35, štev, V Kranju, dne 2, septembra 1905. VI, leto.
GORENJEC
: Političen in gospodarslg list. :
Izhaja vsako soboto zvečer.     Stane za celo leto 4 K, zn pol letn 2 K, zn čel rt Uredništvo in npravništvo so nahaja v hiši št. 105 nasproti župne
leta 1 K. Zn druge države stane K 5 (H).   Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklam irije,
naročhe br°z istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, zn večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Hokopi.i se ne vračajo.
Kaj je greh? Dalje.')
Ali obrnimo sc okrog in pofc.< jmo z no-zavezanimi očmi tudi v nnšn svetišča! Kaj vidimo tu! Nekateri miši dušni pi." Irji, ki dannadnn počenjajo takn dejanja, k: smo jih spredaj popisali, zn rži vajo dannadnn Mogn pri sv. maši, a ne vidimo jih nikdar, dl bi šli k izpovedi, (»robi j>a se vendar odpuščajo le I odvezo pri izpovedi! Vsaj lako smo se npkdnj učili iz katekizma.
Pa čemu se spodlikamo nad leni. %t iz predstoječega kratkega premišljevanja smo lahko izprovideli, da za duhovne in njihove klerikalne pomočnike ni ndicno dejanje nič greh, oko je le njim v prid, korisl In veselje, ampak greh in nedopustno ter prepovedano je po klerikalnem pravu vse ono, kar more na kakršenkoli način škodovati kleri-kaleem in njihovi nikdar polni bisagi!
In prav zalo je tudi zelo velik in brez obljube k poboljšanju neodpustljiv smrten greh, nko kdo pri volitvah ne voli duhovnov in njihovih podropnikov, ampak take poštene in značajne može, ki bi hoteli kot zastopniki in poslanci tudi resnično in odkritosrčno delati za ljudstvo in slovenski narod.
Naprava tega greha je klerikalcem še posebno koristna in reči se mora, da so klerikalci res pravi mojstri, kadar se gre za njihov posveten dobiček. 2e Kiistus je rekel: »Otioci teme so modrejši kakor otroci svul-lobc!» Ako bi požrešni politični duhovni no razglašali svobodnih in svojevoljnih volitev ga
*)<Jlej štev. 24 in 29 »Gorenjca«.
PODLISTEK.
Poletni sen . ■ ■
Fantazija. Jogé dèTïê'arn ea u x.
Snivam ... In duša se pogljablja v nedogledne visočine, potaplja se v zrcala živ-Ijenskih senc v globine človeških čuvstev, njegovega mišljenja in stremljenja . . .
Pa poletava ona na zeflrnolahnih krilih daleč . . . daleč, tja v višave stremljenj i rt idealov. Ona se vzdiguje liki ideal, odet v lahne, prozorne, balzamirane tančice in rožnata belina odseva od njene polti. — Vedno višje in višje se vzdiguje. Miljarde zvezd in solncev jo obseva in vedno intenzivnejše so njene konture; kakor iz dolomitskega mar-mora izklesana je njena figura ; miljarde z'atih pramenov se odbijajo ob njeni, mndonsko beli polti ... In ona, ideal sam; stremi,
pregrešne in nedopustne, pa bi ne mogli nagnati v državno zbornico takih kimovcev, ki bi jim hoteli zboljšnti njihove plačo. Zdaj bodo duhovnikom povišali plače, kar bo znašalo na leto čez 9 milijončkov kron, kmetje in drugi davkoplačevalci bodo pa sc hujše stokali in še ležje sopli pod že zdaj pretežko butaro vsakovrstnih davkov.
Duhovniki so z malimi izjemami že doslej imeli toliko dohodkov, da niso vedeli, kaj bi počeli z denarjem. Živeli so v svojih palačah v vsem razkošju in potralnosli posvetnega življenja s svojimi kuharicami i. t. d., a nazadnje so njim, svojim sorodnikom in raznim klerikalnim napravam zapuščali še tisoče. Odslej bode njihovo zemeljsko kraljestvo še sijajnejše in še mogočnejše in še ošab-nejše in predrznejše bodo nastopali mod ljudstvom.
Imenujejo se Kristusove in božje namestnike in v svoji posvet ni nadutosti in nečimur-nosti zahtevajo, da bi jih vsi ljudje smatrali za take ter se pred njimi slepo valjali v prahu, česar niti Kristus ni zahteval od nikogar. Kristus je bos in v priproslo haljo iz domače tkanine zavit hodil okrog ter ni imel toliko svojega imetju, da bi puložil svojo trudno glavo nanje. Oznanjeval je: «Moje kraljestvo ni od tega sveta* in kakor je oznanjeval in učil, tako je tudi sam delal in živel.
V tem so posnemali Kristusa tudi njegovi apostoli in učenci, ki jih je izbral in odločil, da bodo še po njegovi smrti oznanjevali in širili njegovo vero okrog po svetu. Med temi Kristusovimi izvoljenci pa se je tudi našel
upa — in ljubi. — Gleda vprašuje: »kdaj napoči li priroda, kdaj vstajenja dan . . ?!»
Vidi izza višin ideale, vidi trumo ubozib, suhih, jeličnih ljudi; vidi trpina s spačenim obrazom in z žuljavo dlanjo, — gleda in ne jame gledati jih — strmeče i one po idealih, po svobodi, po prerodu.
Smrtno tišino sniva vsemir, ... a že se dviga tam na obzoru, vzdiguje se, širi in pada. — Kaj snivaš duša po idealih, — glej! ra-tonili 30 daleč tam v vsemiru in črna po-čast iz zatona jih je pograbila s svojimi železnimi, poželjivimi • kremplji ter jih ugonobila za vedno ... Kje so sedaj tvoji ideali!? —
Velika svinčena masa se je vsula po mojem idealu in pogrezala se je vedno nižje in nižje v globeli, v blato . . . Zazeblo ga je hudo, hudo v dno duše . . . Poteptali so vso njegovo mlado, vročo ljubav, njegovo srečo. Suvali so ga in ga gazili po blatu ter ga
eden, ki menda ni imel prave vere v Kristusa, nmpak mu je bilo več za pest srebr-njakov kakor za njegovevnauke in izglede. Ta grdi posvetnjaški lakomnež je bil Judež Iškarjot, ki je izdal in prodal Kristusa v smrt njegovim najhujšim sovražnikom zk 30 srebrnjakov.
Konec prih.
C kr. kmetijske družbe kranjske delovanje 1.1904.
Glavni odbor le družbe nam je poslal naslednje poročilo:
Leta 1904 je imela družba f>988 članov, torej za 787 več kokor leta 1903. Letos, to je 1. 1905, je pn k družbi pristopilo 943 novih članov. Ker se glavni odbor strogo drži načela, da le tiste smatra za družbene člane, ki dejansko plačajo letnino, zato odpade vsako leto nekaj članov, a vzlic temu se je nadejati, da bo družba prav kmalu štela 7000 članov, dlani so bili razdeljeni v 130 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem so bile na novo ustanovljene podružnice v Ad-lešičih, Crmošnjicah, na Sveti Gori, v Mot-niku, v Podzemlju, v Trojanah in v Veliki Loki. Po nadomestnih volitvah na občnem zboru dne 14. julija I. I. so bili v glavnem odboru tile gg.: Deželni glavar Oton pl. De-lela, predsednik; Frančišek Povše, ravnatelj i. t. d., podpredsednik; Anton grof Barbo, graščak v Rakovniku; Vencel Goli, c. kr. višji gozdarski svetnik v Ljubljani; Henrik baron Lazarini, graščak v Smledniku; Josip Lenarčič,
onečajčali . . . Zastudili so se mi oni ljudje, ki pljujejo na lasten grob, kojih neiitešena strast razjeda mozeg, dela brazgotine pod izbuljenimi očmi z velikimi izdolbenimi jamami. Pomilujem tenapolkrelineznizkim čelom, s tolstim vratom, s skrivljenim hrbtom in z odre-venelimi udi, upadlih lic in mrtvih eksistenc, zakaj kužni so in bolezen razjeda njihovo dušo...
