IUSSIG ZUUANI ASSICURAZIONI novi La tua protezione è assicurata IUSSIG ZULIANI IV Lz. I ASSICURAZIONI I I tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine I TAXE PERCUE 33100 Udine | TASSA RISCOSSA Italy Postaja Topolove, odnos med vasjo an umetnostjo je V saboto, 4. luja, so odparli 16. Tondova vlada bo komisarje imenovala avgusta v Se ankrat zaprejo Gorske skupnosti nimar buj važen izvedbo mednarodnega dogodka “Zahvalujemo se predvsem vasi Topoluove, nje prebivalcem, tistim, ki nam pomagajo, pa tudi tistim, ki nam ne pomagajo.” Vas an vasnjani so an lietos glavni protagonisti Postaje Topolove, prireditve, ki se je v saboto, 4. luja začela, an je že šestnajsta. Besiede Donatelle Ruttar, ki kupe z Morenom Miorel- Deželna vlada Renza Tonda se je odločila, de že v začetku avgusta zapre Gorske skupnosti. Podobno je nardila an osem liet od tega, imenovala je komisarja an no lieto potle se je nazaj varnila na staro. Samuo drugo ime je dala telemu organizmu an de par nas gaje tudi arz-šerila na obie strani, v Terske doline an v goriška Barda. Paršparal dafa, de so kiek, cajta so zamudil puno an zdi se, de je bluo vse buj za škodo ko za nuc. Kaj mislijo narest sada na mestu Gorske skupnosti, se tudi telekrat na vie. Imamo dvie liet cajta za ušafat to pravo rešitev, je jau predsednik Tondo. Niema pomiena se čudit, kuo se more takuo dielat: to parvo podriet an šele potle začet mislit, kuo an ki zgraditi. Niema pomiena se čudit tudi Severni Ligi, ki pravi, de je za federalizem an avtonomijo, obnaša pa se s centralistično logiko an skarbi le, de se prenesejo kompe- tence Gorske skupnosti na Pokrajino. Tiste, kar bi bluo potrie-bno an hnucu je, de bi se naša krajevna politika, aministratorji an vsa civilna družba začel zguaijat med sabo an mislit, kakuo organizat naše kamunske an krajevne uprave, de bojo buojš služile ljudem an njih potriebam, de bojo imiele inštrumente za pre-obarnit negativne demografske an ekonomske trende, za ustaviti počasno umieranje naše zemlje. V teli veliki magli dvie reči sta jasni. Parva je, de sistem, ki ga imamo sada, ne funkcionira, zak kamu-ni so premajhni an vsak zase, gorska skupnost pa ni znala al pa nie želiela opravjat vloge armonizaci-je an obrambe potrieb an interesov našega teritorija. Jasno pa je tudi, de če ne bomo sami viedeli, kaj imamo potriebo, nam drugi od varha parsilijo njih misli. An tisto župo, ki nam jo skuhajo, bomo muorli po- Luglio 2009 'rendisicuro P I Ù št. 27 (1357) Čedad, četrtek, 9. julija 2009 ■ Proteggi il tuo investimento 1 offrendoti la certezza di una cedola annuale garantita che aumenta di anno in anno, a partire dal rendimento del 3,4% del primo anno !!! Termine delle adesioni: 20 luglio Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 lijem organizira od vsega začetka tel dogodek, dokazujejo še ankrat, da je kljub vsem težavam prav odnos med vasjo, prebivalci an umetniki tisto, ki omogoča vsako lieto tel majhen, pa velik čudež, ki je Postaja. Na otvoritvi sta bla prisotna pokrajnski odbornik Ottorino Faleschini, ki je puno pohvalu organizatorje “za tisti duh, s katerim vi nosite napri vaš projekt, an ki morebit bo ustaviu razlju-denje telih kraju”, an deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro. Tel je jau, da “tela iniciativa ima vse značilnosti naše dežele, saj je multikulturna, pa zna tud gledat na kulturo adnega majhnega prostora, na koncu pa je tudi inovativna.” beri na straneh 6 in 7 La Regione scioglierà gli enti nominando i commissari Soppressione ‘al buio’ per le Comunità montane Beneško gledališče je bilo tudi letos nagrajeno na Festivalu v Mavhinjah Le Comunità montane nelle prossime settimane verranno sciolte e per ognuna di esse verrà nominato un commissario. Con il secondo governo Tondo si ripete dunque, con uno scenario quasi identico, ciò che è accaduto otto anni fa. Anche nel 2001 le Comunità montane furono soppresse al buio, senza un disegno di riordino delle autonomie locali e senza alcun progetto per il governo della montagna con le sue fragilità ed i suoi problemi. In piena estate furono nominati i commissari che rimasero in carica per un anno e mezzo circa, poi furono costituiti i Comprensori montani che rispetto alle precedenti Comunità montane differivano solo per la denominazione e la diversa dimensione. Nel nostro caso furono infatti accorpate in una le comunità montane delle Valli del Torre, del Natisone e del Collio. E tutto rimase più o meno come prima sia in termini di efficienza che di efficacia. Ora il governo regionale di centro-destra ci riprova. “Il riordino delle funzioni amministrative sul territorio montano sarà perseguito con estrema determinazione attraverso lo scioglimento degli organi di governo delle Comunità montane e la conseguente nomina dei commissari”. segue a pagina 5 V nedeljo, 5. julija, seje na glavnem trgu v Mavhinjah na tržaškem Krasu praznično in slovesno zaključil 8. Festival amaterskih dramskih skupin in tudi tokrat je bilo Beneško gledališče nagrajeno. Veliko zadoščenje za Marino Cernetig in Ma- nuelo Cicigoi, ki sta dvignili nagradi za najboljšo izvedbo in žensko stransko vlogo ter seveda za vso beneško dramsko skupino, ki že nad trideset let bogati kulturno življenje v Benečiji in bližnjih krajih v Sloveniji ob stalni skrbi za kvalitetno rast svojega delovanja. Njen trud je bil poplačan, saj je bila po oceni žirije, v kateri so bili Nataša Sosič, Alek-sij Pregare in Samantha Kobal, kvaliteta predstav na letošnjem festivalu dobra in izbira nagrajencev vse prej kot lahka. V Mavhinjah se je Beneško gledališče predstavilo s psihološko dramo Kozja koža, po delu Delitto sull’isola delle capre Uga Bettija, ki ga je v slovenski dialekt predelala Marina Cernetig, režiral pa je Marjan Bevk. Prejela je nagrado za najboljšo izvedbo skupaj z otroško produkcijo lutkarjev iz Devina O roparskem vitezu Jaromiru in mladinsko gledališko skupino Mosp z delom Krvava uganka za osem žensk. Nagrado je prejela tudi Manuela Cicigoi za stransko žensko vlogo. Protagonistke Kozje kože, kot naši bralci vedo, so tri ženske, ki žive v samoti in miru na nekem otoku: mati Agata (Marina Cernetig), svakinja Pi-ja (Anna Bernich) in hči Silvia (Manuela Cicigoi). Mlad moški Anjul (Gianni Trusgnach) jim s svojim prihodom spremeni življenje in vzbudi željo po ljubezni v vseh treh, a konča se tragično. Manueli in Beneškemu gledališču čestitamo. Plesalec Pi Keohavong v saboto med nastopom, tle z dol an moment otvoritve šestnajste Postaje Četrtek, 9. julija 2009 2 Tra i beneficiari dei finanziamenti anche Resia e San Pietro al Natisone La Regione continua a investire per la Protezione civile Ci sono anche i Comuni di San Pietro al Natisone e di Resia tra i beneficiari dei contributi erogati dalla Giunta regionale del Friuli Venezia Giulia per rinnovare e potenziare la protezione civile regionale. L'operatività del sistema di Protezione civile è garantita dall'efficienza di ogni sua componente e per assicurarla il Governo regionale ha deciso, su proposta dell'assessore alla Protezione civile Vanni Lenna, lo stanziamento di 2.514.880 euro. In particolare, 100 mila euro andranno al potenziamento della SAGF (Soccorso Alpino Guardia di Finanza) di Sella Nevea per la collaborazione nelle attività di soccorso e pronto intervento in occasione di incidenti in montagna, calamità ed altri eventi eccezionali. I restanti 2.414.880 euro serviranno a finanziare il piano di riparto a favore degli Enti locali e delle associazioni di volontariato. Di questi, 1.113.100 euro sono stati destinati alla dotazione straordinaria di mezzi e attrezzature e 1.301.780 alle sedi, fonda-mentali per ospitare le at- Mrieža civilne zaščite je lepuo razpredena tudi po naših dolinah, kjer je dosti ljudi pripravljenih delati brezplačno in pomagati v primeru poplav, potresov an drugih nasreč, takuo doma, ko drugod po Italiji m Progetti per l’uso dello sloveno nella pubblica amministrazione A seguito dell’approvazione del regolamento da parte della Giunta regionale alla fine di maggio, sono aperti i termini per la presentazione dei progetti relativi all’uso della lingua slovena nella pubblica amministrazione (art. 19, legge regionale 16 novembre 2007 n.26). Si tratta di progetti che devono essere presentati da pubbliche amministrazioni regionali e locali e da concessionari di servizi di pubblico interesse locale. Diverse sono le tipologie progettuali, tra queste l’istituzione di sportelli linguistici, l’attività di formazione del personale qualificato con competenze linguistiche riconosciute, traduzione di atti e documenti, creazione, gestione e potenziamento di siti web istituzionali con l’uso della lingua slovena, interventi per la segnaletica istituzionale plurilingue, pubblicazioni sulla stampa periodica slovena di informazioni istituzionali e promozionali e così via. Il termine per la presentazione dei progetti scade il 1. agosto prossimo. trezzature e come centrali operative per la gestione delle emergenze. Alla suddivisione dei fondi sono interessati in tutto una trentina di Comuni, oltre alla Sezione carnica dell'Associazione Nazionale Alpini, che avrà 50 mila euro per l'acquisto di un furgone, al Corpo nazionale Soccorso alpino e speleologico, che riceverà 64 mila euro per l’acquisto di due pick-up, ed alla SOGIT di Grado, che avrà 50 mila euro per l'acquisto di un'autoambulanza. Il comune di Resia, ma anche quello di Cividale, hanno ricevuto rispettivamente 100.000 euro di finanziamento per le sedi, mentre a San Pietro al Natisone sono andati 60.000 euro per i mezzi. Pismo iz Ri Stojan Spetič Edino potres lahko reši vrh G8, ki se je zbral v L’Aquili in razpravljal o sodelovanju bogatih in revnih na tem svetu. Pravijo, da so zadevo vzeli v roke Amerikanci, ko so razumeli, da resnih priprav pravzaprav ni bilo. Tako so na lastno pest sklicali »šerpe«, diplomate, ki za državne poglavarje pripravljajo zaključke njihovih srečanj. Berlusconi se z vsebino vrha ni ukvarjal, ker trepeta zaradi vsakodnevnih odkritij o njegovem razvratnem privatnem življenju. Italija je v mednarodni politiki padla tako nizko, da so se člani G8 že posvetovali med seboj, ali bije ne izloči- li in zamenjali z učin-^ __ kovitejšo in resnejšo ir A Španijo. Verjetno je za- «i — “ to padel predlog, naj bi W5! A G8 spremenili v G14, kar pomeni, da bi se Italija vrnila skozi o-kno, potem ko bi jo zapodili preko praga. Med drugim ji očitajo, da je dala le 3% obljubljene pomoči revnim v svetu. Zgodba vrha v L’Aquili je sama po sebi tragična. O srečanjih G8 svetovni tisk piše malo, saj so nekaj rutinskega. Razen če niso v Italiji, kjer kraljuje najbogatejši državnik s smislom za spektakel. Prvi vrh v Genovi se je končal tragično, s smrtjo mladega Giulianija, ki je padel pod streli obleganega orožnika, in policijskim maščevanjem nad mladimi, ki so prenočevali v prostorih šole Sandra Pertinija. Procesi zaradi krvavega obračuna se še sedaj nadaljujejo. Za drugi G8 je Berlusconi modro izbral otoček Maddaleno pri Sardiniji, kjer je bilo do nedavnega ameriško pomorsko oporišče. Varnost je bila zagotovljena, gostoljubje v idiličnem okolju tudi. Toda priprave na vrh so se zavlekle in obljube so ostale le prazne besede. Tako je premier izkoristil potres v L’Aquili in vrh G8 preselil tja, češ da bodo državniki najbogatejših držav spoznali stisko domačinov in jim priskočili na pomoč. Domačini so v resnici besni, ker trpijo pod šotori, ki so podnevi kakor savne, ponoči pa se na gorski višini tresejo od mraza. Jeseni bi morali dobiti hiše ali barake, a se še nič ne ve. Priprave na vrh so zavrle pomoč, na potresno področje pa je prišlo 15 tisoč policistov, da bi zagotovili varnost velikih, med katerimi prednjači novi ameriški predsednik Obama. Policija ima nalogo, da prepreči demonstracije, ki običajno spremljajo podobna srečanja. Za trening so orožniki že pretepli demonstrante v Vicenzi, ki ne marajo povečanega ameriškega oporišča v samem mestnem središču. Predsednik Tiirk o manjšinah in evropski integracij Manjšinsko vprašanje v spreminjajoči se Evropi. Takšen je bil naslov predavanja, ki ga je v Tinj ah na Koroškem imel predsednik slovenske države