed redkih krajev, kjer se gredo maškare le fantje. In res so še danes med Mozirskimi pusti skoraj izključno fantje.
Na Štajerskem je najbolj priljubljen pustni običaj Svatovski sprevod. Priredili so ga radi tam, kjer ob pustu ni bilo poroke. »Pustna ohcet« mora biti takšna kot prava, v staro šego pa marsikje vpletajo nove poteze. Tako je sprevod v Bočni vsako leto po vojski raznašal nova domača imena vsem na novo sezidanim hišam v kraju. Obstaja še veliko šeg, ki so ostanki starodavnih obredov. V Gornjem Gradu se ob pustu pojavlja stari lik medveda, tudi kamele. V Bočni poznajo kozla, na Prihovi pa košuto. Obisk šem v Bočni, Gornjem Gradu in Lučah obeta dobro letino debelega korenja.
Konec pustnega norenja in stem vsaj simbolno slovo od zime predstavlja Pustov pogreb. Po nekod ga zažgejo, pokopljejo, na Murskem polju so Pusta včasih celo ustrelili. Niko Kurent v svoji knjigi ob koncu poglavja o pustu na Štajerskem zapiše: »Posebno živahen je pust v Zgornji Savinjski dolini: v Solčavi, Lučah, Ljubnem, zlasti še v Mozirju, kjer leto za letom vneto otirajo.«
Tatiana Golob
H
BI
www.2BiT.si
2BiT d.o.o.
Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282
PROGRAM
PUSTOVANJA
2003
ČETRTEK. 27.02.2003 Podelitev listine o trških pravicah - od 17.00 do 19.00 ure
PETEK. 28.02.2003
Pustni pop rock žur - SANK ROCK s predskupinama
-	od 20.00 do 03.00 ure
SOBOTA. 01.03.2003
Obhod trških meja - od 8.00 do 15.00 ure
-	od 20.00 do 04.00 ure VELIKA GALA MAŠKARADA
in izbor 'NAJBOLJ IZVIRNIH MASK"
IGRAJO: Malibu, Power Dancers, Natalija Verboten in Davor Bomo.
sponzor:
OBČINA MOZIRJE
NEDELJA. 02.03.2003
-	15.00 do 20.00 ure veliki otroški MIŠ MAŠ (MAŠKARADA)
S Spidijem in Gogijem
-	od 20.00. do 01.00 ure vesela pustna nedelja
(.HUMORISTIČNA PRIREDITEV)	SpOPlZOf!
PONEDELJEK. 03.03.2003
-	od 14.00 do 18.00 ure OPIRANJE
-od 19.00 do 24.00 ure KONCERT SLOVENSKIH ZVEZD BEPOP, GAME OVER, SEBASTIAN
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Cankarjeva 3,2507 Maribor ŽIVLJENJE GRE NAPREJ M M Z VMM
TOREK. 04.03,2003
Budnica, prevzem občinske oblasti in karnevalska povorka
-	od 07.00 do 08.00 ure budnica in iskanje Pusta
-	od 08.00 do 10.00 ure prevzem občinske oblasti
-od 10.00 do 14.00 ure obhod domačega gospodarstva
-	od 10.00 do 12.00 ure Pustovanje otrok iz vrtcev in osnovnih šol z ansamblom "Slovenski ekspress"
-	ob 14.00 uri zbor nastopajočih pustnih skupin v karnevalski povorki na Novih Tratah (Elektro Dolman)
-od 15.00 do 17.00 ure velika mednarodna karnevalska povorka
-	od 16.00 do 24.00 ure zabavni program z nastopajočimi maskami iz karnevala iti ansamblom OKROGLI MUZIKANTJE v karnevalskem šotoru
-	ob 22.00 uri razglasitev smrti PUSTA - žalovaje,
SREDA.01.Q12m Pogrebno slovo odPusta
-	ob 10.00 uri Polaganje preminulega Pusta napare-žalovaje
-	ob 15.00 uri pogrebni sprevod
-	ob 18.00 uri sedmina in čitanje oporoke
VSE GLASBENE PRIREDITVE SE BODO ODVIJALE V OGREVANEM KARNEVALSKEM ŠOTORU ZA 1500 LJUDI, KJER BO POSKRBLJENO ^TUDI ZA GOSTINSKO PONUDBO (MT CENTER - VELENJE).
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA
Nadaljevati delo prednikov
V preteklem mandatnem obdobju so okoninski gasilci pri svojem delu dajali prednost preureditvi gasilskega doma, nabavi novega kombiniranega vozila, gasilskega prapora, aktivnostim pri izgradnji vodovoda, premalo pa so se posvečali izobraževanju svojih članov, kot so samokritično ugotovili na nedeljskem občnem zboru, na katerem so najzaslužnejšim članom podelili priznanja in na volitvah staremu vodstvu zaupali še en mandat.
Iz poročil predsednika Franca Gov-eka, poveljnika Janeza Robnika in ostalih o delu društva v preteklem obdo-
bju, je bilo lahko razbrati, da delavnost v društvu ni vprašljiva; to nesporno kažejo tudi doseženi rezultati. Vse od
nabave novega kombiniranega vozila, kije bil precejšen finančni zalogaj za društvo, do preureditve gasilskega doma, aktivnosti pri projektu zagotavljanja oskrbe kraja s pitno vodo do sodelovanja z ostalimi gasilskimi
na pomoč so priskočili sosednjim društvom pri gašenju požarov. Zgledno sodelujejo z Občino Ljubno ob Savinji in sosednjimi gasilskimi društvi. V zadnjih letih so aktivno sodelovali na Flosarskem balu na
Predsednik Franc Govek podeljuje priznanje za dolgoletno delo Vinku Petkovšku, blagajniku društva (foto: Franjo Atelšek)
društvi in še bi lahko naštevali, kaže, da gasilci vOkonini skupaj z drušlvom podeželskih žena Toplica, s katerim aktivno sodelujejo, predstavljajo pomemben del dogajanja v kraju.
V preteklih petih letih so v svojem kraju zaradi požara posredovali dvakrat, pomagali so pri poplavah,
Ljubnem, kar jim je finančno pomagalo pri realizaciji zastavljenih ciljev, udeležujejo se tudi gasilskih tekmovanj. Vsako leto pa se na praznik zavetnika gasilcev sv. Florjana udeležijo svete maše v priprošnjo in zahvalo.
Franjo Atelšek
Likovna dela popestrila prostore Hišnih aparatov
Kulturno društvo Jurij iz Moziija je v BSH Hišnih aparatih postavilo na ogled likovna dela različnih avtorjev, ki so v osmih letih ustvarjali na vsakoletnem extemporu v Mozirju. Med njimi so akademski kakor tudi amaterski slikarji iz različnih krajev Slovenije in tujine. Razstavljena dela v različnih tehnikah so last mozirskega društva Jurij.
(foto: Marija Šukalo)
Po besedah Antona Ploštajner-ja, predstavnika nazorskih Hišnih aparatov, je razstava požela veliko zanimanje med zaposlenimi, obenem pa so hodniki poslovne stavbe, kjer so dela razstavljena, zanimivejši in pestrejši. Jure Re-penšek, idejni pobudnik razstave, je prepričan, da ob vsakoletnem
srečanju različnih umetnikov v društvu ti pustijo sled, ki pa jo želijo pokazati čim večjemu številu ljubiteljev umetnosti in umetnost približati tudi tistim, ki nimajo možnosti obiskovati različne razstave likovnih del.
Marija Šukalo
Piše: Aleksander Videčnik
Nadaljujemo z objavo dogajanj v naših krajih v času bojev za severno mejo 1918-1919, kot jih je opisal dr. Ervin Mejak.
"Drugi dan, 12. maja je legija dobila od poveljstva v Šoštanju točna navodila. Iz njih je bilo mogoče sklepati, da ima naš oddelek (odsek Ljubno) začasno nalogo varovati koroško-štajer-sko mejo, zadržati in braniti vsako prodiranje sovražnika v prostoru med Steknečim vrhom (13 km severno-zapadno od Šoštanja) do Slemena (1320 m) nad Solčavo. Povezali smo se na desnem krilu z ljubljanskim pehotnim polkom na Belanskem vrhu, na levem krilu pa s skupino podpolkovnika Naumoviča na Pgvličevem sedlu. Kdor pozna omenjen teren, bo moral pritrditi, da je bila naša naloga obsežna in prav težka, to še zlasti na našo maloštevilno četo.
Takoj 12. maja opoldne je odšla močna četa legionarjev z Ljubnega in se pozneje razdelila v več manjših patrol, da razišče teren in skuša poizvedovati pri kmetih za sovražnikov položaj. Zvedeli smo pri prestrašenih kmetih, da so prišle avstrijske čete v zadnjih dneh ponovno čez mejo, večinoma prek Kramariče, da kmetom nasilno jemljejo živež, obleko in živino, vse to odpeljejo v Črno, kjer je zbranih okoli 200 mož, ki pripravljajo pohod mimo Tratnika na Ljubno in niti ne slutijo, da se nahajajo kake jugoslovanske enote na Ljubnem in v okolici. Ena naših patrol je proti večeru tega dne, četrt ure od meje pod Hlipovcem, ob poti z Ljubnega na Črno, trčila na okrog 10 mož močno sovražno patrolo, ki pa je takoj zbežala, koje zagledala naše šajkače (vojaške čepice, ki sojih tedaj nosili srbski vojaki in pozneje tudi jugoslovanski, op. A.V.). Ponovno smo v teh dneh ob naših pohodih ob meji trčili na sovražnikove patrole, ki pa se niso postavile v bran, temveč so na naš ogenj iz pušk vsakokrat zbežale preko meje.
V svrho lažje izpolnitve dane naloge in da zaščitimo naše kmete ob meji pred avstrijskimi roparskimi tolpami, da raziščemo teren tudi na koroški strani, ter končno, da ugotovimo sovražne postojanke, je odredilo naše poveljstvo, da postavi legija takoj v določenem rajonu na štirih točkah in to v bližini prelazov na meji, stalne straže po 16 mož, ki opravljajo tam svojo dolžnost. Določili so poveljnike tem stražam, ki sojih oštevilčili od desne proti levi (na terenu) s številkami od 1 -4. Takoj smo jih postavili. Straži številka 3, jugovzhodno od Grebena sem poveljeval podpisani (dr. Mejak, op. A.V.). Nastanili smo se pri
Ko so bili naši domoDi ogroženi
kmetih v bližini označenih postojank. Moja straža je bila nastanjena pri kmetu Prepadniku. Dodeljen nam je bil mitraljezec Jaka Robnik, hraber in pogumen vojak, doma iz Luč. Sedaj smo se začeli previdno spuščati preko meje na Koroško. Bili smo v stalni pripravljenosti, da nas sovražnik ne iznenadi.
Povsem enolično pa vendar niso minili dnevi do našega pohoda naprej. Moja in del sosednje straže št. 4 pod poveljstvom podporočnika Čančerja smo skupno patrolirali dne 21. maja po Koroški in se bližali Črni. Pri tem smo zadeli ob močno sovražno predstražo, ki seje ugnezdila s strojnico pri Svelberju pred Črno. Vse telefonske
naprave smo naglo porezali in že se je pričelo močno pokanje na obeh straneh. Sovražna strojnica je takoj stopila v akcijo. Z metanjem ročnih bomb skozi okna hiše in streljanjem iz pušk na sovražnike, ki so pribežali iz hiše, smo postojanko v kratkem boju uničili. Kakor smo pozneje zvedeli od domačinov, je sovražnik imel 4 mrtve in 7 ranjenih, mi pa smo imeli k sreči le enega ranjenca. Žal pa so enega naših ujeli, koje obležal nezavesten za neko skalo. Taje pozneje ušel iz ujetništva v Spittalu na Češko, od tam pa seje s pomočjo našega konzulata srečno vrnil domov v Celje.«
(Bomo nadaljevali)
fceča - bob - grah - slarosfi
zapah
(Nadaljevanje)
Tudi naši domači zdravilci so marsikdaj uporabljali lečo kot zdravilo, pa tudi druge stročnice so priporočali za zdravo življenje. Zato je verjetno kar prav, da pobrskamo po starih zapisih in oživimo spomin na naravno hrano, za katero se sedaj tako borimo.
"Lečo kot zdravilo priporoča dr. Mueller:
Za vodenico sežgi 3 dkg leče, polij še vroče s toliko kropa, da stoji za štiri prste pod žgano lečo in izpij to količino v enem dnevu.
Če se gnoji ob kosti ali na prsih, skuhaj lečo na slani vodi do mehkega in delaj tople obkladke - ali skuhaj lečine moke na pivu, da bo gost močnik in ga devaj na gnoječe se kosti.
Za ozebline stolči lečo do prahu, zmešaj s čisto gosjo mastjo in nareži zvečer, zjutraj pa odmij z arniko.
Prva izkuha leče (prva voda) izžene izpahke, ki se obotavljajo, užije se samo par žlic. Ta voda ima toliko lužin, da izpereš z njo zamolklo posodo, posebno steklenice. Zato je treba pri kuhanju leče vedno odliti prvo vodo.
Če prevreš žlico zluščene in stolčene leče, te požene na to stran, če pa opariš luščine in piješ, te bo pa zaprlo.
Za bolečine v udih in grčah, za opešan vid in če gre bel na oči, stolči lečo na drobno in primešaj kolikor je lečine moke, toliko sladkorja, to jemlji po par žličk na dan. Kdor tega ne more uživati si lahko napravi tinkturo: na tri dele stolčene leče vlij deset delov vinskega cveta, odcedi, koje stalo 14 dni uživaj po 6 kapljic štirikrat na dan, namaži si tudi zatilnik.
Takoje torej naša leča slavna kotživilo in zdravilo, žal da je ne uživajo pri nas več toliko kakor pred leti.
Leča povodna (Leuma) slovi, da izvleče bolečine iz glave in ohladi vnete grče. Za boleče noge segrej povodne leče v lončeni posodi in ovij z njo noge. Sok maži na vroče čire in grinte. Za zlatenico jo namoči na vinu in pij po devet dni, vsak dan kupico tega vina."
