Pomagajmo an mi Posočju!
Nova Tižaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06
novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / C1VIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir
Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
St. 36 (926) Čedad, četrtek, 24. septembra 1998
Solidarietà ai terremotati del Tolminese
Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06
mejni prehod pri Vrtojbi
Razsodba Državnega sveta
Za dvojezične osebne izkaznice
V občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repenta-bor in Dolina na Tržaškem bodo lahko še naprej izdajali dvojezične osebne izkaznice za vse svoje občane. Tako je razsodil Državni svet, saj je zavrnil priziv skupine občanov iz leta 1991 proti obveznemu izdajanju dvojezičnih izkaznic.
S to odločitvijo pa naj bi bilo vprašanje dokončno rešeno, drZavni svet je namreč drugostopenjsko in najvišji organ upravnega sodišča. Problem je pred leti sprožil takratni Zupan devinsko-nabrežinske občine Dario Locchi, ki seje s pismom na notranje ministrstvo zavzel zato, da bi izdajali dvojezične izkaznice le fakultativno.
Praznik prijateljstva in športa - Na Livških Ravnah odprli dom
Na Šolarjih je vsak mesec bolj živahno
Se il giornale non arriva nelle case.
Benečija in Tolminska sta vse bolj povezani in mejni prehod Solarji postaja iz meseca v mesec bolj Živahno stičišče med Posočjem in Nadiškimi dolinami.
To je bilo lepo videti tudi v nedeljo, ko so pri planinskem domu na tej strani meje otvorili igrišče za mali nogomet, le par kilometrov čez mejo, na Livških Ravnah, pa je bila otvoritev doma za šolske in obšolske dejavnosti.
Kdor je šel minulo nedeljo na Solarje in Kolovrat, je moral odnesti domov jasen občutek, da ljudje na obeh straneh meje mislijo enako in kar je najvažnejše, imajo skupno prepričanje, da je mogoče s pametnimi pobudami ustvariti za te gorske kraje neko perspektivo razvoja.
Te misli so, med drugim, vsak na svoj način, izražali govorniki na obeh prireditvah. Zupan občine Dreka Mario Zufferli je ob otvoritvi nogometnega igrišča pri mejnem prehodu Solarji poleg domačinov toplo pozdravil tudi sosede iz Volč in Tolmina, ki bodo v kratkem, Ze čez mesec dni, lahko prihajali v Benečijo po novi cesti, ki jo gradijo od .Volč po dolini Kamnice. Razvoj in ovrednotenje prelepe okolice Kolovrata sta bila tudi vodilni misli videmskega pokrajinskega odbornika za okolje Piera Maura Zanina.
Mladi nogometaši z županom Zufferiijem in pokrajinskim odbornikom Zaninom; na desni otvoritev doma “Kavka" na Livških Ravnah
Podobne, občutene besede je bilo malo kasneje slišati tudi s strani govornikov na Livških Ravnah, kjer je slovenski minister za šolstvo Slavko Gaber dejal, naj ti kraji pridejo do veljave, ko se tudi Slovenija naglo približuje vstopu v Evropo.
beri na strani 4 in 7
Troppe volte, da qualche tempo, alla nostra redazione giungono telefonate di nostri abbonati che vivono in Italia o all’estero e che si lamentano perché non ricevono regolarmente, via posta, il “Novi Matajur”.
Queste persone hanno tutte le ragioni per lamentarsi: hanno pagato regolarmente l’abbonamento ed hanno quindi tutto il diritto di ricevere, o-gni settimana, il giornale.
Questo non succede, e non per colpa nostra. Siamo certi di inviare ogni settimana il “Novi Matajur” a tutti i nostri abbonati, e per contro siamo costretti a rispondere con imbarazzo alle tante telefonate di protesta.
D’altra parte, le nostre rimostranze a-gli uffici postali ad-
detti non hanno fino ad ora trovato nessun riscontro e nessun miglioramento nel servizio.
Per questo motivo chiediamo ora a chi non riceve regolarmente il Novi Matajur di inviarci una lettera o anche una semplice cartolina (l’indirizzo è: Novi Matajur, via Ristori 28, 33043 Cividale, Udine) con u-no scritto di protesta per il disservizio.
Ci premureremo di far avere le lamentele, questa volta per i-scritto, agli uffici postali che si occupano della spedizione del giornale.
E’ al momento tutto quello che possiamo fare, sperando in un risultato che sblocchi la situazione e permetta ai nostri abbonati di ricevere regolarmente il giornale.
La redazione
^ nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kr
via terza armata 200
gorizia gorica _________tel.0481/524154^
Via Terza Armata
BCTKB
Via Stuparich Via Trieste
Trst ••••> Trieste
Monfalcone
Četrtek, 24. septembra 1998
2
Un ciclo di incontri organizzato dal Distretto scolastico di Cividale
Autonomia e identità, la scuola cerca risposte
Cividale, Manzano e S. Pietro al Natisone sono i centri in cui si svolgerà il ciclo di incontri, organizzato dal Distretto scolastico di Cividale, sulla razionalizzazione e sull’autonomia scolastica riferita al nostro territorio.
Uno sforzo non indifferente, quello del distretto, che pure in questo momento si trova ad affrontare alcuni problemi di carattere logistico. Mentre è stata nominata la sostituta di Rita Gueli alla presidenza (si tratta di Patrizia Macorig, 35 anni, di Pre-potto), il distretto è infatti in procinto di trasferirsi dal centro civico alla scuola materna di Cividale, anche se l’amministrazione comunale potrebbe trovargli un’altra sede.
Tornando al ciclo di incontri, dal “bucolico” titolo “Che farfalla uscirà dalla crisalide?”, essi sono dedicati rispettivamente alla scuola rinnovata nel territorio, all’autonomia e all’identità. “Il distretto - si legge nella presentazione dei convegni - intende dare un contributo per la definizione più razionale di una rete scolastica che migliori il livello di qualità del servizio sul territorio”.
Il primo convegno av-
verrà sabato 26 settembre, nell’aula magna della scuola media “De Rubeis” di Cividale a partire dalle 9.15. Si parlerà di “Scuola rinnovata nel territorio” con interventi di capi d’istituto e ispettori del Ministero della pubblica istruzione ed una tavola rotonda conclusiva.
Venerdì 2 ottobre nell’abbazia di Rosazzo, a partire dalle 14.30, si parlerà di “Autonomia di una scuola di qualità per un legame con il territorio”, con tavola rotonda sulla situazione della rete scolastica nel Manzanese a seguire. Terzo e ultimo appuntamento sabato 10 ottobre, nella
sala consiliare di S. Pietro, dalle 9.15, sul tema “Identità come base della razionalizzazione e dell’autonomia di una scuola democratica”. Della situazione scolastica nelle Valli del Natisone parlerà l’assessore alla cultura e all’istruzione della Comunità montana, Beppino Crisetig. Alla tavola rotonda prenderanno parte, tra gli altri, il senatore Demetrio Volcic, il vicepresidente della Regione Miloš Budin e l’assessore alla cultura del Comune di S. Pietro Bruna Dorbolò. Le conclusioni saranno tratte dal presidente della Provincia Giovanni Pelizzo.
PisncLO
iz K
Stojan Spetič
'i
S politiko sem se začel ukvarjati Se kot pubertetnik. Prva organizacija, ki sem ji pripadal, so bili taborniki. Niso bili samo Sola v naravi, ali za življenje, pač pa tudi prava šola manjšinskih kadrov. Na “gozdnih Šolah” so nam starejši vrstniki govorili o razmerah, v kateri je Živela naSa manjšina, o neuresničenem londonskem memorandumu in jezikovnih pravicah. 2e tedaj smo govorili o Benečiji kot o mračnem kotu naše zavesti, oddaljeni deželi, kjer Italija s policijsko silo in ustrahovanjem tišči revno hribovsko ljudstvo v nemogočih okoliščinah, saj tamkajšnji Slovenci niso imeli ne Sol, ne dostojanstva. Po beneških dolinah so se podile vojaške enote, ki so pod Mužci prirejale strelne vaje tudi 200 dni na leto. Breme vojaških služnosti je bilo neznosno, edina rešitev lepenkast kovček in s trebuhom za kruhom po svetu.
V Benečijo smo Sli nekajkrat taborit. Spali smo na senikih ali v šotorih pri Sovodnjah, v Reziji, v Bardu. Zvečer smo hodili v oštarije, naročili liter vina in prepevali ob spremljavi harmonike. Pogostoma so prišli karabinjerji, včasih so ljudje peli z nami in se ozira-
li, ali jih ne poslu-Sa vaški špijon, danes bi mu rekli gladiator.
Kot študenta me je SKGZ vključila v “beneško komisijo”, s Tedoldijem, Kontom, Predanom in Renkom. Koliko diskusij in kreganja! Predvsem o “Matajurju”.
Potem so prišla leta po potresu, ustanavljanje zveze izseljencev, Orbe, Tamines... In prva demonstracija mladih emigrantov v Vidmu s tablami: “Hočemo šole in kruh doma”. Bili so še pustni raji, mrzle zime, in Nadja, in Živa... In Rino Marchig, pre Lavrenčič, vsi Čedermaci.
Kaj je to, romantika? Ne, le spoznanje, da enakopravnosti naše manjšine in organiziranega sožitja na bivši meji evropske integracije ne bo, če se politika in zakonodajalec ne bosta lotila najprej Benečije, Rezije, Kanalske doline. Šibkejši so najbolj potrebni zaščite. Po tem, kako bo parlament v zaščitnem zakonu reševal probleme Slovencev v videmski pokrajini, bomo ocenjevali, ali je dober in sprejemljiv.