Danilo Tiirk. Tako je, med drugim, povedal: “Ko govorimo o narodnih manjšinah kot delu evropskega etničnega plurabzma, je prav, da upoštevamo razvoj manjšinske zaščite, kije v preteklem, to je v 20. stoletju, ustvaril podlago za rešitve sedanjosti in prihodnosti. Celoten stoletni razvoj manjšinskih ureditev v Evropi je mogoče razdebti na tri najpomembnejša obdobja, ki sovpadajo z največjimi spremembami 20. stoletja. V vsakem od teh obdobij so pravice manjšin imele svoje mesto. Prvo obdobje je povezano z razpadom treh velikih mul-ti-etničnih imperijev: Avstro-Ogrskega, Otomanskega in Ruskega po prvi svetovni vojni. Druga faza je sledila koncu druge svetovne vojne. Manjšinsko vprašanje je bilo v tem času postavljeno v nov kontekst, to je kontekst univerzalne zaščite človekovih pravic. Tretje obdobje je sledilo koncu hladne vojne in traja še danes. V tem obdobju so razpadli komunistični državni sistemi. Že ta razvoj je postavil manjšinsko vprašanje bolj v ospredje. Konec hladne vojne pa je odpravil tudi ideološke omejitve mednarodni razpravi in regulativi na področju manjšin. V OZN je bila sprejeta posebna deklaracija o pravicah narodnih ali etničnih manjšin (1992). V okviru KVSE/OVSE je bilo sprejetih več aktov o manjšinah in vzpostavljena je bila funkcija Visokega komisarja za narodne manjšine, njegova praksa pa bistveno prispeva k razvoju standardov zaščite in pospeševanja pravic manjšin. V okviru Sveta Evrope je bila med drugim sprejeta Evropska bstina o regionalnih ah manjšinskih jezikih (1992) in Okvirna konvencija o narodnih manjšinah (1994). Razvoj po koncu hladne vojne je omogočil veliko širšo razpravo in praktično dejavnost. Zgodovinsko določene ureditve položaja manjšin so dobile novo podporo. Povečalo se je tudi število manjšinskih situacij, ki so predmet mednarodnega zanimanja. V ospredje so prišla nekatera dolgo zamolčana vprašanja, kot je na primer vprašanje Romov. Bolj kot prej se razume potreba po celovitem pristopu k vprašanjem manjšin, ki morajo zajemati ne le vprašanja njihove kulturne in jezikovne identitete, ampak tudi vprašanja ekonomske eksistence, socialne mobilnosti, medijske vključenosti in številna druga. Videti je, da se počasi utira pot k rešitvi filozofskega vprašanja o razmerju med individualnimi in kolektivnimi vidiki človekovih pravic, kije tako pomembno ravno za pripadnike manjšin. To vprašanje seje radikaliziralo z uveljavitvijo temeljnega pomena človekovih pravic in s prevlado izrazito individuabstične razlage človekovih pravic. Ideološki odgovori 20. stoletja v smislu teze, da individualna zaščita avtomatično rešuje tudi položaj skupine kot je npr. narodna manjšina, ab pa, na drugi strani, teze, da socialistična družba s svojimi rešitvami ustvarja resnično in trajno ravnotežje med individualnim in kolektivnim, so stvar zgodovine. Enaindvajseto stoletje ponuja dejansko možnost določitve politike in prakse, ki narodni manjšini omogoča polno življenje na podlagi spoštovanja individualnih človekovih pravic in ob stalnem prizadevanju za uresničevanje kolektivnih manjšinskih pravic”. “Evropski kontekst”, je še poudaril predsednik Tiirk “nam omogoča, da manjšinsko problematiko obravnavamo bolj sproščeno, bolj internacionalno, ali, če ta izraz bolj ustreza, evropsko. Ravno to odpiranje, dejal bi “kreativna internacionalizacija”, je najzanimivejša možnost, ki jo je manjšinam prinesla evropska integracija. Z njo bi lahko dali prispevek povezovanju med individualnimi človekovimi pravicami in kolektivnimi manjšinskimi pravicami. Napredek pri tem bi bil evropskega, pa tudi svetovnega pomena.” (r.p.) kratke.si Il governo appoggia Barroso, gli eurodeputati in parte Il governo sloveno appoggia Barroso, candidato alla presidenza della Commissione europea. Non così gh eurodeputati eletti nelle h-ste dei partiti di maggioranza. Il gruppo dei socialisti europei, di cui fanno parte Zoran Thaler e Tanja Fajon, è contrario aU'immediata elezione di Barroso. Lo stesso vale per il gruppo dei bberali in cui sono Jelko Kacin e Ivo Vajgl. Sostengono invece Barroso Lojze Peterle, Milan Zver e Romana Jordan Cizelj, membri del partito popolare europeo. Importante è stato il ruolo giocato dagli emigranti Gli emigranti sloveni dopo la proclamazione dell’indipendenza hanno giocato un ruolo politico importante per il riconoscimento della Slovenia. Lo ha detto il presidente della repubblica Danilo Tùrk in occasione del 53. incontro Srečanje v moji deželi, organizzato quest'anno a Nova Gorica. Secondo le stime degli organizzatori (Slovenska izseljenska matica) all'estero ci sono circa 450 mila sloveni, di questi 80 mila hanno la cittadinanza slovena. Impennata della disoccupazione nei primi sei mesi dell'anno Alla fine di giugno l'Istituto per l'occupazione della repubblica di Slovenia ha registrato 86.481 disoccupati, 56.209 di questi sono nuovi iscritti negli elenchi di disoccupazione nei primi sei mesi dell'anno. Il maggior numero di disoccupati è stato registrato nell'area di Nova Gorica. Rispetto a dicembre 2008 l'indice di disoccupazione è cresciuto del 30,6%, rispetto al mese di giugno dello stesso anno è salito invece del 42,4%. La riforma delle pensioni sarà avviata in autunno Lo ha annunciato il Ministro delle finanze sloveno Franc Križanič prima della riunione dei ministri dell’UE, impegnati a discutere sui programmi di stabihtà proposti dalla Commissione europea. Nel documento conclusivo c’è il monito alla Slovenia di tenere sotto controllo l’aumento delle uscite dovuto all’invecchiamento della popolazione, migliorare la tenuta della finanza pubblica e l’invito a perseguire la riforma delle pensioni allungando il periodo lavorativo. Matrimonio a Drežnica dell'ex premier Janša Nella chiesa di Drežnica, sabato scorso, si sono uniti in matrimonio il leader dell'opposizione slovena e già premier, Janez Janša, e Urška Bačovnik, che dal 2006 lo aveva accompagnato in molte occasione ufficiali durante la sua presidenza del governo. Il matrimonio civile è stato celebrato dal sindaco di Bovec e deputato democratico Danijel Krivec. Urška Bačovnik è medico di professione ed una valente ed appassionata alpinista. La sera di sabato 4 luglio si è svolta nella suggestiva cornice della piazzetta di Ci-cigolis di Pulfero la tradizionale festa annuale dell’Auser Valli del Natisone - Nediške doline. Il maltempo, già responsabile del rinvio dell’evento inizialmente previsto per la sera del 23 giugno con Od 19. julija v Portorožu Mednarodni mladinski glasbeni Intercampus Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih kulturnih društev, ki bo potekal od nedelje, 19., do sobote, 25. julija, v Dijaškem domu v Portorožu, bo doživel letos svojo uspešno peto izvedbo. Namenjen je mladim glasbenikom od 9. do 18. leta, ki obiskujejo glasbene in godbeniške šole v Furlaniji Julijski krajini in v Sloveniji. Na letošnji izvedbi bodo prisotni učenci petnajstih šol in orkestrov. Projekt, ki je zaradi svoje zasnove izreden, pa se odlikuje po utečenem delu, ki poteka v sekcijskih delavnicah pod vodstvom prof. Tomaža Nedoha (saksofoni), Daniela Grižoniča (klarineti), Marka Repnika in Tomaža Matica (trobila), Gorana Moskovskega (tolkala) ter Irine Perosa (flavte). Kampus vodi Marino Marsič, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev in dolgoletni dirigent. V delavnicah potekata intenzivni študij in vaje. Študentje se pri večdnevnem delu primerjajo z vrstniki in srečujejo z novimi vsebinami. Kampus je odlična priložnost za skupno bivanje, na katerem se tkejo novi stiki in nastajajo nova prijateljstva. Glasbeno-ustvaijalne počitnice mlade bogatijo, spodbujajo pri študiju in napredovanju ter jim omogočajo, da svoj prosti čas med šolskimi počitnicami preživljajo aktivno in ustvarjalno. Izmenjave med mentorji in pedagogi z različnimi izkušnjami omogočajo boljši pregled in poznavanje glasbenih potencialov na področju ljubiteljske kulture v širšem obsegu. Eden od ciljev projekta je oblikovanje priložnostnega Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga bo letos vodil znani slovenski dirigent prof. Tomaž Kmetič. Ob zaključku bo imel manjšo koncertno turnejo. Orkester bo nastopil v četrtek, 23. 7., ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 25. 7., ob 18. uri, na Trgu Marconi v Miljah, kjer bo izvajal program slovenskih in tujih skladb, (rsc) A Sagralo la poesia dialettale slovena AlTultima serata del festival di poesia itinerante “Acque di acqua”, che si è svolta a Sagrado venerdì 3 luglio hanno partecipato tra l’altro Luisa Battistig, Claudia Salamant e Marina Cer-netig con poesie dialettali slovene e Zlatko Smrekar e Marjeta Manfreda Vakar di Kobarid, che sono anche gli organizzatori delle serate che si sono svolte, all’interno della rassegna, in Slovenia. La realtà musicale resiana ospite deU’Università di Udine II Gruppo folkloristico Val Resia in una foto di Marco Di Lenardo Due lezioni di musica e danza della Val Resia, due incontri interamente dedicati alla particolarissima realtà musicale resiana si sono tenuti all’Università degli Studi di Udine nell’ambito del corso di aggiornamento “Insegna in lenghe furlane”, il Master universitario di II livello attivato dall’Università degli Studi di Udine con la collaborazione dell’ARLEF. Un laboratorio didattico di sicuro interesse quello realizzato dall’Università di Udine in collabo-razione con le operatrici del Servizio Civile Nazionale attive presso la Pro Loco “Val Resia” ed il Gruppo Folkloristico “Val Resia”, il sodalizio folklorico più antico d’Italia che si occupa ormai da anni della promozione della danza e della musica resiane. Folklore in cattedra per permettere ai partecipanti del corso di aggiornamento, quasi tutti insegnanti, di avvicinarsi alla particolare tradizione musicale resiana così interessante ma, spesso, così poco conosciuta. I due appuntamenti, organizzati dalla dott.ssa Priscilla De Agostini co-ordinatrice del Master e dalla Direttrice prof.ssa Alessandra Bu-relli, si sono tenuti nello scorso mese di marzo. Durante la prima lezione, tenuta dalla dott.ssa Pamela Pielich, presidente del sodalizio folklorico resiano, si è discusso delle particolarità della danza resiana ancora viva e sen- tita in Val Resia mentre durante il secondo incontro, presentato dal prof. Roberto Dapit, ci si è soffermati sui costumi tradizionali della Val Resia, sul loro uso e sui loro significati. Circa una quindicina i partecipanti al laboratorio didattico che, oltre a seguire gli interventi dei relatori, hanno potuto cimentarsi nella danza di Resia muovendosi al suono di citira e bunkula, i tradizionali strumenti resiani. La presidente del sodalizio commenta soddisfatta: “Da anni il Gruppo Folkloristico “Val Resia” propone stage di danze per ragazzi e adulti e laboratori didattici nelle scuole, ma mai ci era capitata l’occasione di esibirci all’Università! Siamo stati felici di partecipare ai laboratori didattici proposti dal Master “Insegna in lenghe furlane” per far conoscere a questi insegnanti il nostro piccolo, grande mondo fatto di musica, canti, favole e danza.” In questo ultimo periodo, molti istituti scolastici hanno a cuore la tradizione musicale resiana e friulana in generale proponendola sempre più spesso nei programmi didattici. Infatti, anche la Scuola primaria Carducci di Udine, grazie all’interessamento della maestra Daniela Chialchia, ha voluto far conoscere da vicino Resia e le sue tradizioni ai propri alunni. I bimbi della classe quinta sono stati ospiti a Resia sabato 20 giugno per una giornata tutta dedicata alla scoperta della natura e della cultura della Valle dei fiori. Al termine delle visite guidate al percorso Ta lipa pot/La bella strada e al Museo dell’Arrotino i ragazzi della Carducci hanno consegnato al Gruppo Folkloristico “Val Resia” un bellissimo pannello raffigurante una Lipa bila maškira, il dono era stato realizzato dai ragazzi stessi a seguito delle attività didattiche offerte dalle operatrici del Servizio Civile Nazionale della Pro Lo- co Val Resia durante l’anno scolastico 2007 - 2008. Sempre grazie all’interessamento della Pro Loco, delle operatrici del Servizio Civile, del