Tako je menil dr. Mueller, kaj več on njem ne vemo saj avtorica članka omenja zgolj njegov priimek. Bomo nadaljevali še s podobnimi podrobnostmi za nekatere druge stročnice.
Votivna “tabla” iz leta 1859. To dragoceno ljudsko umetnost je fotografiral Janez Mavrič iz Gornjega Grada. Ljudje so taka znamenja nameščali v spomin na kakšno nesrečo s smrtnim izidom.
RAZSTAVA DEL AKADEMSKEGA SLIKARJA DR. JOŽETA MUHOVIČA
Likovna dela odražajo duh sodobnega ustvarjalca
Mesec kulturnih prireditev so zaznamovali tudi člani Turističnega društva Rečica. V sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo so pretekli petek za vse ljubitelje tovrstne umetnosti pripravili razstavo del domačina, akademskega slikarja dr. Jožefa Muhoviča.
Rečičan Jožef Muhovič je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, kjer je pred več kot petindvajsetimi leti diplomiral na slikarskem oddelku in nato opravil še postdiplomski študij slikarstva in grafike. Vzporedno je študiral filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjerjetudi doktoriral. Danes Jožef
Muhovič predava na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Ukvarja se s slikarstvom in grafiko ter objavlja razprave in članke s področja likovne teorije in estetike. Svojo likovno ustvarjalnost je predstavil na 22. samostojnih in več kot
sto skupnih razstavah doma in v tujini. Slikarjeva dela se nahajajo v zbirkah različnih muzejev in galerij. Njegova znanstvena bibliografija obsega skoraj sto enot, pred kratkim pa je izšla tudi njegova knjiga Umetnost in religija.
Ob petkovem odprtju razstave je o slikarju in njegovem deluje spregovoril akademski slikar Alojz Zavo-lovšek. Dela akademskega slikarja
Jožefa Muhoviča niso nastala samo zaradi znanja, ki si ga je umetnik v letih izobraževanja in ustvaijanja pridobil, ampak tudi z vztrajnim delom, z njimi pa je uspel maksimalno izraziti vsa svoja občutja. Po besedah Alojza Zavolovška je razstava likovnih del akademika Jožeta Muhoviča avtentična, likovna dela so doživeta in odražajo duh sodobnega ustvarjalca. Svojo umetnost je po Zavolovškovem mnenju Muhovič uspel ponesti v Evropo in se z njo uvrstiti v sam vrh likovnega ustvarjanja. Z razstavo del na Rečici pa je delček svojega sveta prenesel tudi v domači kraj.
Otvoritev razstave, ki bo na ogled do konca meseca, sta s kulturnim programom popestrili učenka nazorske glasbene šole Darja Čremožnik in
njena mentorica profesorica Umetnik (desno) med občinstvom na otvoritvi Ka^Q Qruber
(foto: Ciril M. Sem)	Marija Sukalo
Srečko: Jaz vem vse. Torej, tukaj živi Dragica...
Jožek: Da, tukaj.
Srečko: Ne bi si mislil. Veste, moja žena ima rada udobje in red.
Jožek: Ja, veste, moja ni obremenjena s temi traparijami. Moja pravi: Jožek, najbolj pomembno je, da ti dobro kuhaš. Srečko: Ja, Dragica dobro je in udobno živi. V eni hiši najde eno, v drugi pa drugo.
Jožek: Da niste vi v kakšnem sorodstvu z mojo Dragico, ko toliko veste o njej? Srečko: Seveda, midva sva iz iste družine.
Jožek: Kaj ste vi kakšen čudak v družini? Ali pa ste z mojo ženo kaj imeli? Srečko: Jaz sem z njo samo znotraj naše družine, kolikor se pač spodobi za pravi družinski odnos.
MOJE ŽENE
JmymM
iFJMsS If¥R\
marca 20(53, ob1 il§>,@§ Silil
|püir novic (grad! Vrfe©¥to ftüazarj©), "fjrafilka Gornji Gradi;,
KULINARIČNI NATEČAJ SAVINJSKIH NOVIC
Sladko doživetje pustnih dobrot
V soboto, 22. februarja, je iz gostilne Menina v Gornjem Gradu prijetno dišalo po pustnih dobrotah, ki so jih z veliko skrbjo pripravile tekmovalke iz celotne Zgornje Savinjske doline. Dokaz, da je bil kulinarični natečaj res uspešen, pa so bili obiskovalci, ki so prireditev zapuščali polnih trebuhov in mastnih ust.
Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah izdelkov, 26 udeleženk tekmovanja se niso ustrašilo nobenega izmed izzivov. Dolga miza seje šibila pod težo dišečih krhkih flancatov, orehovih, potratnih, Ocvirkovih ter ajdovih potic in krofov, ki so bili tako lepo okrogli, da bi jih še na Trojanah zvilo od zavisti. Jedi je ocenila petčlanska komisija, ki sojo sestavljali Marija Bezovšek, Bernarda Brezovnik, Branka Rosenstein, Karolina Vrtačnik in Uroš Kotnik. Imela je res težko delo. Dve uri, namenjeni ocenjevanju, sta jim bile skoraj premalo in strah, da jim dobrote proti koncu ne bodo šle več v slast in bo s tem njihova presoja okrnjena, je bil povsem odveč.
Koje ura odbila tretjo popoldan, so se vrata dvorane, kjer so bili izdelki razstavljeni, na široko odprla, vznemirjene tekmovalke ter ostali »zunanji pokuševalci« so vstopili in nastopil je čas »sladke resnice«. Marija Bezovšek, predsednica komisije, je pohvalila vse udeleženke ter se' jim zahvalila za njihov trud: »Tekmovalke so se res potrudile, tako, daje bila Izbira res težka. Izdelki so bili označe-
Komisija je imela ob pestri ponudbi dobrot težko delo
Fotografije: Ciril M. Sem
Po komisiji si je izdelke ogledalo in jih seveda pokušalo tudi številno občinstvo
Zlota priznanja so prejele:
- v kategoriji krofi: Zdenka Tisovnik, Lenart -v kategoriji potica: Frančiška Žunter, Prihova; Marija Slemenšek, Radegunda; Marija Napotnik, Dol Suha
-v kategoriji krhki flancati: Ida Slapnik, Robanov Kot; Zdenka Tisovnik, Lenart
Srebrna priznanja so prejele:
-	v kategoriji krofi: Sonja Fužir, društvo Toplica; Darinka Novak, društvo Toplica; Olga Predovnik, Radegunda; Marija Napotnik, Dol Suha
-v kategoriji potica: Tončka Govek, društvo Toplica; Frančiška Žunter, Prihova; Zdenka Pečnik, Radegunda; Ančka Tiršek, društvo Topilca; Jožefa Atelšek, društvo Toplica
-	v kategoriji krhki flancati: Marija Slemenšek, Radegunda
Bronasta priznanja so prejele:
-v kategoriji krofi: Slavka Žunter, Poljane; Anica Gregorc, Dol Suha; Jožefa Suhovršnik, Šmiklavž -v kategoriji potica: Gabrijela Detmar, Poljana
ni le s šifro, tako, daje ocenjevanje potekalo neobremenjeno. A kljub temu je težko odbiti točke, ko vidiš kakšen trud je bil vložen v delo, pa seje mogoče kuharica vštela pri kakšni malenkosti, ki nato vpliva na celoten izdelek.«
Je že tako, da nekdo mora biti prvi, nekdo pa drugi in razglasitev je vsaj tri udeleženke zelo razveselila. Prvo mesto v kategoriji krofov je zasedla Zdenka Tisovnik iz Lenarta, najboljšo pustno potico je umesila Frančiška Žunters Prihove, ki je pripravila Ocvirkovo potico s klobaso, nagrajene krhke flancate pa je spekla Ida Slapnik iz Roba-
novega Kota. Prvouvrščene so poleg priznanja prejele še bogato nagrado podjetja Habit iz Velenja, sladko nagrado pa so v usta ponesli tudi vsi, ki so pristopili k mizi in si privoščili na izbiro ponujene dobrote. Na koncu so se s pecivom posladkali še v centru za starejše krajane v Gornjem Gradu.
Vsem prejemnicam priznanj iskreno čestitamo, za sodelovanje in izkazan trud pa gre prav posebna zahvala tudi vsem ostalim tekmovalkam, ki so s slastnimi izdelki in prisotnostjo pripomogle k uspešni izpeljavi natečaja.
Tatiana Golob
Zdenka fisovnik, zmagovalka v kategoriji krofi
»S prireditvijo sem bila zadovoljna, vem pa, daje bilo za vse sodelujoče precej napeto, težko delo je imela tudi komisijo. Všeč mije bila sama razstava jedi, saj smo si lahko vsi vse pogledali in tudi poskusili. Kakšnih slabih pripomb pa nimam«.
Krofi
65 dkg moke 1 dkg soli 6 rumenjakov 6 dkg sladkorja 6 dkg masla 2 žlici olja, 2 žlici ruma, limonina lupina 3 del mleka 5 dkg kvasa
Kvas raztopimo, da vzhaja, nato naštete sestavine zmešamo skupaj, maslo in olje vmešamo nazadnje. Testo pustimo vzhajof približno 40 minut, narazen ga dajemo z žlico in naredimo kepe. Nato spet pustimo vzhajati 40 minut. Segrejemo olje, ki naj bo vroče takrat, ko bodo krapi vzhajani. Na prvi strani pečemo pokrite 2 do 3 minute, obrnemo in spet pečemo okoli 3 minute.
Frančiška Zunter, zmagovalka v kategoriji potica
»Že pred samo prireditvijo sem bila zelo vznemirjena. Zlatega priznanja pa sem zelo vesela, saj je peka Ocvirkove potice pri nas doma že zelo stara tradicija. Tudi tekmovanje mije bilo zelo všeč, čeprav so bile nekatere dekoracije za moj okus kar malce preveč kičaste.«
Ocvirkova potica
1 kg moke nekaj manj kot 10 dkg kvasa mleko
žlica sladkorja za v kvas 2 jajci Nadev: sladka smetana 2 jajci ocvirki in klobasa malo cimeta posip nadeva, če je preveč tekoč
drobtine za
Testo vgnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato ga namažemo z nadevom, potrosimo z ocvirki, kijih prej stopimo in pustimo, da mast odteče, dodamo drobno narezano klobaso. Testo zvijemo v potico in ga po želji namažemo z jajcem.
Ida Slapnik, zmagovalka v kategoriji flancati:
"Od samega presenečenja tisto noč kar nisem mogla zaspati. Bilo je zares lepo in takšne stvari bi morale ostati tudi naprej. V posebne tečaje nisem hodila, sem tako rekoč samouk. Pri kuhi so najpomembnejše izkušnje. Dolgo sem pekla sadni kruh za turistično kmetijo."
Flancati:
35-40 dkg moke 4 dkg masla 3 dkg sladkorja v prahu 3-4 žlice kisle smetane 3 žlice ruma 2 celi jajci 2 žlici belega vina sok polovice limone, maščoba za cvrenje
Iz naštetih sestavin zgnetemo gladko testo in ga razdelimo na 2 dela, da dvakrat valjamo. Testo naj 1/2 ure počiva. Spočito testo natanko razvaljamo in režemo iz njega kvadrataste krpe. V vsako krpo napravimo po 2 zarezi in pazimo, da rob ostane cel. Ocvremo jih v vroči maščobi. Še tople potresemo s sladkorjem.
PESED
toplotna tehnika
Justin Sedeljšak s.p.
IZDELAVA KOTLOV ZA CENTRALNO OGREVANJE,
SISTEMOV Z AVTOMATSKIM DOZIRANJEM GORIVA
IN MLINOV SEKATORJEV
3303 VRANSKO, Prapreče 25,
tel.: 03/703 84 90, faks: 03/703 84 95
Kotli za centralno ogrevanje na trda goriva in sistemi za avtomatsko kurjenje s sipkimi lesnimi ostanki
Prednosti naših kotlov so:
-	prostorno kurišče, dober izkoristek goriva in dolga obratovalna doba kotla,saj so prvi v obratovanju že več kot 21 let
Prigrajen sistem za avtomatsko kurjenje Vam zagotavlja:
-	popolno avtomatsko izgorevanje skobljancev žagovine, lesnih sekancev,
-	brezdimno izgorevanje lasnih ostankov v skladu z Uredbo o emisiji škodljivih snovi v dimnih plinih iz kurilnih naprav,
-	hitro avtomatsko regulacijo, podobno kot pri ogrevanju na kurilno olje,
-	ekološko čisto ogrevanje z biomaso - energijo prihodnosti,
-	najcenejše ogrevanje s tehnološkimi ostanki, zaradi česar se investicija v naš sistem ogrevanja, zlasti pri celotnem ogrevanju sušilnic lesa, povrne že venem letu obratovanja
Kotle in sisteme za ogrevanje Vam izdelamo v razponu moči od 26 do 1.600 kW. Za drobljenje kosovnih lesenih odpadkov v sekance, ki so primerni za avtomatsko kurjenje ali briketiranje, proizvajamo drobilnik PESED, širine rotorja od 400 do 1.200 mm.
Enaindvajsetletne delovne izkušnje pri proizvodnji toplotne tehnike in opreme, spremljanje evropske tovrstne tehnologije in prejeta priznanja:
bronasti plaketi v Celju na sejmih MOS '89 in MOS '91 in zlati plaketi v Mariboru na sejmih ENERGETIKA '92 in ENERGETIKA '94, ter štiri najvišja priznanja v letu 2001 nas obvezujejo, da Vam zagotavljamo kakovostno opremo kotlovnice!
Kurilna naprava KS Automatic
Sistem sestavlja:
•	kotel KS s šamotiranim gorilnikom
•	varovalna loputa z dozirnim polžem
•	ventilator za primarni in sekundarni zrak
•	odvzemna naprava s transportnim polžem
•	elektro krmilna omarica z opremo
Sprehodi po stanovanju v 22 točkah
1.	Romantičen slog - občutek je odločilen
Bi se včasih najraje kam umaknili? Hrepenite po varnosti, po krajih kjer bi lahko sanjarili? Takšne otoke miru in romantike si lahko ustvarite sami. Potrebujete le nekaj kosov pohištva z mehkimi, okroglimi oblikami, nežne barve, veliko cvetja in kanček nostalgije.