Na to sem se spomnil te dni, ko v Trstu prebiram razprave tega ali onega slovenskega politika, ki gleda izključno iz zornega kota tržaškega mesta. Seveda, Trst je važen in Gorica tudi. Toda gorje nam, če bi pravice Benečanom odmerjali na koncu, če kaj ostane.
Spominjam se pogovora, ki sem ga imel pred dobrim desetletjem, ko sem še bil član parlamenta. Slovenski izobraženec me je prepričeval, da moramo pridobiti dvojezičnost v Trstu in Gorici. To bi bil plus. Ce zato Benečani ne dobijo nič, se pravzaprav nič ne spremeni, saj bi zanje to bil le “status quo”. Nič bi ne izgubili, nič pridobili. Račun se izide. Tega “borca za manjšinske pravice” bi bil najraje kar po beneško poslal “bjež to k...”, pa sem preveč olikan, da bi si kaj takega privoščil. Spomnil pa sem se arabskega pravila, da mora karavana hoditi s korakom najpočasnejše kamele, sicer se vrsta pretrga in je izgubljenim usojena smrt v pesku.
Tudi danes velja enako. Maselljev osnutek moramo temeljito popraviti, da bo zadovolil vse. Vendar je v njem že sedaj zapisan program, po katerem bomo imeli čez najkasneje deset let že izoblikovano dvojezično šolanje, medtem ko bo mogoče jezik in kulturo uveljavljati tudi onkraj meja tradicionalne naselitve, kamor je naše ljudi pognal strah pred potresom.
Zakaj je vse to važno? Ce nam bo sreča mila in politične zvezde naklonjene, bomo zaščitne norme uveljavljali v vsakdanjem življenju prav tedaj, ko se bo Slovenija vključevala v EU in bo, skupaj z Italijo, ukinjala meje. Tedaj bo nastalo na nekdanjih mejah območje, kjer se narodi srečujejo, od Koroške do Istre. Bodimo pripravljeni.
Slovenija je že na ravni Grčije in Portugalske
Slovenija bo morala do vstopa v Evropsko zvezo (2002) dopolniti ali na novo sprejeti nekaj sto različnih predpisov in zakonov, da bo njena ureditev kompatibilna s tisto, ki jo zahteva EU in ki predstavlja nekakšen skupni imenovalec zakonodaj vseh članic evropske družine. V ta namen so sestavili več delovnih skupin, ki s funkcionarji EU usklajujejo zakone in urejajo vse ostalo. Nad vsem tem bdi in skrbi minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Ne gre pozabiti, da vstop v Evropo sodi med prioritetnimi izbirami slovenske vlade. Drugače pa gre v okviru medpoliti-čnih dialektičnih spopadov, kjer je težko razumeti, kakšno je realno stanje Slovenije pri vstopanju v Evropsko zvezo. Nekateri, da bi dokazovali svoj politični prav, ugotavljajo, da je Slovenija še vedno na Balkanu in da ne zna iz svoje kože. Drugi pa pretirano izrabljajo evropske integracijske procese, da bi z njimi prekrili tudi tisto, kar danes v Sloveniji ne gre.
Za prikaz realnega stanja v Sloveniji pa je v teh dneh poskrbel Eurostat, statistični urad Evropske zveze v Luksemburgu, ki je objavil primerjalne podatke o državah v EU in desetih državah kandidatkah za vstop v zvezo. Na podlagi teh podatkov pripada prav Sloveniji najboljše izhodišče. Na podlagi gospodarskih kazalcev je na prvem mestu med desetimi kandidatkami. Se več: podatki, ki jih je zbral Eurostat kažejo, da se je Slovenija izenačila z Grčijo in Portugalsko, ki sta že članici EU.
Laskave ugotovitve so vsekakor rezultat dosedanjih vladnih potez (resnici na ljubo predvsem politike, ki jo izraža LDS), s katerimi je preprečila, da bi državo stisnilo povišanje javnega dolga in drugih podobnih
dejavnikov, ki negativno
vplivajo na plačilno bilanco.
***
Predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik je uradno razpisal lokalne volitve, ki jih bodo v Sloveniji izplejali 22. novembra. Cez dva meseca bodo torej Slovenci izvolili 192 županov in več kot 3.000 svetovalcev. Izjemo predstavlja občina Koper. Tu bodo županja in svetniki ostali pri krmilu občine še leto dni. V tem času pa bo treba po določitvi Ustavnega sodišča (na priziv odvetnika Danijela Starmana) določiti, kako zdajšnjo občino Koper razdeliti na več novih občinskih enot.
Jasno je, da so že v teku priprave na tako pomembno volilno preizkušnjo in da v strankah že tečejo priprave na 22. november.
V Ljubljani bo za LDS ponovno kandidirala zdajšnja županja Vika Potočnik, ki se bo po vsej verjetnosti morala meriti z Antonom Jegličem (SDS), primožem Rodetom (SKD in SLS), direktorjem Kliničnega centra, Vasilijem Cerarjem (ZLSD) in Danico Simčič (demokrati).
V Mariboru bo LDS kandidirala pisatelja in poslanca Toneta Partljiča, ki bo verjetno imel najtršega konkurenta v Borisu Soviču, članu Združene liste.
Kot kaže v vseh štirih občinah na Goriškem bodo znova kandidirali dosedanji Zupani. V posoških občinah naj bi zagotovo kandidiral Zupan iz Kobarida Pavel Gregorčič, Zupan iz Tolmina Ivan Božič ni še odločil, če bo ponovno stopil v volilno areno, ravno tako ni še padla dokončna odločitev, kar zadeva Zupana iz Bovca. Predsednik parlamenta Janez Podobnik pa zagotovo ne bo več kandidiral za župansko mesto Cerknega (r.p.)
Capodistrìa si fa in quattro
Capodistria si fa in quattro
Il comune di Capodistria è troppo grande secondo i parametri della costituzione slovena e dunque dovrà essere ridotto o meglio diviso in tre o quattro comuni. É questa la sentenza della Corte costituzionale resa pubblica nei giorni scorsi. Si tratta di una mossa politica e non di difesa dell’ordinamento costituzionale che non è certo minacciato dalla volontà dei cittadini di vivere in un comune unico, ha dichiarato il sindaco di Capodistria, I-rena Fister. Va ricordato
che i Capodistriani si sono espressi in questo senso ben due volte tramite referendum con una maggioranza del 90%.
Convocate le comunali Il presidente del parlamento Janez Podobnik ha firmato il decreto con cui fissa le elezioni comunali per il prossimo 22 novembre, mentre il secondo turno per il ballottaggio dovrebbe tenersi il 7 dicembre. Tra due mesi dunque gli sloveni voteranno per e-
leggere 192 sindaci e più di tremila consiglieri comunali.
Solidarietà
Il bisettimanale Primorske novice assieme alla sede regionale di Capodistria della RTV aveva dato l’iniziativa per una raccolta di fondi da destinare ai terremotati dell’alta valle dell’I-sonzo. L’iniziativa ha avuto successo: infatti vi hanno aderito 5643 abitanti della fascia del Litorale e la somma raccolta sfiora i 67
milioni di talleri, insomma poco meno di 700 milioni di lire. E nei giorni scorsi il denaro è arrivato alle singole famiglie (3 milioni ad ognuna).
Intanto il ministro Pavle Gantar ha assicurato in parlamento che entro il giugno del 1999 la ricostruzione verrà ultimata.
“Procuratrice” della Repubblica?
Il Ministro della giustizia Tomaž Marušič ha inviato al governo sloveno
tutte e sette le candidature alla carica di Procuratore generale della Repubblica, dando tuttavia la priorità alla candidatura di Barbara Brezigar che gode dell’appoggio del leader del suo partito e vicepresidente del consiglio Marjan Podobnik.
La candidatura della Brezigar non sarebbe invece gradita ai liberaldemo-cratici del presidente Drnovšek visto che si tratta dell’attuale braccio destro del procuratore generale
Anton Drobnič, da mesi al centro delle polemiche ed il cui mandato scade nel prossimo novembre.
Amici austriaci Nel processo di integrazione europea la Slovenia può contare su tutto l’appoggio deH’Austria, attuale presidente di turno dell’Unione Europea. Vienna si sta inoltre impegnando affinchè il negoziato per l’allargamento dell’UE abbia inizio al più presto. Lo ha dichiarato il presidente austriaco Thomas Klestil al suo omonimo sloveno Milan Kučan nella sua recente visita a Lubiana.
Kultura
novi mata j u r
četrtek, 24. septembra 1998
3
Riprendono le trasmissioni di ‘Te Rozajanski glas”
Resia per radio al ventesimo anno
Con sabato 3 ottobre riprenderanno le trasmissioni radiofoniche in resiano “Te Rozajanski glas” che proseguiranno per tutti i mesi invernali e primaverili fino alTultimo sabato del mese di giugno 1999. Le trasmissioni vanno in onda su 101 F M, dalla Rai di Trieste nell’ambito dei programmi in lingua slovena, ogni sabato a partire dalle ore 12 per la durata di circa mezz’ora.
Il gruppo che organizza le trasmissioni si è arricchito con nuovi elementi che porteranno sicuramente una ventata di novità.
Conduttrici delle trasmissioni di quest’anno saranno Maria Bruna di O-seacco, che ha già condotto le trasmissioni andate in onda nei mesi estivi, e Ca-tia Quaglia di Stolvizza, presidente del gruppo folk-loristico Val Resia e del coro femminile Rože Majave.