Gruppo Folkloristico “Val Resia” e del Comune si sono conclusi gli appuntamenti didattici anche presso la Scuola media di Resia. Ben ventitré ragazzi hanno partecipato ai pomeriggi di musica divertendosi a ballare tutti insieme. Al laboratorio didattico hanno partecipato i ragazzi di tutte le tre classi, alcuni di questi sono già impegnati da tempo in tutte le attività del Gruppo Folkloristico “Val Resia”: “Questi ragazzi già si impegnano attivamente nella nostra associazione sia come suonatori che come ballerini e questo non può che farci ben sperare per il futuro. Il nostro gruppo è composto da molti giovani motivati che hanno l’opportunità di girare l’Europa diffondendo e promuovendo la nostra particolare cultura musicale. Dopo il succes- so al festival di Barcellona in Spagna dello scorso anno, per il 2009 abbiamo in programma una tournee in Lituania e tantissimi appuntamenti a Resia, in Regione e all’estero.” Da quest’anno tutto il calendario delle attività del sodalizio folklorico resiano è on line sul sito internet www.vivistolvizza.org. Pamela Pielich conclude: “Dobbiamo ringraziare l’Associazione ViviStolvizza che ci ha dato l’opportunità di poter sfruttare questo spazio. Tutto questo testimonia il forte legame e la forte collaborazione che vige tra le varie associazioni della valle. Siamo on line anche sul sito internet www.resianet.org grazie al web-master Alberto Zanetti, originario di San Giorgio di Resia, che dal 1997 cura questo spazio tutto dedicato alla Val Resia e alle sue particolarità.” Gruppo Folkloristico “Val Resia” Auser, festa con la Rhythm & Blues Band Sabato 4 luglio l’annuale occasione di incontro a Cicigolis l’accensione del ‘kries’, ha concesso un attimo di tregua permettendo lo svolgimento quasi regolare del ricco programma musicale, protagonista la prestigiosa Rhythm & Blues Band di Cividale. Hanno partecipato, tra gli altri, la presidente dell’Auser Rita Gueli, la vicepresidente Loredana Czerwinsky, il sindaco di Pulfero Pergiorgio Domeniš, il vicesindaco Mario Cernoia, il consigliere di Cicigolis Gabriele Manzini, l’ex assessore Mario Domeniš. Un doveroso ringraziamento da parte degli organizzatori va alla popolazione di Cicigolis che ha collaborato all’unisono, come di consueto, alla realizzazione della festa. Aktualno Attività estrattive, un nuovo Piano dalle molte facce Sulla presentazione delle linee guida del nuovo Piano Regionale delle Attività Estrattive, avvenuta mercoledì 1° luglio, pubblichiamo un intervento di Alessandro Guglielmotti, portavoce del Comitato ‘Difendiamo il Craguenza’ di Pulfero. Non è facile esprimere un giudizio sull'incontro di presentazione, alla presenza dell'assessore regionale Lenna, delle linee guida del nuovo PRAE che si è svolto a Scodo-vacca di Cervignano. Un incontro molto atteso a cui hanno partecipato molte realtà del settore estrattivo interessate a conoscere le intenzioni della Regione in materia di cave, perché la legge che attualmente la regola è indubbiamente datata, e la stessa UE ha richiesto alla nostra Regione la realizzazione al più presto del nuovo PRAE. Il convegno poteva essere l’occasione per avviare un confronto sulla attività estrattiva in Regione, ma ha evidenziato fin da subito un grave limite: lo sbilanciamento verso le ragioni di chi ha fatto dell'estrazione di pietra, ghiaia, sabbia, ecc. il centro della propria attività imprenditoriale. Molti gli interventi delle organizzazioni che tutelano la produzione (Confindustria, Confartigianato, Federazione Piccole e Medie Industrie...), pochissimo lo spazio dato alle ragioni degli ambientalisti, alle problematiche del territorio, agli enti comunali che sono interessati dalla presenza di cave... E se non sono mancati i plausi all'assessore per l'iniziativa, non sono nemmeno mancate le accuse, ormai trite e ritrite all'indirizzo di chi difende l'ambiente descritto immancabilmente come un SIGNOR NO, che si oppone strenuamente al progresso e alla ci- viltà. Il solito tentativo di attribuire ad altri l'incapacità di dialogare dimenticando che spesso i no a molte proposte finalizzate al “progresso” derivano dalla pretesa di imporre a chi vive sul territorio scelte impegnative e ad alto impatto senza un benché minimo confronto con la popolazione locale. La Direzione regionale, nell'introduzione, ha presentato le attività estrattive in Regione segnalando la presenza di 72 cave di cui 11 di pietra piasentina, 5 di argilla, 24 di sabbia e ghiaia, più quelle dedicate ad altre pietre ornamentali e altri materiali. Anche i volumi scavati sono importanti e molto interessanti sono i dati su quanto materiale è stato estratto dalle cave in esercizio e quanto ancora è a disposizione. calcare: materiale scavato (milioni di me) = 1,953 - da scavare = 15 marmo: 0,198 - 6,9 ghiaia: 1,519 - 8,2 argilla: 0,103 - 2,4 Il materiale non manca e, a parere della Regione, non sembrerebbe esserci la necessità di aprire nuove attività estrattive, ma in alcuni passaggi, il richiamo alla necessità di sostenere la realizzazione delle grandi opere ha fatto dichiarare probabilmente insufficiente la disponibilità di alcuni materiali. Non sono mancati i richiami alla farraginosità della attuale normativa e alla lunghezza dell'iter burocratico per avviare una cava, ma significativo ci è sembrato anche il richiamo di un importante dirigente regionale all'incompletezza di molti progetti e alla necessità di richiedere integrazioni, la cui analisi successiva determina una dilatazione dei tempi di autorizzazione. Il nuovo PRAE introdurrà alcune novità, quali, se non abbiamo capito male, la richiesta di conformità urbanistica della cava che dovrebbe eliminare la richiesta di non contrastanza con il PRG dell'attuale legislazione, si vorrebbero eliminare una stratificazione di norme di non facile applicabilità, le sovrapposizioni di competenze, ecc. Seppure in modo molto soft, non sono mancate da parte degù Uffici regionali alcune critiche alla bassa sensibilità ambientale degli operatori, alla scarsa propensione all'innovazione e agli scarsi vantaggi per la comunità delle attività estrattive. Alcuni interventi hanno sottolineato la difficoltà delle aziende a programmare investimenti tecnologici in mancanza di un quadro normativo chiaro, l'onerosità di alcune garanzie finanziarie richieste per il ripristino di lotti non ancora “coltivati”, la necessità di un prelievo minimo annuo, l'eccessiva burocratizzazione del percorso autorizzativo. Nel corso del dibattito, non sono mancati interventi di specialisti del settore, è mancata invece la presenza attiva dei sindaci del Cividalese, e l'intervento del sindaco di Tor-reano, probabilmente non concordato con gli altri sindaci delle Valli del Natisone, ci è sembrato fin troppo prudente e, in alcuni passaggi, sbilanciato a favore dei cavatori locali. Un incontro che, almeno nelle intenzioni della Regione, dovrebbe essere seguito da una serie di appuntamenti di approfondimento e discussione a cui speriamo possano partecipare tutti i soggetti interessati al problema. Štajerski Slovenci oz. Kulturno društvo “Člen 7” so izrazih nezadovoljstvo z načinom, kako avstrijska država oz. sosvet za Slovence v Avstriji pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju deh finančne podpore na Štajerskem. V pogovoru za slovenski spored koroškega radia (ORF) je predsednica društva “Člen 7” Su-sanne Weitlaner izjavila, da si štajerski Slovenci žehjo dolgoročno zagotovitev podpor iz Avstrije. Za sedaj je finansiranje letno, potrebovali pa bi trajno finančno zagotovilo, saj bi lahko s tem zagotovili “lažje in bolj učinkovito načrtovanje društvenega delovanja”. Weitlaneijeva kritizira tudi delovanje sosveta za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, ker je v tem organu največ govor o koroških Slovencih, štajerski Slovenci pa največkrat “padejo pod mizo”. Naj dodamo, da trenutno sosvet ni aktiven. Slovenske organizacije so že imenovale svoje člane v sosvet, po volitvah pa tega še niso storile vse dežel-nozborske stranke na Koroškem. Predvsem vladajoča BZÒ ima težave najti primerne osebe, saj je stranka zmagala na volitvah z izrazito protislovenskimi poudarki. Zahteva Kulturnega društva Člen 7 Štajerski Slovenci za redno finansiranje Pavlova hiša Za bralce pa bo zanimivo zvedeti še kaj o Slovencih na Štajerskem. Zgodovinsko je Štajerska pripadala delno Sloveniji, delno pa Avstriji. Pariška mirovna konferenca je Dravsko dolino dodelila Avstriji in tako so tam ostah Slovenci. Drugače je Štajerska druga naj večja dežela v Avstriji z glavnim mestom v Gradcu (Graz). Na Štajerskem živi na osnovi štetja iz leta 2001 kakih 2.200 Slovencev. Leta 1988 so štajerski Slovenci ustanovili svoje Kulturno društvo “Člen 7”, ki jih zastopa tudi v uradu zveznega predsednika vlade, ki je namenjen slovenskemu manjšinskemu vprašanju. Ime “Člen 7” pa se nanaša na Avstrijsko državno pogodbo (v bistvu je to avstrijska ustava), Iger v členu 7 ščiti slovensko manjšino v Avstriji. Slovenci na Štajerskem so se organizirali pozneje kot Slovenci na Koroškem. Leta 1995 so kupili kmečko hišo ter jo leta 1998 prenovili v lastno središče s pomočjo sredstev z Dunaja in Ljubljane. Hiša se imenuje po Avgustu Pavlu, izobražencu, ki je bil trojezičen, saj je znal nemško, slovensko in madžarsko. Študiral je tudi v Budimpešti, bil je jezikoslovec, etnograf in pesnik in je zagovarjal multiplo identiteto. Tako je tudi dom, ki se po njem imenuje, namenjen interkul-turnim srečanjem med Avstrijo in Slovenijo ter delovanju štajerskih Slovencev, (ma) ZELENI fe / LISTI g Ace Mermolja Varnost in priseljenci Vladni zakonski predlog o varnosti, ki nosi tudi ime po ministru Alfanu, združuje več predlogov iz različnih področij. V njem pa nedvomno izstopa vloga priseljenca kot nekaj več kot samo možnega kriminalca. Predvidena je tudi nekakšna “civilna” zaščita “poštenih” ljudi, ki bi dopolnjevala delovanje sil javnega reda. Berlusconijeva vlada je hotela varnostni paket zacementirati z zahtevo po zaupnici. Predsednik Napolitano pa je dal dovolj jasno vedeti, da zakona, kot je napisan, v bistvu ne more podpisati, ker je protiustaven. Nato se je oglasil vladni podtajnik Giovanardi, ki je predlagal izjemo za varuške. Veliko italijanskih družin, tudi premožnejših in takih, ki volijo za vladne stranke, ima doma tuje varuške, ki pomagajo pri negi starejših ljudi. Te varuške mnogokrat niso prijavljene, so pa koristne, ker je njihovo delo bistveno cenejše, kot so npr. domovi za ostarele. Državljane je treba obvarovati pred zlikovci, paziti pa je treba tudi na njihove denarnice... Omenjen varnostni paket in drugi predlogi v prid varnosti so sicer tudi za novinarje zelo občutljiva tema in tvegajo dvojno demagogijo. Najprej so demagoški ali celo nehumani nekateri ukrepi, ki izražajo ksenofobno in rasistično razpoloženje. De-magoško pa lahko postane tudi neselektivno nasprotovanje raznim predlogom in ukrepom. Družba, v kateri živimo, ni družba spoštovanja. Prevečkrat so ogroženi tako državljanov mir kot tudi njegova osebna varnost in varnost premoženja. Problemi so realni. Mestne in predmestne četrti, vedno večje periferije in naselja postajajo objektivno nevarni za mimoidoče, za starejše, mlade in druge. Izjemno široka je pahljača prekrškov in tudi hujših dejanj. Mislim na prepotenco človeka nad človekom in ne na organiziran kriminal. Najbolj banalne sitnosti nastajajo že v bližini barov, gostiln in nočnih lokalov, kjer se hrup mlajših gostov v nočnih urah razlije po ulicah in onemogoča spanje ljudi, ki morajo na delo in imajo pravico do počitka in svojega koščka miru. Alkohol je izreden motor preglasnih grl, avtomobilskih radio aparatov, ki so prižgani na ves glas ali motorjev, ki jim lastniki spremenijo izpušne cevi, da motor zarjovi sredi noči in strese šipe stanovanj. Sile javnega reda so glede teh neljubih pojavov šibke. Kaljenje nočnega miru seveda ni najhujši prekršek, čeprav lahko postane obsesija za stanovalce. Prodaja mamil (konec koncev je tudi alkohol pijača, ki omami), kraje, cestna prostitucija, tolpe mladoletnikov, slepa-rije, napadi na starejše ljudi, vdori v stanovanja itd. so del