Ubogi narod! Ne vidiš li one svinčene mase na obzorju in onih kretinov kužnih, bolnih mišljenj ? 1. Toda suha izključena postava našega trpina steza žuljavo dlan in topih oči pričakuje idealov; na zabrknelih, bolesti in stida tresočih se ustnih pa mu počiva znojna grenka solza. — V blatu si, uboga duša, odrezali so ti peruti in dvigniti se ne moreš, — le nejasno seva izza holmov liki up na prosvitljenju bodočnosti . ..
Videl sem ga, takozvanega »voditelja naroda slovenskega*, okroglozalitih lic, ligvor*
tvorničnr in predsednik trgovinske zbornice na Vrhniki; Leopold baron Liechlenbcrg, graščak v .lahkih in deželni poslance; Alojzij Pavlin, e. kr. višji živinozdravnik v Ljubljani; Frančišek Pavlin, c. kr. višji inžoner v Ljubljani; Josip Pogačnik, posestnik v Podnnrtu ter deželni in državni poslanec; dr. Tom. Romih, učitelj meščanske šole in župan v Krškem; Viljem Rohrmun, pristav deželne kmetijske šole na Grmu; dr. Maks pl. \Vurzbach, advokal v Ljubljani in Janko /irovnik, nadučilelj v Šent Vidu.
Družbeno delovanje v letu 1904 je bilo urejeno, kakor pravila predpisujejo, na podlagi sklepov odborovih sej, ki so sc redno vršile in so zapisniki objavljeni v družbenem glasilu. Tekoča opravila je opravljalo tajništvo dogovorno s predsedstvom ter jih je reševalo v smislu sklepov glavnega odboia. Vložni zapisnik izkazuje 1904 leta 1028 shogo uradnih dopisov; poslovnih števil pa izkazuje 85.656. V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še: 1 tajniški pristav, 1 pisarničar, 1 skladiščni uradnik, 1 knjigovodkinja in 1 pisar. Šest družbenih uradnikov in dve slugi so dobili I. 1004, 12.174 K plače.
O delovanju podružnic bodi naslednje omenjeno: Podružnice, ki jih je bilo, kakor omenjeno, 180. se nahajajo po vsi deželi ter so družbi glavna moč. Ker so podružnice tako urejene, kakor zahtevajo razmere, lahko zelo pospešujejo družbene namene, zakaj one lahko postopajo kakor samostojna društva in dobivajo podpore iz javnih zakladov. Družbena članarina znaša 4 K na leto; polovico je dobi glavni odbor, da članom brezplačno pošilja uradno glasilo, druga polovica pa ostane podružnicam, da imajo sredstev za svoje potrebe, če ne vzamejo za nadomestek sadnega drevja. Naša družba je torej edina v Avstriji, ki za svoje poslovanje nič ne jemlje od letnine članov, čeprav zato ne dobiva nobene državne podpore. — Z dohodki iz članarine, vsled česar so podružnice nekaka samostojna kmetijska društva, potem z državnimi in deželnimi podporami, ki jih podružnice dobivajo v določene namene, lahko uspešno delujejo ter družabnikom v resnici koristijo. To dejstvo je zalo posebno važno, ker mora družba računati domalega s samimi kmetskimi posestniki. Zadnja tri leta glavni odbor sicer
ni mogel podružnic uspešno podpirali, zlasti ni mogel dajali podpor za napravo skupnih strojev, ker je v to svrlio odpadla deželna podpora.
Družba je mnogokrat mogla uspešno delovati le s pomočjo svojih podružnic, posebno pri pospeševanju sadjarstva, vinstva, pri porabi skupnih kmelijskih si rojev in pri skupnem naročanju kmetijskih potrebščin.
Podružnice imajo sedaj 2K drevesnic, ki vsako leto v svojem kraju oddajo lepo število sadnih dreves, pa jih bodo oddale še po več, kadar sc popolnoma razvijejo.
Posebno moramo poudarjali delavnost kmelijskih podružnic pri novem zasajanju vinogradov, pri čemer sla jih krepko podpirala C, kr. deželna vlada in pa deželni odbor. Leta 1904 je imelo tri niče 20 podružnic v obsegu 1.r> ha. f) izmed teh Irlnic dobiva rodno večje državne in deželne podporo, tako da so lahko smatrajo za okrajne trlnice. Mnogo Irlnic ima ludi vzorne vinograde.
Za skupno porabo so podružnice imele blizu 200 kmelijskih strojev, in sicer čistilnikov (Irijerjev). travniških bran, mlalilnic i.t. d.
Rasen teh strojev imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja, in sicer moštarnice, priprave za kuhanje sadnega žganja in sušilnice. f> podružnic ima svoja poslopja.
Odkar je družba začela priskrbovali kmetijske potrebščine, imajo podružnice nalogo naročati skupno, da se s tem zmanjšajo prevozni stroški, pa tudi plačevanje se jim v ozira vrednih slučajih olajša. n.ih> prih meseci je šel nek krnel v posojilnico, da bi
Dopisi.
Iz Stare Loke. Hranilnica in posojilnica V Stari Loki je prav lahko ponosna na svoje «uzomo in ločno« poslovanje! Kakor običajno pri vseh enakih klerikalnih podjetjih na deželi, lako ludi pri tej «sparkasi» vodi celo poslovanje domači kapelam Za izgled drugim posojilniškim funkcijonarjem, ki hočejo veljali ket «dobri», naj bi služil starološki kapelan-voditelj, ki izpolnujc svoje dolžnosti — izborilo! Le škoda, da ima ta uzorni »uradnik* tako smolo ia sicer ravno takrat, ko ga kdo išče v posojilniški pisarni radi opravkov. Takrat namreč ga gotovo ni dobili! Pred osmimi
janskih oči in rujavkasta brada je pretvezala fanatični, kretinski obraz. Telo izželo, izsesano krvi, slal je tu, za njim pa truma vdanih ovčic ter klical: »Za menoj, tu je pot do odrešenja!« —
— Ubogi narod! Razgalil bi si prsi ter bi se dal v jed tem pijavkam zale, a dušo naj bi mi pustili, delo in moč, telo pa naj bi ginilo s teboj, da bi mi tvoji trdi, krvavi žulji skopali jamo ter me zagrebli. Pustili pa naj bi jo to mojo ubogo, jetično dušo in jo ne gazili v blato . . . Ona pa poljubuje odpadke, ki se drže klevetnikove pete; ali te ne skele že usta od njegovih sunkov! . .
Kakor groblja kamena in pusto je to tvoje življenje, polno umazanih, nečistih posod in spomin, kakor neznosna peza neudušenih strasti in perečih občutkov, kakor hrepenjenje po daljnem, nedosežnem, po upu, ki je plaval v zadnjem meglenem jutru, ki pa si je razblinil v miljarde neštetih solza ter bil uničen za vedno . . .
*  * #
Neusmiljeno li peha kruta usoda tvoj čolnič življenja z jeklenimi prsti ob čeri ter le izkuša utopili . . . Tako sam, popolnoma osamljen in tuj samemu sebi, brez prijateljev, brez pomoči stojiš nad globino in jo prosiš, naj te vsprejme; sam pa nimaš toliko moči, da bi skočil v nirvano, da bi za mi val smrtni sen. Moreče misli ti vstajajo, porajajo se zvečer in zjutraj vsako uro in ob sleherni minuti, ter ne ugasnejo. Kakor slekel pes se klatiš okoli, duša ti krvavi in človek sloji na pragu s polenom v roki ter grozeče preti s pestjo .. .