2.	Moderno - ravno, praktično, dobro
Pohištvo, kije lahko, gibljivo in čistih linij, je po okusu časa. Preprosto in elegantno, udobno in izbrano, popolnoma današnje in jutri morda klasično.
3.	Naravno - nazaj k začetkom
Stanovati z naravnimi materiali je v modi. Izrazitejša usmeritev k ekologiji najde lep izraz tudi v opremi stanovanja. V kombinaciji z lepimi barvami, tekstili in materiali, kot sta steklo ali granit, tudi pohištvo iz masivnega lesa Učinkuje moderno.
4.	Hladno - nekateri so bolj za praktičnost
Kdor rad ohrani trezno glavo, omeji svojo stanovanjsko opremo na najnujnejše. Okraski, pentlje in naborki so prepovedani. Privrženci minimalističnega dizajna imajo najraje čiste, geometrijske oblike, hladne barve in materiale, kot so aluminij, jeklo, steklo in granit.
5.	Sredozemsko - stanovati, kot na jugu
Sredozemlje - za mnoge med nami sinonim za sonce, pesek in veselo sproščenost. Tistim, ki jim je všeč način življenja v sredozemskih deželah, pa ni treba odpotovati v Francijo in Italijo. Provansalsko vzdušje si lahko ustvarijo v svojem stanovanju. S kmečkim pohištvom v tipičnih mediteranskih barvah: modri, beli in malo rumene in z umetno skovanim železnim pohištvom bodo zadeli v polno.
6.	Tradicionalno - stanovati s slogom
Njegovi zgledi so sicer že nekoliko starejši, zaradi tega pa še zdaleč ni za med staro šaro: pohištvo, izdelano z zgledovanjem na bidermajersko obdobje, slog Ludvika Filipa ali klasični angleški interier. Z njim je vsaka dnevna soba videti bleščeča in razkošna.
7.	Avantgardno - slog brez meja
Nekatere dele pohištva, ki so v avantgardnem slogu, so iznašli že pred desetletji in so še vedno zelo aktualni. Ker je to pohištvo nenavadnih oblik, lahko vaše stanovanje spremeni v celovito umetnino.
8.	Elegantno - brezčasno lepo
Kot v modi oblačenja obstajajo nove smeri tudi v opremljanju stanovanja. Nikoli pa ne pride iz mode klasično elegantni slog, ki povezuje imenitnost z udobnostjo. Plemeniti materiali, nevsiljive barve ter kombinacije različnih odtenkov so značilni za to smer.
9.	Pisano - opojnost barv
Nobenega veselja več do zadržanosti? Potem pač posezite malo globlje v lonec z barvami in temeljito poživite svoje stanovanje. Rumen stol z lilasto blazino, modri trosed z roza odejo -domišljija ima prosto pot.
Ijično lepih palačah v Maroku ali o popoldanskem dremanju pod rogoznicami v Mehiki? Prinesite si vendar ta vznemirljivi eksotični pridih v svoje stanovanje, s pomočjo keramičnih ploščic, preprog ali lepih posameznih kosov pohištva.
11.	Dnevna soba - kraj za prijetno udobje
Povprečna dnevna soba ni posebno velika. Kdorjo želi kar najbolje opremiti, mora natančno premisliti, kje naj stojijo sedežna garnitura, omara in televizija. Pri postavljanju sedežne garniture pazite najprej na to, da bodo poti ostale proste. Če sega naslonjač, dvo - ali trosed na pot, ki vodi k oknu je to neprijetno. Sedežna garnitura je udobna šele, če ni napoti. Ko postavljate televizijo, bodite pozorni, da se v njej ne bo zrcalila dnevna svetloba. Pohišh/o v dnevni sobi si izberite glede na to, koliko prostora potrebujete za shranjevanje stvari.
12.	Jedilni prostor - središče za življenje
Za mnoge je jedilna miza najpomembnejši
Mizarski PU laki za les liva
Akcija: 25L PU laka+12,5L trdilca: 28.383 SIT+ddv Mešalnica lužil, brusni material Ekamant
Avto laki DeBeer in industrijske barve ivat
Mešalnica barv, barve za kamione, temeljne barve itd. Notranje in zunanje zidne barve Rosetti
Mešalnica z ekskluzivno ponudbo dekorativnega	U^A
programa prefinjenega italijanskega proizvajalca	ROSSETTI
#SllCO
COLORCENTER ŠEMPETER Petrov trg 7, Tel. 03 700 18 96
10.	Etno-iz vseh držav sveta
Ali kdaj sanjarite o prav-
ŠFKHTOHIs.p.
issiiiž s«	/®
®@t8s@äg S38 11 88 W&rnt&m 888 11 84 CNBM: 041 46S VÄ4
E-mail :speli.toni@siol.nef www:slit;opleskarsrvo.1ripoci.ccm
DVIGALO ZA VIŠINSKA f
DELA v = 13 m
Poleg vse ostale pleskarske ponudbe: Strojno brušenje BREZ PRAHA (sesanje) STEN (izravnalna masa) in BETONSKIH STIKOV (sanirna freza)
Izdelava originalnih predračnnov.
glin X Žagarstvo Nazarje
Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov
Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604, 03/83-98-605, 03/83-98-606, 03/58-32-422, faks: 03/58-31-920
Obiščite nas na sejmu DOM v Ljubljani, od 4. do 9. marca, v hali A2, paviljon 12.
						
Jij£	0 m	A	IK	S	m	IZREDNO UGODEN KREDIT ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 AL112 MESECEV E0M 7,00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!!
TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
~ GRELNIK VODE TIKI 80 litrov, 24.900,00 SIT 50 litrov, 22.500,00 SIT
» *
SAMOSTOJNI STEKLOKERAMIČNI ŠTEDILNIK ŠIIRINE 60 cm (EC 7704W) 89.500,00 SIT
PRALNI STROJ GORENJE 1381 S (1300 obratov)
95.900,00 SIT

SUŠILEC PERILA GORENJE, KONDENZACIJSKI-ELEKTRONSKI
82.900,00 SIT
SUŠILEC PERILA, ODZRAČEVALNI
od 52.900,00 SIT
HLADILNIK 50 x 85 cm R-1417 41.800,00 SIT
VIDEOREKORDER j GOLDSTAR,
2 GLAVI 24.900,00 SIT
I POMIVALNI E STROJ
0	GORENJE GS £ 6820W
1	89.900,00 SIT
MIKROVALOVNA PEČICA ORION, 17 litrov, Z GRILOM 18.900,00 SIT
l(f
BTV GORENJE,
55 cm, SREBRNE BARVE 51.900,00 SIT
BTV GORENJE 70 STSP 10, SLIKA V SLIKI, 100 Hz, SREBRNI 115.800,00 SIT
AVTORADIO S PAL|čN| MEŠALNIK BOSCH CD-jem ELTA	4.990,00 SIT
24.900,00 SIT
RADIO KASETNIK
s CD-jem 12.900,00 SIT
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG
VELIKA PONUDBA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE IN MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE
RTV SERVIS IN POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK
BREZPLAČNA DOSTAVA do 30 kml ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! I REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
prostor, ker pri njej ne samo jemo, ampak se tudi igramo in pogovarjamo. Jedilni prostorje torej v resnici središče domačega življenja. Jedilna miza lahko stoji v kuhinji ali vjedilnici. Prijetnejeje, če je v kuhinji, saj ima bližina štedilnika v sebi nekaj izrazito domačega. 35x60 cm: toliko potrebujemo, da lahko obed s tremi jedmi v miru pojemo - toliko prostora potrebujemo za
posodo, pribor in komolce. Glede na to, koliko ljudi bo jedlo pri naši mizi, izračunamo, kako veliko mizo potrebujemo.
13.	Kuhinja - škoda samo za kuhanje
Kuhinja na bi bila res funkcionalen delovni prostor in prijetno središče stanovanja. Velika stanovanjska kuhinja nedvomno prispeva h kak-
ovosti življenja. V majhnih kuhinjah pa so možnosti za opremo majhne. Zato je toliko pomembnejše pametno načrtovanje in stem pravilna porazdelitev delovnih površin. Uveljavilo seje naslednje zaporedje (od leve proti desni): 60 cm odstavne površine, pomivalno korito, 60 cm (bolje 90 cm) delovne površine, štedilnik, najmanj 30 cm delovne površine. Pomembno je predvsem to, da je poleg pomivalnega korita in štedilnika dovolj delovne in odstavne površine.
14.	Kopalnica - investicija v kakovostnejše življenje
Predelava kopalnice je draga. Vendar je vredno investirati, če iz pregovorne »mokre celice« končno nastane prijetna in praktična kopalnica. Najprej odločitev za prho ali kopalno kad- ali celo obo-
je. Zlasti pred umivalnikom naj bo dovolj prostora. Odlagalne površine naj bodo ob prostoru za umivanje. Potrebujemo še shran-jevalni prostor za toaletne potrebščine in brisače. Ogledala: ravno v majhnih kopalnicah poskrbijo za učinek velikosti. Ogrevanje: v kopalnicah se radi odločimo za talno gretje, da nam je toplo pod noge, praktični pa so tudi veliki radiatorji s prečkami, ki so idealni za sušenje brisač.
15.	Spalnica - počivanje, bivanje, shranjevanje
Spalnica ni samo za spanje. Seveda moramo v njej najti predvsem prijeten nočni mir, vendar mora biti primerna tudi za bivanje in hkrati imeti veliko shranjeval-nega prostora. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da v njej prijetno spimo,
VELTRAg
Elektroinstalacije in meritve, strelovodi, servis in montaža oljnih gorilcev, Izkop z mini bagrom d.o.o.
Matke 41 3312 Prebold
tel.: 03 70 31 260 fax: 03 70 31 266 Gsm: 041 664 448 Gsm: 041 624 282
? Trgovina
in storitve
d.o.o.
Velenje
Tel.: 03/897 02 SO Fax: 03/897 02 51 Gsm: 041 62 73 62 Paka pri Velenju 40/1, 3320 Velenje
lllA
Tel.: 03/897 02 50 Fax: 03/897 02 51 Gsm: 041 62 73 62 Paka pri Velenju 40/1, 3320 Velenje
HARMONIKA VRATA služijo za pregrajevanje v stanovanjskih, pisarniških, gostinskih in šolskih objektih. Izbirate lahko med pestro paleto barv. Lahko so enokrilna z odpiranjem v levo ali desno, ali pa dvokrilna z odpiranjem na sredini.
TLAKOV -PREMAZI 10-407
TUS KABINE, ki zadovoljijo potrebe vsakega posameznika, so združljive z vsako kopalnico, udobne in prijaznega videza, naredimo jih po meri vsake tuš kadi ali banje.
Narejene so iz odpornih PV materialov prozorne barve, ki se prilagodijo vsaki vrsti pohištva.
-	Jeklena strešna kritina Metrobond je primerna za zaščito stanovanjskih kot tudi komercialno zanimivih objektov, v 21. stoletju.
-	Zaradi izjemne trpežnosti, dolge življenske dobe in enostavnega vzdrževanja najdemo plošče Metrobond na strehah po vsem svetu in v vseh podnebnih pasovih.
-	Metrobond jeklene plošče so oblikovane in izdelane tako, da kljubujejo najhujšim vremenskim pogojem, od visokih temperatur do snega. Jeklene plošče s svojimi spoji in preklopi tvorijo trdno zvezan ščit z izjemno odpornostjo proti vetru in potresu.
-	Metrobond streha tehta samo 7,1 kg/m2, kar občutno zmanjša stroške za izdelavo nosilne strešne konstrukcije.
glinIPP
Nazarje, Lesarska 10, Tel.: 03/83-98-550
STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO - LES IN PVC PROGRAM -


PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
mmm
Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130,
I illlHlHmHL Fax: 03/70-33-136
PESTRA IZBIRA:
-	materiala za centralno ogrevanje,
-	materiala za vodovod,
-	kopalniške opreme,
-	keramičnih ploščic (po naročilu).
Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 08
GRADBENI MATERIAL: vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika
MERKURJEVE VROČE CENE ^ TA1
-	Enoročna sanitarna armatura za kuhinjsko korito ARM AL ORIA samo 14.990 sit
-	Grelnik vode GORENJE TIKI 101 P samo.14.990 sit WC splakovalnik PROSAN FONTANA samo 3.990 sit
Montaža! Dostava na dom!
Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit od 1 do 5 let!
MOŽNOST NAKUPA DARILNEGA BONA
so od človeka do človeka različni. Če je mogoče, bi morali nekaj noči za preizkus spati na načrtovanem mestu, preden postavimo omare. Pri postavitvi omar moramo paziti, da ne bi zadušile sobe.
16.	Predsoba - vizitka s številnimi funkcijami
Predsoba naj bi opravljala več funkcij: to je vizitka stanovanja, hkrati pa mora imeti prostor za stvari, ki jih v sobah ne moremo več shraniti. Tja moramo spraviti tudi garderobo in čevlje. Čim laže je dostopen prostor za shranjevanje, tem bolj je verjetno, da bo predsoba res pospravljena.
17.	Otroška soba
Ko so otroci še majhni,je oprema sobe neproblematična. Z odraščanjem pa je treba skupno sobo prilagoditi do te mere, da imajo otroci vsak svoj kotiček. Ena od rešitev je dvignjena postelja; pod njo lahko napeljemo zavese in uredimo sedežni kotiček. Če pa imamo stisko s prostorom, si lahko pod dvignjeno posteljo omislimo pisalno mizo ali celo omaro in pridobi-
mo vsaj dva dragocena kvadratna metra.