našega vsakdana. Naslednja stopnja so seveda raznovrstni umori, mednje bi uvrstil tudi tiste prometne nesreče, ki jih povzročajo vozniki brez slehernega občutka odgovornosti. Skratka, naša družba je izpostavljena številnim nevarnostim in nevšečnostim, ki jih človek povzroča človeku. Mislim, da ima država kot izraz državljanov pravico in dolžnost, da preprečuje takšna dejanja. Ko ne zadostuje vzgoja, so pač potrebne kazni in to brez posebnega usmiljenja. Poudaril sem tudi drobnejše pojave, ker je za mlade najnevarnejša tista siva cona, ki loči spoštljiv odnos do drugega od kriminala. V tej sivi coni ne zasledimo le nasilja nad drugimi, ampak tudi nad samim sabo. Alkohol, mamila, nora vožnja z motorjem ali avtomobilom so načini avto destrukcij e in obenem dokazovanja lastne “moči”pred sovrstniki. Siva cona potrebuje veliko pozornosti in primerno strogost, saj vzgoja in dober nauk pogostokrat ne zaležeta. Skratka, varnost je realen problem, ki zahteva stvarne zaščitne ukrepe. Problem ni v “lasti” desnice ali levice ampak države in družbe kot take. Potrebna sta občutek za stvarnost in strokovnost, nepotrebna sta tako prazno napenjanje mišic kot tudi iskanje vsakršnih opravičil. Ob prepričanju, da je vprašanje varnosti aktualno in to med vsemi družbenimi sloji, se mi zdi napačno, da ga avtomatično vežemo z vprašanjem priseljencev. Zavedam se, da sta Berlusconi in Severna liga postavila vprašanje varnosti, ki je povezano s priseljeništvom, na najvišjo programsko stopničko. Bossi na tem področju zmaguje in ga ne zanimajo ne utemeljeni pomisleki in niti cerkvena stališča. Liga želi pokazati svojim volivcem mišice in da v Rimu nekaj pomeni. Povezovati dva problema in dve stvarnosti pa je de-magoško, rasistično in neučinkovito. Novi prišleci so lahko dobri ali slabi, pošteni ali tatovi, migracije pa so problem, s katerim se ni možno spopadati le s kaznimi, z zapori in izgoni. Vprašanje je mednarodno, zadeva razdelitev sveta med revne in bogate, zaobjema dejstvo, da so v dokaj velikem delu sveta na vladi navadni banditi, voditelji klanov in dinastij, ki bogatijo z ropanjem, z vojnami in z izkoriščanjem. To velja tako za Afriko kot za del Azije in za nekatere bivše sovjetske republike. Ne mafijske organizacije in niti pobalini pod našo hišo niso posledica migracij. Res je, da se mnogi priseljenci, hote ali pa proti volji, vključijo v zlikovske druščine, kar pa ne zaobjame vsega priseljeniškega vprašanja. Problem varnosti ni osrednji problem odseljevanja in priseljevanja. Vprašanje vsakodnevne varnosti lahko rešujemo tudi s policijo in s sodišči. Migracijski tokovi so močnejši od lokalnih fobij in ksenofobij. Združiti dva tako velika problema v en skupen zakon je torej iz vseh zornih kotov zgrešeno, de-magoško in propagandistično. Je lahko koristno na voliščih, problemov, ki sta strukturno ločena, pa kse-nodetnagogija ne reši. Moretton: tempi lunghi per la banda larga in montagna A causa dello stravolgimento del progetto per la banda larga in montagna voluto dalla Giunta Tondo e, in particolare, dall'assessore Riccardi, i tempi per l'utilizzo della fibra ottica e del collegamento wireless si allungheranno di molto rispetto a quanto era previsto dalla società Mercurio, che avrebbe dovuto fare solo telecomunicazioni. Lo afferma in una nota il capogruppo consiliare regionale del PD Gianfranco Moretton che aggiunge: “Con il conferimento di Mercurio in Insiel, quando le dorsali tecnologiche saranno realizzate Insiel dovrà conferire gli impianti alla Regione e quest'ultima, tramite gara pubblica, affidarne la gestione a terzi. Se Tondo, invece, non avesse cancellato la società Mercurio, la stessa avrebbe potuto gestire subito le dorsali tecnologiche assicurando immediatamente un servizio tanto atteso dai cittadini della zona montana. Le promesse di Riccardi non saranno mantenute, proprio perché l'operatività di Insiel sarà di dieci volte più lunga di quella che avrebbe impiegato Mercurio. Senza contare che la gestione delle dorsali tecnologiche della Carnia dovrà aspettare ancora chissà quanto tempo perché la gara pubblica per l'affidamento del servizio a terzi non potrà essere fatto a pezzi. Tutto ciò accade - conclude Moretton - perché il conferimento di Mercurio in Insiel ha reso più complicata e complessa la realizzazione del progetto di banda larga, ritardando di ben due anni l'entrata in funzione di un servizio tanto atteso dalla gente della montagna.” Aktualno 2. maja je bilo v Ljubljani deveto vseslovensko srečanje Špetrska dvojezična šola in boj proti asimilaciji Slovenski parlament je v četrtek, 2. maja, gostil deveto vseslovensko srečanje Slovencev v sosednjih državah in po svetu, ki je potekalo pod naslovom (Pre)živeti integracijo ali asimilacijo. Na njem so predavatelji in razpravljalci (več jih je bilo tudi iz vrst slovenske manjšine v Italiji) pred- stavili svoje izkušnje, bila pa je to tudi priložnost za izmenjavo mnenj o integraciji kot procesu vključevanja v družbo novega okolja, ki dopušča ohranjanje slovenske kulture. V ospredju je bil tudi proces asimilacije, ki ne dopušča prakticiranja in razvoja slovenske kulture v drugi državi. Dobrodošlico udeležencem so izrekli predsednik Državnega zbora Pavle Gantar, resorni minister Boštjan Žekš in poslanec Miro Petek, predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Slednji je poudaril, da je pojavnih oblik asimilacije veliko, vidnim se lahko upremo, nevarne pa so tiste oblike, ki se jih velikokrat sploh ne zavedamo. Jezik, kultura in nacionalna identiteta so tisto, po čemer se ločimo. “Slovenski jezik ravno pri vas, ki prihajate iz drugih držav, velikokrat nima zgolj nacionalnega ali kulturnega pomena, ampak nosi v sebi tudi politično težo.” Za predsednika Državnega zbora Pavla Gantarja je v 21. stoletju, po doseženi institucionalizaciji uni-verzalizacije splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vsaka politika, ki kakorkoli vodi v raznarodovanje, obsojanja vredna in nedopustna. Minister za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je dejal, da bi se morali vsi skupaj potruditi za to, da bo biti Slovenec lepo, “sicer v odprtem svetu ne bomo obstali”. Svet se spreminja, prav tako položaj Slovencev v matični državi in po svetu. Vedno večja je želja po slovenskem državljanstvu, tako da bi bilo treba po ministrovem mnenju sistem podeljevanja državljanstva poenostaviti. Pudaril je še, da v zamejstvu narašča število otrok, ki se vpisujejo v dvojezične šole, pa tudi po svetuje vedno več povpraševa- nja po učenju slovenskega jezika. Oboje povzroča težave, na katere seje treba odzvati tudi s prilagajanjem pouka tistim, ki ne znajo jezika oziroma tistim, ki želijo znanje nadgraditi. Med predavatelji je bil tudi Goričan David Bandelj, asistent za književnost na fa- kulteti za humanistiko univerze v Novi Gorici, kije govoril o življenju in izumiranju med Slovenci v Italiji ter o usodi neke manjšine. V razpravi so sodelovali med drugim Rudi Pavšič (Preživeti integracijo ali asimilacijo z vidika Slovenca v Italiji), Samo Pahor (Pomagaj Živa Gruden si sam in bog ti bo pomagal), Emidio Susič (Proces integracije in tiha asimilacija) in Tomaž Pavšič (Dvojezičnost: izzivi in možnosti opažanja). Damijan Paulin iz go-riškega Kulturnega centra Lojze Bratuž je izpostavil, da je asimilacija med Slovenci v Italiji kar prisotna, pred- Zaskrbljenost SKGZ in SSO o finančnem položaju manjšine V petek, 3. julija, sta se na sedežu SKGZ v Gorici srečali vodstvi Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, ki sta ju vodila predsednik SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka. Prisotni so bili tudi predsedniki pokrajinskih odborov Luigia Negro, Livio Semolič in Ace Mer-molja za SKGZ ter Giorgio Banchig, Walter Bandelj in Igor Švab za SSO. Do srečanja je prišlo po daljšem premoru, med katerim je imela SKGZ tudi dokaj razčlenjen kongres. Organizaciji sta na srečanju in nato na tiskovni konferenci obeh predsed- nikov ugotovili, da je sodelovanje v bistvu neizbežno, saj so številni problemi skupni. V ospredju je vsekakor gospodarska kriza, ki bremeni tako skupne ustanove kot tudi druge organizacije in celo društva. Jeseni bosta organizaciji natančno proučili finančno stanje manjšinskih ustanov. Pred tem pa sta se zmenili za vrsto nujnih posegov v Ljubljani in v Rimu. Dejstvo je, da je lanski Tremontijev finančni zakon predvidel znatno krčenje podpor, ki prihajajo manjšini iz zaščitnega zakona. Za leto 2009 je italijanska vlada, po srečanju med slovenskim premierom Pahorjem in italijanskim Berlusconijem, ohranila nespremenjeno finančno postavko. Ni pa se izrekla za leto 2010, ko naj bi manjšinske organizacije dobile poldrugi milijon manj, leta 2011 pa kar 2,4 milijona evrov manj, kar bi praktično pomenilo kulturni manjšinski bankrot. Med Italijo in Slovenijo je do zgodnje jeseni predvidenih kar nekaj srečanj “na vrhu”, 21. julija bo v Ljubljani na obisku predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, skratka, bo kar nekaj priložnosti, kjer bo možno izpostaviti finančni problem slovenske manjšine v Italiji. Za nekatere ustanove, kot je npr. Slovensko stalno gleda- lišče, so nujna dodatna sredstva, drugače ustanova ne bo mogla pričeti nove sezone. Tudi glede videnske pokrajine sta predsednica pokrajinskega odbora SKGZ Luigia Negro in kolega iz SSO Giorgio Banchig izpostavila več problemov, ki gredo od kulturnega središča v Špetru vse do vedno bolj perečega vprašanja dolin in majhnih občin, kjer se prebivalstvo redči. Banchig je omenil vedno večji problem Občin in njihovih upraviteljev, ki na razdrobljen način urejujejo vedno manjše skupnosti. Skratka, problemov je veliko, razlogov za sodelovanje med slovenskima krovnima organizacijama pa je več, kot je lahko nesoglasij ali različnih pogledov, (ma) vsem na nekaterih območjih, kot je videnska pokrajina. O vlogi dvojezične šole pri zaustavitvi tega procesa pa je predavala ravnateljica špe-trskega dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden, s katero smo se pogovorili ob koncu 9. vseslovenskega srečanja. Katere so glavne zasluge špetrske dvojezične šole v boju z asimilacijo? “Slovenščina je z nastankom dvojezične šole pridobila večji ugled, saj vsaka skupnost čuti, da so jeziki, ki se uporabljajo v šoli, bolj pomembni. Poleg tega pa šolanje tudi v slovenščini izboljšuje jezikovne kompetence. Moram pa poudariti, da to vsekakor ni dovolj. Danes je potrebno, da imajo mladi tudi izven šole možnost, da živijo v slovenskem ambientu. Slovenščina ne sme ostati samo v šoli. Vse to smo v letih, ko je bila naša dvojezična šola privatna, zanemarjali. Zdaj ni več tako in mislim, da so pobude, ki jih pri nas izvajamo, tudi preko Inštituta za slovensko kulturo, zelo pozitivne. Pri tem mislim na tečaje karateja, šahovsko delavnico, gledališče in vse tiste dejavnosti, ki mladim omogočajo, da so v stalnem stiku s slovenskim jezikom.” Minister Žekš je omenil, da v zamejstvu in po svetu narašča število otrok, ki se vpisujejo v dvojezične šole, oz. da je povpraševanje po učenju slovenščine vse večje. Je tako tudi pri vas? “Na naši šoli izhaja približno četrtina ali tretjina otrok iz italijanske družine, več pa je tudi takih, ki doma uporabljajo izključno italijanski jezik. Mislim, da je pomembno, da tudi ti spoznajo naš jezik in kulturo, saj bo tako za našo skupnost lažje uporabljati slovenščino tudi izven naših krogov.” (T.G.) La Regione scioglierà gli Enti e nominerà un commissario Soppressione “al buio” per le Comunità montane Comunità Mw®»3 Valli«®®" dalla prima pagina Lo ha affermato nei giorni scorsi l'assessore alle Autonomie locali del Friuli Venezia Giulia, Federica Seganti, che ha anche aggiunto che i commissari non saranno politici eletti, il loro mandato sarà incompatibile con qualsiasi altro incarico regionale o locale e dovranno avere un'esperienza di almeno tre anni in qualità di dirigenti nella pubblica amministrazione. Quali sono i tempi dell'operazione? “Se, come dovrebbe, la legge di assestamento entrerà in vigore entro il 31 luglio”, ha spiegato l'assessore, “già la prima settimana di agosto potrebbe approdare in Giunta regionale la