Pa se klali ubogi pes in voha po vasi, voha po okolici, išče — in zavoha dim po masti zaduhlega, ki so kadi iz orjaških la-rovških kuhenj, peni se ubogi pes ler postane stekel od glada, od slasti vonja in poželjonja, zakaj sosedova mati neso tolsto puro, obdelane z jajci velikimi in malimi; prijetno se širi vonj od velikega kosa surovega masla na širokem belem krožniku; psu se vzbulijo oči in srce si poželi . . . ah, tako zelo poželi ono puro z jajci in maslenega kosu. Pu prinese
plačal obresti za svoj dolg. Deklo se mu je, da ui doma kapelami, ki bi imel napraviti račun Ker jo pa kmet ravno imel pripravljen denar za obresti, pustil je v pisarni knjižico in desetuk ter odšel.   Teden pozneje se je zopet zglnsil v posojilnici,  I oda račun le ni I>il napravljen, kajli našel je knjižico z de-letakom tako. kakor jo je zadnjič pustil. Na zahtevo, da hoče plačali dolžne obresti, izračunali so mu. koliko hi morale znašali obresti, ki so mu jih zaračunali i/, deselaka. Na lo je krnel odšel, a pustil je knjižico še v pisarni, da mu ob priliki vpišejo vplačilo. Te knjižice pa le danes nima,  temveč počiva v posojilnici, kje med razmetanimi papirji! — V nekem drugem slučaju pa si je neki drugi kmet  izposodil v navedeni   »šparkasi* celih 200 K. Ob času, ko zapadejo v plačilo ob-rosli, nesel je iste plačali, a glej, kapelana ni bilo doma, zato je moral oditi, ne da bi kaj opravil. Sel je potem kmet drugič v posojilnico, celo Iretjič in četrtič, pa vedno zaslonj! Kapelana ni bilo doma in ludi nobenega drugega, da bi izračunal in vzel plačilo za obresti. Med tem časom pa je kmet dobil opomin, da mora plačali  obresti,  ki so na dolgu! Umevno,   dr   je   taka    nemarnost razburila   celo   pohlevnega   kmetica,   ki si je na to pomagal na drug način. Prcskrbel si je dri,god denar in plačal svoj dolg pri uzorni »šparkasi*. Menda ga ni človeka, in naj je se lako zabit, da bi rad plačal poleg oh-reslij še stroške opominov, ki jih drugi zakrivijo.   —  Kdor torej hoče voditi opravila pri denarnih zavodih, naj se ne vozi vedno okrog,  ker ubogi zadolženi kmet ne more plačevati stroškov in vrhu vsega še zapravljati dragoceni čas za nič! Pa tudi malo manj «korajžcn  naj bode, ker v takem stanu ni mogoče vselej prav in gladko računali. Sn-pienti sat!
Riegerjeva odhodnica. — Demonstracije.
Iz Tržiča. 28. Mpala, In šel je. Zapustil je naš trg mož, katerega bomo pogrešali še dolgo. Kako tudi ne? Saj si je pridobil ncvenljivih tzaslug* za Tržič in sedaj se ovija njegove glave velikansk lo-vorjev venec in čaka ga plačilo v podobi častne diplome. Zaslužil si jo je, saj še v
grbasta kmetica, vdanih lic, zvestega čela, ono veliko tolslo puro k razsečnim vratom in čo-kasta kuharica ji potegn s svojimi debelimi rokami košaro iz rok ter jo odnese z besedami: • Lepo dišeče maslo, tolsta pura, pase nas še kaj spomnite« — odide k široko - plastne-nemu štedilniku. Iz nasprotne strani pa se pri vali ogromno velika, zasližena mast lako hreSčeče, kol stare polomljene orgije provin-cijskih cerkva i nešteto disonancami. — Počasi so se premikala debela stegna po kuhinji, prijele z obilno roko puro, jo dvignile kvišku; čokasta masa pa se je razblinila v nenormalno bliščečo in ležečo se luno, sivkaslučruc škrhine pa so grozile ler poželele pohruslali puro z jajci in jajčkami . . . Smrdeča sapa pa je vela okolu velike glave kuharice; leva roka je butnila z vso težo na predpasnik ler gladila nizdolu , , , — Stemnilo se je glad-neinu psu pred očmi in žalostno cvileč je ob-liznil tolslo roko; ona pa ga je s tiransko neusmiljenostjo udarila ler  sunila proč . . .
1. priloga „Gorenjcu" št. 35 iz 1.1905.
zadnjem trenutku ni pozabil Tržiča in si stekel zanj zaslugo, ki j<> krona vseh zaslug : odšel je.
Pretekli ponedeljek so je poslavljal od nas > veh/zaslužni », 'častivredni« gospod častni občan tržaškega mesta, ravnatelj in psevdo-inženir Simon Itioger. Tt/ičani se dobro zavedajo zaslug«, ki sijih jo pridobil Itioger za mesto, iil poslovili so se od njega lia način, ki je bil najbolj umesten in ki je pokazal, kako jo bil mož priljubljen, '/o v soboto in nedeljo so je šepetalo, da pripravljajo naši Nemčki Itiogerju odhodnioo. govorilo se je o podoknioi, o slavnostnem izprevodu po Tižiču i. t. d. A « slučaj » je nanesel. da so je v ponedeljek že ob osmih nabralo na Irgu na stotine slovenskega prebivalstva, ki je željno in nestrpno pričakovalo napovedane serenadc. In pogled na to maso slovenskega občinstva je najbrže na neinškutarske živce vplival toliko, da jim je padlo srce v hlače, kajti napovedana serenada je izostala. Ob devetih smo videli slavljenca, viteza žalostne postave, ki se je tiho in prihuljeno plazil ob hišah do Lončarjeve gostilne, kjer je bila »slavnostna« večerja in »koncert*. Ta netaktnost od strani Nemcev, da bi se slavila odhodnica tako »uglednega" moža na tak poniževalen način, pa je slovensko občinstvo ogorčilo do skrajnosti in poskrbelo se je, «la se mu je napravila serenada, ki bo Hiegerju najbrže še dolgo šumela po kosmatih ušesih. Na enem koncu trga se je oglasila piščalka, kateri je kmalu sledila lesena I roben lica, druga piščalka in lako dalje toliko časa, da se je v kratkem času zedinilo več kot sto piščalk v krasno ušesa glušečo harmonijo, kntero je spremljal s svojim globokim basom kravji zvonec. Serenada je trajala brez presledka od devete do enajste ure, vmes pa so se culi razni pomembni vzkliki: »pereal, Hieger*, »abcug, Iticgcr», «lij, Piéger», 1er običajni «nazdar» in «zivio» klici. Ob enajstih sc je zapela pred Lončarjevo hišo za slovo še »Hej Slovani-, na kar se je občinstvo mirno razšlo.
Ali čujele, gospod Itioger? «Abcug, Hieger», «percat, Piéger», «fej, Itiegcr» to so tako moralne klofute, ki Vam jih je dalo občin h tvo, da si lahko in is I i I e, k a k o ste priljubljeni, da sc ne morete prav nič ponašali na svoje častno občanstvo. Postali sle častni občan po katoliško -z vijačni volji gospoda (îassnerja in njegovih vrednih sodrugov, občinstvo pa Vas zaničuje in sovraži iz dna srca. Ce imate sploh še trohico časti v sebi, mora Vam to, kar ste doživeli v ponedeljek zadostovati; in apelov ali bi na to trohico ču&li.da odstopile od častnega ob-čunslva. Pa prepričani smo,da tega ne boste storili.