18.	Prostor za shranjevanje
Kdortega ne pozna: vedno je premalo prostora za zaboje in škatle. Pri tem pa je tudi v vašem stanovanju še zagotovo dovolj kotov in niš, ki niso izrabljene. Ali je vsaka stena, ob kateri stoji omara ali regal, popolnoma izrabljena? Nad normalno višino dveh metrov je veliko prostora izgubljenega, prav tako levo in desno od omar. Ali so še kje niše ali koti, za katere ni mogoče najti že izdelanega pohištva? Marsikdaj je dovolj že nekaj polic in pridobimo nov prostor za shranjevanje stvari.
19.	Zavese - okenski okrasi
Zavese na oknih ustrezno prispevajo k ozračju v bivalnem prostoru - neodvisno od tega, ali so namenjene zaščiti pred svetlobo, varovanju zasebnosti ali čistemu okrasu. Pri oblikovanju je treba upoštevati, da majhna okna v majhnih prostorih okrasimo čim preprosteje s svetlim, drob-novzorčastim ali enobarvnim
blagom. Večji učinek dosežemo, če prostor okoli okna vključimo v dekoracijo. Tako lahko prikrijemo tudi slaba razmerja. Visoko pritrjena zavesa naredi, da je tudi okno videti višje. Sončne prostore lahko »ohladimo« tako, da izberemo zavese v modri ali zeleni barvi. Sobe na severni strani učinkujejo z rdečimi ali oranžnimi zavesami bistveno topleje.
20.	Razsvetljava - prava svetloba za vsak namen
Alije stanovanje videti lepo ali ne, je odvisno predvsem od njegove opreme. Res prijetno pa se med štirimi stenami počutimo šele tedaj, če je dobro poskrbljeno tudi za razsvetljavo. Pomembno je, da je razsvetljavo mogoče prilagoditi položaju in razpoloženju. Dober pripomoček pri tem je zatemnilno stikalo. Povsod pri razsvetljavi upoštevamo, da dosežemo njen namen - reflektorje uporabimo v kotičkih za branje ali delo, jedilna miza mora biti dobro osvetljena, v kopalnici namestimo enakomerno svetlobo, da se dobro vidimo, brez senc.
21.	Harmonija v naravnih barvah
Večina ljudi ima doma rada umirjene barve, ker si želijo odpočiti. Predvsem naravni toni prinašajo mir in harmonijo, pri kombiniranju pa kar težko naredimo kaj narobe. Ta recept pa ima še drugo stran: odtenki iste barve lahko pripeljejo do enoličnosti. Proti temu pomagajo barvno sveži okrasni poudarki, kot so stike, cvetje ali dodatki, ki se lahko zamenjajo.
22.	Pogumno z barvami - močni toni spodbujajo duha in dušo
Od temperamenta je odvisno, ali lahko živimo z močnejšimi barvami. Ekstravertirani ljudje se izrekajo za žarečo rdečo barvo, vendar lahko živahne barve koristijo tudi flegmatikom. V vseh primerih je pomembno doziranje. Barve lahko pisano pomešamo ali pustimo, da prevladuje en sam odtenek. Prevladujočo barvo lahko izrabimo do konca, ji dodamo sosednje odtenke ali obnjo postavimo kontrastno barvo.
Vir: Velika knjiga o urejanju stanovanja, Sigrid Brauer
0
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
PARKETARSTVO
(TOPLI P0DI'
KERAMIKA, KAMEN OPAŽI, PREGRADE INTARZIJE, SVETOVANJE
Tel.: 03/583-57-15 Gsm: 041/519 737
RAMŠAK s.p
Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče
na svetu.
simer d.o.o., delavska 8, celje
Splošno
Steklarstvo
rp	v
Tamse
Jaka Tamše s.p.
Savinjska cesta 12, MOZIRJE Gsm: 031-30-55-32 Tel., faks: 03/839-54-64
uokvirjanje slik 170 vrst
vitražna stekla
peskanje stekla
pleksi stekla
vse vrste zasteklitev
risanje ter jedkanje na steklo.
-	PVC okna, vrata, zimski vrtovi
-	MIK-ce plast CELJE
-	senčila (želuzije, pliseji, rolete)
-	zasteklitev balkonov predelava starih okenjskih kril.
MizarsWo %$mt, £0*0,
Za vas z visoko tehnologijo in prepoznavno fgkgvostjo stavbnega pohištva!

Izpostava Mozirje Cesta na Lepo Njivo 4,3330 Mozirje Tel.: 03 839 09 10, 837 07 55 Fax: 03 839 0911
Za vse, ki se niste udeležili predhodnih predavanj za upravičence ukrepa SONARAVNA REJA DOMAČIH ŽIVALI ponovno organiziramo izobraževanje s predpisanimi vsebinami.
Izobraževanje bo potekalo v petek. 7. marca 2003 ob 9. uri v sejni sobi ZKZ-ja v Ljubiji.
Opozarjamo, da morajo upravičenci ob vsakoletnem uveljavljanju neposrednih plačil za ukrepe SKOP predložiti potrdilo o udeležbi na omenjenih predavanjih!
JU JITSU KLUB SAMURAJ
PRIREJA TEKMOVANJE V JU JITSU BORBAH
KI BO V SOBOTO 01.03.2003 V PROSTORIH O.Š. UUBNO OB SAVINJI S PRIČETKOM OB 10:00 URI Z BORBAMI ZA KADETE IN MALADINCE
IN OB 13:30 Z BORBAMI ZA ČLANE
Več informacij o tekmi dobite na naši spletni strani: http://www.samuraj-klub.si/
JU jnSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD, FLORJAN 2. 3342 GORNJI GRAD
MARIJAN GRADIČ
Ločja vas 30,3331 Nazarje Tel. 03/584-54-40, GSM 041 /684-339
Nudimo vdm kv$ltem| opravljanje /pleskarskih storitev:
-	kitanje ste^brezprašnim strojnim b -pleskanje vseh površin
-	izdelava valita in bavalita
-	dekorativnOTMtegpakfolata, marmorin,
-	izdelava fasad ter njihova obnova
-	pleskanje riapusče»
elo se priporočamo!
MIZARSTVO IN ŽRGARSTVO
Bočna 56 3342 Gornji Grad Tel.: 03/839-03-40, tel. in faks: 03/58-45-280 Mobitel: 041/610-386
PROIZVODNI PROGRAM:
-	LEPLJENI ELEMENTI
ZA SOBNA IN VHODNA VRATA
-	BALKONSKE OGRAJE
-	OSTREŠJA • STENSKE
IN STROPNE OBLOGE
Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji, na podlagi Statuta občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št.: 2/99) v sodelovanju z Raiffeisen Krekovo banko d.d. Maribor objavlja
RAZPIS
posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Ljubno za leto 2003
1.	Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki in male gospodarske družbe, ki imajo kraj obratovalnice in kraj investicije na območju Občine Ljubno.
2.	Skupni okvirni znesek posojil znaša 20.000.000,00 SIT.
3.	Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov;
-	nakup nove opreme;
-	financiranje trajnih obratnih sredstev;
-	ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov;
-	uvajanje novih tehnologij
4.	Posojilni pogoji so naslednji:
-	doba odplačila do 5 let;
-	realna obrestna mera 2 %;
-	krediti se revalorizirajo v skladu z zakonsko določeno temeljno obrestno mero (TOM);
-	stroški odobritve kreditov in zavarovanje v skladu s pogoji banke;
-	kreditojemalci morajo biti kreditno sposobni;
-	znesek posameznega kredita od 1 do 5 mio SIV -1 leto možnost moratorija na odplačilo glavnice.
Vse informacije o najetju posojila in potrebni dokumentaciji so na voljo v Raiffeisen Krekovi banki d.d., PE Šoštanj, pri gospe Venišnikovi, (Kajuhov dom - 1. nadstropje) telefon 03/898-68-80 ali na Občini Ljubno pri gospe Medičevi, telefon 03/839-17-70.
Vloge oddajte do 15.3.2003 v Raiffeisen Krekovi banki d.d. PE Šoštanj. V roku 30 dni po končanem razpisu bo sprejet sklep o dodelitvi posojil, ki bo posredovan vsem prosilcem.
OBČINA UUBNO in RAIFFEISEN KREKOVA BANKA d.d.
■m
■■■■■
Črni bezeg je primeren zn otroke
Iz posušenih cvetov bezga pripravljamo čaj (dve čajni žlički droge za skodelico vode), ki pospešuje potenje, znižuje telesno temperaturo in preprečuje prehlad. Zelo primeren je za otroke.
Zdravilni deli rastline: cvetovi, listi, korenina, lubje in plodovi. Spomladi, aprila in maja, nabiramo poganjke in mlade liste ter cvetje. Korenine (le notranjo plast lubja), nabiramo od februarja do konca novembra, dozorele plodove pa septembra.
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba:
Listi spomladi vsebujejo emulin, invertin, kalijev nitrat, saharozo, sambucin in še vrsto drugih zdravilnih snovi. Vse te učinkovine, čeprav slabše kot v cvetovih, spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča. Na ta način odvajajo strupe iz telesa. Čaj iz listov in poganjkov tudi znižuje krvno kocentracijo sladkorja.
Cvetje vsebuje eterična olja, čreslovine, sluz, ho-lin, sambunigin, smolo, sladkor, saponine, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino. Zaradi močnega spodbujanja delovanja znojnic, se čaj iz bezgovega cvetja uspešno uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih obolenjih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje toksičnih snovi. Lubje debla in vej, in sicer ostrgana zelena sred-
Varujejo se tiste rastline in živali, ki so ogrožene v evropskem merilu. Ta varovana območja so zelo različna in imajo tudi zelo različne načine varovanju, ki so ciljno usmerjeni k varovanju določene rastline ali živali. Obsegajo od 15% do 25% ozemlja posameznih evropskih držav. Slovenija jelako kotvsedruge pridružene države dolžna določiti območja Natura 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati.
OHRANJENA NARAVA JE PREDNOST Posebnost Slovenije je velika ohranjenost naravnega okolja in posledično velika pestrost rastlin in živali na majhni površini, zato je naše okolje izredno pomembno za ohranjanje vrst, ki so ogrožene na evropski ravni. Natura 2000ponuja možnost, da postane ohranjena narava mednarodno priznana prednost Slovenije. Ker je Slovenija revna pri klasičnih naravnih virih (rude, nafta, zemeljsko plin,...), bo za naš razvoj polrebno izkoristiti prednosti, kijih imamo. In to ohranjena narava vsekakorje. Bistveno bo to, ali bomo znali dobro ravnati z našimi naravnimi vrednotami. Da to znamo, kaže trajnostno gospodaijenje z gozdovi, ki ima pri nas dolgoletno tradicijo. Zelo pomembna za Slovenijo postaja pridelava zdrave hrane, za katero imamo dobre možnosti. Lepo naravno okolje je pomemben spodbujevalec turističnega razvoja. Gostinstvo in turizem ustvarita 9% družbenega bruto dohodka in zaposlujeta okrog 50.000 ljudi.
V projetku Natura 2000 so najpogosteje zavarovani: vlažni travniki, suhi travniki, alpinski in sub-alpinski travniki (planinski pašniki), barja, stoječe in
nja plastlubja,ter bezgove korenine vsebujejo smolo, ki deluje močno odvajalno in pospešuje izločanje seča. Nujno je natančno doziranje, kajti večje količine so škodljive (glej opozorilo). Čaj iz lubja bezga se pripravlja iz ene slabe čajne žličke za eno skodelico vode. Največ dve majhni skodelici tako pripravljenega čaja pijemo po požirkih čez dan.
Učinkuje tako, da odstranjuje težave pri zastajanju in izločanju seča, motnjah vdelovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih odtokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Zaradi odvajalnega učinka je priporočljiv tudi pri oteženem odvajanju blata, zaprtju, zapori črevesja z bruhanjem.
Iz listov in lubja pripravljamo čaj proti vodenici, zadrževanju urina, slabi prebavi, revmatizmu in pro-
tekoče vode, gozdovi, ozemlja ob obali in podzemeljske jame.
VAROVANJE OBMOČIJ V PRAKSI
Izbira načina varovanja je prepučena presoji vsake države članice, torej si bomo sami oblikovali politiko in vzvode varovanja. Najpogosteje je v sedanjih državah članicah v uporabi pogodbeno varstva ali skrbništvo. Na površinah s kmetijsko rabo (vlažna travišča, suha travišča, planinski pašniki) so to pogodbe v okviru kmetijskega okoljskega programa, ki počasi dobiva zagon tudi v Sloveniji. Naslednja možnostje razglasitevzavarovanih območij (narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov). Tretji način varovanjaje direktni odkup nekaterih zemljišč, ki so zelo pomembna za ohranjanje določenih rastlin in živali. Takšna zemljišča v Evropi odkupijo organizacije civilne družbe in jih upravljajo tako, da so kar najbolj primerna za ohranitev narave. Pri nas je ta način šele v povojih, prva zemljišča je v zadnjih dveh letih odkupilo Društvo za opazovanje in varovanje ptic.
SOFINANCIRANJE PROJEKTOV
Na razpolago so evropski finančni programi, ki sofinancirajo naravovarstvene projekte (Life lil za naravo). Možno je tudi sofinanciranje projektov na področju naravi neškodljivih oblik kmetovanja in
finu. V ljudskem zdravilstvu je znano, da čaj iz cvetov čisti kri in odpravlja neprijeten telesni vonj. Iz plodov se pripravlja kaša ali sok, ki deluje blago odvajalno.
Zreli plodovi vsebujejo med drugim jabolčno, baldrijanovo in čresleno kislino, grenčine, eterična olja, sladkor, vosek in vitamine A, B,, B2 in C, ter novo odkriti vitamin J, ki preprečuje nastanek pljučnice. Uživanje jagod v obliki čežane ali prekuhanega gosto tekočega soka je zelo koristno pri nevralgijah in išijasu. Tudi nevralgija trigeminusa (vrsta obrazne nevralgije) se z bezgovim sokom uspešno zdravi. Kura zjagodovim sokom: 30 g soka popijemo dvakrat dnevno.