A dar loro una mano saranno: Lettig Lorenzo, che curerà una rubrica dedicata ai giovani, Silvana Paletti che approfondirà le tradizioni locali legate alle ricchezze naturali; Luigi Paletti porterà ogni sabato le ultime notizie di interesse locale; Dino Valente su argomenti attuali e passati; Nevio Madotto sull’attività del consiglio comunale; Sandro Quaglia notizie e fatti storici e culturali; Lui-
gia Negro curerà le interviste con esterni; Francesco Buttolo tratterà temi di natura economica; Anna Maria Di Lenardo avrà una rubrica dedicata all’oroscopo e Alessandra Brida, bambina di 10 anni e collaboratrice ormai da diverse edizioni, presenterà in ogni trasmissione canzoncine e piccole storie per i più piccini.
L’edizione delle trasmissioni di quest’anno è la ventesima, infatti la prima trasmissione radiofonica in resiano andò in onda il 13 ottobre del 1979. Allora la trasmissione si chiamava “Nas anu zutra”, andava in onda ogni due settimane ed era condotta da Sergio Di Lenardo.
Nel corso degli anni diverse persone si sono ado-
perate per il suo mantenimento e miglioramento, tra questi Aldo Madotto, Silvana Paletti e Luigi Paletti che alternativamente hanno condotto la trasmissione fino a formare, nel 1989, un gruppo stabile che si occupasse di questi programmi. Da allora il gruppo si è andato via via allargando dando spazio a nuove voci soprattutto giovani con idee e proposte nuove.
Speriamo che anche l’edizione di quest’anno possa risultare piacevole per gli ascoltatori e possa contribuire attivamente nella valorizzazione della cultura locale e a mantenere un saldo rapporto settimanale con i molti resiani che riescono ad ascoltarla anche in regioni lontane.
L.N.
Naši medji v Mariboru
Od 6. do 10. oktobra ria Gostturu
Na mariborskem GOSTTURU, sejemski prireditvi, ki je posvečena turizmu in bo potekala v Mariboru od 6. do 10. oktobra, bo tudi letos pobuda (Ne)znano zamejstvo. Lani je vzbudila precejšnje zanimanje in letos jo koordinacijski odbor, ki deluje pod okriljem Turistične zveze Slovenije in ga vodi Jože Osterman, namerava ponoviti.
Zelja prirediteljev je še bolje poglobiti poznavanje slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem in torej jih predstavljati po tematskih sklopih. Tako so se odločili, da bodo letos posvetili posebno pozornost medijem, torej časopisom, revijam, raznim publikacijam, založbam, knjigarnam, radijskim in televizijskim programom.
ISCEMO
učitelja slovenskega jezika in kulture za tečaje slovenščine, namenjene odraslim. Informacije na društvu Ivan trinko, Ul. IX agosto - Čedad, tel. 731386.
Treba je k temu dodati, da se mariborska pobuda ponuja tudi samim slovenskim organizacijam iz treh držav, kot zanimiva priložnost za medsebojno spoznavanje in soočanje. Na osnovi prijateljskih vezi, ki se lahko vzpostavijo pa se lahko rodijo tudi skupne iniciative. Tuje tudi razlog za srečanje novinarjev v Porabju, ki bo strokovnega (pa tudi družabnega)značaja
(Ne)znano zamejstvo se bo predstavilo na velikem razstavnem prostoru v družbi s Centrom za promocijo turizma Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Centrom Šolskih in obšolskih dejavnosti in slovensko kartografijo. Med drugim bo na sejmu predstavljen tudi celosten program ekskurzij za osnovne in srednje Sole, ki sodi v okvir in program (Ne)znano . zamejstvo.
Otvoritev sejma Gost-tur in stojnice (Ne)znano zamejstvo bo v torek 6. oktobra. 7. oktober bo posvečen periodiki in založništvu s KoroSke, 8. oktobra iz Italije, 9. oktobra se bodo slovenski novinarji in uredniki ter založniki iz zamejstva preselili v Porabje, kjer bo novinarska delavnica, 10. oktobra bo predstavitev medijev iz Porabja.
Sabato tutti a pulire mondo
Clean up thè world - Puliamo il mondo è un progetto internazionale in difesa dell’uomo e dell’ambiente nato nel 1989 a Sydney, che coinvolge oltre 100 paesi nel mondo tra i quali, grazie alla Lega ambiente, dal 1994 c’è anche l’Italia.
Per il secondo anno aderisce all’iniziativa anche la Comunità montana Valli del Natisone che partecipa con le scuole elementari di Torrea-no e le scuole medie di S. Pietro al Natisone e S. Leonardo.
I ragazzi, accompagnati dagli insegnanti, sabato 26 settembre, di dedicheranno alla pulizia si siti circostanti la scuola.
É evidente che l’iniziativa ha un importante aspetto didattico, se ne avvantaggia però notevolmente anche l’ambiente. L’anno scorso nell’ambito della Comunità montana san-pietrina avevano aderito all’iniziativa oltre 110 ragazzi che a-vevano riempito più di 60 sacchi di immondizie.
Žabnice: koncert v cerk
V sodelovanju z župnijo Sv. Egidija v Zabnicah in pod pokroviteljstvom Občine Trbiž prireja Slovensko kulturno sredisce Planika v soboto 26. septembra ob 20.30. uri celovečerni koncert, ki bo v farni cerkvi v Zabnicah.
Z izbranim sporedom iz svetovne nabožne zborovske klasike in venčkom ljudskih pesmi bo nastopil Akademski pevski zbor Tone TomSiC študen-stke organizacije univerze v Ljubljani, ki ga vodi dirigent Stojan Kuret.
Akademski pevski zbor Tone TomšiC sodi v sam vrh mešanih pevskih zborov ne le v Sloveniji temveč tudi na evropski ravni. Obeta se torej zelo kvaliteten kulturni dogodek in izreden koncert, ki ga ne gre zamuditi.
Pomuoč za nov šolabus
m
V dvojezični Suoli v Spietre muorejo kupit an nov kombi, nov šuolabus. Ce kajSan Zeli parskočit na potnuoč, bojo v Suoli ries veseli. Muormo reč, de kajSan je že pozitivno odguoriu an dau svoj prispevek.
Ce tudi vi žclta dat ki-ek, sc moreta obarnit na Novo tržaško kreditno banko / Nuova banca di
credito di Trieste an polu-ožt kar Zelta na tekoči račun (conto corrente) Stev. 02/01010.
Tele dni so dal njih pomuoč: Prijatelj suole 1.000.000.-; Nicola Predan 100.000; Daniele Ciccone 100.000; Livia Cosmacini 50.000; Zadruga Bazovica 286.000; Društvo katoliških izobražencev 179.400.
Gorica: nova abonmajska
SSG
sezona
Slovensko stalno gledališče (SSG) se letos predstavllja na Goriškem, kamor zahajajo tudi beneški gledalci, s še posebej bogatim repertuarjem abonmajske sezone 1998/99, saj zajema sedem predstav, od katerih pet produkcij SSG ter dve gostovanji (Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice ter Mestnega gledališča Ljubljana). Predstave se bodo tudi letos izmenično odvijale na odru Kulturnega doma in Kulturnega centra “Lojze Bratuž”. Prva predstava letošnjega abonmaja bo na sporedu v ponedeljek 19. in v torek 20. oktobra v dvorani Kulturnega doma.
V abonmaju so naslednje predstave:
Henrik Ibsen, drama Hedda Gabler v režiji Bojana Jablanovca; Moliere Tartuffe, režieser Mile Korun, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega; avtor in režiser Dušan Jovanovič, Kilinika Korazcky, krstna uprizoritev; Peter Barnes, Ni tako slabo kot zgleda, režiserja Jaše Jamnika (tri tragikomične enodejanke); Arthur Miller, Vsi moji sinovi, rešiser Zvone Šedlbauer; Alberto Bassetti, Skrivnost življenja, rešiser Marko SosiC; Abruški rokopis. Pasijon, rešiser Antonio Calenda.
Planinska družina Benečije
Tečaj
Tečaj predsmučarske telovadbe
Presciistica
v telovadnici sriednje Sole v špe-tru do 17. decembra
19.30 - 20.30 vsak torek in četrtek začetek 6. oktobra
Člani: 50.000, nečlani: 60.000 Informacije in vpisovanja: Romina tel. 716149
Tečaj plavanja - Corso di nuoto
10 lekcij v bazenu v Čedadu ob sobotah od 19. do 20 ure
začetek 10. oktobra Ob tečaju tudi prosto plavanje
Informacije in vpisovanja pri Flavii in Igorju tel. 727631 (ob večernih urah).
novi matajur
Četrtek, 24. septembra 1998
Nel 4. anniversario della morte
Un omaggio a don Arturo
■ Aktualno
ZELENI / LISTI
Ace Mermolja
Zrcalo lastnih šibkosti?
La Chiesetta della Trinità di Montemaggiore -Sveta Trojica pri Viškorši (Taipana) è stata ancora lina volta teatro di un intenso incontro religioso a cui hanno dato vita fedeli e sacerdoti friulani e sloveni. E le tre lingue ancora una volta si sono incontrate ed intrecciate nel segno della fede, dell’amicizia, del rispetto della cultura di o-gnuno.
L’incontro, in occasione del quarto anniversario della morte di don Arturo Blasutto, è stato promosso dal prof. Guglielmo Cerno per conto della SKGZ (U-nione culturale economica slovena) in collaborazione con la famiglia di don Arturo. Durante la messa è stato anche festeggiato monsignor Franc Rupnik, decano di Caporetto, amico sensibile e sincero della Benecia, che festeggia quest’anno il suo cinquan-
tesimo di sacerdozio.