Drugi, ki je dobil moralne klofute, je pa t o v a r n u r i ii v e I i k i p o h o ž n j a k < i a s s n e r. On je predlagal llicgcrja častnim občanom, on je slavil njegove zasluge, on je v ob črnskem zastopa pripovedoval bajko, kako priljubljen je Itioger. No, o tej priljubljenosti se je p r opri čal v po ne deljek. A poravnali imamo le nekaj s tem gospodom. V svoji veliki krščanski ljubezni do bližnjega in spoštovanja do nas Slovencev je izustil besede: »Treba jim dati le sodček piva, dve steklenici konjaka in košaro žcmclj, pa bo m i r. » Poskusili bi bili, gosp. Gassner, in prepričali bi
se bili lahko v drugič, da t rži* k i Slovenci nismo I a k o p od k u pij i v i kakor n. pr. celjske barabe. Dobro vemo, da jo Vasa kiščanska navada z denarjem doseči to, česar Vam drugim polom ni mogoče, t parno vsaj, da Vam je še v spominu, ko ste ponujali bralnemu društvu :'.iki gld. beri: t r i s i o goldinarjev za i o, da se iz društva odstrani »Slov. Narod«. Kdo Vam je šel takrat na limuniee? Kdo Vas je poslušal lakral, čeprav so bili v društvu rnvno-lako sami delavci? Mi ne potrebujemo Vašega piva in žcmclj, povišajte rajši plače svojim uslužbencem, da bodo mogli se vsaj pošteno preživljati. Potom se lahko oglasite zopet in predlagate častnim občanom kitajskega cesarja, ki ima ravno toliko zaslug za Tržič, kakor poslednji-kral imenovani častni občani. In ludi to se še lahko skuha v Vaši trdi tirolski glavi. Posledic svojega predloga o častnih občanih niste premislili, hoteli sto Slovencem ponaga-jali, kakor ponagaja šolarček učitelju No, šo-larček je topen, Vi boste pa občutili leskovko na drug način. Do tedaj pa z Bogom!
Konšlatirali moramo pa, da je bila demonstracija povsem veličastna, da se ni pri-meiila niti najmanjša nerodnost, čemur dokaz je, da poklicano o rožni.šiv o ni imelo nobenega povoda intervonirali. Demonstrant je so bili vsi trezni, česar o v Hiegerja zaljubljenih in slavečih ga ne moremo trditi. Podile uverjeni, gospod Hieger, da nam ostanete v tako milem spominu, kakor se to spodobi posili-častnemu občanu, ki častnega občanska ne zasluži. »Srečno* pot!
Tržiške novice.
— Po demonstraciji v Tržiču. Naši Nemci iščejo, kje bi dobili provzročitelja iu voditelja zadnjih demonstracij, dasi prav dobro vedo, kdo je. Ker pa temu ne morejo do živega, poizkušajo zvreči vso krivdo na čisto nedolžne osebe. Pred vsem so se spravili na neljubega jim notarja gospoda Fr. Stupico, seveda samo raditega, ker je Slovenec, in ker je p r e m o š k i, da bi trobil v O a ss ne rje v rog. Da je to resnica, pričajo besede, ki jih je izustil (iassncr na Hiegerjevi odhodnici: Ich werde alle meine Kräfte einsetzen, duss der Notar von Neumarktl wegkommt. Wenn ich und der Mall > ihm keine Arbeit mehr geben, so muss er verhungern.» Prav krščansko-katoliško! Kakor smo sc informirali pri gospodu notarju samem, ne misli on zapustili Tržiča še tako kmalu, ker njegova naloga, ki si jo je postavil, še daleko ni izpolnjena, pač pa je v najlepšem tiru. Sluva mu!
— Gospod Friderik baron Dorn pri sv. Ani nad Tržičem je daroval za tržiške reveže slo kron iz samega veselja, da diha sedaj po Hiegerjevcm odhodu zopet čist zrak. Ker vemo, da se mu županstvo ne bo zahvalilo za ta velikodušni dur, prevzeli smo mi ta čin hvuležnosli. Srčna hvala!
— Varujte se! Po Tržiču se je raznesla vest, da nagovarja veliki «prijatelj» Slovencev in »mož-beseda* tovarnar Goecken druge tovarnarje, naj odpuste vse def lavce, ki so se udeležili demonstracij. Seje pač preobjedel slovenskih žuljev. Vendar pa moramo dolične gospode
svariti pred vsakim nastopom proti delavcem, ki so s svojo udeležbo storili le svojo narodno dolžnost, Cim zvemo le za en slučaj, pripravimo tak vihar, da jih bo bolela glava, kakor morebiti še nikdar. Torej — varujte sel
— Javna telovadba tržiškegaSokolu je minulo nedeljo uspela nad vse pričakovanje dobro. Vidi se, da telovadba napreduje, čeprav Iržiški Sokol nima lastne telovadnice. Udeležba jc bila pri telovadbi ogromna in yidi se, da občinstvo z zanimanjem sledi so-koDkemu napredku v Tržiču. Čistega dobička se je doseglo okrog 150 kron, ki se porabi za napravo nove sokolske telovadnico.
— U s I a n o v i 1 a se je y Tržiču n o va t ržiska posojilnica, ki ima svoj sedež v Tržiču in ima namen izboljšali gospodarske razmere vseh svojih članov. Člani prvega upravnega sveta so: Riko Mali v. posestnik v Tržiču; Ivan Aljančič, posestnik v Križih; Josip Šter, gostilničar v Tržiču; Hajko Pollak, posestnik v Tržiču; Josip Primožič, posestnik na Pristavi in Matej Rozman, posestnik in trgovec v Tržiču.
Dolenjske novice.
— »Dolenjski Sokol* v Novem mestu. Dočim po Gorenjskem vedno ustanavljajo nova sokolska društva in se prirejajo izleti, spi na Dolenjskem edini »Sokol*. Ta ima nalogo celo Dolenjsko budili in navduševati, delali izlete ter tako vcepljati v mlada, dovzetna srca ljubezen do telovadbe in vzvišene stvari sokolske kakor tudi do narodnosti. To kaže ludi ime »Dolenjski Sokol*. Pred leti je včasih še nastopil, toda že takrat se je videlo, da se njega vrste redčijo. Da vlada mlačnosl in nebrižnost zn »Sokola* nekaterih oseb, kaže naslednje: Pred meseci je pristopilo k »Sokolu« do petnajst novih članov
— same mlade moči — nadejajc se. da bodo mogli lolovaddi ter lako krepili svoja mlada telesa. Plačali so parkrat članarino, ker pa ni bilo telovadbe, so odstopili za toliko časa, dokler ne bo zopet telovadbe. Večina mla-deničev iu dečkov sploh ne ve, Če je tu kako telovadno društvo. In vendar je treba najprej širiti zanimanje za sokolstvo v mlada srca. Da si opomore v denarnem stanju, naj poviša začasno članarino od UO vin. na 1 K
— kot sedaj »Gorenjski Sokol* — ter naj pošlje rodoljubom v dolenjskih mestih poziv, da naj pristopijo kot podporni člani. — Tako bo zopcl dosegel svojo prejšnjo veljavo in mogel pokazati, da stremi zopet za visokimi cilji sokolskimi. Drugič pa je treba »Dolenjskemu Sokolu* tudi energičnega voditelja ali načelnika, ki bo z jekleno disciplino zopet spravil telovadbo na pravi tir. Daje pride v kratkem času g. (i., v katerega stavijo »Sokoli* vse svoje upanje. Tebi »Dolenjski Sokol* pa kličemo: »/drami se in stremi zopet za onimi cilji, za katerimi si že stremil in glej, da boš čez dve leti dvajsetletnico svojega obstanka nadvse sijajno praznoval!*
— Orožniška surovost. Čuden slučaj se je prigodil pri Zagradcu v fari Ambrus. Kmet Anion Mugič je bil obtožen, da je »Haubschutz*. Ravno je kosil s sinom na travniku, ko priteče žena povedat, da so na domu orožniki. Vsi trije se nato urno napotijo domu. Doma zagleda kmet dva orožnika z županom. Kden orožnikov zahteva od njega tri puške. Na njegovo zatrjevanje, da nima pušk, ukleneta orožnika moža, ženo, hčer in sina,
(Viiivno je župan trdil, da so pošteni ljudje. Vklenjeno- so vodili od solie tlo sobe in preiskali vse kole. Pri tej preiskavi jo prerezal po dolgem posteljno blazino in tudi drugače pripravil ljudem truda in škodo. Orožnik jo naznanjen
Kako se ravna s kmetom?
Hiše Krnnc Megli <\ Brod pri Novem Mestu, knnc IVgitfU. 11 »ulje.)
Kako se ravna s kmetom'r1 Tako, do, kadar Id prodno sc začne govorili o tem, mora že tudi zaceli — nehali. To je sicer žalostno za nas, ali naš oča župan že skrhe za tO, da je lo »žalostno« tudi — res. In zakaj vse to? Podali sem Vum hotel resnično sliko o naši lanski loči, o naših razmerah, in kako sc nam jc rozd lila podpora. Pripomnil som že prej i/, početka. du če hi se bil pij vsem tem kaj nevedoma /.motil, sem pripravljen rade volje popravili ali preklicali. Seveda, če se ne dokaže in sin r stvarno dokaže, da moja trditev ni resnična. Vso zadevo opisal sem do.udaj kolikor mogoče brez osebnih dotikanj. Priftcl sem pri lom iz posebno velikega rišpokla pred nnšim očetom županom, kar sc tiče njegove osebe le do njegovega rojenega Irehnščka, nič dalje nič višje, nič nižje; in ker nisem k temu rojenemu trebuščku ničesar pomagal in me sploh malo biiga, sem ga tudi le na rahlo potipal. To je bilo vse. Ali poglejte, moji dragi tovariši, kaj se je nato zgodilo? < injem, da ljudje pripovedujejo, da je g. Štom-bur vse, kar kdo hoče: liberalec ali klerikalec, kakor mu bolj nese. V Ljubljani drži več na liberalce (doma pa bolj na klerikalce, ker li bolje «cehnjo»), zato je najprvo pisal ali pravzaprav pustil pisati v «Narod» čez me. Meni se jako čudno zdi, zakaj se je on pravzaprav žo sedaj oglasil, ko mu še nisem stopil na kurja ušesa. Vsaj jo bilo vse, kar je bilo sedaj pisanega, splošno omenjeno, in če bi imel kdo proti lomu kaj ugovarjati, bi imelo kvečjemu le županstvo, ali glavarstvo kak povod, ali da sc kak Štembur skriva za hrbet •<več občanov», to je" jako sumljivo. Mož mora v tej zadevi imeli prcšmeiitano slabo vest, da se je začel že sedaj sam zagovarjati, ko še niti no ve, kaj mislim pravzaprav še vse spravili na dan. Kdo je zahteval njegovega pojasnila? Nihče, vsaj nihče cenjenih bralcev •Gorenjca« — o tem sem prepričan — da ne. Ali da se je sploh oglasil še pred časom, to še ni največji čudež. Največji čudež je pač ta, kake nesramne in podle laži se čitajo v doličnem <Narodu«. Laži velike, kar se tiče vsebine same, in še večje, kar se tiče nesramnega napada na mojo osebo.     Konec prih,
Tedenski politični pregled.
Sklicanje državnega zbora in deželnih Zborov. Po dosedanjih dispozicijah kar pa seveda zmešnjave na Ogrskem lahko še vse prevržejo — se skliče državni zbor koncem meseca septembra. Zboroval bo le dobrih 14 dni, da uredi potrebno glede skupnih zadev ter reši predlogo o italijanskem vseučilišču. Sredi meseca oktobra se državni zbor odgodi ter se skličejo deželni zbori k enomesečnem zasedanju. Ako se skličejo ludi obstrukcijski deželni zbori, je seveda odvisno od jamstva, ki ga dajo vladi nemirni elementi.
Dopolnilna driavnozboraka volitev v
eelovško-velikovškem okraju je razpisana M dan 10, oktobra I. I. Počim se Nemci pripravljajo 00 vse kriplje, da pouiorejo nemškemu kandidatu do zmage, se Slovenci ne ganejo, da bi postavili kakega iiplivncga iu zmožnega kinclskiga kandidata, ki bi v lom okraju lahko prodrl. Slovenski Korošci, na nogo!
Nemiri na Ruskem. Pno 86. m. m. je policija odkrila pri nekom predmestnem sla-rinarju v Varšavi veliko izdelanih bomb in zalogo razslreljiva. Slarinarja so zaprli. Našli so pri njem nevarne spise. — V Lodzu so zaprli 160 oseb. — V Sokolovem so ustrelili okrožnega policijskega načelnika na cesli. Napadalec je ste). — Pno 20. m. m. se je raz-počila prod mostno hišo v Pndomu bomba, ki je podrla steno. Ranjenih je bilo več i: prchajaloev iu policistov. Napadalci so ušli. — Obsedno slanjo so proglasili za odeški okraj.
Srbski prestolonaslednik te proglasi polnoletnim, in sicer so to zgodi z velikimi slavnostna, ki so proročunjene na tri dni.
Ločitev Norveške od Švedske. Za
obravnave mod Norveško in Švedsko sta že obe državi imenovali delegata, večinoma ministre in predsednike zbornic. Ako se proglasi Norveška za republiko, poslane njen predsednik najbrže dosedanji ministrski predsednik Mdielsen, ki je duša vsega gibanja.
Rusko japonski mir. Končano je strelno klanje na Daljnem Vztoku in zaključeno je eno izmed najbolj krvavih poglavij svetovne zgodovine. Iz Porlsmoullia je došlo poročilo, da se je doseglo v konferenci dne m. m. ponolno sporazumljenje o vseh vprašanjih. Sedaj sestavljajo besedili mirovne pogodbe. Mirovni pogoji so naslednji: Husija ne plača nikake vojne odškodnine; olok Sahalin se razdeli in dobe Japonci južni del, severni del pa morajo vrniti Rusiji, ne da bi jim Dusija zato plačala kako odškodnino; Japonska se odpove svoji zahtevi, da sc ji morajo izročiti v Aziji internirane ruske vojne ladjo in odpove se zahtevi, da sme Husija imeti v Aziji le omejeno število vojnih ladij; za prohra-njenje ruskih jetnikov povrne Husija Japonski dejanske stroške; Husija cedira Japonski najemninske pravice do polotoka Sahalina, povrne Mandžurijo Kitajski in pripozna Japonski proleklorat nad Korejo; železnica južno od Harbina preide v japonsko upravo; Japonska dobi pravico ribariti v sibirskem morju severno od Vladivosloka in odpre svoje piistane svobodnemu trgovinskemu prometu.
Novičar.
Osebne vesti. Gospod K mest baron Se h iin be rger, dosedaj C. kr. dcžclnovludni tajnik v Kranju, je imenovan voditeljem c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku. — Kamniški okrajni glavar pl. Gron je irmnovan deželnovladnim svetnikom in voditeljem okrajnega glavarstva ljubljanskega. V Kranj je prestavljen dežolnovladiii tajnik Karel Kkel iz Kočevja. Profesor Makso Pirnat i/. Idrije pride v Krunj. Dr. Jakob Zmavc gre iz Kranja v Ljubljano. — Suplent v Ljubljani. Jožef Bučar je imenovan pravim učiteljem na kranjski gimnaziji. — Suplent Jakob Tršan iz Kranja pa pravim učiteljem za Ljubljano.
Učiteljska imenovanja. Na trirazrednicn v Koprivnik pride izprašana učiteljska kandi-datinja gdč. Kordon namesto v Srednjo vas premeščene stalne učiteljice gdč. M. Gorjanec.
— Imenovan je provizorični  učitelj g. Prane
Praios v Kamniku provlioričnlm učiteljem v
kočevskem okrnju.
Pozorl Odbor zveze slovenskih odvetnikov nam pile! Mod širšim občinstvom še vedno vlada napačno ninejo, da se s kako pritožbo pri oblastih več doseže v nemškem, kakor v slovenskem jeziku ler se vsled loga vlagajo posebno na centralne urade vloge v tujem jeziku. Na ta način sami zapostavljamo svoj jezik in se ni potem čuditi, če nam oblasti večkrat odgovarjajo v nemščini kakor v slovenščini. Vloge na ministrstva se morajo principijelno vlagali v slovenščini. MinUtrdvo mora potem samo skrbeti za porabne prevode ter nastaviti vsled loga v svojih uradih slovenščine zmožni' uradnike. Občinstvo pa sc opozarja, da naj vsako zapos'avljanje slovenskega jezika nemudoma prijavi I upošiljnl vi jo doličnib uradnih rešitev ler potrebnimi prilogami društvu Zveza slovenskih odvetnikov v« Ljubljani.. O tir, ua naslov predsednika dr. K a r I a T r i 11 e r j a, odvetnika v L j u b-Ijani, ki redigira brezplačno vse potrebne pritožbe v čuvanje pravic slovenskega jezika ter jih vlaga v rešitev na kompetenlna mesta.
Gospod kustos dr. V. Smid je minulo
sredo, ¿10. :ivg. na antropološkem kongresu v Solnogradii obširno in temeljilo razpravi al 0 znamenitih zgodovinskih najdbah v Kranju. Zastopal je svoje mnenje, da je bilo prostrano grobišče v Lajhu langobardsko.
BesniŠki Medved je zopcl delal časi svojemu imenu. Ono nedeljo enkrat ga je nek pijanček, ki sc jc vsled preobilo zaužitega je-ruša komaj šo držal na nogah, pozdravil kolegi jalno: «No. kva s' pa ti za en pvašar?« Mudi Medved, ki ni prijatelj dolgih procedur in ne mara iskali časti pred sodiščem, si je poiskal zadoščenja takoj sam. Šapnil je pijanca pod rebra, da se Je kar ileknil po tleh, Korekcijonirani revež je šele takrat spoznal, da ima prod sabo svojega župnika. Strah ga je takoj streznil in prosil jc lajmoštia odpuščanja. Medvedov France mu je velikodušno odpustil, potem pa, veseleč se svojega junaškega čina, ponosito odkorakal v farovž. Od tedaj Medvedov ugled v Desnici raste rapidno. Mali France se tega zaveda in sedaj stopa lako pokonci, da je res videti nekoliko večji. Gestitamo besniškemu župniku, prečastitemu gospodu Francetu Pokornu, vulgo Medvedu, na tem odločilnem nastopu in ga za jednake slučaje priporočamo njegovim visokočastitim sobratom v posnemanje,
Glas iz občinstva. Piše se nam: Sedaj se pobira za prvo polletje za električno razsvetljavo v Kranju. Kakor je vsakemu znano, elektrika prvega pohota več mesecev ni gorela, zato se — kakor Čujemo — več strank brani plačati elektriko za celo polletje, kar je  popolnoma  upravičeno. Zatorej pozor!
Cirkus Lipot. Minuli ponedeljek in torek se jc mudil pai nas v Kranju sloviti skandinavski cirkus Lipot. Vkljub neugodnemu vremenu je bil zlasti prvi dan cirkus do zadnjega prostorčka poln. Navzočih je bila lahko rečemo okrog 1000 ljudi. V Kranj pride le malo takih cirkusov, ki bi tako glede raznovrstnosti programa, kakor tudi glede proizvajanja dosegli popoln uspeh. Iz Kranja je odšel cirkus v Beljak.
Kranjski „3avani" prirede dne 7.1, m. v prosiorih kranjski; narodne čitalnice zabaven večer s sledečim vsporedom: 1. Vuricte-vočer,
1. Mladi vojaki, koračnica, Parma. 2. Polpuri i/, opl. »Legijunarji*, Parma. 13, a) »Pesni glasovi«, komp. Krakovski: b) »Kam , komp. Vilbar. 4. "Slava*, šaljiv prizor iz visokošolskega življenja. 5. Triglavske rožo, valček. Parma. 6. »Bueek in Pik a na Dunaju«, šaljiv prizor. T. Polpuri Slovenske pesmi«, \Ylassak. 8. »Prvič pri fotogrnlu*, šaljiv prizor. 0, -Kdo more to zahtevah, komp. Zolenogorski. (Pridržuje ia premenitev vsporeda.) II. Ples. Začetek ob poldevelih zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, za rodbino .'5 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Prebitek je namenjen drušlvu svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju. Na veselici svira kranjska meščanska godba. Psojamo se Vaše blagorodje uljudno vabiti k veselici. Kranjski Savani*.
Kegljanje za dobitke je vpeljalo tukajšnje slov. bralno društvo na novo zidanem zimskem kegljišču pri »Triglavu». Keglja se vsak četrtek, soboto in nedeljo od K. ure zvečer naprej. Pričelek je z današnjim dnem oh 8. uri zvečer. Dobitki: Prvi dobitek 50 kron v zlatu, drugI 25 kron v srebru, tretji 10 kron v zlatu, četrti in peli po f> kron v srebru, šesti šaljiv dobitek. Trije lučaji stanejo 80 vin. Dobitki se razdele pri zaključnem koncertu« kateri se vrši zadnji dan kegljanja.
V Srednji vasi v Bohinju je razpisano učiteljsko   mesto   na  ondolni tiirazrednici.
Društvo svobodomiselnih sloven. akad. „Sava" na Dunaju. Tovariši! Kranjski »Savani priredimo 1 prijetnim sodelovanjem ostalih tukajšnjih svobodomiselnih sloven. akademikov v prid našemu društvu zabaven večer dne 7. sept. I. I. v prostorih kranjske narodne čitalnice. Vabimo najprisrč icje Vas člane in vse ostale narodno-napredne akademike, da nas poletite na veselici. Program jc razviden iz današnje številke »Gorenjca*. Posebnih vabil na člane in na akademike ne bomo razpošiljali. Ostala vabila smo razposlali ta teden; če smo koga slučajno prezrli, ga prosimo, da nam oprosti, ker se to pri taki obilni razpo-šiljatvi vabil lahko dogodi. Kranjski »Savani«.
Radovljiško gasilno društvo je priredilo dne 18, avg. prvič veselico v večjem obsegu. Čeravno je popoldne solncc piecej pripekalo, vendar se je veselični prostor na prostem kmalu oživel. Radovljiška godba na pihala jc pridno svirala, trije paviljoni za jeslvinc, vino in pivo, v katerih so stregle naše požrtvovalne dame, so skrbeli za telesni blagor udoležnikov. Srečkanje in šaljiva pošta sta provzročila veliko veselja in zabave, zlasti ker so naše neutrudljive gospodične zastavile vse moči, da pomnože veselje in dohodek gasilnemu drušlvu. Janjcu na ražnu ni posebno ugajalo dvojno pripekanje, a tembolj njegovo meso številnim kupcem. Proti večeru je bil veliki veselični prostor natlačeno poln in tedaj so nam radovljiški dijaki vprizorili šaljivo igro »Bucek v strahu*, ki je i po svoji smešni vsebini i po izborni karakterizaciji vzbudila veliko smeha. Dobro voljo jc ohranil mladini plesni oder, kjer se je rajalo do luninega zahoda. Slarejši pa so se pomaknili bližje paviljonov, kjer so vsled ljubeznivosti dam in dobre pijače pozabili na vsakdanje skrbi. Da se je mogla veselica tako dobro vršili in da je lako dobro vspela — prinesla je 700 K čistega — zahvalili se imamo v prvi vrsti cenjenim gospem iu gospodičnam za njihov trud in požrtvovalnost, potem vsem darovalcem darov za srečkanje, radovljiškim dijakom za dobro vspelo igro, nadalje vsem
onim, ki so denarno in materijelno pripomogli prireditvi do tolikega vspeha in sploh vsemu občinstvu, ki je poselilo našo veseliro. Zahvaljuje so tudi slavnim gasilnim diuštvom iz Kamne gorice, Preznieo, Ljubnega in Peš za izkazane simpatije. Odbor.
Napad na Vlak. Minulo nedeljo so zopet našli pri Hrušici na progi veliko hlode. Skrajno potrebno je, da se ondi železniška proga dobro zastrnži in da se primerno postopa z v.-akim, ki se približa železniški progi brez opravičenja.
Pri volitvi občinskega predslojništva občine Lancovo pri Radovljici so bili izvoljeni: Valentin Dožman na Lancovem, županom; Matevž Poznik vVoščah, Ivan Dežman na Lancovem, Mihael Rozman v Spodnji Lipoid in Fianc Zupane na Lancovem, občinskim
svetovalcem,
Prostovoljno gasilno društvo se je osnovalo v Prtdosljih pri Kranju. V odbor so bili voljeni gg.: I van Zabrel, posestnik in župan, načelnikom; Blaž Zabret, posestnik in mlinar, podnačelnikom; Val. Oman, trgovec, blagaj nikom; Ivan Konda, oskrbnik, tajnikom.
Elektrika v rabi pri novi železnici.
Ravnateljstvo za gradnjo železnic se bavi s študijami, kako uvesti v obrat elektriko ne samo na čili Sohiograd-lnoniost, marveč tudi na črti čez Turin in polog črle Sv. Mihael-Beljak-Pontabelj tudi na progi od Jétenle do Trsta. Poleg tega se obrne železniško ministers! vo do južne železnico, da si poskrbi pravico do vodnih močij ob črti Boljak-Ala, Ino-most-Franzenifeste, Bruck- Zidanimott-L j u b-Ijana-Trst v svrho nabave elektrike.
Umrla jo v Skolji Loki gospa Ana (¡uzel, rojena llonigmann, ki jc bila vrla gospodinja in preskrbna mati svojih številnih olrok, ki zavzemajo v svojih službah odlična mesta, - V Železnikih jc umrla gospa Marija Hiersehe, vdova Sebner, vdova odvetnika in mali dist-riklnega zdravnika dr. K. Uierschela. N. v m. p.!
Iz Lesee se poroča, da so se že par dni zbirale laslavice v trape, da odíete v toplejše kraje — in vse jc reklo, da bodo skoro mrzli dnevi. In res: dva dni je deževalo, kakor bi lilo iz škafa. Toda pozneje jc napočil najlepši dan; a mrzlo jc. Toplomer kaže ponoči ■f ;i° R in zjutraj ob 7. uri -j- 7 0 R. Kakor Triglav in njegove sovrstnike, lako jc Stol zapadel sneg. Tujci nas zapuščajo. Tudi delavci odhajajo v tropah kakor laslavice. Samo te dni se je odpeljalo nad 130 Macedoncev v svojo domovino. Skoro, skoro bodemo Gorenjci sami med seboj!
Iz Bohinja. Te dni prično s preložitvijo ceste. Pred vsem se podere sredi cestne proge ležeče gospodarsko poslopje posestnika Ilkarja. Razširjenje mostu, kakor tudi trasiranje nove ceste, ki se združi na južnem delu Stu-dorja s staro, se prične šele prihodnjo pomlad. *  * *
Kaj 80 otročiči? V nekem gališkem mestecu je dala učiteljica učencem nalogo, naj popišejo, kaj so otročiči. Desetletno dekletce je napisalo tako-le: »Otročiči so najmlajši ljudje, kar jih je. Pri nas je samo po eden, in ko začenja tekati, pride drugi in je pol loj otročiček. Na naši ulici je zelo mnogo otro-čičev. V vsaki hiši eden, in zdaj, ko solnce sije, so vsi na ulici in se šele vidi, koliko jih je. V nekaterih vozičkih jih sedi po dvoje; eden ima glavico na eni strani, drugi na drugi, ti se imenujejo dvojčki in so si tako podobni, da misliš če gledaš enega, da vidiš drugega. Otročiči so zelo mili in dobri, ko
spe. Če jih pa umivajo, ali če sc ponoči zbude, pa vpijejo in treba je hoditi ž njimi v eno in drugo stran in tresli jih iu peli. Vsak je bil enkrat olročic. Ded tudi, pa tokrat ni bil tak kakor zdaj. Las še ni imel in tudi ne bele brade; lako pravi mama, ki ga je že takrat poznala. Otročiči nimajo zob in v ustih nič drugega, kakor kazalec. Odkod se otročiči dobe, ni zalrdno znano. Pni pravijo, da jih prinese štorklja, drug pa, da so dobe pod zelj-natimi glavami.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranju dne 28. m. m.
Prignalo se jc 120 glav goveje živine, 8 telet, lf)l prašičev. 70 ovac, — koze, 71 buš, 50 kg pšenice K 8-50, prosa K 9*60, rži K 7-50, ovsa K 7" -, ajde K 7" -, filož 14'—
Mestna hranilnica v Kranju, v mesecu
avgustu 1005 jo .'H2 strank vložilo 72.445 K 05 vin., .¡01 stranka dvignilo 74.770 K 94 vin , 0 strankam se jc izplačalo posojil 50.200 K — vin. Stanje hranilnih vlog .'1,819.923 K 98 vin. Stanje posojil 2,105.647 K 92 vin. Denarni promet 357.137 K 78 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1905 je 233 strank vložilo 07.852 K 99 vin. 195 strank vzdignilo94.782 K 88 vin. 35 strankam se je izplačalo posojil 31,504 K vin., denarni promet 395.028 K 58 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica v
Škofji Loki. V mesecu avgustu 1905 je 81 strank vložilo 23 907 K 80 vin., 73 strank je dvignilo 55.702 K 05 vin., 9 strankam se je izplačalo posojil 0.200 K — vin. Stanje hranilnih vlog 030.070 K 09 vin. Stanje posojil 500.459 K 15 vin. Denarni promet 145.483 K 74 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1905 jc 170 strank vložilo 72.019 K 72 vin., 113 strank dvignilo 20.312 K 05 vin., 8 strankam izplačalo se ji; hipolcčnih posojil 11.900 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,324.033 K 73 vin. Stanje hipotečnih posojil1 971.552 K 41 vin. Denarni promet 311.730 K 37 vin.
Razpis dobave lesa. G. in kr. poveljnišivo pomorskega arsenala v Pulju je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razpis za dobavo raznega lesa, ki ga potrebuje pomorski arzenal v Pulju v teku leta 1900. Dobaviti je med drugim temeljne tramove iz hrastovega in jelovega lesa: berstovo krivino; smrekove ali jelove tramove; planke, deske in droge iz orehovega, bukovega, lipovega in drugega lesa. Ponudbe je najkasneje do 20. septembra 1905 do 3. ure popoludne poslati na c. in kr. pomorski arsenal v Pulju. Dobavni razpis, ki obsega natančnejše podrobnosti, množine, vrste in oblike lesa ter dobavne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni razpis. G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo za leto 1900 oddala dobava raznega lesa za ravnateljstva državnih železnic v Beljaku in Trstu potom javne ponudbe. Dobaviti bo: razno lesove, železniške prage, deske, late, tramove, toporišča, ročnike iz mehkega in trdega lesa, potem oglje iz mehkega in trdega lesa, brezove metle i. t. d. Dobavni pogoji, ponudbeni vzorci in seznami predmetov se dobe pri ravnateljstvu v Beljaku (oddelek |3| za vzdržavanje in stavbo železnic.) Ponudbe je
ii^iik.iNiicjt> do 11. septembra 1 '.m»r» tlo 1:'. uro opoluduc vložili pri gori navedenem ravna-leljslvn. Kden izlis dobavnega razpisa, ki obsega natančnejše podatke, loži v pisarni Irgov^ke in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavni razpis. C h. otatboiftto poštne ekonomije na Dunaju, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si za leto L900 nabavi polom javne ponudbe razno predmete, kakor: napisne lable, knjigovezna dela, šeelarsko blago, gobe, žoleznino. med-nino, stekleno blago, službene čepire. zaboje, gumbe in zapone, platneno iu maleri-jalno blago, nože in škarje, službeno znake iz kovino, razno vrsto papirja, pozamente-rijsko bla^o, pošlarske rogove, vrvarsko in milarsko blago, šlambilijo iu pečate, sukno. ure, lobtnice, ulože iu valo, pečatni vosek in kleparsko blago. Lzorei predmelov, katere jo dobavili, so pri oskrbnišlvu poštne ekonomije na Dunaju (1'oslgasse 17) na ogled. 1'ismeno ponudbo je vložili najkasneje Ho 16, septembra 1 B05, do 12. ure opoldne pri gori imenovanem upravnišlvu. Razglas, obsegajoč natančnejše pogoje in zaznamek predmetov, katere je dobaviti, je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
Listnica uredniitva.