Zelo zdravilno je bezgovo vino iz zrelih bezgovih jagod. Rahlo ureja odvajanje blata, čisti kri, pomirja trebušne krče, črevesno koliko (kolitis), zbuja tek in odpravlja motnje v obtoku. Kot topel napitek je najboljše zdravilo pri začetni gripi, bronhitisu ali celo pljučnici. Zelo razredčenega lahko dajemo tudi šolskim otrokom.
Opozorilo: Sveže surove bezgove jagode ne uživamo, prav tako ne surovega bezgovega soka. Že dve žlici zrelih jagod lahko povzroča slabost, bruhanje in drisko, nastopi lahko tudi mrzlica.
Večje količine čaja iz lubja bezga povzročajo bruhanje, hudo drisko, vnetje želodca in črevesja ter celo vnetje ledvic.
drugih dejavnosti trajnostnega razvoja. Pogoj, da te možnosti izkoristimo, pa je najprej določitev območij Natura 2000, kar naj bi se zgodilo v letu 2004. Za majhne podeželske občineje to spet ena možnost, da aktivno prispevajo k svojemu razvoju in pri tem izkoristijo možnosti sofinanciranja.
OBVEZNOSTI BO MOGOČE IZPOLNJEVATI Poudariti pa je treba, da bodo obveznosti varovanja določene za vsako območje Natura 2000 posebej in da sedanji način kmetovanja marsikje v Sloveniji že sedaj omogoča ohranjevanje ogroženih rastlin in živali, zato ne pričakujemo velikih dodatnih prepovedi. Po drugi strani pa bi občine s pravočasnim izkazovanjem interesa in vključevanjem v določitev območij Natura 2000 ter že pripravo projektov za sofinanciranje pridobili prepotrebni denar za razvoj podeželskega prostora. Natura 2000 nam trka na vrata, ali jih bomo odprli?
Dodatne informacije na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo: www.natura2000.aov.si (na naslov info.moD@aov.si lahko pošljete vprašanja), na spletnih straneh EU: http://euroDa.eu.int/ comm/environment/nature.
Zeleni Franček
Vir: Članek Nararna izbira, tiskovina Okolje&Prostor, št 88, januar 2003
Natura 2000 trka na vrata
Združena Evropa že celo desetletje oblikuje mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Namen projekta je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer z varovanjem naravnih življenjskih okolij ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
PGD ŠMARTNO OB DRETI
Šmarski gasilci so v lanskem letu zastavljeni plan popolnoma realizirali. Z njihovim delom in načrti pa so se očitno strinjali tudi krajani, ki so finančno podprli nakup novega vozila.
Slednjega so naročali junija, dobavljeno pa je bilo tri mesece kasneje. Zaradi pomanjkanja prostora so se z izdelovalcem nadgradnje s Ptujske gore dogovorili, da ga do omenjene dodelave v začetku leta 2003 garažirajo kar pri njem. Izvajalec pa je z deli pohitel in opremljeno orodno vozilo dostavil v Šmartno že ob koncu lanskega leta. Z njim so gasilci in ostali krajani prejeli kar najlepše možno darilo ob novem letu.
Lanskoletni organizator srečanj krajev z imenom Šmartno je bilo Šmartno v Tuhinjski dolini. Tradicionalnega srečanja prijateljev, na katerem pa vsako leto potekajo tudi pravi športni boji ob družabnih igrah, so se udeležili gasilci iz cele Slovenije,
V	letu 2002 so posredovali dvakrat. Prvič je pri otroški igri zagorel travnik, drugič pa seje vnelo gospodarsko poslopje. Oba požara so strokovno obvladali in stem preprečili širjenje ter še večjo materialno škodo.
V	mesecu oktobru so pregledali delovanje hidrantnega omrežja, izvedli gasilsko vajo in izvajali aktivnosti po zastavljenih načrtih. Pri pregledu delovanja gasilnih aparatov vjavnih ustanovah so ugotovili, da le-ti dobro delujejo, osebje pa ob tem ni pokazalo dovolj velik
Jure Zakrajšek (foto: Benjamin Kanjir)
nivo usposobljenosti. Izvedli so tudi dan odprtih vrat, na katerem so šolarjem približali svoje delo in predstavili gasilsko tehniko.
Področje izobraževanja so zaradi ostalih aktivnosti v lanskem letu puščali ob strani. Kljub temu so se udeleževali izobraževanj s strani gasilske zveze in pridobili enega novega up-
ravljavca dihalnih aparatov. Sodelovali so tudi na tekmovanjih, ki jih je organizirala zveza.
Predsedovanje društvu v naslednjem mandatu so gasilci iz Šmartnega ob Dreti poverili Juretu Zakrajšku. Slednji seje zavezal, da bo deloval v smeri razvoja gasilstva in gojenja nesebične pomoči vsem, ki jo bodo rabili. Rdeči petelin, kakor tudi ostale nesreče, pač nikoli ne počiva.
Benjamin Kanjir

5 /etc...
USPEŠNI KLJUB ČUDNI ZIMI
Na Golteh so kljub zeleni zimi zadovoljni z dosedanjo smučarsko sezono. V hotelu in depandansah imajo ležišča razprodana za vso zimo, tako da se obeta celo rekordna zimska sezona, na vidiku pa je tudi dobra letna sezona. Letos naj bi bilo nared tudi akumulacijsko jezero za potrebe zasneževanja v prihodnji zimski sezoni.
&vecl 10 /eü. . .
LASTNINSKO PREOBLIKOVALE GORENJA MGA
Dvajsetletno plodno sodelovanje z nemško firmo BSHG se je v zadnjem obdobju še intenziviralo. V zadnjih treh letih je BSHG vložil v Gorenje MGA 10 milijonov nemških mark in je zainteresiran za nadaljnje tesno sodelovanje. V bodočnosti načrtujejo zaposlovanje visoko kvalificiranih kadrov, predvidena je tudi prostorska širitev podj et-ja.
15 /eH...
ŠTEVILO SOCIALNO OGROŽENIH LJUDI NARAŠČA
Martina Čop, vodja Sveta za varstvo družine, otrok in odraslih oseb v Mozirju, je v intervjuju povedala, da število prošenj za različne socialno - varstvene pomoči narašča. Značilno je, da še pred nekaj leti ljudje niso želeli pomoči v materialu, danes pa jo radi sprejmejo.
Pripravila je Tatiana Golob
TURISTIČNO DRUŠTVO PODVOLOVLJEK
Opravičili osnovno poslanstvo
V Podvolovljeku je bilo do ustanovitve turističnega društva družabno življenje bolj ali manj vezano na edino gostilno in redke cerkvene slovesnosti. Po zaprtju gostinskega lokala je seveda v ospredju vprašanje, kaj, razen čistega zraka in občudovanja vredne narave, bo obiskovalcem sploh še mogoče ponuditi v tem zadnjem koncu lučke občine. Z načrtovano posodobitvijo cestne povezave med Podvolovljekom in Kranjskim Rakom se bo število ljudi, ki bodo potovali po tej idilični dolini pod Rogatcem, gotovo povečalo, za kaj več pa bo treba zbuditi in spodbuditi ljudi v Podvolovljeku.
V turističnem društvu ocenjujejo, da so z dobro sprejetim koledovanjem in mikla-vževanjem ter prireditvijo, ki jo pripravijo ob lepi nedelji, temeljno poslanstvo do domačinov sicer izpolnili, žalostno pa je, da niso uspeli več storiti na eksistenčnih zadevah. Ljudi je treba spraviti v akcijo, sta prepričana tako predsednik društva Mirko Zamernik kot predsednik častnega razsodišča Vinko Poličnik. Največji prihodek društva je še vedno od družabne prireditve, ki sojo ustvarili brez pomoči javnih financ, in dokazali, da je ljubiteljstvo še vedno temeljno gonilo društvenega življenja.
Precej idej so v preteklosti uspeli uresničiti, ker pa je v kraju veliko naravnih zanimivosti, vrednih ogleda, se postavlja vprašanje, kako ljudi sprejeti, jim ob naravnih danosti ponuditi še kaj
in jih spodbuditi, da bodo v kraju pustili tudi nekaj denarja. Kar precej predlogov je bilo slišati na občnem zboru, zaradi precejšnjega števila konj v kraju, razmišljajo celo o manjšem hipodromu.
Razen ene propadajoče kmetije je življenje v Podvolovljeku kljub odmaknjenosti še vedno živo in vredno človeka, zato se nameravajo resno vključiti v pripravo občinske strategije razvoja turizma in planskih dokumentov, kijih pripravlja občina. V Podvolovljeku se namreč zavedajo, da ljudi, ki bi bili pripravljeni tako ali drugače priti v kraj, trenutno nimajo kam dati, brez izdatnega kapitala pa bodo vsaj večje in dražje naložbe težko uresničljive. Za izpeljavo manjših, vendar nič manj pomembnih, pa bo dovolj spoznanje, daje mogoče del dohodka ustvariti tudi mimo mlečne in lesne proizvodnje.
Savinjčan
KONCERT V MOZIRJU
Godba v družbi Slepega potnika
Člani Kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske doline so ob mesecu kulture, 22. februarja, organizirali koncert, na katerem so predstavili delček svojega repertoarja. Oder mozirskega kulturnega doma so si razdelili s člani glasbene skupine Slepi potnik, ki so v večer vnesli dodaten, čustveno prežet naboj, ki so ga obiskovalci ob koncu ponesli tudi v svoje domove.
Godbeniki pod vodslvom Tomaža Gučka so se, kot se od njih pričakuje in je običaj, koncertiranja lotili z vso dolžno vnemo. O njihovi strokovnosti, pridobljeni na premnogih vajah, ki zahtevajo obilo časa in odrekanja, ne gre izgubljati besed. Tudi ne o drugi plati, ki jo Tomaž Guček vse večkrat in vse bolj uporablja. Toje njegov sproščen odnos, ki ga s člani ansambla vzpostavlja na sila humoren in zabaven način.
Ansambel Slepi potnik sestavljajo slepi najstniki iz cele Slovenije, ki prepevajo ob akustični kitari. Posneli so tudi zgoščenko z naslovom Ljubezen na prvi dotiktervideozanjo, na odrske deske pa postavili musical Z belo palico. Nastopajo po
celi Sloveniji, bili pa so že gostje tudi izven naših meja. Njihove pesmi so med njimi in poslušalci resnično vzpostavile ljubezen na prvi dotik. To čustvo, zgrajeno na pristnem odnosu, je med poslušalci odmevalo še dolgo po tem, ko so ugasnile odrske luči. Kako tudi ne bi. Slepi pevci so namreč dokazali, da lahko mavrico v vsej lepoti vidiš tudi brez oči, ki vse prevečkrat gledajo zgolj črno belo. Večerje povezoval prav tako slepi Sebastijan Kamenik iz Letuša. Njegov scenarij koncerta je dva različna ansambla zlil v eno melodijo, V melodijo, ki bi jo morali tisti, ki verjamejo, da vidijo, slišati čim večkrat.
Benjamin Kanjir
Slepi potnik na odru z zgornjesavinjsko godbo
(foto: Ciril M. Sem)
PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Letošnje sanje nad 1000 metri v koči na Grohotu
Občni zbor društva sredi februarja so rečiški planinci izkoristili za pregled dela v preteklem letu in sprejem smernic za prihodnje obdobje ter za podelitev društvenih priznanj. Priznanja so podelili osemdesetletnemu članu Jožetu Pozniču in njegovi ženi Mariji za dolgoletno in plodno delo v društvu, saj sta bila oba aktivna člana društva na Rečici vse od njegove ustanovitve pred triindvajsetimi leti. Za Jožetom Pozničem, ki se danes žal ne more več podati v gore, pa je pol stoletja članstva v različnih planinskih društvih po naši dolini častitljiva letnica.
V	preteklem letu je Planinsko društvo Rečica ob Savinji tvorilo 270 članov, ki so bolj ali manj aktivno sodelovali na organiziranih akcijah in pohodih. Udeležili so se novoletnega pohoda na Mozirsko kočo ter gradili gradove kralja Matjaža pod Peco.
V	planinski orientacijski ligi so se s tremi ekipami uvrstili na državno tekmovanje na področju Koroške, kjer so v družinski kategoriji z družino Teržan pridobili naslov državnega prvaka, medtem ko sta se ostali dve ekipi uvrstili malo slabše.
Ob dnevu državnosti so kurili kres v Borseki in ga popestrili z bogatim kulturnim programom. Ob krajevnem prazniku so z malčki iz vrtca in osnovnošolci ob pomoči mentoric Danice Verbuč in Anke Kolenc uspeli osvojiti Kuglo, bližnjo vzpetino v neposredni bližini Rečice. Sezono pohodov in izletov so zaključili septembra z Dnevom rečiških planincev na Golički Loki, ki so ga popestrili za šaljivimi igrami. Kar se tiče
društvenih izletov, pa se po besedah predsednika društva Darka Glušiča ne morejo pohvaliti, saj so uspeli izpeljati le izlet v italijanske gore in izlet presenečenja.
Po Glušičevem mnenju seje obiskovanje gora zaradi prehitrega tempa življenja drastično spremenil. Marsikdo se v gore poda z družino ali prijatelji v času, ki si ga sam določi. Prav zaradi tega so se v društvu, da bi se prilagodili članom, spremenili smernice delovanja in z akcijo Sanje nad 1000 metri pričeli spodbujati samosotjne družinske dvodnevne izlete v gore. Lani so tako lahko rečiški planinci brezplačno prespali na Mozirski koči, letos pa bodo svoje sanje lahko sanjali v koči na Grohotu. S prostovoljno delovno akcijo so uredili poti čez Pahtin v Blate in bankine v Borseko. Tudi najmlajši so bili v preteklem letu plodni in kreativni. Sodelovali so v kvizu Mladina in gore v Vinski gori ter se udeležili orientacijskega tekmovanja v ligi Smrekovec.
Marija Sukalo
LJUBNO OB SAVINJI
Veselje ob smučarskih
Po dveh zelenih zimah bodo smučarji letos brez dvoma prišli na svoj račun.
Smučišče na Golteh je sicer zaprto, zato pa je po dolini kar nekaj smučišč, kjer je primerno poskrbljeno za smučarje vseh starosti. Med zimskimi počitnicami je bilo precej živahno tudi na Ljubnem, kjer je na smučišču Laze tamkajšnje turistično društvo skupaj z upravljavcem smučišča Oskarjem Slatinškom organiziralo začetni tečaj smučanja za otroke od četrtega do enajstega leta starosti.
Zimskih radosti željna mladina je z zanimanjem sledila teoretičnim in še bolj praktičnim napotkom smučarskega mero potrpljenja delil smučarsko znanje. Odlično dokaz dobrega sodelovanja prej imenovanih s "sosednjim" skakalnim klubom, kije klasičnim smučarjem priskočil na pomoč s teptalnim strojem in topom, za varno vožnjo z vlečnico pa so vse dni skrbeli nekdanji uslužbenci na Golteh.
Savinjčan
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL CENTER - 17. KROG
Pade< forme
Po krajšem premoru zaradi prostega tekmovalnega termina so košarkarji Davidovega Hrama v predzadnjem krogu 3. centralne slovenske košarkarske lige gostovali v Šmartnem pod Šmarno goro in gladko izgubili z domačimi Pingvini. V nazorski ekipi se opaža manjša izguba motivacije in padec forme po odločilnih porazih v Šenčurju in doma s Celjani.
Meti za dve točki: 21:41 - 51 %
Meti za tri točke: 5:22-23% Zakrajšek I.-2, Goltnik-3.
Tudi izredna predstava najboljšega igralca in strelca tekme Iztoka Zakrajška (37 točk) ni bila dovolj za uspeh »Hramovcev« pod Šmarno goro. Predvsem nekateri branilci so naredili preveč napak in izgubili preveč žog, tako da je bila tekma praktično odločena že po treh četrtinah. V zadnjem krogu se bo jutri
ekipa Davidovega Hrama pomerila z velenjsko Ero, ki je še vedno v boju za naslov in napredovanje v 2. slovensko ligo. Pred svojimi zvestimi navijači, v domačem hramu košarke, pa bodo Nazarčani prav gotovo dali vse od sebe in tako kar najlepše zaključili dokaj uspešno sezono.
Franjo Pukart
Rezultati 17. kroga:
Pingvini Šmartno: Davidov Hram Kranjska Gora : Celjski KK Era Velenje: Gorenja vas Tinex Medvode: Žiri Prosta ekipa - Šenčur
Lestvica po 17. krogih:
1.	Šenčur	15
2.	Era Velenje	15
3.	Davidov Hram	15
4.	Pingvini Šmartno	15
5.	Gorenja vas	15
6.	Celjski KK	16
7.	Tinex Medvode	15
8.	Žiri	15
9.	Kranjska Gora	15
90 : 73 65 : 80 103 : 87 84 : 77
13	2	1267: 952	(+315)	28
13	2	1458:1153	(+305)	28
10	5	1280:1101	(+179)	25
10	5	1310:1232	(+78)	25
10	5	1274:1203	(+71)	25
6	10	1178:1241	(-63)	22
4	11	1132:1245	(-113 )	19
2	13	1042:1323	(-281)	17
0	15	896:1387	(-491)	15
Pingvini Šmartno : Davidov Hram 90 : 73
Šmartno pod Šmarno goro. Športna dvorana. Gledalcev 30. Sodnika: Rok
Rebernik (Novo mesto) in Mitja Dečman (Ribnica). Tehnični komisar: Žiga Žižak (Ljubljana).
KK Pingvini Šmartno: Simončič, Krznarič 19 (4-6), Logar 1 (1-2), Ciperle 17 (0-2), Šip 7, Petrovič, Gauš 16 (2-6), Kosi, Lapuh 30 (5-7).
KK Davidov Hram: Weiss 8 (2-3), Zadravec, Zakrajšek 1.37 (11 -13), Pečovnik 4, Sarhatiič 4 (2-2), Brinovšek 8, Gračner, Goltnik 11, Glušič 1 (1 -2).
Prosti meti: 16:20-80%
CESTNO KOLESARSTVO
»Heli« otvoril sezono v profesionalni konkurenci
Neumorni kolesar Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji se je po uspešnih sezonah med amaterji podal v profesionalne vode. V zanj novem okolju in v družbi najboljših cestnih kolesarjev je že odpeljal dve mednarodni dirki in zadovoljil pričakovanja tako svoje ekipe kot njenega vodstva.
Izredna volja, odrekanje in trdo delo rednih fizičnih treningov, povprečno sta glavni spremljevalec kolesarskega	prevozili še po 200km na dan, če pa si
zanesenjaka in ekstremista iz Ljubne- imel tako imenovani »počitek«, si
Pravi treningi so sedaj možni le ob morju (Heli na obali Istre)
ga, ki bo poskušal svoje bogate amaterske izkušnje prenesti še v profesionalno konkurenco. Kakšen jeta preskokin razlika med amatersko in proti pripravljenostjo že sedaj nazorno pokaže njegov zagoreli obraz, z značilnimi potezami izmučenosti in garanja. Vsla-bih dveh mesecih ima za sabo kar 5000prevoženih kilometrov,predvsem po obmorskih, Istrskih cestah in že dve mednarodni tekmi. Na njegovih zadnjih osemdnevnih pripravah so, poleg
vseeno moral prekolesariti 90 km in še to na začetku kolone, kar zmorejo res samo izredno dobro pripravljeni posamezniki, med katerimi seje v novi sezoni odlično znašel ludi Andrej.
Obe mednarodni cestno kolesarski dirki za veliko nagrado Poreške Riviere, sta bili izpeljani po značilno razgibanih obmorskih cestah, kjerslmnih vzponov in spustov ni manjkalo. Helijeva rangirana ekipa šestih kolesarjev seje solidno kosala z prekaljenimi Rusi, Ukrajin-
ci, Italjani, Nemci in drugimi ekipami, saj je njihov najboljši mož zasedel odlično sedmo mesto. Tu velja poudariti, da pri profesionalnih moštvih ni toliko važen posameznik, ampak je važna predvsem ekipa kot celota in njena ekipna taktika. Dirko je treba vedno izpeljati aktivno do konca in svojemu vodji omogočiti kar najbolj ugodno mestoza
zaključni finiš, zato ima vsak član ekipe natančno določeno nalogo, ki jo mora kar najbolje oddelati. Andrejev adut so nedvomno še naprej gorski in drugi vzponi, kjer je bil že v amaterski konkurenci skoraj nepremagljiv in upornoga bo tako tudi med proflji. Pa vso srečo!
Franjo Pukart
NK ERA ŠMARTNO OB PAKI
Treningi v polnem teku
Slab mesec pred nadaljevanjem prvenstva v 1. slovenski Si.mobil ligi so Šmarčani opravili prvi del obmorskih priprav v Novalji, po krajšem treningu na domačih igriščih pa so odpotovali na Mali Lošinj. V nedeljo jih že čaka prva tekma nadaljevanja prvenstva Si.Mobil lige na domačem igrišču in sicer z Novo Gorico. Glavni okrepitvi spomladanskega dela sta Velenjčan Arlič in Brazilec Amaral.
Prvoligaškim klubom v tem času vremenski pogoji za delo niso najbolj naklonjeni, zato se običajno odločajo za priprave ob morju. Nobena izjema niso nogometaši Ere, ki so bili zelo zadovoljni s prvim delom priprav v Novalji, druge bodo opravili na Malem Lošinju.
Po besedah trenerja Boruta Jarca so kljub utrujenosti tekaško že zelo dobro pripravljeni, kar sta pokazali tudi prijateljski tekmi, ko so remizirali z Novaljo (0:0) in premagali Pag (3:0). Pravo presenečenje pa so »vijolicam« pripravili njihovi najzvestejši navijači Florjani, ki sojih prišli spodbujat celo v Novaljo, kar je res pohvale vredna gesta in prava pripadnost klubu.
________________________________________________Franjo Pukart
ŠMARTNO OB DRETI
Prvenstvo občine Nazarje v veleslalomu
Športno društvo Upa iz Šmartnega ob Dreti je organiziralo prvenstvo v veleslalomu. Sončen dan je bil kot naročen za tovrstne aktivnosti in je v Šmartno privabil veliko navdušencev smučanja, seveda tekmovalno nastrojenih. Število vseh prijavljenih smučarjev je bilo 81.
V dekliški kategoriji do 10 let je zmagala Maša Repenšek pred Tjašo Boršnak in Špelo Remic, od 10-18 leta je 1. mesto prismuča-la Karin Govek pred Manjo Hren in Petro Levar, v kategoriji žensk 18 - 30 let je slavila Boža Jelšnik pred drugo Barbaro Govek in Ksenijo Hren, od 30 - 45 leta pa je 1. mesto zasedla Marinka Strmšnik, 2. Katarina Debeljak in 3. Ema Rajgl.
Fantje do 10 let so se zvrstili: 1. Jure Pustoslemšek, 2. Nace Er-menc, 3. Luka Venek, 10-18 let: 1. Boštjan Blatnik, 2. David Žehelj, 3. Klemen Fale, kategorija 18-30 let: 1. Primož Jelšnik, 2. Franc Zagožen, 3. Franci Jelšnik, moški od 30 - 40 let: 1. Bernard Irmančnik, 2. Miran Irmančnik in 3. Janez Pustoslemšek, od 40 - 55 let: 1. Darko Repenšek, 2. Adi Govek, 3. Božo Govek, nad 55 let pa je bil edini zmagovalec Franc Zagožen. Medalje za us-
pešen nastopjim je na koncu podelil župan občine Nazarje, Ivan Pur-nat.
Priznati je treba, da so se organizatorji, sami prostovoljci, resnično potrudili pri izpeljavi veleslaloma, za kar gre letos zasluga mladim članom društva, zlasti Fraciju Zagožnu, Alešu Bricu, Gregu Šestirju in Klemenu Faletu ob pomoči mnogih ostalih. Priprava smučišča in progeje vzela veliko prostovoljnih urtrde-ga dela, za trud pa so bili poplačani z zadovoljnimi obrazi tekmovalcev in obiskovalcev tekme ob zaključku. Vsi v kraju si želijo, da bi veleslalom postal tradicionalen, če bodo snežne razmere to dopuščale, saj je smučanje poleg kolesarjenja in pohodništva v Šmartnem ob Dreti zelo priljubljena športna zvrst krajanov.
Hajdeja Brglez
LOKOSTRELSTVO
12. državno prvenstvo indoor v Postojni
V soboto in nedeljo so pred nastopom na svetovnem prvenstvu na državnem prvenstvu v Postojni merili moči lokostrelci iz vseh lokostrelskih klubov.
Na DP je nastopilo 175 tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah, med njimi tudi uradni evropski prvak Gregl Tevž in svetovni prvak Dejan Sitar.
Uspehi mozirskih in gornjegrajskih lokostrelcev pa so bili naslednji:
Državni prvaki v posameznih kategorijah: Bernarda P. Zemljak, Aleksander Ošep, Dušan Perhač,Tjaša Satler (vsi iz Lokostrelskega kluba Mozirje). V finalnem streljanju v absolutni kategoriji je Aleksander Ošep postavil kar dva nova kadetska svetovna rekorda. Ekipni naslov državnih prvakov v stilu ukrivljeni (olimpijski) osvojila ekipa Gornji
Grad v sestavi Čolnar, Kranjc, Zupac. V stilu sestavljeni lok je ekipa iz Mozirja vsestavi Ošep, Perhač, Satler osvojila 2. mesto. In še posamezne uvrstitve ostalih tekmovalcev za absolutno državno prvensh/o: Žare Kranjc 2. mesto, Aleksander Ošep in Matej Zupanc 4. mesto, Dušan Perhač 5. mesto, Marko Satlerje bil 9. in Miran Boršt-ner 26.
V torek, 4. marca, odpotuje državna reprezentanca na svetovno prvenstvo v Francijo med njimi so Aleksander Ošep, Bernarda P. Zemljak, Dušan Perhač in Matej Zupanc.
Dušan Perhač
RADMIRJE
Letos obilo otroških užitkov na snegu
Za letošnje zimske počitnice lahko iskreno trdimo,da so bile res zimske, kar pa je našim šolarjem prineslo veliko užitkov na snegu. Marljivi člani Športnega društva Radmirje so usposobili prenosno vlečnico, kije obratovala vsak popoldan med tednom, v soboto in nedeljo pa tudi dopoldan. Pou-daritije potrebno, daje vse stroške obratovanja vlečnice pokrilo ŠD Radmirje, vsi pa so smučali zastonj. Otroci so s sabo pripeljali tudi svoje starše in nenazadnje je marsikoga zapeljala lepa proga in po smučini so se spustili tudi oni. Da pa se kateri ne bi prehladil, so dobili na smučišče tudi vroč čaj prijaznega soseda. Najbolj pomembno pa je bilo, daje mladina svoj prosti čas preživela na svežem zraku in ne pred računalnikom ali televizijo. Takih počitnic bi si želeli tudi v bodoče.
Hajdeja Brglez
Aktivne počitnice na Brdčkem vrhu
Učitelji smučanja pri Zgornjesavinjskem smučarskem klubu so v času šolskih počitnic poskrbeli, da otrokom, ki so želeli proste urice preživeti na belih strminah, ni bilo dolgčas. V dopoldanskem času so organizirali nadaljevalni, v popoldanskem pa začetni smučarski tečaj.