Monsignor Rupnik e don Blasutto sono due e-spressioni della stessa chiesa, ha spiegato nella sua omelia mons, Rizieri De Tina, il primo presente ad ogni incontro religioso nella Slavia della chiesa che si manifesta e fiorisce nell’amore, nella fratellanza, che si apre, supera gli ostacoli ed i pregiudizi, il secondo di una chiesa vissuta interiormente, con grande profondità ed intensità.
La figura di don Arturo, il suo martirio, la sua fedeltà al Vangelo unita alla fedeltà alle proprie radici, sono stati illustrati da don Renzo Calligaro, don Mario Gariup e monsignor Rupnik che hanno saputo anche trarre da quell’esperienza un’indicazione di speranza per il futuro della comunità di Taipana e di tutta la Slavia.
Mario
Monti
obiskal
Videm
Prejšnji petek se je mudil v Vidmu evropski komisar Mario Monti, ki je najprej predaval študentom ekonomske fakultete v prostorih nekdanjega inštituta Tomadini. Pozneje je obiskal trgovinsko zbornico, na gradu pa se je udeležil letnega zborovanja združenja industrijcev.
Monti je na videmskih srečanjih ilustriral smernice Evropske politike in posebej podčrtal vlogo naše dežele, ki ima veliko prednost v dejstvu, da se nahaja na križpotu treh kultur, romanske, slovanske in germanske. Dejal je, da je bilo za Italijo bistveno, da se je pravočasno priključila k skupnemu evropskemu monetarnemu sistemu. Našo državo pa po oceni evropskega komisarja čakajo še novi napori, kajti postati mora bolj kompetitivna z drugimi državami EU.
Monti je med najvažnejšimi nalogami Italije navedel potrebo po sanaciji javnega dolga in modernizaciji mnogih infrastruktur, glede katerih naša država še zaostaja v primerjavi z drugimi. Vsekakor pa je Monti prepričan, da je evropska integracija neizbežen proces, ki bo obenem tudi jamčila za preprečevanje napetosti in sporov med državami, pomembno pa je ustvarjati tudi skupno evropsko zunanjo politiko.
Slovenci v Trstu, Gorici, Benečiji, v Celovcu in Se kje drugje se upravičeno potožimo, da je Ljubljana do nas brezbrižna, oziroma, da nam ne namenja pozornosti, kot naj bi jo nam morala. Dejansko smo v medijih, na prireditvah, v šolskih programih, skratka, v skupni narodni zavesti to, kar zemljepisno smo: za mejo, torej zamejci.
Nikoli nisem trdil, da je manjšina 'seštevek genial-cev, ki bi jih morali vsi po-sluSati. Prav tako pa ne morem reči, da se v manjšinah ne dogaja nič zanimivega, kar bi bilo koristno tudi za osrednjeslovensko kulturno
in politično zavest. Težnja, da slovenski politični, kulturni, gospodarski in drugi predstavniki rišejo narodne meje do Sežane, Nove Gorice ter nekje do Bovca in Kanina, je po svoje razumljiva, čeprav ne opravičljiva.
Slovenija je kot država nastala znotraj krize, kjer je vsak narod želel jasno zakoličiti svoje meje ter izvesti enačbo narodne pripadnosti z državljanstvom. Zgodovinska dogma nacionalizmov je v tem, da se državno in narodno ozemlje enačita, zato so imele v preteklosti etnične in narodne manjšine toliko težav. Kljub
temu pa v dejstvu še ni pravega odgovora na vprašanje, kako to, da je matičen narod površen v svojem odnosu do “bratov" čez mejo?
Potreba po strnjenosti je značilna za narodne skupnosti, ki so ustvarile lastno državo in to ne glede, kako. V potrebi ne moremo prezreti občutka šibkosti, da lahko izgubiš, kar si pridobil. V tej luči se ti lahko manjšine, ki živijo izven meja “matične” države, zazdijo najkrhkejše narodove celice: lastna podoba v revni obleki. Koroški Slovenci se nam od nekdaj zdijo šibek narodov del. Beneški Slovenci so se zdeli tržaškim šibki in nezanesljivi tudi po drugi svetovni vojni.
Zato je marsikdo pomislil, če se “trdnemu" delu Slovencev izplača tvegati del lastnih pravic v imenu pravic beneških Slovencev. Izpustiti Benečijo iz zakonskih norm, bi pomenilo lažji dostop do zaščito za go-riške in tržaške Slovence, so mislili. To je danes zgodovina, vendar je bilo tudi tako. Podobna vprašanja si v odnosu do zamejcev zastavlja tudi Slovenija, oziroma, del slovenske politike in kulture. Ima smisel vključevati v svoje nacionalne program manjšine, ki živijo čez mejo? Cernu bi v trdno jedro tovorili zrcalo, kjer so razvidne lastne šibkosti? Zavestno ali podzavestno vsi vemo, da smo v širšem svetu usodno manjšina.
Rešitev je v ovrednotenju manjšin, vendar se mnogim zdi stvarnejša bodočnost nadaljnjih trenj in spopadov med narodi kot pa bodočnost sožitja. Zato šibkejšemu bratu zapira-mo(jo) vrata, ker je zrcalna podoba lastnih šibkosti.
Bratini v
23. septembra je minilo eno leto od prezgodnje smrti sen. Darka Bratina.
Ob tej priložnosti je bil v Gorici občni zbor Združenja, ki so ga prijatelji in sodelavci pokojnega senatorja ustanovili, zato da bi nadaljevali z delom in uresničili zamisli in intuicije Bratine. Med pobudniki so poslanec Mario Prestamburgo, predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, podpredsednik deželnega sveta
Miloš Budin, direktor združenja Amidei Giuseppe Longo in predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič. Občni zbor je bil seveda tudi priložnost za oceno opravljenega dela in predvsem program za naprej.
Združenje bo 24. oktobra priredilo manifestacijo v spomin na Bratino, ki se je bo udeležil tudi predsednik Senata Nicola Mancino. Le-ta bo sodeloval tudi na posvetu o mednarodni vlogi Gorice.
s prve strani
Lepo vreme je spodbudilo veliko ljudi, da so se v nedeljo odločili za izlet na Solarje in na Kolovrat. Okolica planinskega doma, ki je bil odprt letos konec maja, je sedaj zelo lepo urejena, kot nalašč za piknike in praznovanja, zato je bila tudi idealno okolje za praznik prijateljstva in športa, ki sta ga organizirala dreska Občina in združenje Pro Drenchia.
Od nedelje pa je tam tudi novo igrišče za mali nogomet, ki sta ga otvorila Zupan Mario Zufferli in pokrajinski odbornik za okolje Piero Mauro Zanin. Zupan je izrazil zadovoljstvo, da je na Solarjih od otvoritve doma dalje vse bolj živo, novi objekt pa bo še nadalje prispeval k razvoju prometa ob tem mejnem prehodu, ki ga bo kmalu dosegla še nova cesta iz Volč.
Prava otvoritev igrišča pa se je začela z nogometnim turnirjem začetnikov, ki so se ga udeležile ekipe Audace iz Nadiških dolin, Libero Atletico Rizzi iz Vi-
učnega osebja in letovanjem otrok. Njegova posebnost pa je prav gotovo izjemna lega, saj je zgrajen na višini približno 1000 metrov in se z njega odpira obširen pogled na Benečijo.
Številnim gostom je zapel v pozdrav oktet Simon Gregorčič in prisrčno so nastopili otroci osnovnih šol iz Breginja in Livka. Pozdravila sta direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Janko Hamler in kobariški Zupan Pavel Gregorčič, slavnostni govornik pa je bil slovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.
Minister je dejal, da je odpiranje takih domov velikega pomena za izobraževanje mladih in učiteljev, kajti v takem okolju se lahko naučijo še drugačnega dela kot v šolskih klopeh. Obenem pa je to tudi priložnost za ljudi krajev, ki so bili skoraj pozabljeni. Tako kot drugi govorniki je tudi minister poudaril vlogo doma Kavka, kot novega stičišča rojakov ob meji.
(D.U.)
Na Solarjih in Livških Ravnah sta bili v nedeljo dve pomembni otvoritvi
Ljudje z enakimi željami
Na novo je asfaltirana tudi cesta, ki pelje čez Kolovrat na slovenski strani
Minister za šolstvo Slavko Gaber	Novi	dom	“Kavka”	v	prostorih	nekdanje	vojaške	karavle	na	Ravnah
dma in selekcija dečkov iz Volč-Tolmina. Zmagali so Videmčani, domačini so bili drugi, Tolminci pa tretji. Sicer pa je bilo pomembnejše od rezultata pristno prijateljsko vzdušje, ki ga je bilo občutiti na Solarjih ves dan.
Igrišče je bilo polno zasedeno, od dečkov, ki so hitro švigali od vrat do vrat, do veteranov, ki so malce bolj sopihali, a so se (tudi Zupan Zufferli) borili do zadnje žoge.
Na drugi strani meje je
bila opoldne druga slovesnost na Livških Ravnah, do katerih je možno od nedelje priti čez blok Solarji po pravkar asfaltirani cesti, ki na slovenski strani pelje čez Kolovrat. Na Ravnah so otvorili dom Kavka, ki ga je
Center za šolske in obšolske dejavnosti preuredil iz nekdanje obmejne kasarne.
Dom je zelo lepo in funkcionalno urejen, tako kot podobni drugi domovi v Sloveniji pa bo namenjen izpopolnjevalnim tečajem
Kronaka
novi mataj u r
Četrtek, 24. septembra 1998
5
“Sa mu o potoček
se napn sumi
Pacuh, kam se zgubjaš ti?