delibera di scioglimento e il collegato decreto del presidente relativo alla nomina dei commissari”. “Questo processo - ha concluso la Seganti - rappresenta un passo importante sulla strada della razionalizzazione e dell'ottimizzazione di risorse e funzioni, obiettivi finora decantati da molti ma realmente voluti solo da pochi”. Il presidente Tondo, accusato dall'opposizione di subire i diktat della Lega Nord, ha chiarito di non ritenere un ente istituzionale della montagna una buona soluzione, ha aggiunto però che le comunità montane devono rimanere per due anni come ente di riferimento per il completamento dei progetti europei e l'utilizzo dei relativi fondi dell'UE, da qui la scelta di commissariarle con funzionari. “La Regione manterrà la regia assieme ai sindaci per le scelte politiche per la montagna, e poi abbiamo due anni per pensare a cosa fare”, ha dichiarato Tondo a La vita cattolica, aggiungendo di considerare una buona soluzione la comunità di vallata che dovrebbe approdare al comune di vallata. Fermo e deciso il presidente della Provincia di Udine e segretario regionale della Lega nord, Pietro Fon-tanini, ha chiesto la chiusura delle comunità montane, senza ripensamenti - ha detto - e senza alcun surrogato al loro posto. “Le competenze devono passare alla Pro- vincia”, ha dichiarato lapidario. “L'immediato commissariamento delle Comunità montane è il risultato del pressing della Lega Nord e conferma il ruolo di domi-nus assunto da questo partito in seno alla maggioranza”, sostiene il gruppo consiliare di IdV-Cittadini. “Si tratta di una decisione gravissima sul piano politico, ma anche sul piano istituzionale perché azzera, in attesa di una legge di riforma che verrà (tra un anno, due anni?) gli organi di autogoverno della montagna calpestando l'autonomia delle comunità”. Sono i vertici della Lega Nord a condizionare fortemente l'azione politica del centrodestra e del presidente Tondo “fino al punto di dettargli quotidianamente le condizioni per garantire l'approvazione di leggi e persino di delibere di Giunta regionale”, rincara la dose il capogruppo del PD in Consiglio regionale, Gianfranco Moretton. “Siamo fortemente preoccupati - aggiunge Moretton - del modo con cui il centro-destra affronta i problemi delle autonomie locali, senza un disegno organico di riforma, ma solo con iniziative singole quali il commissariamento delle Comunità montane per accontentare la Lega Nord che vuole trasferire competenze e risorse finanziarie alle Province privando la gente della montagna dell'attuale ente locale di autogoverno che, semmai, deve essere riformato”. Nel frattempo il presi- dente dell'Uncem Friuli Venezia Giulia, Giuseppe Ma-rinig, ha lanciato un appello a tutti i sindaci dei Comuni montani perché presenzino ai lavori del Consiglio regionale, che discute l'emendamento volto a commissariare le Comunità montane. “Fino ad oggi la Regione - ha osservato Marinig in una nota - non ha risposto in alcun modo alla disponibilità che in più occasioni l'Un-cem e le Comunità montane friulane hanno manifestato, per l'avvio di un confronto serio nel merito delle questioni. Ribadiamo inoltre che la sentenza della Corte Costituzionale n. 229/2001, che ha riconosciuto alla Regione autonomia legislativa in materia, ha altresì affermato il diritto dei Comuni interessati ad una effettiva partecipazione al processo di riforma”. Secondo Marinig, “non è pertanto ammissibile una manovra centralistica come quella annunciata. Parliamo piuttosto di rivedere ruoli e competenze delle Comunità montane, e su questo siamo pronti e disponibili da subito al confronto con la Regione”. Postaja Topolove Sopra un momento dell'inaugurazione, qui a fianco l’esecuzione di ‘The Topolò-Abitanti Railway’, opera di Dario Savron eseguita da Fosca Brìante, Valentina Sbicego, Manuel Figheli, Stefania Rudi, Vida Rudi, Maria Miorelli e Nicola Simaz. Sotto il Pihalni Orkester Brda che ha suonato domenica e un'immagine di ‘Musica per il mare di Babele’, concerto degli Etta Aman Tribute con testi di Francesco Tornada, Antonella Bukovaz, Jorge Luis Borges e Peter Handke “Takuo bota lahko dosegli novo kulturno an socialno rast” V soboto, 4. luja, so odparli 16. izvedbo Postaje Topolovo s prve strani Parnesla je suoj pozdrav tud nova županja občine Grmek, Eliana Fabello. “Naša kamunska uprava je ponosna na Postajo an bo nardila vse tiste, kar bo mogla za podpirat tudi finančno tel dogodek”, je med drugim j ala. Potardila je tud pomembnost čezmejnega sodelovanja, takuo kot načelnik tolminske enote Zdravko Likar, ki seje spomnu na parve pohode čez namišljeno črto, sodelovanje z društvom Rečan an parve Postaje. Zaključila je senatorka Tamara Blažina: “S takšnimi pobudami boste utegnil doseč nieko novo kulturno an socialno rast telih kraju.” Le mani staccate dal manubrio per applaudire Topolò Il racconto di Gian Luca Favetto: quando il Giro passò per il paese Che sia un abile narratore, di penna e di voce, lo si sapeva, e quindi i due appuntamenti a Topolò, sabato e domenica, sono stati una conferma. Gian Luca Favetto è per altro alla sua quarta partecipazione alla Postaja, conosciuta occasionalmente mentre anni fa si trovava a Cividale per una trasmissione radiofonica dedicata al Mittelfest. Da allora ha pubblicato alcuni lavori come “La vita non fa rumore”, presentato lo scorso anno a Topolò, “Italia, provincia del Giro”, che ha ispirato il suo primo intervento di quest’anno (accompagnato dai flauti di Stefano Fornasaro), e “Le stanze di Mogador”, oltre alle poesie contenute nella raccolta “Mappamondi e corsari”, i due libri protagonisti del secondo appuntamento, assieme alla fisarmonica diatonica di Davide Clodig. Favetto, torinese giramondo per curiosità più che per lavoro, ha raccontato così della volta in cui il Giro d’Italia passò per Topolò, o forse era Topolò che passava per il Giro. In ogni caso Topolò era ed è anche confine (da segnarsi la frase: “Meja non ha nessuna colpa se è confine”) ma, per Favetto, un confine orizzontale come la battigia, che divide terra e mare. Così la condizione di Topolò è quella di essere battigia del tempo e dello spazio: “Una volta che te ne vai ti porti Topolò dentro”. Topolò ed il Giro d’Italia condividono infatti lo stesso sentimento: se non ci sei mai stato, qualcuno te lo racconta e tu non ci credi. Dalle pagine di “Italia, provincia del Giro” sgorgano pensieri e ricordi, annotazioni su quella che non è solo una corsa, è un’epopea: “Il Giro è una città a sé stante, con le sue regole, un paese che si muove, un paese nomade come Topolò, non solo perché ci sono gli emigranti ma perché quando te ne vai te lo porti altrove.” Ed ecco, infine, il racconto della volta che il Giro arrivò a Topolò: passando per Ponte S. Quirino, per Cemur per fare benzina, per Scrut-to dove c’è la sosta per la pipì nei due locali del paese, Clodig non ‘posto’ di rifornimento bensì ‘Posta’ di ri-fornimento, e solo chi conosce i piatti di Maria può capire, e poi su, curva dopo curva, fino al paese: “E a Topolò, per una volta, vedendo le persone assiepate ai bordi della strada, con le mani staccate dal manubrio, i corridori hanno applaudito il passaggio del paese, il paesaggio.” (m.o.) Gian Luca Favetto assieme a Stefano Fornasaro e Davide Clodig Postaja T LA NUOVA PROSA SLOVEN Dalla prosa slovena di Mazzini alla maratona sonora di Feldman Venerdì 10 ha inizio un weekend a dir poco intenso per Postaja Topolove. Michael Delia, americano, costruttore di strumenti musicali realizzati con materiale di recupero, presenta due sue creazioni sonore: il Topolofono e il Monocordofono. A quest'ultimo si giunge accompagnati dallo stessso Delia, presso le cascate Sta-morčiak. Miha Mazzini, originalissimo scrittore sloveno (in italiano è stato tradotto per Fazi ‘Il giradischi di Tito’) è, al tramonto, il primo ospite di Voci dalla sala d'aspetto, la rassegna dedicata alla parola scritta e curata da Miha Obit. A seguire, Vivere, comporre, e-splorare il paese, un progetto audio e video pensato dal quintetto Res_et, ospite da diversi giorni del paese. Nella notte, la prima delle due Lune di Topolò, quest'anno dedicate agli inizi cinematografici di Michael Haneke, regista austriaco, ultimo vincitore della Palma d'Oro al Festival di Cannes. In una stanza del paese, in loop, l’Istituto di Topologia propone La terra dei paesi, un documentario del paeso-logo Franco Arminio. Sabato 11, oltre alle Stazioni fisse (Delia, Arminio e le spettacolari fotoimpressioni di Carlo Andreasi) tre appuntamenti: La mente è un animale selvaggio, una performance pianistica di Stefania Amisano, pianista triestino-viennese che propone un programma di musiche contemporanee (Be- rio, Kurtag). Con il buio, l'incontro con Pif, celebre come una delle Jene più stralunate e incisive, in realtà anche autore di indagini nelle zone meno esplorate della società italiana. Proprio queste ultime, tratte dalla trasmissione di MTV, Il Testimone, rappresenteranno il cuore dell'incontro. In chiusura, in casa Juljova, Camera Elettroacustica per due musicisti: il monfalconese Michele Span-ghero al contrabbasso e il bolognese Luigi Mastran-drea, apprezzato organista classico qui in veste di musicista elettronico. Domenica 12 luglio è una giornata fortemente caratterizzata dalla Comunità ebraica di Topolò. Alle due del pomeriggio una vera e propria maratona sonora: il A Cividale l’Europa dei‘Muri’ e quella del futuro Esperti di geopolitica, giornalisti ed editorialisti, politici di area mitteleuropea, scrittori e saggisti saranno i protagonisti del ciclo di incontri intemazionali “Prove d’Europa”, avviato da Mittelfest 2009, che si affianca al cartellone più propriamente spettacolare e, spiega il presidente di Mittelfest Antonio Devetag, “accompagnerà il pubblico del festival in una riflessione sulle conseguenze geopolitiche determinate dalla caduta del Muro di Berlino, così come degli altri ‘muri’ politici ed ideologici che per lungo tempo hanno separato l’Europa dell’Ovest e quella dell’Est.” A inaugurare gli incontri sarà, lunedì 13 luglio (ore 17.30, Chiesa di S. Francesco), un confronto con grandi protagonisti dell’Europa del 1989: “Dalle rovine del Muro la nuova Europa”, titola infatti il convegno curato e coordinato da Lucio Caracciolo, direttore di Limes, presenti Milan Kučan, primo presidente della Repubblica indipendente di Slovenia, Gianni De Michelis, ex ministro italiano degli Affari Esteri, Pietro Ercole Ago, Segretario Generale INCE e Paola Nardini, Console onorario della Germania. Si prosegue mercoledì 15 luglio (sempre alle 17.30, nella Chiesa di S. Francesco) con il convegno sulle “Prospettive internazionali della Regione Friuli Venezia Giuba”, promosso direttamente dalla Direzione Relazioni internazionali e comunitarie della Regione. Venerdì 17 lugbo l’incontro sarà dedicato aba Russia. Coordinato dal giornalista della Rai Sergio Canciani, l’appuntamento “La nuova Europa incontra la nuova Russia” vedrà la presenza dell’esperto di geopolitica Adriano Roccucci, del direttore del-l’ICE Mosca Roberto Pelo e di Roberto Lorenzon, Executive Director Head of Global Transaction Banking UniCredit Bank ZAO. Andrea Belfi, giunto appositamente da Berlino. Al termine, Live Mixing Sound, immagini e suoni mixati in diretta dalla canadese Katherine Libe-rovskaya e da Phill Ni-block, monumento della musica elettronica contemporanea. Mercoledì 15 c’è Silenzio morente, un documentario girato nell'interno dell'Istria slovena da Ctr Brajnik. Al termine, casa Juljova diventa uno scrigno di suoni e immagini grazie alla performance di Alessandro Fogar, Antonio DeUa Marina ed Alessandra Zucchi. Il Sogno di Agostina è il titolo del progetto, dedicato ad Agostina Martinig, ultima residente di Casa Juljova. Giovedì 16 prende avvio il cantiere per percussioni curato quest'anno da un grande nome del jazz europeo, lo sloveno Zlatko Kaučič. Med potjo od Topoluovega do Briega ‘sosta’ z gubanco an merikanom V projektu Duma, med potjo od Topoluovega do Briega je bila tudi “sosta” v Dolenji Dreki, kjer so se gostje srečali z domačini in z delovanjem društev. Na pobudo Inštituta za