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je otrokom podelil priznanja
(foto: Benjamin Kanjir)
Obeh tečajev skupaj se je tokrat Suhoveršnik zagotovil, da bo odslej udeležilo 55 otrok. Otroci se bodo tudi probleme s pomanjkanjem težko spomnili, kdaj so zimske počit-	snega reševala Občina. Člani kluba
nice zadnjič preživeli na Brdčkem	ga znajo držati za besedo, saj nam-
vrhu s smučmi na nogah. Ob podel- eravajo že do naslednje zime urediti itvi zasluženih priznanj ob koncu umetno zasneževanje, tečaja pajimje mozirski župan Ivan	Benjamin Kanjir
Turnir v kartanju
Gostišče Pevc je tudi letos organiziralo Turnir v "šnopsu" s pričetkom ob 16. uri. Pred uradnim pričetkom je bilo prijavljenih 30 igralcev in boj seje začel. Kmalu jih je polovica že odpadla. Krog favoritov seje počasi ožil in marsikdo seje na karte pošteno jezil. Poleg pravih kart je potrebno še pošteno razmisliti, kako premagati nasprotnika in enim je to uspelo, drugim ne. Kar nekaj ur je bilo potrebnih, da so dobili zmagovalca.Toje bil letos Vinko Centrih.
Hajdeja Brglez
a^mamaaaammmamaaammm
mamam
KINO MOZIRJE
Sobota, 1.3. ob 20.00 in nedelja, 2.3. ob 17.00:
GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA - pustoloi
Režija: Peter Jackson
Vloge: Elijah Wood, Sean Austin, Billy Boyd, Liv Taylor
KINO NAZARJE
Sobota, 1.3. ob 20.00 in nedelja, 2.3. ob 17.00:
POZIV ZA SARO - romantična komedija
Režija: Reginald Hudlin
Vloge: Elizabeth Hurley, Matthew Perry, Bruce Campbi
Kakšno vreme se nam
obeta v letu sonca 2003
POMLAD
Leto sonca se bo začelo dokaj vlažno in sicer predvsem aprila. Maj bo zato toliko toplejši in lepši, saj se bodo polja in travniki hitro posušili. Proti koncu maja se lahko nepričakovano pojavi slana, ki bo zjutraj izgledala čarobno, za rastline pa bo imela uničujoč učinek. Balkonskih cvetlic ne nasajamo prezgodaj. Posevki na polju bodo rasli bolj počasi, zato pa bo zorenje toliko bolj razveseljivo.
POLETJE
Hladne noči in sveža junijska jutra ne bodo prav nič poletna. Sandale in kratke hlače bomo lahko oblekli šele v suhem juliju, ko bo potrebno rastline izdatno zalivati. Avgust bo sprva moker in nevihten, nato pa se bo vreme oddolžilo z zelo vročimi dnevi, res idealnimi za kopanje. Pazite se opeklin. Letošnje leto za jabolka ne bo preveč ugodno, zato pa bodo bolje zorele hruške in češplje, pričakujemo lahko tudi več orehov.
JESEN
Jesen bo lepa in suha. Večeri bodo sicer kmalu postali hladni, vendar pa nas bodo navduševali prekrasni sončni zahodi ter pisani gozdovi v pravljičnih meglicah. Tudi letošnje leto bo dobra vinska letina. Veliko sonca v septembru in prijeten hlad v oktobru bosta prispevala k bogati letini. Gredice bo treba zgodaj pokriti.
ZIMA
Količina padavin bo v mejah. Prvi sneg bomo dočakali že novembra, vendar se ne bo obdržal. Pogostejši bo dež s snegom, relativno toplo vreme bo za nekaj časa prizaneslo voznikom. Ob koncu leta nas bo zajel hladni val.
Vročevalec pravniških do-kumentov, Joe Tyler se preživlja z izročevanjem listin nepripravljenim žrtvam. Sara Moore je njegova naslednja tarča. Gordon, Sarin partner in goveji baron, jo odloži na aerodromu za polet proti New Yorku, Sara misli, da je vse v najlepšem redu. Toda Gordon Sare ni pustil samo na pločniku - pustil jo je tudi na cedilu. Natančneje, v času, ko Sara pristane, je Joe že dobil nalogo od svojega šefa Raya, da izroči Sari papirje, s katerimi baron prekinja njuno partnerstvo in jo pušča brez prebite pare.
Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252
MOZIRJE	- TEČAJI VSAK MESEC -
TRAKTORSKI IZPITI
tečaj varnega dela s traktorjem se prične 3. marca ob 16.00 uri.
Na podlagi tega tečaja pridobite izpit za traktor.
Informacije na telefon: 041/698-252
TRAFFIC
leoA
mm AVTO ŠOLA
POZIV ZA SARO
f
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO - BTC Plac 2, Ljubno ob Savinji
ZAHVALA
Smučarsko skakalni klub Ljubno-BTC se zahvaljuje vsem SPONZORJEM in DONATORJEM za pomoč pri izvedbi tekmovanja članskega, Državnega prvenstva v smučarskih skokih.
Še posebno se zahvaljujemo krajanom Ljubnega in širše okolice pri fizičnih delih in pripravah skakalnice in okolice.
Z našim delom in vašo pomočjo smo uspeli organizirati odmevno prireditev na katero smo lahko vsi ponosni.
Še enkrat hvala vsem in lep športni pozdrav!
Smučarsko skakalni klub Ljubno - BTC
OBVESTILO
Kaker Anton s.p., Krnica 56, Luče, dne 3l .5.2003 preneham z dejavnostjo montaža lesenih montažnih hišic.
■BUHBfli
mamm
■a
■■
Spomladi, ko vse brsti, se ptičkom ljubezen prebudi, se glasno kličejo in nam lepo prepevajo.
Sinička splete gnezdo si, pet malih kepic tam zvali. Pet lačnih kljunčkov zdaj na ves glas kriči, hrane nikdar zadosti ni.
Sinička obupano na okno prileti, s čivkanjem želi ljudem dopovedati, prosim, pomagajte mi moje mladičke nakrmiti.
Mladiček za strah še ne ve, zato po oreh prileti, kar na moje roke, meni pa od sreče vzdrhti srce.
-
r	Kaja Sepec
. V- )P
I1*'

Prišla je zima.Ker pozimi v naravi ni veliko hrane za živali,jih ljudje krmimo. Živali krmijo lovci in ostali ljubitelji živali.Otroci najraje krmimo ptice. Zanje vemo, da so zelo koristne.
Učenci 2.a in 2.b smo pod vodstvom razredničark, gospe Marjane Kopušar in gospe Rozike Kanj ir, izdelali ptičje hišice.
Les za izdelavo nam je prijazno podaril gospod Franjo Kopušar.
Bili smo zelo nestrpni in še isti dan smo preverili, kako se ptice počutijo v naših izdelkih.Vanje smo nasuli semena in jih obesili na drevo.Tiho smo čakali, kaj se bo zgodilo.Od nekod so priletele ptice ,sedle v hišice in začele zobati semena.Naše veselje je bilo veliko.Vedeli smo, da
smo pticam pripravili malo pojedino in jim dali začasne domove.
Upamo, da nas bodo obiskovale in razveseljevale tudi v drugih letnih časih.
Šepec, 2.a OŠ Mozirje
ČRNA KRONIKA
•	RAZBIJAL PO OBČINI
Mozirje: 18. februarja v dopoldanskem času je na hodniku občinske zgradbe v Mozirju moški z roko razbil steklo na stenski oglasni vitrini. Kršitelja so policisti povabili na pogovor v svoje prostore, kjer je moral obelodaniti razloge svojega početja.
•	VLOM V OSNOVNO ŠOLO
Gornji Grad: 19. februarja zvečerje bilo vlomljeno v prostore osnovne šole v Gornjem gradu, kjer so tako kot drugod na celjskem potekale zimske počitnice. Dolgo zadrževanje v šoli neznancu ni bilo usojeno, saj je sprožil alarmno napravo in brez plena pobegnil v noč.
•	PO DENAR K FRIZERJU
Rečica ob Savinji: Neznani storilec je v noči na 20. februar vlomil v frizerski salon na Rečici. Iz notranjosti je odnesel dnevni izkupiček, ki je znašal okoli 25.000 tolarjev.
•	POŠTAR ODKRIL POŽAR
Rečica ob Savinji: 20. februarja okoli 10.30 ure je pozorni poštar v Grušovljah opazil, da se kadi izpod strehe stanovanjske hiše, last F.K., ter o tem obvestil pristojno službo. Gasilci so požar pogasili, policisti pa so ugotovili, daje do požara prišlo zaradi dotrajanosti dimnika. Pozornemu poštarju in hitrim gasilcem gre zasluga, daje lastnik utrpel le za okoli 300.000 tolarjev materialne škode.
•	TUŠIRAL SE BO
Mozirje: V času od 1. do 20. februarja je neznani storilec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo na šolski ulici v Mozirju. Ukradel je tuš kabino in s tem lastniku J.L. povzročil za okoli 15.000 tolarjev škode.
•	OBRAČUNAVANJE
Mozirje: 22. februarja v zgodnjih jutranjih urah sta se v gostinskem lokalu v Mozirju pretepala dva razgreteža. Eden izmed njiju je v pretepu dobil lažje poškodbe, oba pa se bosta še zagovarjala.
•	ALKOHOL IN POGUM
Bočna: 23. februarja malo po polnoči so mozirski policisti skupaj z delavcem tržnega inšpektorata izvajali poostren nadzor gostinskih lokalov. Pri tem so v lokalu v okolici Bočne naleteli na moškega, ki je vinjen kalil javni red in mir. Prisotni gostje so se ob tem zgražali, upošteval pa ni niti navodil policistov. Ker je s kršitvami nadaljeval, svoje identitete pa ni hotel razkriti, so policisti zoper njega odredili pridržanje. Tudi temu seje upiral, zato so uporabili prisilna sredstva.
•	GSM Z NOGAMI
Radmirje: 23. februarja popoldanjelastnikostal brez mobilnega telefona. Ob njega je bil v gostinskem lokalu v Radmirju,
•	UKRADEN AVTOMOBIL
Nazarje: 24. februarja zjutraj so bili policisti obveščeni, daje nekdo v dneh vikenda v Nazarjah ukradel kombinirano vozilo citroen jumper, bele barve reg. štev. CE 81-15F. Na vozilu je napis »Kovinska galanterija Cigale«.
Če bi kdo karkoli vedel o opisanem vozilu, ga prosimo, da to sporoči na tel. štev. 113.
ZAHVALA
V 85. letu nas je po krajši, a hudi bolezni tiho zapustila draga mama, babica in prababica
Frančiška
PUSTOSLEMŠEK
(Rogačka mama) iz Dola pri Gornjem Gradu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani ob težkih trenutkih, dobro mamo pospremili na njeni zadnji poti, poklonib sveče in cvetje, darovali za maše in cerkvene potrebe.
Srčna hvala še posebej dobrim sosedom.
Zahvala velja tudi g. župniku Belaku ter njenemu nečaku patru Viliju za opravljen obred s sveto mašo, ga. Viki Venišnik za tople poslovilne besede, cerkvenim pevcem in praporščakom.
Žalujoči vsi njeni
Ob tvojem grobu smo ostali nemi, saj ni besed, s katerimi bi razumeli. Skromno in tiho si živela.
Nihče ni vedel, da globoko v sebi si trpela. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, srce ljubeče zdaj v grobu spi.
Nam pa ostala je praznina, ki zelo, zelo boli.
V SPOMIN
22. februarja je minilo 2 leti odkar te med nami draga Magda več ni, a v naših srcih še živiš.
Magdalena CIGALE
Potok 10
(134.1971-22.2.2001)
Hvala vsem, ki se je spominjajo, postojijo ob njenem grobu in prižgejo sveče.
Vsi tvoji
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
z&MsismA
Ko so zadetki na lotu so pogostejši kot pa...
Martin praznuje šestdeset let. Zbrana je vsa ljuba žlahta. Slavljenec opazi med veselo družbo en kisel obraz. Njegov zet poseda v kotu in vidno premleva svojo skrb.
Martin prisede k njemu in vpraša: "Sinko, če imaš skrbi, povej. Moj praznikmi ne pomeni v.eliko, če si ti slabevolje."
"Ah," zavzdihne zet, "snoči pri ženi nisem mogel. Ona je hotela še enkrat, jaz pa sem odpovedal."
"Če je samoto, potem pa ne skrbi, te reči sesame po sebi uredijo. Moja je tudi mene morala pri tridesetih prvič vprašati kdaj bova spet."
"In kaj si ji rekel?"
"Počakaj pet minut, saj nisem Cazanova."
"Kako paje bilo pri štiridesetih?"
"Pri štiridesetih sem jo že moral miriti. Počakaj na večer, saj nisem žigolo."
"Kako si ji govoril, kosi pri petdesetih prišel do Abrahama?"
"Počakaj na vikend, saj nisem playboy.”
"Dočakal si jih šestdeset. Kaj ji zdaj rečeš, ko te vpraša, kdaj bosta?"
Čombe Tavrl
Kuha po zadnji modi
Kaj se zgodi, če se oženite z modno stilistko?
Ko jo vprašate, kako daleč je s kosilom, vam pove, da si je predpas-nikže izbrala.
Do konca in niti koraka naprej
Janez nagovarja Micko: "Vem, da si častno in krepostno dekle. Prvič sva skupaj in ne bi rad preveč silil vate, zato mi kar naravnost povej, kako daleč si pripravljena iti z mano?"
"V tem mrazu prav daleč ne, ker sem zaradi tebe doma pustila hlačke."
Minejo tedni. Micka pohvali Janeza: "Nisem vedela, da boš pri meni tako vztrajen."
"Ti me delaš takega, Micka," je ponosen Janez.
"Ampak, jaz bi zdaj rada malo počivala."
"Micka, za kaj takega nimava časa."
"Janez, kako to misliš?"
"Čez tri mesece grem k vojakom in ne bi rad, da me tvoja nosečnost preseneti pozneje!"
Ljubimci so često sponzorji srečnega zakona
"Moj najdražji mi vsako jutro prinese zajtrk v posteljo, odpelje otroke v vrtec, med malico pride iz službe k meni, da me potolaži, ker me pušča samo..." govori Jožica kolegici.
"Oh, ko bi jaz imela takega moškega"
"Ja, nato pa še vse pospravi za seboj, da mož kaj ne posumi!"
Izmeriti je treba dolžino skoka!
"Počakaj 'no malo, saj nisem prerok!"
Opazila sem, da tudi vam morski zrak dobro stori.