— Članek: kranjski kmetje v s a v i h m k i dolini« vini i prejeli Hvala ranj. Priobčimo gia v prihodnji številki. Prosimo oglasite k večkrat.
— PoJIiitek: V lioliinj in k bohinjskemu jezeru! je za lo številko prepozno došel. Pride v kratkem.
Loterijska srečka dne 26. avgusta 1.1.
Gradec: 85    88    61    »14 24
Advokat
Dr. Frane Ksav. Poček
naznanja uljudno, da jc
43-1
¥ Ljubljani na tem trgu it 1
II. nadstropje (v hiši gospe Marije pl. Plautz tik postajališča električne cestne železnice na sv. Jakoba trgu).
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvu v nieslu in na deželi uljudno naznanjam, da sem
svojo pekarijo iz Prevčeve hiše na Podrtini, v hišo št. 124 (vulgo „pri Pikužu") bivšem peku
preselil
ter vse na novo uredil.
Priporočam se za obilni obisk in pripomnim, da se bodem potrudil vsakemu najbolje postreči.
Z odličnim spoštovanjem
Lenaril Pikuž
142-1 pek v Kranju.
pi ipoi i
ki ima \ zalogi
V kratkem izide v loj tiskana in gK. učitelje jako pripraven
ki obsega ludi imenik Bol in učiloljstva, sla-lež in zapisnik.
Za iniiogobrojua naročila  prosi  in se
udano priporoča Iv. Pr. Lampret.
GromoVit „Zivio"
priljubljenega gostilničarja
g. fyjfca 5°5r>ik«. mi Stalni gostji.
i Kranju (zvezda)
oddaja v drugo roko še naslednje časopise:
^Slovenski Narod», Slovenec "Gorenjec-, * Škrat >, «Laibacher Zeitung»,    «Witzblatt», «Interessantes Blatt» in «Wiener Bilder.» Obenem naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da sem
začetkom avgusta prevzel
to kavarno ter se uljudno priporočam z velespoštovanjem
134—4 Evg Müllner.
Ml M»,KI (H ,|„M» j COMCUUH&'
Z0b0- tehnični i\U\)t
Oton $cydl
pri g\ dr. E. Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, 7. ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor ludi zlata, dalje vravnalnice iu obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvišuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Najboljša
Najcenejša
kolesa
sar in Šivalni stroji ~mm
se dobe pri 65—18
£ovrencuRebolju v pranju.
Itavnntnm se dobi eno žensko in eno moško kolo od Ivrdke Slvria, še prav malo
rabljeno za prav nizko ceno. Naprodaj je
mlin
s 4 tečaji na Bledn. m-4
Pojasnila daje Krane Cvek v Kamniku.
Pozor! (utaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj!
Slabemu moč!
■
Pakraake kapljice in slavonska zel, to sta
danes dve najpriljubljcnejši ljudski zdravili med naro dum, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ler sla si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krč-, bolesti iz Želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prehavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mizlico in vse druge holezni, ki vsled mrzlice naslajajo. Zdiavijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti holesli maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurisič. lekarnar v Pakracu St. 107, Slavonija. — Denar se
Cena je sledeča'(franko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 ducat) 5 K, '¿4 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 86 slekleničic (3 ducati) 12 K 40 V, 4K stekleničic (4 ducati 16 K, 00 stekleničic (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti mišici, zasla-clemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, h.ipavosti v grlu. ttžkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kalaru in odstranjuje K"*1* sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših pisnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča (franko na vsako polto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., ti originalnih steklenic 8 K 20 V.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: .
P. Jurisic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija,
(8 •N
O
0)
Z
»o o
hm
Z
BJ
O
S«aBjej»(0^tf)«asakt4aia*asjAej0^
77
915
G. Tönnies
104 tif»
tovarna /.a stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vae
■troje zn obdelovanje lesa. Fran c i s - turbine osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratiloin. SesaIn o-genera-lorski plinski motor i, naj-renejsa gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji ii. kolesa
^^■■■■BF Tovarniškn zaloga 121 47
F3| Ivan Jax-a v Ljubljani
^■■Sv\ Dunajska cesta 17
|>ri|K>r<ičH «voje najbol. priznane
šivalne stroje iu kolesa
i .eni k i ledopoiljejo na zalitevanje saxlonj.
^fet/d/ui/
Najbolje za zobe
Dobiva se v lekarni g. K. šavnika Kranju.
H. SvUner
urar v Kranju
priporoča svojo izbomo zalego ur, Zlat-ntne in srebmine po najnižjih conah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasla anker-remonl. roskopf, železnica) jem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. 1'okrov stanovitno bel gld. 8'75, najfinejša znamka, gld. ti r,o 114- tiO
Tapetnll; ii preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa Inpetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 2S. februarja 1904. IM-Ot
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tndi kipe, vase in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 11 ■
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v LJubljani. -
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 80
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek
in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in hrnskega sukna. Naročila se izvršujejo 110 najnovejšem kroju ločno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči, špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istolam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo ludi popravila, eo-12
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
Veliko izber otroških vozičkov
od 9 kron naprej, ročnih košaric,
kovčekov in razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah 104-6 priporoča
Magda Rast, Kranj, ped oezioni st 14.
J»4-12
Iz Ljubljane v
Novi York
s dobro proito brano.
Odhaja so iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 8 dni. Pojasnila po večkrat brez pladno.
Zastopnik:
FH SEUNIti, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
9134
4477
posamezne ^leVilke .Gorenjca' GlaSOVir
se po nizki ceni proda
kii". pove uplinil  i1      u ■"
i'.'!' 4
prodajajo p(» 10 vin. v
Ljubljani p. A. Kulis. trafika. Jurčičev
i iv :i:
Škof ji Loki p. M. 7a v n ii. trafika, plavni tri:
Radovljici :'   Oton  H <> m a ii ii. plavim trafika;
Jesenicah p. Jakob Mesni, poslilni. car in posestnik :
_       . .    .,   •        . Žično omrežje na stroj, ogTaje na miro-
HrUŠiCi p. Ndan Pod, ,i,r. Iivnvec:       dvofU obln<,jl(0 omretjei velna waU, bal-
Bohinjski Bistrici  p. M  (.robotek, , kotti- *«»»<»•■ .tolpi ; kriie.štedilnike itd.
Iivovrr; S| Kvija li I • •) :i: 103 «2
Kaainikn p. Marija Azm.m. trafika. vnljični zastori ilinllbalken i.
JOS. WEIBL
.1 Kprcit/rijim naslednik
UUBUANA,
SloilIMliOVC   lllioC   Sit. 1.
I/.nIii je-
»Dobra Kuharica"
spisala Minka Vasi če v n
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Olmeza na fi7*i straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jtdi domače in luje kidie, m i a 8 fino koloriranih tahel in je trdno in elegantno v plnl.no vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, lit-rarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene eene. ker ni nič dražja, nego r.na^e nemške kuharske knjige. 10—45
tjnbljana (Kolizej) **. I^^TVO n Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsaki vrste
v vseh cenah. Ogle dala, ulike r vseh velikostih.
Popolna oprava :a vile. Spec ij al i t et a : Gostilniški stoli.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-danske trave ali Žime, prve vrste vedno v zalogi.
Zalaoatelj društva c. kr. avstrijskih drravnih uradnikov.
PohiMvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni,
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
la spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
špenjalitete v nevestinih haiah. Veliki prostori, pri tlično in v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe. salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
-ovo štedilno milo z znamko .jelen1.
Ono je SJBF* zajamčeno čisto ~VJf in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor bore dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 11» »ii ime ..Schicht   in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
WN        JURIJ SCHICHT w
(lesko) največja tcVarna sVoje Vrste u eilropslsen Kontinentu. (&sW
Izdaja kouaorcij «Gorenjca*.
UUguvuini urednik Andrej Sever.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.