slovensko kulturo so jih čakali predstavniki društev Kobilja glava in Rečan, ki so jim storli pokušat gubanco an “merikan” an jim podaril karte in materjal od naših dolin. Deževalo je, ampak “gostje” so bili radi an vsak je nesu damu nekaj “našega”. Na fotografijah Marica ponuja gubanco, Emanuela daje materjal an Lidia an Edda ponujata pa čaj an “merikan”, ki ga je dal Aldo Te Dolenjih Miha Mazzini Quartetto n°2 dell'americano Morton Feldman, sei ore di archi per una prova di resistenza musicale davvero unica. Durante il concerto, in altre parti del paese, l'incontro con il poeta resiano Renato Quaglia, per la sezione Voci dalla sala d'aspetto, e il concerto, in piazza grande, del gruppo Camera-mia, guidato dalla benecia-na Giulia Qualizza. Con il buio, al cinema, doppio appuntamento: Labirint, un affascinate thriller girato nel ventre sommerso del Carso da Jasna Hribernik. In chiusura, Medea, olte il mito; un film girato a Topolò e Mug-gia da Davide Casali, anima della Comunità ebraica di Topolò. Martedì 14, la prima visione di Weg, un roadmovie girato tra Abitanti e Topolovec da Robert Schabus. È la seconda parte del progetto europeo Contatto Visivo diretto da Unikum di Klagen-furt. Le musiche sono eseguite dal vivo dal batterista Četrtek, 9. julija 2009 Mittelimmagini, rassegna di cinema documentario, è nata dalla collaborazione tra Associazione Mittelfest, Società Operaja di Mutuo Soccorso ed Istruzione, Associazione Navel e Centro studi Nediža. Giunta alla terza edizione, vede il contributo di Università degli Studi di Udine - Dams Cinema Gorizia, Alpe Adria Cinema -Trieste Film Festival, Associazione Il Documentario ed il sostegno della Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio. L'edizione 2009, curata dal direttore artistico Stefano Missio, regista udinese che vive tra Francia e Italia, con il supporto di Giulio Bursi del Dams Cinema di Gorizia, si intitola “Muri”, e racconta dell'Europa pre e post 1989, dei muri che ancora separano, dei muri come oggetto del cinema e della pittura, dei muri come elemento architettonico. La programmazione si focalizzerà sulTomaggio a due importanti autori, il tedesco Volker Koepp, indiscusso maestro documentarista - di cui verrà presentata l’intera serie ambientata nella cittadina della DDR Wittstock, raccontata nell’arco di 23 anni - e il belga Patrie Jean, uno dei più promettenti giovani registi europei di “cinema del reale”. Il tema “Muri” andrà poi spaziando in quelle realtà che sono ancora divise da linee di separazione, come il muro d’Israele. Si farà proiettando Route 181, road movie di più di quattro ore realizzato dal palestinese Michel Khleifi e dall’israe- l‘Muri’ anche per immagini, dai fratelli Lumière alla Palestina Dal 18 al 26 luglio la terza edizione di Mittelimmagini Odprli razstavo logotipov rpovE Q.eur( Mednarodno uveljavljeni festival gledaliških, lutkovnih, glasbenih in plesnih produkcij Mittelfest se bo v bivši langobardski prestolnici uradno začel šele 18. julija, v soboto, 4. julija, pa so v Čedadu odprli razstavo osnutkov za nov logotip, ki so ga organizatorji festivala izbrali med tistimi avtorjev, ki so sodelovali na natečaju “Concorso di idee per il logotipo 2009”. Združenje Mittelfest je natečaj razpisalo prav zato, da bi letošnja izvedba festivala dobila nov logotip, odločili pa so se tudi, da bodo najboljših dvajset razstavili na sedežu Klasičnega liceja Paola Diacona na trgu Foro Giulio Cesare. Zmagovalec natečaja je bilgoriški Studio Punktone, ki je svoj logotip povzel po znanem “Ampellmannu”, zelenem možičku s semaforjev vzhodnega Berlina. Drugo mesto je osvojil dijak videnskega Zavoda Sello Matteo Tomasello, tretjo nagrado pa je prejel Antonio Minervini, svobodni podjetnik iz Vidna. Izpostavljena so še dela štirih dijakov Zavoda Sello, Studia Alessandro Vascotto, Studia Novajra, Bequirasa Teada, dveh dijakov čedajskega Tehničnega zavoda Civiform, podjetja Anthes Comunicazione Barbare Zamparo in svobodnih podjetnikov Luce Silvestra in Carlotte Buiatti. Razstava je na ogled do konca letošnjega Mittelfesta. DaI film ‘Koolhaas HouseLife’ del 1896 dei fratelli Lumière, alle creazioni animate di Blu, noto writer italiano di fama ormai internazionale, passando per La presa di Roma del 1905 di Alberini e Santoni. Il tema “Muri” sarà anche declinato dal punto di vista architettonico, con Koolhaas HouseLife del friulano Ila Bèka (presentato, tra l’altro, all’ultima biennale d’Architettura). Le proiezioni si svolgono a Cividale in Foro Giulio Cesare; in caso di maltempo, nella Sala dei Gessi della Società Operaja di Mutuo Soccorso ed Istruzione, Foro Giulio Cesare 14. L’ingresso è libero. Il programma è consultabile sul sito www.mittelimmagini.com Partita la prevendita del Mittelfest Da giovedì 2 luglio ha preso avvio nella biglietteria di Cividale la prevendita dei singoli biglietti e dei carnet del Mittelfest, che si possono acquistare anche attraverso la biglietteria on line (greenticket.it). La biglietteria, in Stretta San Martino 4 (0432 701823) rimarrà aperta sino al 17 luglio con orario dalle 11 alle 13 e dalle 17 alle 19, durante il festival invece gli orari saranno dalle 11 alle 13 e dalle 16 alle 22. Il prezzo del biglietto varia dai 10 euro per le letture sceniche ed il teatro di figura, ai 15 euro per gli spettacoli di prosa e per ‘Se potessi mangiare un’idea’ e per quelli di danza ‘Visual notes’, ‘Nervi’ e ‘Site specific’, per arrivare ai 20 euro per i restanti spettacoli di danza e per quelli di musica. Abbonamenti e carnet costano dai 70 ai 140 euro. Il ritiro dei biglietti prenotati entro due ore dall’inizio degli spettacoli. liano Eyal Sivan, e Good Times di Alessandro Cassigoli e Dalia Castel. Il programma prevede an- che la proiezione di cortometraggi dove i muri sono protagonisti, dall’innovativo film Dèmolition d'un mur IL PROGRAMMA PREFESTIVAL LUNEDI 13 LUGLIO MUSICA / ingresso gratuito PHILHARMONISCHES STREICHQUINTETT BERLIN ore 21.00 | Chiesa San Francesco MERCOLEDÌ 15 LUGLIO PROSA SE POTESSI MANGIARE UN’IDEA ore 21.00 | Teatro Ristori VENERDÌ 17 LUGLIO MUSICA / ingresso gratuito TUTTOSTRAVIN SKY ore 21.00 I Chiesa San Francesco FESTIVAL SABATO 18 LUGLIO TEATRO DI FIGURA ALL’OMBRA DELL’OLMO ore 18.00 | Piazza E Diacono MUSICA CONCERTO MARIO BRUNELLO E GIANMARIA TESTA ore 19.45 | Chiesa San Francesco PROSA / MUSICA / DANZA PROVE D’EUROPA / Spettacolo inaugurale ore 21.30 Piazza Duomo ore 19.00 | Chiesa Santa Maria dei Battuti MUSICA PHILIP GLASS AN EVENING OF CHAMBER MUSIC ore 21.30 Piazza Duomo DANZA SUTRA ore 22.00 | Convitto Nazionale E Diacono LUNEDÌ 20 LUGLIO PROSA NON CHIAMARMI ZINGARO ore 19.00 | Teatro Ristori PROSA MURI - PRIMA E DOPO BASAGLIA ore 20.30 | Chiesa Santa Maria in Corte PROSA MEDEA’S SCREAM ore 21.30 | Chiesa Santa Maria dei Battuti DANZA CHOPIN - VUKAN: VISUAL NOTES ore 22.00 I Convitto Nazionale E Diacono Un’immagine da ‘Sutra’, danze dei monaci buddisti del Tempio Shaolin MUSICA BORIS KOVAC & LA CAMPANELLA DARKO RUNDEK & CARGO TRIO ore 21.30 | Piazza Duomo DANZA DIDONE ED ENEA ore 22.00 I Convitto Nazionale P. Diacono SABATO 25 LUGLIO DANZA VOGLIO ESSERE LIBERO ore 21.30 | Piazza Duomo PROSA LA MUSICA ore 22.00 I Chiesa Santa Maria dei Battuti GIOVEDÌ 23 LUGLIO MARTEDÌ 2 lLUGUO DOMENICA 19 LUGLIO MUSICA MARIO BRUNELLO E L’ORCHESTRA D’ARCHI ITALIANA ore 11.30 | Chiesa San Francesco TEATRO DI FIGURA THE STORY OF THE GIRL IN BLUE ore 18.00 I Teatro Ristori PROSA SIGNORA MADRE, PADRE MIO CARO ore 20.00 | Teatro Ristori MUSICA MOSCOW ART TRIO IN CONCERTO ore 20.00 | Chiesa San Francesco DANZA LE BACCANTI ore 22.00 I Convitto Nazionale E Diacono MERCOLEDÌ 22 LUGLIO MUSICA PENDERECKIEI FILARMONICI DEL TEATRO COMUNALE DI BOLOGNA ore 19.00 I Chiesa San Francesco MUSICA MARIO BRUNELLO ORCHESTRA SINFONICA DEL TEATRO LIRICO “G. VERDI” DI TRIESTE ore 19.00 | Chiesa San Francesco TEATRO DI FIGURA ZLATOVLÀSKA ore 19.00 | Chiesa Santa Maria dei Battuti PROSA IL LACCHÈ E LA PUTTANA ore 20.30 | Chiesa Santa Maria in Corte DANZA NERVI - IL CORPO EROICO ore 22.00 I Convitto Nazionale P. Diacono MUSICA L’ORECCHIO DI BEETHOVEN ore 12.00 | Chiesa San Francesco TEATRO DI FIGURA COME GLI ETRUSCHI USCIRONO DALLA CRISI ore 18.00 | Chiesa Santa Maria dei Battuti PROSA COME LE MOSCHE D’AUTUNNO ore 19.30 | Chiesa Santa Maria in Corte MUSICA LA NONA DI BEETHOVEN ore 21.00 | Convitto Nazionale P. Diacono PROSA LA MALINCONIA DELLE SCIMMIE ore 22.30 | Teatro Ristori DANZA SITE SPECIFIC ore 23.00 I Convitto Nazionale P. Diacono DOMENICA 26 LUGLIO VENERDÌ 24 LUGLIO PROSA LOWERING SKIES PROSA ORSON WELLES’ ROAST ore 20.00 I Teatro Ristori PROSA THE OTHER SIDE ore 19.00 I Teatro Ristori MUSICA CORO POLIFONICO DI TIRANA ore 18.00 | Grotta San Giovanni dlAntro - Pilifero TEATRO DI FIGURA FAGIOLINO DOTTORE SUO MALGRADO ore 18.00 | Piazza P. Diacono PROSA LA MIA PRIMAVERA DI PRAGA ore 19.00 | Teatro Ristori PROSA ECLISSE TOTALE ore 20.30 | Convitto Nazionale P. Diacono DANZA LE STELLE DELLA NUOVA EUROPA GRAN GALA DI DANZA ore 22.00 I Piazza Duomo Četrtek, 9. julija 2009 Pieuci zbora ‘Tri doline’ iz Kravarja nazaj v dolino Pusteria Tudi lietos skupina peu-cu Tri doline iz Kravarja se je uarnila u dolino Pusteria, in v Austrijo, za te dvanajsti Festival. Na njem se je zbralo 77 zborov iz 20 dežel, tele krat so prišli tudi iz Kanade in Venezuele, te drugi iz Europe in 6 zborov iz Izraela. Kravarski zbor je peu cerkvene pesmi u Villa-bassa/Niederdorf, te druge v Sillianu, v Austriji, te zadnj koncert je biu pa v Baires. Se muora biti ta na mestu za očutit tiste, ki se živi, z besedam se na more povedati. Je kieki posebnega, de u teli dolini (Alta Pusteria ali Sud Tirolo) enkrat na lieto se praznuje s pie-smijo, je srečanje med ljudmi, ki te na bojo prašali od kere dežele si paršu, u kerim jeziku govoriš ali od kere viere si. V teli okuolestavi, pesem prave posebne reči, ki od zuna jih je težko zastopi-ti. So bili zbori poznani u celim svetu, ki so imieli koncerte u velikih mestah in drugi malo poznani, ki jih je parneslo u tole dolino, zak jim je useč pieti, žele poznati “Iz adne Afrike san paršu v te drugo” Skor 100 liet spominu Ece an Mihe iz Borjane Mihael - Miha an Edvika -Eca Uršič iz Boij ane sta v njih dugem življenju puno videla an pravala. To parvo italijanskega kralja an fašizem z njega strašno kolonialistično avanturo v Afriki, potle Titovo Jugoslavijo an sada pa samostojno Slovenijo. Parvi part njih življenja je podoban tistemu od puno naših ljudi, ki bi glih tajšne reči pr avli, če bi bili šele živi. Ja, zak Miha je klase 1910 an mu manjka samuo adno lieto do 100. Edvika je pa od klase 1919 an ima skor devetdeset liet. Obadva guorta po domače, po beneško bi j al, seviede tudi po slovensko an zlo dobro po italijansko, tiste, kar je posebnega, pa je, da imata zlo dober spomin, še posebno ona, an je pru lepuo an zanimivo jih poslušat. Edvika je imiela samuo 15 liet, kadar je že šla za diklo služit v Milan. An buj pozno, še kar je imiela družino an otroke, je hodila za diklo le v Milan. On je biu pa deset liet v Afriki, od lieta 1937 do 1946. Kar je Mussolini začeu uojsko, so ga rikjamal. Nič se ni bau, je jau. “An še adnega žlaga nisem ustreliu,” se je pohvalu. “Kar so mi dal kartuče an pu-šo, parvo rieč sam jih Zagrebu tu piesak,” je jau. Tista beta so bla tarda an težka. V njega pripovedovanju se čujejo imena Asmara, Addis Abeba, Abissinia... Miha je biu še prižonier Angležu v Kenii an še an cieu mie-sac zaprt tu ni jami, ki je bla šeroka an metro an vesoka dva, zajest pa so mu dajal an krompier na dan. “Povej, za-ki,” mu je jala žena. “Tudi v Afriki smo viedel, kaj se gaja doma.” Miha je vie-deu za srečanje v bosanskem miestacu Jajce, kjer se je na pobudo Tita novembra 1943 rodila Jugoslavija. “Niek angleški oficier je guoril pruoti Titu,” je jau. “Nisem ku skoču tja na anj an ga takuo prebu-tu...” Potle je pa, kot rečeno, draguo plaču za tu ole. Kajšni so pa bili Čarenci, smo ga uprašal. “Buojš ko mi druz. Basta jih pustit par mieru...” “Kar sam paršu damu, sem ušafu drugo Abisinijo,” pravi. “Vse je bluo bombardano, vse podarto. Nič se ni ušafa-lo, še soh ne...” Miha je