POLJUBČEK
Jelko Suhoveršnik, najhitrejši med gornjegrajskimi občinskimi smučarji, Tini Gutman, šefici turizma: "Ko boš vključila v turistično ponudbo tudi organizirano lubčkanje bodo gornjegrajske ulice polne turizma željnih tujcev!"
(NAJBRZEJŠI TUDI PRI LUBČKANJU PRESS)
ZDRAVI ZOBJE
"Dame, sedaj sledi zobozdravniški pregled. Recite: Aaaaaaaaaaaa... Pa brez režanja prosim, sicervas bomo za kazen objavili v časopisu!" (KDOR NE UBOGA, GA... PRESS)
KO BI LE BILE VSE TAKE
Stanje z državno blagajno je očitno res kritično. Sredstva za pokrivanje lukenj bodo seveda črpali iz ljudske malhe in to "za vsako ceno".
(DAJ DVA TOLARJA, PROSIM PRESS)
HtKJbUIW V OLUVCSNUK
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Davčna uprava Republike Slovenije
DU:Velenje
pg 4. tu. 27. ul. ID
Dopl. za obvez, iz kmetijstva
NAMEN:
J Ako:2,00 Sal.0,00
ZNESEK
**********2 oo

SESTAVIL
PEPINO
OPERA PETRA KON JOVIČA
RASTUNA
IZRODU
RAZNIH
VRST
DETELJE
TfTUS
OATES
GRŠKA
ČRKA
►
A
9?
DEKAGRAM
(POG.)
KOTNA
RAZDALJA
PLANETA
OD
SONCA
LETOVIŠČE V HRVAŠKEM PRIMORJU
SUŠILNIK ZA LASE
KOLESCI
ZA
KOTALKANJE
POLJŠČINA. KI JO JE TREBA OKOPAVATI
20. M 19. ČRKA
PENEČE SE VINO
Španski
PESNIK-
BLASDE
TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU
PASJA
HIŠICA
HIMALAJSKA
KOZA
NEUPORA-
BA
OTOČJE
MED
ALJASKO IN KAMČATKO
KRČEVITO
MEŽIKAN-
JE
GORATA POKRAJINA V SEVERNEM IRANU
AVTOR
ROBINSON
CRUSOA-
DANIEL
REKA V FRANCIJI
IVEK
BARANJA
DELEC Z ELEKTRIČNU NABOJEM
PREBIVAL
IRANA
GRŠKA FILOZOFSKA ŠOLA V ELEI
NESPAMETNO
DEJANJE.
NOROST
GOSTNSKI
POSLOVNI
PROSTOR
NADZOR,
PREGLED
(OVANJE)
GRŠKI
DIDAKTIČNI
_P££NJK_
JAPONSKA
NABIRALKA
BISEROV
ARNE
NAESS
FINSKI
PISATELJ
(LEINO)
GROBO
DOMAČE
SUKNO
VNETJE OČESNE ŠAREN ICE
MESTO V AM. DRŽAVI TEKSAS
ŽENSKA, KI ŠE NI SPOLNO OBČEVALA
ORGANSKA SPOJINA ALDEHIDOV IN
ALKOHOLOV
•«vYy
FRANCOSKI
PESNIK-
ANDRE
OŽJE
VODSTVO
ENOTE
GLAVNO
MESTO
SENEGALA
FRANCOSI\A
IGRALKA-
BARBARA
KAR JE KOMU DANO, DARILO
IZVRŠNI
ORGAN
OBLASTI
SLOVENSKI
STOMATOLOG-
JOŽE
KOŠČEK,
GRIŽLJAJ
ODPRTA
TELESNA
POŠKODBA
PRISTANIŠČE OB VZNOŽJU ETNE
MODERNA
GLASBA
NATEGOVAN-
JE
BRENKALO
NA
ŠEST
STRUN
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
IVAN
TAVČAR
PIJAČA
STARIH
SL9^JOY.
IVO
BAN
ŠESTNAJSTA
ČRKA
HEBREJSKE
ABECEDE
LIČINKA
METULJEV
ORGANSKO
VEČANJE
KRAJEVNO
BOŽANSTVO
SIRSKEGA
MESTA
EMESE
TEDNIK
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Doklada, igralec, vranica, UA, Abi, Alja, ama, organ, bal, potomka, oralo, eskalacija, ks, klasa, IO, zlat, eč, dejstvo, ep, tisa, ropar, sekača, rezalo, tlak, dram, tim, Rossi, etamin, ustonoša, acer, Stanovoj, Raas
MINI SLOVARČEK:
ELONGACIJA- kotna razdalja planeta od sonca EINO- finski pisatelj (Leino)
OTERO- španski pesnik- Blas de KOŠTANA- opera Petra Konjoviča ACIREALE- pristanišče ob vznožju Etne ELAGABAL- krajevno božanstvo Sirskega mesta Emese
Na trgu 22, Možine tel.: 03/58-32-200
Pri nas najdete darilo za svojega naj dražjo ob dnevu žena in materinsklem dnevu.
Delovni ćas: 800 - 19”, sobota: 8” -12”
'Dobrodošli o Zlatarstvu Kožic!
Okrajno sodišče v Velenju odreja
II. javno dražbo
za prodajo nepremičnin, ki predstavljajo kmetijo v Šmiklavžu pri Gornjem gradu po polovični ceni ki znaša 31.533.360,00 SIT. Javna dražba se bo vršila dne 19. 03. 2003 ob 10 uri soba 10/1.
Dodatna pojasnila se dobijo na sodišču v Velenju v času uradnih ur v pisarni izvršilnega oddelka.
Napovednik
•	Petek (28. februar), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Koncert Glasbene šole Nazarje
•	Petek (28. februar), ob 17.00. Gostišče First Solčava
Likovna razstava in literarni večer
•	Sobota (1. marec), ob 20.00. Pustni karnevalski šotor v Mozirju
Velika gala maškarada
•	Sobota (1. marec), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje
Gledališka igra Zadrečke zdrahe
•	Sobota (1. marec), ob 19.00. Osnovna šola Luče
Koncert pevskih zborov Viva la mušica in primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec
•	Sobota (1. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Davidov hram Nazarje: Era Velenje
•	Sobota (1. marec), ob 10.00 in 13.30. Osnovna šola Ljubno
Tekmovanje v ju jitsu borbah
•	Nedelja (2. marec), ob 15.00. Pustni karnevalski šotor v Mozirju
Veliki otroški Miš maš s Spidijem in Gogijem
•	Torek (4. marec), ob 15.00. Mozirje
Velika mednarodna karnevalska povorka
ŽIVALI-PRODAM
Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev. Gsm: 041 783 654 Prodam žrebico, staro eno leto, B-rodovnik. Tel: 5 835 332
ŽIVALI-KUPIM
Kupim bikca mesnate pasme za nadaljnjo rejo. Tel: 5 726 319 ali Gsm. 031 836 378 Kupim telička starega od 7 dni, do 100 kg težkega. Gsm: 041 912 735
DRUGO-PRODAM
Prodam dve Rogovi kolesi, zelo dobro ohranjeni. Gsm: 041 793 063 Prodam drsalke, št. 37, zelo dobre. Cena 4.000 sit. Gsm: 031 604 727 Prodam tapison modre barve (10 m2). Gsm: 041 348673
Prodam otroško posteljico z vso opremo, kot novo. Gsm: 031 302 118 Prodam termoakumulacijsko peč 2,5 KW, neregistrirano prikolico in peč na trda goriva. Gsm: 041 802 359 Prodam fasadno opeko (klinker). Gsm:
031 636649
Prodam ženske usnjene (motoristične) hlače št. 42-44. Cena po dogovoru. Gsm: 040611 572
DRUGO-KUPIM
Kupim traktor, lahko slabše ohranjen. Gsm: 041 912 735
Kupim vibrirno mizo za izdelavo betonskih izdelkov Gsm: 031 677 018
AVTOMOBILI-PRODAM
Mercedes 190 D, letnik 85, prva registracija 87, lepo ohranjen prodam za 650.000 sit. Gsm: 041 376 185
STANOVANJA IN HIŠE
Kupim dvo ali trisobno stanovanje v Nazarjah ali Mozirju. Tel: 5 845 402 Prodam večje stanovanje v Nazarjah, V. etaža, balkon, telefon, kabelska tv, daljinsko ogrevanje. Gsm: 041 376 186
Prodam večjo urejeno kmetijo na zanimivi lokaciji. Tel: 5 726 319
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.

OSEBNI STIKI
33 letni fant s sinčkom iščem pošteno samsko dekle za skupno pot. Pokliči me na Gsm: 031 505495
IŠČEM
Ker moški nismo za likanje, bi prosil kakšno žensko, da mi proti plačilu zlika prej oprane srajce (samo srajce). Naj me
obišče osebno, ker nimam telefona ali naj mi piše glede dostave srajc. Najraje bi videl, da bi bila ženska iz Gornjega Grada ali okolice. Franc Mehtig, Prod 29, Gornji Grad
ODDAM
Oddam starejši ohranjen umivalnik, primeren za v garažo ali podobno. Gsm: 041 793063
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Eveiux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
TAPETNIŠTVO
Obnova oblazinjenega pohištva iz blaga in usnja. Banko Sandi s.p.. Rečica ob Savinji 17, GSM: 041 /411-218, tel. 5835-341.
Banko Sandi s.p., 3332 Rečica ob Savinji, 17.
SILAN podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.
Sedaj tudi v Zgornji Savinjski dolini. Nudimo vam posredovanje pri vseh vrstah nepremičninskih poslov na področju cele Slovenije. GSM 031/375-004.
Silan d.o.o., Maroltova 5,1000 Ljubljana.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pieksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odpno od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje.
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela.
ZAPOSLIMO
Zaposlimo kvalificirano šiviljo. Informacije na tel. 041/680-832.
Andrej Weiss s.p. Rečica 97, Rečica ob Savinji.
POSLOVNI PROSTOR
Ugodno oddamo poslovni prostor 100 m2 v starem Velenju. Uporabno dovoljenje za zastopstva, pisarne in mirno obrt. Tel. 041/608-313.
Vojka Grlica, Ljubija 119, Mozirje.
NOVO! NOVO!
S sodobnimi stroji vam hitro in kvalitetno očistimo pašnike oz. zaraščene površine. S strojem vam pripravimo površino za setev trave (stroj zmelje grmovje, panje in obenem zrahlja zemljo). Nudimo vam tudi posek in spravilo lesa. Tel. 03/838-40-80 in 041/649-057.
Jože Moličnik s.p. Krnica 16, Luče.
PRAPROTNIKOMA 35
MOZIRJE
Tel.: 03-83 90 360 Fax: 03-83 90 361
E mail: ascSODa@siol.net; www.asc-SOOO.com TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
•	instalacij za ogrevanje . vodovodnih instalacij
-	plinskih install;
-	oljnih instalacij
•	sanitarne keramika
•	klimatske naprave
•	talnega ogrevanja ■ toplotnih črpalk
•	kolektorji sončne energije
•	montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov
i
NOVO
PRODAJA GOSPODINSKEGA PLINA
Delovni čas: od "7.00 do "1 "7.00 Line sobota od 7. O O do "1 22. O O Line
A
Prodajalna Nazarje /pri tovarni/
Proizvodnja modne konfekcije, d-d., MOZIRJE, Prihova 56
AKCIJA DELMOD
Ugodni krediti za lepši dom
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
celje
Pomlad je čas za prenovo in rekonstrukcijo doma, je čas, ko gradnja hiše najbolj napreduje.
Olajšajte si svojo finančno konstrukcijo z dostopnimi krediti Banke Celje. Po ugodni obrestni meri vam ponujamo:
•	redne stanovanjske kredite z odplačilno dobo vse do 20 let
•	možnost predčasnega kreditiranja na podlagi sklenjenega pet letnega varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS) po prvem
in drugem razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije
Nudimo vam tudi strokovno svetovanje pri kreditiranju.
Pokličite nas ali pa nas obiščite na naši spletni strani oziroma se oglasite v eni od enot naše banke.
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00 e-mail: info@banka-celje.si http://www.banka-celje.si
O
banka
Hypo Leasing d.o.o., Trg OF 12, Ljubljana
Raziskuje nove poti, išče nove cilje.
Kam ste namenjeni, je vaša odločitev. Katero prevozno sredstvo je za vašo pot najprimernejše, pa lahko ugotovimo skupaj. Strokovnjaki Hypo Leasinga vam lahko svetujemo pri izboru prevoznega sredstva in pri izboru lizinga, ki vam in vašim zmožnostim najbolj ustreza. Zaupajte nam svoje potrebe po osebnih, poltovornih, tovornih in drugih vozilih!
Višino obroka in rok plačevanja bomo določili skupaj.
HYPO
ALPE-ADRIA-BANK
Če ste vedno na poti, obiščite nas.
Leasing
Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o.
Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 630 14 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80
www.hypo-alpe-adria.si
S41/1
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/8394190,839 4191 839 47 71; fax: 03/839 47 72
STREŠNIKBRAMAC... 1.765SIT/n! SUNOMONTAŽNI
LAMINATI.... «PLOŠČE
iiiiiiimiiiiiiiimii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
1.799SIT/rn2 m 440 SIT/m2
Celje - skladišče D-Per
7/2003
(lllllllllllllllllllllllil
5000012489,8
COBISS ©
UGODNE CENE:
-	Bakra in žlebov
-	Keramičnih ploščic
-	Pohištvenih cevi
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
DOSTAV/ AVTODVIGÄL.JM NA DOM!
-	5- komorni sistem
-	posebna toplotnozaščitna folija
-	izredna toplotna izolativnost okna vrednost k=1,3 W/m2K
(velja za skupno vrednosti
-	nove zaokrožene linije SOFTLINE
-	trojno elastično tesnenje
-	stabilni profili - 70 mm
-	možnost vgradnje različnih stekel
-	kombinirano okovje - protivlomno okovje
-	enostavna vgradnja in vzdrževanje
OSREDNJP KNJ. CELJE