•••
Kar'prebereta tle zdol je napisu Mirko Zuodar iz Pacuha. Pari, da je ’na poezija, ampak - nam pra-
vi Mirko - je živa resnica in ne fantazija.
“Pacuh Pacuh Pacuh / Pacuh je ’na vas pruot est /
8. setemberja tudi mi smo šli na romanje
Stara gorà je na naši zemlji
V torak 8. septembra, ku vsake lieto, na Stari gori se je zbralo taužinte judi za počastit Mater božjo, ki gor od veso-kegà gleda Benečijo an Furlanijo. Tuole svetiSCe je na slovenski zemji in je to tretje na Gori: te druge so Jasna Gora na Poljskem in Sveta Gora v Sloveniji, blizu Nove Gorice.
Judje pridejo z maki-nam, z avtobusom an par nogah an pobožno molijo po poti. Vsake lieto, za obljubo po potresu, pride tudi videmski škof, an on pamogah, an drugi škofi od zuna. Ku vsake lieto nie padu daž, Ceglih je bluo garduo vreme.
Kadar je konCala an-doht, so zapiel na Cast Matere božje piesmi po italijansko, po laSko an po sloviensko. Pa Skoda, de nas je pielo pru malo po sloviensko: na vien al nas je bluo zlo malo, al pa nieso znal piet! (Vsi smo imiel besiede). Ja, na uagan mislit, de jih je bluo spot se pokazat Slovenci. Varmo se, de Mati
božja, takuo ki je parsla težkuo na Staro goro gor par Pikonah, na muSace, pojde an nazaj proC (tole volto pa spluje). Je paršla na vesoko goro, de nas bo branila od hudiega, pa pojde an proC Ce-jo bomo takuo malo Častil.
Je ries, nie samuo na-Sa, pa je na nasi zemlji, zastopi molitve an piesmi po nasin. Se troStan, de prihodnje lieto nas bo vic, de bomo buj kuražni an de se storemo Cut. De kar začnejo “Lepa si, lepa si Roža Marija” se uzdigne an moCan glas, de se bo Cu po vsieh naših dolinah, ku kar puo-jejo Lahi: nje jih nie Spot piet an guorit po njih izi-ku.
J.M.
Dragi parjateu, z ve-sejam smo sparjel toje pismo an ga zvestuo pu-blikamo. Se troStamo, de nam boš se pisu. An če lietos za an las se nie-smo srečal, se troStamo, de drugi krat puode bu-ojš, de se stisnemo roko an de se poguarmo nomato. Te čakamo!
Pogled na Pacuh
an je kot Budapest.
Na eno stran so hiSa tri / in na drugi strani so Se tri / in posredi je en potoček, ki Se Sumi.
Enkrat v ti vasi / je blo Cez štierdeset eldi / glavna stvar ki Se živi / je sam po-toCek ki Se Sumi.
Na potoku na kamnu je na raca / in me gleda / se misli po kaj je parSu ta Človek / ki tle skor ni veC eldi / sam te potoček Se Sumi.
Dost je lajou pisicek Pisolo / ki je pozdravou vse eldi / ki v to vas so parSli / tudi tega veC ni / sam te potoček še Sumi.
Pridem v vas in gledam / lepe hiše ponovljene / in zaštiejem v njih Se štier eldi / žalost me obleti / in poslušam / de sam te potoček Se Sumi.
Lepi so novi cemini / ma iz njih se neC na kadi / in odprem uha / in poslušam / de ta potoček Se dobro Sumi.
Enkrat so ble ribe postro-ve / in tudi tiste dol po dolin so Sle / kjer po potoku sonca veC ni / in postrova v senci ne živi / tako potoček je o-stou sam / in Se nimer milo Sumi.
Enkrat je po potoku / podvodni kuos ferfolou / in
pod robam za SCurkam / je vsako pomlad gnjezdo ru-nou / zdaj tudi tega veC ni / sam te SCurk Se nimar Sumi,
Vsako nedeljo so z gorskih vasi / veliko eldi h Pa-cuhu paršli / ki tle so ble oštarije dve / in butige tri.
Starši so na žugu baiai / in v oštariji pa na karte igral / otroc po potoku so plaval in se veselil / an ribe lovil / vsega tega veC ni / sam te potoCek Se nimar Sumi.
Prot noci ko sonce gre za hrib / vse otiši / sam te potoCek še šumi.
Tam v oštariji / Se Miha garCi / ki se j’ pulja napiu / in Zuot ga na gor veC darži.
So ga v stalo peljal / in tam leži / in na Cuje potočka ki pod Stalo Sumi. / Ko zju-tra Miha se sprebudi / in v glavi se mu vse vrti / in se pomisli da je treba medežin / in pogleda v takuin / ce v slučajno je noter Se kajšan kuatrin / in se pobere v oštarijo / pit Se Snopsa kajšan biCerin / in tam je ponucou te zadnji kuatrin, / poberè se za potokam proti domu / v takuinu veC denarja ni / in glava mu moCnuo berli / in sitnost mu diela / ta potoCek ki Se Sumi / se misli / da do druzega penzjona / bo treba Čakat Se trideset dni / in go-demja / naj ta potoCek Se Sumi / saj tista vodica / po pja-nost dobro nardi.
Donašnji dan je težkuo užafat ardane
Bepo, srečan gobar
“Donas je težkuo Se babe uSafat (babe kot gobe, na stuojta študierat slavo!), poštudierita kakuo san biu veseu, kar san zagledu tele ardane!” Giuseppe Bellida, Bepo za paijatelje, iz Petjaga je pru veseu, ne samuo zak je ušafu take lepe ardane, ki so zaries ’na posebnost: ankrat jih je bluo puno, seda so se zgubile, ku druge sorte gob. Je kontent tudi zak seda je on na Celu (in testa) klasifike treh parjatelju, ki so dan pruot druzemu za “udobit” posebno nagrado, premjo: “te narbuojsi gobar Ne-diskih dolin”. Kuražno Bepo, mi smo z vam! An se na potegnemo nazaj, Ce nas pokličete pokušat tele dobruote, kar jih vaša Zena skuha!
Donas, ki pišem tele var-stice, je četartak, 17. setemberja. Ist san tle, ki pisem go mez nje, ona dva pa plujejo pruot njih težki pa zlo liepi aventuri. “Ona dva” sta Zanna an Paola, ki donas sta zaCela njih novo, posebno aventuro. Donas so Sli v Rim, od tu splujejo v Katmandu (Nepal), potlè vzamejo drug aeroplan an puo-dejo v Lhasa (na Himalaya), miesto, ki je v Tibetu an je 3.600 metru nad muorju. Tle se ustavejo tri dni za se par-vast tistemu ajarju potlè z bičikletam se vamejo v Katmandu. “Je samuo 1.000 kilometru poti ” nam je jau Zanna “kar je posebnega je, de za pasat od adne doline do druge, so prelazi (passi) vesoki an 5.200 m., 4.900 metru nad muorju...ja, ti more an parmanjkat ajar!”. Vemo vsi, de kar se gre takuo vsoko, nie lahko sapat.
Zanna nas je že navadu na take posebne stvari. Smo
■1.
Po Tibetu z bičikleto
že pisal, de je Su on sam z njega bičikleto po cieli južni Ameriki, po cieli Evropi. Tudi Paola (Maria Paola Turcutto) vie, kakuo se obnašat z bičikleto. ViCkrat je tekmovala (ha gareggiato) po cieli Italiji, Evropi an po sviete. Bla je svetovna ka-mpjoneša. Vseglih pa kar se tele dni parpravjajo preživi-et ona an Zanna je kiek ne-
navadnega.
Zanna nas je prosu, de skuoze Novi Matajur po-zdravemo vse tiste parjate-lje, ki ni utegnu pozdravit, priet ku je Su.
“Buog pred tabo an za tabo” takuo so naši te stari po-zdravjal njih sinuove, ki so odhajal po sviete. An mi s telim pozdravom, uoSCimo sreCno pot Zannu an Paoli.
“Volevo chiedervi un favore” ci ha detto Zanna (Giuseppe Zanini di Senato) “vorrei salutare attraverso il Novi Matajur tutti gli amici che non sono riuscito a salutare prima della mia partenza.” Anche questa volta Zanna l'ha pensata grossa. Lui, assieme a Maria Paola Turcutto, sono partiti giovedì 17 alla volta di Katmandu. Da qui altro aereo per Lhasa, in Nepal. Cittadina a 3.600 metru sul livelli del mare. Da qui ritorno a Katmandu in bicicletta. “Sono solo 1.000 kilometri" ci ha detto Zanna. “Però sono un po’ particolari, infatti dovremo su-
perare sei passi a 5.200, 4.900 metru sul livello del mare!" Dobbiamo ammetterlo. Non è cosa di tutti i giorni e... per tutti. Ma sia Maria Paola che Zanna non sono nuovi ad “exploit" del genere. Maria Paola si è affermata a livelli altissimi. Zanna, con la sua bicicletta, ha fatto l'America Latina, l'Europa... ed ora questa nuova avventura.
In bocca al lupo, ragazzi! Noi ancora una volta, rivedendo assieme a voi le diapositive di questa vostra avventura, proveremo un pizzico di invidia e molta, moltissima ammirazione.
/L ,
•	/r\fZ
jih prave...
’Na Ceca se j’ par-kazala na parvo pomoC v špitau z zlomieno roko.
- Ka se vam je zgodilo? - jo je vpraSu mi-edih.
- Tuole mi se j’ zgodilo za se oganit otroka! -je odguorila čeCa.
- Al ste nardila incident z avtom?
- Ne, sam padla dol
s pastieje!!!
***
’Na Zenska je Sla h ginekologu za viedet al je v drugem stanu.
- Sem videu vaše analize, imam ’no dobro novico za vas, gospa!
- Sem gospodična!
- Alora, smo guoril gospodična, de imam ’no slavo novico za vas!!!
***
An gay je Su h psi-kjatru.
- Al ste že puno liet gay? - ga je vpraSu mi-edih.
- Oh ja, že od mladosti. Sa’ tudi muoj brat je takuo!
- Tudi on je gay?
- Oh ja, tudi muoj tata an muoj nono!
- Orpodibako! Al tu vaši družini nie obe-dnega, de ima rad zenske?
- Oh ja, moja sestra! ! !
***
- Al vieš Giovanin -je jau Bepino - de sem pogruntu kakuo narest, za na pustit mojo ženo v drugim stanu!
- A ja? Poviejmi!
- Oh, je lahko, ho-dem za tojo!!!
***
- Dobar dan gaspu-od dohtor. Sem parSu zavojo mojega bratra. Se je luožu tu glavo, de je an kamjon!
- Ben nu, Ce je takuo, parpejatega tle de ga previzitam!
-Ja, za vasje lahko guorit, pa za me so težave! Kje ušafam parkiranje tle v sredi mie-sta?!?!?!
***
Zena je paršla pozno damu an subit mož jo j’ poprasu, kje je bila tarkaj cajta.
- Sem Sla tu tisti novi istitut za lepoto (istituto di bellezza)! -je odguorila žena.
Mož jo je lepuo pogledu an jo poprašu:
- Al si usafala za-parto?!?!?!
Četrtek, 24. septembra 1998
6
Le caratteristiche dei “castellieri” presso Lubiana
I villaggi fortificati di Lubiana e Molnik
Minimatajur
Prima di passare al capitolo dei castellieri friulani desidero trattenere il lettore sugli insediamenti fortificati in Slovenia, noti con il nome di «gradisce». La Slovenia si presenta come un’area di passaggio obbligato tra l’area danubiana, la penisola balcanica e le regioni settentrionali italiane. Questo spiega la presenza di 500 insediamenti con funzioni abitative e difensive, generalmente costruiti sulle alture e sui pendìi. Secondo una carta dell’archeologo Frane Truhlar il massimo addensamento dei «castellieri» si trova sul Carso e nella Dolenjska. Tuttavia le caratteristiche dei villaggi sono molto diverse nelle due regioni. Sul Carso, come abbiamo visto, le cinte sono costruite esclusivamente con pietre a secco, nella Slovenia centrale per mezzo di terrapieni, rinforzati da palizzate e da banchi di pietre.
Qui tratterò brevemente due insediamenti su altura: il colle del Castello di Lubiana e il colle di Molnik, quest’ultimo a pochi chilometri a sud-est della città. Le palafitte della Palude di
Lubiana, come si è detto, alla fine dell’età del bronzo, furono abbandonate, forse in modo violento, e sorse l’insediamento di Lubiana. Il colle del castello, ottimo osservatorio di avvistamento su un passaggio obbligato, grazie alla sua posizione ineguagliabile sull’isola formata dal doppio braccio della Ljubljanica, attrasse, verso la fine del II millennio a.C., le popolazioni autoctone e quelle immigrate.
La leggenda degli Argonauti fondatori di Lubiana, pure in assenza di prove storiche, richiamerebbe questi primi insediamenti, quando le popolazioni in cerca di luoghi sicuri e dotati di buone vie fluviali, la Ljubljanica e la Sava, scelsero questo luogo per coltivare la terra e praticare l’artigianato ed i traffici commerciali.
I «castellieri» di Lubiana e di Molnik hanno in comune lo spiazzo culminante, le terrazze esposte a sud, i terrapieni e le palizzate difensive, che creavano uno spazio minore particolarmente protetto, ed uno più ampio, dove trovava rifugio, in caso di pericolo,
la popolazione di dintorni, agricoltori, pastori, bo-scaioli, eccetera. Le case e-rano in parte di legno e in parte fatte con la solita tecnica dei tralicci di verghe intonacati di argilla, con u-na o due stanze ed il focolare.
Poiché la zona è sprovvista di miniere, non si incontrano segni di attività metallurgiche, ed i manufatti metallici provenivano dai commerci per vie fluviali. «Oggi è difficile immaginare - scrive Ivan Pus - come fosse possibile superare distanze così grandi, come il percorso della Via dell’Ambra dal Baltico al Mediterraneo. L’uomo preistorico però non era schiavo del tempo, e dobbiamo immaginarcelo come un uomo sano, forte, resistente, inventivo e razionale, che affrontava con coraggio catastrofi naturali e aggressioni di tribù ostili».
Inizialmente anche il rito dell’incinerazione dei corpi dei defunti accomunò gli abitatori del colle di Lubiana e del Molnik. A Lubiana, proprio di fronte al Castello (cortile dell’Accademia Slovena delle Scien-
II colle ed il castello di Lubiana in una veduta moderna
ze e delle Arti) fu scoperta una vasta necropoli con oltre 300 tombe ad incinerazione, dove le ceneri dei morti erano raccolte in urne di terracotta interrate e coperte da una semplice pietra e senza segni distintivi. Accanto alle urne si trovarono i corredi funebri, con vasi di ceramica ed altri accessori.
Il rito non fu un fatto casuale, ma corrispose ad e-splicite convinzioni religiose, alla fede nella vita ultra-terrena, testimoniata dalla deposizione di cibi e bevande presso le urne cinerarie. A Lubiana questa pratica funeraria si protrasse dal XIII al IV secolo a.C., mentre a Molnik ebbe durata più breve.
A partire daH’VIII - VII secolo a.C., a Molnik al rito della cremazione seguì quello dell’inumazione in celle funerarie di legno, co-
m
perte di pietre, sulle quali si ergeva un tumulo di terra di diversa grandezza. Vi potevano essere sepolti da 5 a 10 defunti, ma anche molti di più. Si osserva che i due riti per un certo tempo convissero, come è provato dalla duplice pratica presente nel sepolcreto e specialmente in una tomba in cui erano sepolte due fanciulle, una incinerata nel rogo funebre, l’altra semplicemente inumata.
Fra i due ambiti, la «cultura dei campi di urne» e quella dell’inumazione, c’è comunque un confine culturale, mentre quello dell’appartenenza etnica rimane più oscuro. La popolazione della «cultura dei campi di urne», giunta da oriente a partire dal XIII a.C., occupò lo spazio sloveno da est, ma sappiamo che la spinta migratoria fu molto più ampia e raggiun-
se un vasto spazio europeo. In Slovenia i nomi etnici furono quelli storicamente noti, Veneti, Istri e Norici. Qualche concordanza sembra esserci sull’appartenenza etnica della popolazione che introdusse, a partire dalla Dolenjska e dalla Bela kraijna, la cultura dei tumuli, attribuita agli Illiri.
(Archeologia, 35)
Paolo Petricig
M. Guštin - Gradisca železne dobe v Sloveniji, in Arheološki vestnik, 1978 I. Puš - Prazgodovinski Molnik, in Arheološki vestnik, 1984
I. Puš - Mlajša bronasta in železna doba, in Pozdravljeni predmanci, Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka - Ljubljana 1996
F.Truhlar - Gradišča, u-trjene naselbine Slovenije, in Arheološki vestnik, 1981 T.Knific - Pogled v višine na arheološko dediščino, in Gea 11- 1991
Kadar Tončič je šu brat jabuke, je sreciu štrijo an se nje varnu...
Je hiu an puob, Tončič, an nie bugu mame an tatu. An dan je teu iti brat jabuke an mama mu je ja la: "Na hodi, ki pride Strija an te ponese".
Ma Tončič nie bugu, je Su, je parstavu liesinca čeh drevu an je Su gu jabuko an gor se je pliezu ta po te nar-buj velicih varhah. An tente-ga, ki je targu jabuke, pride Strija do po briegu an mu je jala: "Tončič, varzi me dol
'no jabuko, ki sam puno lačna". Anta Tončič je jau: "Ne, ti jo na varžem, zak ti si na strija an me deneS tu taki" . Strija je jala: "Ma varzi-mi, ki sam puno lačna!".
Anta Tončič, ki je dobrega sarca biu, ji je vargu dol
te narbuj lepo jabuko. Anta Strija, ki je bla furbasta, je jala: “Puj, Tončič, dol, mi jo pobereS, zak jast sam stara an krevjasta an na morem pobrat gor jabuke".
Tončič je jau: “Ne, ne, jest na grem, zak ti me deneS tu taki”. Anta strija je jala: “Ma, jest viem, de ti si an bardak puobič, puj, mi pobereS jabuko".
An takuo Tončič je Sli dol po liesincah, kar se je spregila za pobrat jabuko, hitro Strija ga je popadla an ga dieia tu taki. An je Sla za ga nest damu. Kar je parSla čeh patoku.je diela dol taki za se odpočit; an Tončič, ki je biu kuStan, je hitro vzeu skloco uon z gajufe, je odriezu taki an je nabasu puno puno ka-manu tu taki. An Strija je lepita zadiela nazaj zaki na romana an je Sla damu.
Kar je parSla damu, je odvezala taki an so se vestii vse puno kamanu če po hiS. Anta Strija je bla zlo arzjeze-na an je jala: “BoS vidu, Tončič, sada si mi jo naredu, pa jutre.jutre..."
Drug dan Tončič je Su nazaj jabuke targai an Strija pride če pod driev, buj ar-ztargana, buj krevjasta ku tist dan pried. An mu je jala: “Tončič, varzi mi dol 'no jabuko” .
“Ja” je jau Tončič “ti vartem dol 'no jabuko, ma jo pobereS sama, zak ti si 'na Strija an me deneS tu taki".
“Ne, ne, pa donas te ne denem", je jala strija.
An Tončič, ki je biu usmi-
ljenje Su. Kar se je spregnu za pobrat jabuko, hitro ga je zagrabla an ga je diela tu taki. Anta je Sla z njim, je Sla naglih damu.
Kar je parSla damu, ga je zaparla tu izbo anta je Sla kuhat vičerjo za nje snuove, ki so parsli zvičer. An nje snuovi so bli tatje. Drug dan Strija je Sla po Tončiča an je jala: “Puj za mano, Tončič, gor v kambri imam an bank pun lieSniku an oriehu; jih
vzameš tarkaj, ki bos teu". An Tončič je Su za njo an mu jala: “Vzam!"
"Ne, ne," je jau Tončič, “ti si gospodinja an ti dam lieSnike an oriehe.”
Antada, Strija je dela, de vzame on tele lieSnike an Tončič nie teu vzet. An pota-da Strija se je spregnila za vzet lieSnike an oriehe, an Tončič je hitro zaparu vrata od banka, jo je zaparu not an je uteku damu.
An ta doma so ga čakal mama an tata an bratraci, an mama je skuhala adno dobro kosilo an vsi so pil an jedli, vsi veseli so bli, ki Tončič je parSu damu.
Beneške kri2anke: rešitev prejšnje številke
Publikacijo je izdala Zadruga Novi Matajur
Šolski dnevnik je tu!
Solarjem na pot so tudi letos pripravili Galebov šolski dnevnik. Zadruga Novi Matajur, ki je izdala dnevnik, se je tokrat odločila za »naj« izvedbo, se pravi za navedbo raznih podvigov, ki so dobili primeren prostor v znameniti Guinessovi knjigi rekordov. Izbor je bil seveda pripravljen ob upoštevanju interesov tistih, ki jim je dnevnik namenjen.
Za ilustracije je poskrbel Klavdij Palčič, publikacijo so podprli bančni zavodi Kmečka banka, Zadružna kraška banka in Zadružni kreditni banki v Doberdobu in Sovodnjah.
— Sport-------------------------
Calcetto, si gioca a Solane
Četrtek, 24. septembra 1998
Alle porte dell’autunno, Soiarie può già cominciare a tirare le somme di un bilancio decisamente positivo. Dopo l’inaugurazione, a fine maggio, del rifugio presso il valico di confine e una stagione estiva più che soddisfacente, la domenica scorsa è trascorsa all’insegna della festa dell’amicizia e dello sport, organizzata dal comune di Drenchia e dall’associazione Pro Drenchia.
Una bella giornata di fine estate ha favorito l’afflusso di una folla festosa all’inaugurazione del campo di calcetto che, annesso all’area attrezzata del rifugio, arricchisce non
di poco l’attrattiva di una località, dove ancora qualche mese fà non c’era praticamente niente, tranne la casupola del valico e un ambito naturale a dir poco splendido. Comprensibile quindi la soddisfazione e-spressa dal sindaco Mario Zufferli, che ha rivolto un caloroso saluto a tutti gli intervenuti dalle valli e dal versante di Tolmin-VolCe, sempre più uniti oltre che dagli antichi vincoli di amicizia, anche da un confine sempre più aperto. Zufferli ha auspicato nuovi interventi per la valorizzazione turistico-sportiva di Soiarie e dintorni, ricordando anche la
prossima apertura della nuova strada che collegherà Soiarie con VolCe-Tolmin. Il tema è stato ripreso anche dall’assessore all’ambiente della Provincia di Udine Piero Mauro Zanin, cui è toccato il taglio del nastro inaugurale.
Il campo di calcetto è stato poi letteralmente occupato per tutta la giornata da partite amichevoli, tra cui il triangolare di calcetto per le categorie Esordienti. Si sono imposti i ragazzi del Libero atletico Rizzi di Udine, mentre al secondo posto si é piazzata l’Audace e terzi i ragazzi della selezione VolCe-Tolmin.
Autorità e giovani calciatori all’inaugurazione del campo di calcetto
Branko Lakovič
ZBORNIK
SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI
ALMANACCO
DELLO SPORT SLOVENO IN ITALIA
Nel primo impegno di campionato la Valnatisone ha costretto al pareggio lo Zaule/Rabuiese
Brandolin lascia già il segno
In svantaggio per 2-0 gli azzurri rimontano grazie ad una rete del nuovo attaccante - Il pareggio arriva con un’autorete provocata da una punizione di Tuzzi - Prossima partita a S. Pietro contro la Cremonese
Izšel je zbornik našega športa
Tudi letos je sredi poletja izšel zbornik (almanacco) slovenskega športa v Italiji 1997-1998.
Knjiga je prišla med nas 2e tretje leto in zanjo je med športniki in vsemi, ki se zanimajo za naš šport, v-se večje pričakovanje.
Avtor publikacije, ki obsega 331 strani z mnogimi fotografijami, je novinar Primorskega dnevnika Branko Lakovič, ki mu gre priznanje, da je tudi letos opravil obsežno delo.
Knjiga namreC podrobno dokumentira v slovenskem in italijanskem jeziku celotno sezono telesne kulture med Slovenci v Italiji, vključno z dosežki in rezultati v različnih športnih panogah.
Kot vsako leto je v knjigi prisoten tudi šport iz Benečije, ki mu vestno sledi nas sodelavec Paolo Caffi iz Spetra. Tako je Caffijeva zasluga, Ce naš šport iz Videmske pokrajine spoznavajo tudi na Tržaškem in Goriškem.
ZAULE/RABUIESE	2
VALNATISONE	2
Zaule/Rabuiese: Ellero, Iovino, Bozieglav, Steffè, Marchesi, Klinkon (41 ’st. Zellè), Musolino, Godas, Saina, Cozzella (22’ st. Ra-valico), Bruschina, Ferlu-ga, Vecchiutti, Mutton.
Valnatisone: Venica, M-linz (1 st. Podrecca), Lancerotto ( 42’ pt. Sedi), Tuzzi, Mulloni, Rossi, Mottes, Marinelli, Brandolin (30’ st. Bergnach), Gol-les.
Arbitro: Camaur di Gorizia.
Trieste, 20 settembre -La Valnatisone ha esordito quest’oggi in campionato a Trieste con la neopromossa Zaule/Rabuiese. E’ un pareggio che va stretto agli azzurri, scesi in campo ancora incompleti a causa di alcune assenze (Daniele Specogna, Claudio Bledig ed Enrico Cornelio) e perseguitati dalla sfortuna con l’infortunio patito al 42’ da Lancerotto che ha dovuto essere sostituito.
Lo Zaule aveva cominciato la sua avventura nel migliore dei modi passando in vantaggio su azione di calcio piazzato al 20’ con Klinkon.
La squadra valligiana teneva in mano le redini del gioco, ma senza riuscire a portare il risultato in parità. Il primo tempo si concludeva con la squadra di casa che rientrava .negli spogliatoi con un gol di vantaggio. All’inizio della ripresa la Valnatisone andava vicina al pareggio con Sedi. Sbilanciandosi in avanti alla ricerca del pareggio, i ragazzi allenati da Rodolfo Cumin venivano colpiti su
azione di contropiede. Al 10’ era infatti Saina a concludere in rete ed a firmare la seconda segnatura locale.
La Valnatisone però riusciva a riprendersi prontamente. Era Danilo Brandolin, nuovo attaccante degli azzurri proveniente dalla Juventina, tre minuti più tardi a riportare in rete il pallone sfuggito al portiere Ellero, accorciando così le distanze.
I padroni di casa accusavano il colpo ed al 18’ un calcio di punizione di Tuzzi veniva deviato in barriera da Iovino. Il pallone terminava la sua corsa gonfiando il sacco del portiere Ellero. La Valnatisone continuava a mantenere una leggera supremazia territoriale senza però riuscire a dare il colpo del ko, pur andando vicina al gol in alcune occasioni.
Domenica 27 settembre, alle 16, la Valnatisone si presenterà al suo pubblico ospitando la Gemonese, formazione che, retrocessa dalla Promozione, è la squadra che gode i favori del pronostico per una pronta risalita. I giallorossi gemonesi hanno iniziato alla grande esordendo con un rotondo 3-0 nel derby con i ragazzi del Riviera di Magnano.
Intanto al torneo Over 40 organizzato nel weekend dall’Us Buttrio per festeggiare i 40 anni della fondazione della società, la Valnatisone si è classificata al terzo posto, alle spalle della Torreanese e dell’Azzurra di Premariacco. I san-pietrini nelle eliminatorie si sono imposti sui biancorossi di Cividale con il risultato di 2-0 (p.c.)
A destra Danilo Brandolin, autore del primo gol dei sanpietrini contro lo Zaule/Rabiese, sopra la Valnatisone che recentemente ha battuto in Coppa Regione il Bearzicolugna
Giovanili, pronti via
Tutto è pronto per l’avvio dei campionati giovanili della FIGC. Dopo la correzione dei calendari ufficiali l’inizio è previsto per domenica 27 settembre. Gli Allievi della Valnatisone usufruiranno di un turno di riposo per iniziare le loro fatiche la domenica successiva a Rivolto. I Giovanissimi dell’Audace, allenati da Fabrizio Vogrig, domenica alle 10.30 inizieranno il campionato ospitando sul campo di Merso di Sopra il Tavagnac-co/A. Gli Esordienti e i Pulcini dell’Audace inizieranno sabato 3 ottobre, rispettivamente con la Comunale Faedis ed il Buttrio.
Četrtek, 24. septembra 1998
SPETER
Muost - Spietar Dva para noviču: Franca an Marco...
V saboto 19. setemberja sta se v cierkvi v Barnase oženila Franca Moreale iz Muosta an Marco Cos-zach, ki ima kornine v Nediških dolinah pa živi z družino v Adegliacco blizu Vidma. Tata od Franche je biu Renato, ki so ga vsi lepuo poznal zak je di-elu za mekanika dol par Muoste puno puno liet, nje mama je bla pa Pia Vogrig iz Hlaste.
Za požegnat njih poroko je parSu iz Svetih Viša-rji monsinjor Dionisio Mateucig, ki Ceglih na opravlja vič tle njega božje službe, ga nie težkuo sreCat na porokah, na kar-ste an na drugih cerkvenih an kulturnih parložnosti tle par nas.
Franchi an Marcu, ki bota živiela go par Muoste, Zelmo vse narbuojše v njih skupnem življenju.
... an Sandra an Silvano
V nediejo 20. setemberja Sandra Manzini iz Spi-etra an Silvano Dorgnach iz Utane sta jala njih “ja”.
An za se oženit sta ve-brala zaries an poseban kraj, svete Višarje.
Oženu jih je monsinjor Dionisio Mateucig an oku-ole njih so se zbrali vsi tisti, ki jim imajo radi, v parvi varsti njih otroc Marta an Juri.
Sandri an Silvanu, ki žive v Spietre, an tudi njih otrokam Zelmo, de bi vsi kupe lepuo živiel v mieru an ljubezni puno an puno liet. Vse narbuojše jim zeli tudi Društvo beneških likovnih umetnikov.
Spietar Če imata vič ku šestdeset liet
“Za dat vic življenja lie-tam”, že vesta, ka’ je, ke-ne? Je teCaj telovadbe
novi matajur
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR
Izdaja:
Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividalc Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videni / Udine
m
Včlanjen v USPI/Associato all’USP!
Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIF.ST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Se2ana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT
OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19%
Alje kajšan vidu telega liepega pisiča?
Kje je Baldo? Se vpraša Willy Iuretig, an puobic ki živi v Spietre an ki od petka 18. setemberja je brez svojega pisiCa. Al se je zgu-bu al ga je kajšan ukradu? Willy se trošta, de preča ga bo mu spet objet. Ce kajšan vie ki go mez telega pisiCa, naj poklice na tel. 727625.
Willy è triste perchè da venerdì 18 non ha più il suo adorato cagnolino Baldo. Si è perso o è stato rubato? Willy spera di poterlo riabbracciare presto. Se qualcuno avesse suo notizie è pregato di telefonare al 727625.
(corso di ginnastica), ki ga organizava Gorska skupnost Nediških dolin za tiste naše ljudi, ki imajo vic ku šestdest liet, al pa ki jih imajo an manj pa miedih jim je zatrucu, de se muo-rejo gibat nomalo vic. TeCaj je za tiste, ki žive po kamunah, ki spadajo pod našo Gorsko skupnost al pa so v počitniškem duo-mu v Spietre.
TeCaj (corso) zaCne 8. otuberja an bo dvakrat na tiedan, v torak an Cetartak, od 15. do 16. ure v telovadnici (palestri) sriednje Suole v Spietre.
Za druge novice se moreta obarnit na Gorsko skupnost Nediških dolin (tel. 727565).
GRMEK
Prievaio - Sv. Martin Kuatarinca
So se bal, de na bojo imiel judi zak tele zadnje dni ura nie bla ta prava. So se bal, de judje na pridejo tudi zak ciesta, ki pe-je do Prievaia nie še do konca postrojena, potlè, ki velik daž miesca luja an plazuovi so jo zlo poško-dval. Pa vse tuole nie u-strašlo obednega an za Kuatarinco na svetim Martine se je zbralo puno ljudi.
Zbralo se jih je par sveti maš, ki je bla go par ci-erkvici, zbralo se jih je an popudan na PlešišCu an na Prievaie. Sonce je sijalo an je lepuo grielo cieu popudan.
Morejo bit pru zadovoljni tisti od Pro loco Grmek an komitata za Kuatarinco, ki še ankrat so dici kupe moči za spejat do konca tel tradicionalni praznik, ki parkliCe judi an iz drugih kraju Nediških dolin.
PODBONESEC
Bjača Smo postrojil korito
Na puomlad so možje z naše vasi zaCel Cedit an strojit staro korito, ki so jo bli zazidal v cajtu parve svetovne uiske “cavalleg-geri” taz Alessandrie, ki so se bli ustavli v teli vasi po-dbonieškega kamuna priet ku se je zgodiu poraz v Kobaridu lieta 1917.
Osamdeset liet življenja se na poznajo samuo Clovi-eku, paC pa tudi stvarem an takuo tudi korito, ki je na sred vasi že tarkaj liet je bluo v hudem stanju. Va-snjanom se je huduo zdie-lo, takuo so se zbral an odločil jo postrojit. Zbral so nomalo sudu, na pomu-oc jim je parskoCila an videmska pokrajina, provinca, ki jim je dala an maj-han, a zlo potrieban kontri-but. Možje so se diel na di-elo an takuo staro korito je spet malomanj ku novuo.
Za ga inaugurat an se veselit za telo dielo, ki so ga vepejal vasnjani do konca, so se ušafal telo zadnjo nediejo 20. setemberja par sveti maš, ki je bla ob da-najsti an potlè syo ble še pastašuta an druge dobruo-te za vse.
Brišča Nova cierku an bieram
Telo saboto, 26. setemberja, bojo imiel velik senjam v BrišCah. Pruzapru bo doplih senjam: inaugu-rajo cierku, ki so jo pru lepuo postrojil an bo tudi bieram velike skupine mladih .
Vse se zaCne ob peti popudan, kar bo sveta maša. Sevieda, pride tudi videmski nadškof monsinjor Alfredo Battisti.
^SOVODNJE^
26.9:85-26.9:98
Dan za dnevom je šlo napri že trinajst liet, odkar
Romeo Golop iz Podarja (Sauodnja) nie vic med nam.
Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo mama, tata an vsi tisti, ki so ga imiel radi.
Giorno dopo giorno sono trascorsi già tredici anni da quando Romeo Golop ci ha lasciati,
Con infinito amore lo ricordano la mamma, il papà e tutti quanti gli hanno voluto bene.
CEDAD
Nov urnik za litorino
Od nedieje 27. setemberja litorina, ki vozi iz Čedada v Videm an nazaj bo imiela nov urnik.
Na liepa novuost je, de bo vozila vic krat na dan: do seda je šla gor an dol 34 krat, od nedieje pa 46 krat. An tel je nov urnik (kjer je zvezdica * pride reC, de ob isti uri je samuo Cez tiedan):
Iz Čedada v Videm: ob 6.*, 6.36*, 6.50*; 7.10; 7.37*; 8.07; 9.10; 11; 1 2 ; 1 2 . 1 7 * ; 1 2.37* ; 1 2.57*; 1 3.17; 13.37;13.57; 14.17*; 15.06; 15.50; 17.; 18.; 19.07; 20.
Iv Vidma v Čedad: ob 6.20*; 6.53*; 7.13*; 7.40; 8.10*; 8.35; 9.30; 10.30; 11.30; 12.20; 12.40*; 13*; 13.20*; 13.40; 14*; 14.20; 14.40; 15.26; 16.40; 17.30; 18.25; 19.40; 22.15; 22.40.
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 28. SETEMBERJA DO 4. OTUBERJA Spietar tel. 727023 OD 26. SETEMBERJA DO 2. OTUBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«.
Miedihi v Benečiji
DREKA
doh. Daniela Marinigh
Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje:
v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30
doh. Daniela Marinigh Hlocje:
v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00
PODBONESEC
doh. Vito Cavallaro Podbuniesac:
v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce)
Carnivarh:
v torak od 9.00 do 11.00 Marsin:
v četartak od 15.00 do 16.00
SREDNJE
doh. Lucio Quargnolo Sriednje:
v torak ob 10.30 v petak ob 9.00
doh. Daniela Marinigh
Sriednje:
v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15.
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti Sauodnja:
v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30
SPETER
doh. Tullio Valentino Spietar:
v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10.
doh. Pietro Pellegriti Spietar:
v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00
PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar:
v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795
SVET LENART
doh. Lucio Quargnolo
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00
doh. Daniela Marinigh
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anod 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00
Guardia medica
Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081.
Za Manzan: tel. 750771.
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni
v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER
Ostetricia/Ginecologia
v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556)
Psicologo: dr. Bolzon
v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermieristico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565)
Kada vozi litorina
12 Čedada v Videm:
ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 \ 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih)
Iz Vidma v Cedad:
ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40
* čez tiedan
Nujne telefonske številke
Bolnica Cedad 7081
Bolnica Videm 5521
Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142
Karabinierji..............112
Ufficio del lavoro 731451
INPS Cedad 700961
URES-INAC 730153
ENEL...............167-845097
ACI Cedad 731987
Ronke Letališče..0481-773224
Muzej Cedad 700700
Cedajska knjižnica ..732444
Dvojezična šola 727490
K.D. Ivan Trinko 731386
Zveza sbv. izseljencev...732231
Dreka.................721021
Grmek..................725006
Srednje................724094
Sv. Lenart.............723028
Speter.................727272
Sovodnje...............714007
Podbonesec 726017
Tavorjana..............712028
Prapotno...............713003
Tipana.................788020
Bardo..................787032
Rezija 0433-53001/2
Gorska skupnost 727281