biu av-tist med uojsko, kar je biu italijanski sudat, an avtist kamionu je biu tudi potle v Av-toprevozu Tolmin, kjer je die-lu do penzjona. Nie bluo vse lahko an potle. “Veste pod ko-munizmam se nie smielo guo-rit,” pravi Eca. An Miha je an dan ušafu “kartolino” an se muoru iti branit v Novo Gorico. Kajšno besiedo narobe je muoru reč an kajšan ga je muoru ošpijat... Na srečo je imeu opravilo z niekim pametnim polkovnikam, je jau, ki je zastopu, de “nisem mo-gu bit par partizanih, če sam biu paražonier v Afriki... Ni bila moja kauža,” pravi Miha, kije doluožu, de ni biu nikoli komunist... Bi bluo lepuo še napri poslušat tiste spomine. Liepa je an skupna zgodba Ece an Mihe, saj sta oženjena že malomanj 60 liet, imata hči Marico, ki živi v Luganu, an sina z družino, ki živi blizu njih v Borjani. Vsem an posebno Mihu an Eci želimo vse dobre an voščimo, de bi septembra lietos lepuo praznovali 90 liet Edvike an hlietu pa 100 bet Mihe. in poslušati peuce druzih dežel od katerih se kulturno obogatijo. Ena rieč pa nam je storia misint: zakaj italijanski zbori nieso imieli mladih peucu, te drugi pa polno. So nam odgvorili, da par do-stih kraju, učilo muzike in petja, je usakdanji kruh, začnejo se učit zlo zagoda v šoli, in v programu imajo 5/6 ur za to u tiedne. In na koncu, tele mlade peuce za nagrado, za premio, sojih par-pejali v Italijo za tele Festival. Tudi oni so sprejeli diploma, glih tako ku usi te drugi zbori, ki priča, da so M bili na telem prazniku peucu. Se vie, da tudi Kravarci so sparielj tele diploma, so paršli damu nomalo trudni, zak se je muorlo skakati od adnega kraja do druzega tu malo dni, usedno pa so bli veseli za tole esperienco, in se troštajo, da hlietu nar-dijo nazaj tole pot, tudi s kajšnimi drugimi skupinami peucu iz Benečije. Nell’Alta Val Resia ai piedi del massiccio del Canin Riapre la malga Coot nel cuore del Parco delle Prealpi Giulie Ha riaperto sabato 4 luglio e rimarrà aperta fino a metà settembre Meliga Coot: posizionata in Alta Val Resia, nel cuore del Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie ed ai piedi del massiccio del Monte Canin è un posto da favola dove trovano spazio natura incontaminata e panorami da togliere il fiato. Da alcuni anni tutta l’area è oggetto di un progetto di riqualificazione e conservazione che ha come scopo il recupero sia di pascoli d’alpeggio sia di importanti razze di animali domestici bovini e ovini, sull’orlo dell’estinzione, legate alla storia rurale della Val Resia. Per le loro caratteristiche le zone intorno alla malga vengono considerate come luoghi ideali per la dimora e il rifugio per molti animali selvatici come il gallo cedro- ne, la coturnice, il re di quaglie e numerosi mammiferi. Malga Coot è da considerarsi tra le più antiche della Val Resia; si compone di una casera e da un centro per la lavorazione del latte; oltre alla tradizionale attività di ristorazione e pernottamento Malga Coot è un punto di partenza di interessanti sentieri di diversi gradi di difficoltà che si snodano sui versanti delle Alpi e delle Prealpi Giulie. Nei pressi della Malga inoltre si trova un percorso didattico che attraversa i pascoli lungo il quale, grazie a pannelli illustrativi, vengono date informazioni sui progetti di recupero dell’area, sugli animali ospitati in malga e sulle diverse associazioni vegetali tipiche di questa zo- na alpina. Le attività zootecniche e di recupero dei pascoli vengono svolte con il massimo rispetto per l’ambiente naturale, il recupero dei pascoli è stato effettuato solo con specie vegetali autoctone ricostituendo ambienti per favorire animali tipici della fauna alpina. La malga è situata nell’Alta Val Resia, alla quota di 1280 m. ed è raggiungibile seguendo la strada statale Pon-tebbana in direzione Tarvisio (uscita Camia dell’autostrada A23). Presso l’abitato di Resiut-ta si svolta, seguendo le indicazioni per la Val Resia e quindi per Stolvizza. Superato l’abitato si continua per circa 6 chilometri lungo la strada montana seguendo la segnaletica specifica per Co-ritis e Malga Coot e si parcheggia nell’area predisposta. Una breve passeggiata nel bosco consente di raggiungere senza fatica la malga. Per informazioni è possibile contattare direttamente la malga al numero 331-6520462 oppure il Parco delle Prealpi Giulie (0433 53483 - 0433 53534), e-mail: in-fo@parcoprealpigiulie.it -www.parcoprealpigiulie.it A settembre Alan Liberale di Sanguarzo al festival internazionale del reggae in Umbria Tra i “veri” sul palco di Sunsplash Da venerdì 25 a domenica 27 settembre il G.S. Azzida / Valli del Na-tisone vi da l’opportunità di trascorrere un fine settimana in Umbria tra Perugia, Assisi, Gubbio ed altri luoghi caratteristici. La gita è pensata per gli amanti della mountain-bike, ma non solo, infatti il programma prevede escursioni con visite guidate in varie località e, in contemporanea, per chi lo desidera, pedalate lungo sentieri e strade alla scoperta delle bellezze naturah umbre. La quota per persona, in camera doppia, è di 320 euro (pullman GT, pensione completa dal pranzo del primo a quello del terzo giorno, guida, accompagnatore. Informazioni ed iscrizioni: Antonello 0432/789258 -339 7799442. Alan Liberale di Sanguarzo (alla batteria) e, in primo piano, al sax Marco “Furio” Forieri (ex componente dei Pitura freska) sul palco del festival internazionale di reggae Sunsplash al parco Rivellino di Osoppo f : v* 1 j. T- ;»[ v/ Qualche anno fa non mi sarebbe nemmeno passato per la mente che un giorno avrei visto Alan, il mio vicino di casa, l'amico di mio figlio, aggirarsi freneticamente sul palco grande del festival del reggae a sistemare con cura il primo amore della sua vita: “la sua adorata batteria”. Alan, quel palco era sicuramente nei tuoi sogni, quando con Massimo vi ritrovavate nel parco di Osoppo per ascoltare i vostri mi- ti, ma sono anche certa che non hai mai osato pensare veramente che un giorno quel palco pieno di luci e di emozioni avrebbe potuto diventare anche tuo. Sei stato bravo a crederci e ad insistere. “Yes we can” è una frase che ha fatto moda, ma con te ha anche funzionato. Piano piano sento le prime note e il mio corpo altrettanto lentamente inizia a muoversi e con lui affiorano alla mente, come in un film al rallentatore, i ricordi, poi sempre più velocemente tra musica e ritmo vi vedo quando ancora suonavate nei CiM tu, Massimo, Alessio Matteo e Buskac, quando con tua mamma eravamo sempre in prima fila ad ascoltarvi a “pagella rock” o a portarvi con le macchine stracariche ai vari concorsi e serate, o di quella volta a “Cividale Rock” che tutta orgogliosa ho risposto ad una signora: “Sì, quello con il basso è mio figlio”, e tua mamma, ancora più di corsa: “Sì, ma quello alla batteria è il mio”. Quanto orgoglio di mamma!! Che bello era vedervi e ascoltarvi, al punto che anche io ho imparato ad amare quel genere di musica che di solito non piace alle mamme che la definiscono “rumori” o “bum bum”. Alan, grazie della bella serata, per avermi divertito ed emozionato. La tua vicina di casa 1 O n,vi mataiur-------------------------------------------------------------- J. \J Četrtek, 9. julija 2009 L-J JL/ L/ / L Gli Esordienti di Moimacco tra i protagonisti del torneo Nella Pradis cup “Insieme” sul terzo gradino del podio M. DUCA Sul ‘green’ di Tarvisio golf senza confini e sapori friulani Sapori friulani e golf senza confini: connubio vincente anche sul green di Tarvisio. Il golf club montano, splendido impianto in una cornice panoramica alla convergenza dei tre confini, ha ospitato la quinta prova del “Banca di Cividale Golf Tour 2009” con 50 giocatori iscritti provenienti da Austria, Slovenia e Italia. Il torneo, giunto alla sua 5A edizione, si avvale della collaudata organizzazione della Silver House di Gradisca d’Isonzo e ha adottato la formula di gara 18 buche, 1A e 2A categoria Medal, 3A Stable-ford con premi riservati al primo e al secondo classifi- cato per categoria. Questi i risultati: 1A cat. 1° netto Romeo Antoniolli, 2° netto Hubert Ressmann; 2A cat. 1° netto Marlies Schaffler, 2° netto Michele Rietti; 3a cat. 1° netto Roland Bezzi, 2° netto Albert Patterei; 1° lordo Heimo Berger; 1° ladies Laura De Cas-san; 1° senior Burgi Dengg. Al termine delle premiazioni ai partecipanti è stata offerta una degustazione di prodotti rigorosamente friulani: i vini del Consorzio doc Isonzo (azienda Angoris) abbinati ai formaggi della Latteria sociale di Cividale e al prosciutto Dall’Ava di S. Daniele, per concludere con i distillati Bepi Tosolini. La premiazione della tappa tarvisiana Il mondo dei dilettanti alle prese con difficoltà economiche La Coppa Regione da sabato 29 agosto, molte le incognite riguardo le iscrizioni Il presidente della FIGC regionale Renzo Burelli ha di recente evidenziato alcune perplessità per quanto riguarda la prossima stagione agonistica dei dilettanti e delle squadre giovanili. Il massimo esponente del calcio regionale ha confermato la chiusura delle iscrizioni ai campionati per la giornata di giovedì 16 luglio, mentre per le giovanili il termine è una settimana più tardi, giovedì 23 luglio. Il programma ufficiale inizierà per le squadre dilettanti sabato 29 e domenica 30 agosto con le elimina- torie della Coppa Italia e della Coppa Regione, che proseguiranno nelle domeniche successive del 6 e 13 settembre, mentre i campionati di Eccellenza, Promozione, Prima, Seconda Categoria, i campionali regionali di Allievi e Giovanissimi inizieranno domenica 20 settembre. Si giocherà inoltre un turno infrasettimanale martedì 8 dicembre. La pausa inver- nale andrà dal 27 dicembre al 10 gennaio 2010; nei giorni del 6, 9 e 10 gennaio si giocheranno gli eventuali recuperi. Le finali di Coppa Italia e Coppa Regione sono previste per sabato 9 e domenica 10 gennaio 2010. La pausa pasquale prevede due domeniche di sosta, rispettivamente il 28 marzo festa delle Palme e Pasqua il 4 aprile 2010. I campionati termineranno domenica 9 maggio 2010. Nelle giornate del 16, 23 e 30 maggio 2010 si giocheranno le gare dei play-off per la promozione. Ritornando alla crisi economica che attanaglia anche il mondo calcistico locale, Burelli prevede che alla fine del mese saranno diramati gli elenchi delle squadre iscritte dopo le fusioni ed alcune rinunce all’attività di società calcistiche che si trovano in difficoltà per presentare le iscrizioni, anche se ci si augura che alcune di queste situazioni vengano risolte. Certamente il mondo calcistico dei dilettanti soffre sempre più delle maggiori spese per i presidenti ed i dirigenti, contro un minore interessamento degli sponsor che, vista la situazione non florida del mercato, battono in ritirata. I miseri incassi ricavati dalla vendita dei biglietti non sono sufficienti a coprire le numerose spese, ma il punto dolente della situazione resta la sempre maggiore disaffezione dei ragazzi nei confronti di questa disciplina. Per salvare il ‘carrozzone’ è urgente che vengano prese in considerazione tutte quelle proposte valide della base che da anni attendono una risposta. Tutti sono strabiliati dal- le cifre che girano a livello professionistico, dove le società sperperano milioni di euro per l’acquisto e gli ingaggi di calciatori di fama. Tra le società professionistiche ogni anno si ripete sempre la stessa musica, mentre quelle dilettantistiche sono costrette a fare salti mortali per sopravvivere. Paolo Caffi Memorial Zighil, la vittoria a San Pietro Senior Nell’ambito dei festeggiamenti del santo patrono si è giocato sabato 27 e domenica 28 giugno a San Pietro al Natisone il tradizionale Memorial di calcetto Zighil dedicato a Narciso Blasetig, grande “filosofo e critico del calcio locale” che abitava nel borgo del paese. Sette squadre si sono affrontate, rappresentanti il capoluogo e le frazioni comunali: Azzida, Ponteacco, San Pietro al Natisone Senior, San Pietro al Natisone Junior, Sorzento, Vernassino e Vernasso. La finale ha visto il successo di San Pietro Senior su Sorzento con il risultato di 6-2, terze a pari merito Ponteacco e Vernassino. Premi individuali sono andati a Walter Petricig quale migliore giocatore del torneo ed a Maurizio lussa come miglior portiere. SPORT PO SLOVENSKO KOŠARKA —MR6ZICA OBROČ KLOP SR EDINA STRANSKE ÒRTE ©/V\olčr Sopra la formazione di Moimacco terza classificata, qui a fianco la pausa pranzo a Villa Santina Si è disputata sabato 27 e domenica 28 giugno la Pradis cup, manifestazione nazionale della categoria Esordienti giocata sui campi di Villa Santina, Enemonzo, Lauco e Raveo e che ha visto gareggiare 16 formazioni tra le quali quella della “Insieme” targata Moimacco. La squadra ha affrontato il Pordenone e la Virtus Corno con le quali ha subito altrettante sconfitte, riprendendosi però con il successo ottenuto ai danni della Arta Terme. Il calendario degli incontri di domenica vedeva affrontarsi tra loro le prime classificate, le seconde, le terze e le quarte del giorno precedente. Con i successi ottenuti sull’Ova-rese grazie alla rete di Samuel Pan-tarotto e sull’Edera di Enemonzo con i centri di Panzarot-to, Stefano Marseu e Ramon Qualiz-za, i ragazzi di Moimacco hanno conquistato il terzo posto. Il successo è andato all’Udinese che in finale ha superato Pordenone per 5-4. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI VENDESI auto Wol-kswagen diesel, cinque porte, 1900 cc, anno 2000. Telef. 3469763123 - 3922188443 Diatonično harmoniko B, ES, AS prostor, 1.600 evrov, malo igrano, prodam. Telef. 335-5387249 Laureato in fisica impartisce ripetizioni di matematica e fisica a studenti delle scuole media inferiori e superiori. Cividalese e Valli del Natisone. Luca +393381587782 Rajko je biu an mož obupan, nie mogu vič prenest tistega tarplie-nja: vsaki dan ga je groznuo glava boliela! Zatuo an dan je šu h miedihu specjalistu, ki, potle ki ga je pazljivo (attentamente) previzi-tu, mu je dau adno strašno novico: - Se mi huduo zdi, ampak vam ostane šest miescu življenja! Rajko, potle ki je paršu h sebe od velike žalosti, je odloču živiet lepuo manjku tistih šest miescu življenja, ki mu ostane. Su je v njega banko an vzdignu vse sude, ki jih je imeu na njega hranilni knjižici (libretto di risparmio) an začeu kupuvat te narbuj drage gvante, nov avto, vunene majce “cashmir” an te nar-lieuš Židane srajce. Na zadnjo je šu h adnemu znanemu suoštarju an mu naročiu an par čarievlju številko štier-deset. Suoštar mu je zmieru nogo an mu je jau: - Vam muorem po-viedat, gospuod, de vi imate potriebo nosit številko dvainštierdeset. - Na more bit! Ist sem nimar nosu številko štierdeset! - je potardiu Rajko. - Takuo ki čete vi, gospuod! - je komentu suoštar - Ist vam dam številko štierdeset, ampak vas muorem vizat, de vas bo vsaki dan groznuo glava boliela! ★ ★ ★ Adna gospa je šla v ambulatorjo. - Dobar dan gospa, ist sem miedih veterinar an zdravim samuo žvine! Kduo vas je pošju tle h mene za ozdravit vašo boliezan? - Me je pošju muoj zet! - Ah... zastopem! ★ ★ ★ An mladenč je šu h miedihu an mu jau: - Gospuod dohtor, mi muorate pomagat! Vsako nuoč sanjam strašne reči! San sanju, de pride v mojo kambro igralka Valeria Marini sliečena do nazega an me začne objemat an bušuvat! - An potle? - je rado-viedno poprašu miedih - Ki nardite? - Potle ku se polegne h mene, jo potisnem proč z obadviemam rokam an se zbudim na žlah! - Zastopem lepuo vašo obžalovanje (rammarico), a ist sem an miedih, na viem, ka morem na-rest za vam pomagat! - Zlomite mi roke, gospuod dohtor, vas prosim! So tajšni, ki za se spreluhtat an za se odpočit po adnim tiedne na diele, se “maltrajo” po gorah, an buj je staramo, buj je pot težka, buj uživajo an so veseli. Takih jih je puno tudi v Planinski družini Benečije. Vsako nediejo na kako goro, an takuo na 28. junija so šli do tržaške koče na Doliču (2.151 metru nad muorjem). Tela koča je na stazi, ki peje do varha Tri- glava. Za prit do nje je trieba hodit vič ur, a lepota telih kraju veplača velik trud. Na žalost, kar se pride v tržaško kočo, planinec se na more otaščat, saj je že vič cajta podarta. Škoda. Kajšan nam je jau, de kar Gianpaolo je paršu gor an nie ušafu biere... če bi biu mu, bi biu po-daru še, kar je ostalo! Za resnico po-viedat pa, on an tudi drugi bi se ries potrudil za jo diet spet na nuoge. Oborza festeggia da secoli S. Antonio — Kronaka------------------ Planinska na Doliču, kjer je bla tržaška koča Kajšni na muoiju, drugi pa po gorah Četrtek, 9. julija 2009 V saboto 25. julija gremo po Trenti do Ljubljane “Srebrna kaplja” organizava zaries zanivime stvari za vse tiste, ki nieso vič puobi an čeče, pa se čujejo še, ku kar so imiel dvajst liet. Med telimi stvarmi so tudi izleti, gite. Na gredo predeleč an nam storejo spoznat tisti sviet, ki čeglih nam je blizu ga na poznamo še. Tele krat nas popejejo v Slovenijo, an tuole bo v saboto, 25. julija. Se zberemo v Špietre, ob 8. uri, ta pred kamunam an se popejemo s koriero. Ob 9. se ustavemo v Bovcu za kavo. Atu blizu je Trdnjava (fortezza) Kluže an se ustavemo za jo pogledat. Ustavemo se tudi v Trenti, kjer je an liep muzej. Po kosile puodemo v Ljubljano gledat botanični vart (giardino botanico). Kar se bomo vračali damu, se ustavemo blizu Vršiča, kjer se Soča rodi, an še v Trenti za pregledat ekološko tržnico (mercatino ecologico). Okuole osme zvi-čer bomo spet v Špietre. Za se vpisat je cajt do sabote, 18. julija (K.d. Ivan Trinko 0432/731386 - Slovenski kulturni center Špe-ter 0432/727490 - Kmečka zveza Čedad 0432/727362). Pohitita! Sabato sera, 13 giugno, uno scampa-nottio forte ed argentino rimbalza di valle in valle e avverte che l’indomani Oborza, ancora una volta, avrebbe festeggiato S. Antonio, il suo protettore, cui è dedicata la chiesa e sotto la cui protezione si pone, da secoli, tutta la piccola comunità. L’indomani, fin dall’alba, le viuzze sterrate del paese sono animate dal frenetico via vai di donne indaffarate munite di misteriosi vassoi, pentole, scatoloni, borse, piatti e quant’altro e che fanno la spola tra le case e le strutture del campo sportivo dove, dopo le funzioni religiose, vogliono offrire una degna accoglienza come da antica tradizione, a tutti i convenuti. Ore 10: tra poco la processione preceduta dalla bella statua lignea del santo a grandezza quasi naturale e portata a spalle da quattro baldi giovani del luogo partendo dallo spiazzo antistante la grande ed artistica croce, anch’essa in legno e scolpita da Luciano Le-sizza, noto artigiano del posto | e che segna l’inizio della borgata. Ora il folto corteo si snoda, lento, lungo le viuzze sassose sotto la guida di frate Paolo che per ora ha preso il posto di padre Tarcisio, accompagnato dal ritmo solenne della banda di Corno di Rosaz-zo e dalle preghiere di rito. Uno scampanottare festoso annuncia che siamo arrivati alla chiesa e che tra poco avrà inizio la santa messa: il santo riprende il suo posto sul suo piedistallo, la chiesi-na si riempie dei fedeli più devoti mentre parecchi, ahimè, si fermeranno fuori in attesa della fine, a chiacchiera-re più o meno sottovoce: ma anche questo fa parte del folklore locale. Dopo la benedizione solenne, accompagnati dal suono della banda, ora allegro e gioioso, tutti giù, al rinfresco, a brindare e gustare le delizie di cui sopra. Rosita La banda di Corno di Rosazzo ha allietato la festa Planinska družina Benečije v nedeljo, 12. julija DELOVNA AKCIJA PRI KOČI DOM NA MATA)URE Info: Giampaolo (348.2299255ali 0432.7271111) CAI Sottosezione “Val Natisone” 24-26 luglio 2009 VALLE AURINA Itinerari adatti per escursionisti, escursionisti esperti ed escursionisti esperti attrezzati Per motivi organizzativi e assicurativi gli interessati all'uscita devono comunicare la loro partecipazione entro giovedì 16 luglio. Per informazioni e prenotazioni rivolgersi a Tullio (0432 726245) Četrtek, 9. julija 2009 12 Pojedle so vse rože, umazale cierku an vso goro Uce na Matajuiju nardile veliko škodo Že vič cajta judje, ki ho-dejo na Matajur, pravejo, de uce, ki so gor na paši runajo veliko škodo. Smo vajeni videt na teli naši liepi gori žvi-no, ki paše, še posebno krave. Obedan pa se nie kumru, saj je pru, de žvina paše par kajšnim kraju. Pasle pa so kak dan an potle so jih pa-stiri pejal kam drugam, ta-kuo, ki se spodobi an je pravilno. Tele uce pa so gore ustavjene že puno, previe cajta: an miesac. An v telim cajtu so nardile veliko škodo. Gor so an pašejo vse, kar uša-fajo. Nardile so veliko škodo za kar se tiče gorske flore, tudi tiste flore, ki je zavarovana an se jo na smie pobierat. Za reč adno, na Matajurju je bluo nimar puno arnike, se- stoji gor na varhu. Zunanji zi-duovi, ki do malo cajta od tega so bli bieli ku snieg, so umazani ku tisti v hlieve, an tudi notarje vse popackano. Okuole koče Dom na Mata-jure je vsaki konac tiedna veliko diela an truda za počet manjku nomalo, de tisti, ki pridejo gor, imajo kam se usednit. Gaspodar telih uci vie vso tolo stvar, saj vič ku kajšan seje poguoriu z njim, a do seda se nie nič spremenilo. Vsi se troštamo, de se hitro pride do kake rešitve an de tisti, ki imajo oblast do tega, naj se zganejo, saj če ne naš Matajur bo tarpeu (an že tarpi) zaries veliko, veliko škodo. Duo bo očedu vso goro? Kada bojo spet rasle vse tiste rože, vse tiste rastline, ki so jih uce popasle? Duo po-bajsa spet cierkuco? dajo nie vič. Na varh tega, je vse umazano. Nie vič presterà, kjer se usednit, poluožt ruksak, za otroke je težkuo se tačit po travi... Veliko škodo jo je utarpiela kapelica, ki Fabio je dopunu štier lieta an pozdravja vse vas! Al sta prebral, kaj ima napisano na majci tel poberin? Mi ga poznamo le-puo, zak pride vičkrat nas gledat, an moremo pričat, deje takuo! Ima štier lieta, takuo ki kaže s parstaci na fotografiji. Dopunu jih je na 24. maja, fotografijo pa so nam jo pošjal tele dni. Fabio, takuo se kliče, je paršu tle h nam an nam je jau: “So van pošjal adno fotografijo, napisajta, de po-zdravem vse tiste, ki me poznajo an imajo radi! Jih je puno an ist jih imam vse rad, posebno pa pozdrav- jam nono Stefanio Paussa (Fani), ki živi v Priešnjem. Iz tiste vasi je tudi moja mama Daniela Bottussi. Muoj tata je pa Damiano Terlicher - Kurtlelič iz Ja-gnjeda. Živmo v Petjage.” Deset minutu je biu tle par nas, pa takuo ki se je poguarju z nam, an takuo ki se je obnašu, smo bli pru veseli, če bi biu ostu z nami cieu dan! Paš kakuo je veselo v njega družini! Za šigurno mami an tatu nie dug cajt s tajšnim puobčjam v hiši! Fabio, ratavaš velik an ti, pa osta- ni nimar tajšan ku seda: zdrav, veseu, simpatik an “capo”! O i VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Zaradi globoke doline nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad srednjo in severno Evropo, doteka iz zahoda v višjih plasteh ozračja hladnejši zrak. CTTi Četrtek, 9. julija Po nižinah in ob morju bo prevladovalo precej jasno vreme, sicer popoldne in zvečer se bo lahko pojavila kakšna krajevna nevihta. V hribovitem svetu bo spremenljivo z verjetnimi popoldanskimi nevihtami. Ob morju bo pihal zmorec. Nižina Obala Petek, 10. julija Po nižinah in ob morju bo prevladovalo nestanovitno vreme, popoldne bodo možne padavine. OBETI V soboto se bo vreme izboljšalo, čeprav v hribovitem svetu bodo še možne nevihte. V nedeljo bomo imeli lepo vreme. Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 14/17 17/20 Najnižja temperatura (°C) 15/18 18/20 Najvišja temperatura (°C) 27/29 25/28 Najvišja temperatura (°C) 25/28 24/26 Srednja temperatura na 1000 m: 15°C Srednja temperatura na 1000 m: 14°C Srednja temperatura na 2000 m: 7°C Srednja temperatura na 2000 m: 6°C ... . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. SEPTEMBRA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00*, 7.00,7.30*, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 17.30*, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.33,8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.33, 14.33, 15.33, 16.33, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.33, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ...7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. JULIJA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Podbonesec 726150 Tarbiž 2046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 12. JULIJA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu)