/ Gorpnjski glas d o o . Zoisova 1. Kranj Gorer^ska borzno posredniška druiba dul* PRI NAS LAHKO VPIŠETE TUDI TOČKE VZAJEMNIH SKLADOV! koroška JJ, 4(m Kranj fei: 04 / 2H0 10 40. 2fiO 10/7. 2Hi) 10 JO fak\:04l2H0 10 12 H'WH\^hov n> I. Kuiirj Leto LVII - ISSN 0352 • 6666 - št. 16 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 27. februarja 2004 Sneg je lomil drevje, trgal električne in telefonske vode. Slabi obeti do konca tedna. Kranj - Snega se običajno najbolj razveselio otroci. Tokrat jim je popestril zimske počitnice, ki v dobrem tednu dni sicer niso bile radodarne s soncem. Res lep dan je bil pravzaprav samo v sredo. Od ponedeljka zvečer pa je po Gorenjski močno snežilo. Nebo se je zaprlo šele v noči na sredo. V tem času je zapadlo povprečno pol metra snega. Več kot v treh mesecih letošnje zime skupaj. Podrto drevo pred kranjsko občinsko stavbo. Foto: Tina Doki Telohi, zvončki in mačice so že napovedovali pomlad, potem pa, glej ga,.zlomka, za nedeljskim žledom še debela snežna odeja, ki bo po napovedih vre-menoslovcev do konca tedna še bolj debela. Zahrumeli so cestarski plugi in posipači, "zapele" lopate, marsikdo si je za jutranjo pot na delo raje izbral avtobus kot svoj avto. Medtem ko na cestah kljub obilnemu snegu ni bilo posebnih težav, so pločniki prišli na vrsto kasneje, težak sneg pa je povzročil precej škode tudi drevju ter električnim in telefonskim vodom. Drevo je padlo na cesto pri avtobusni postaji v Zmincu in v Frankovem naselju, na avto v Šolski ulici v Škofji Loki, na cesto med Češnjevkom in Adergasom, na streho stanovanjske hiše v Srednjih Bitnjah, na drog in žice javne razsvetljave pred kranjsko občinsko hišo, na zelenico ob Nazorjevi ulici v Kranju, na ceste proti Sovodnju, Zirem in Železnikom. Zaradi sunkov v električnem omrežju so v torek popoldne zaprli smučišče na Krvavcu, v noči s ponedeljka na torek in v torek pa je bila različno dolgo -od nekaj minut do nekaj ur -prekinjena dobava električne energije v krajih med Kropo in Radovljico, Okroglim in Besni-co, Železniki in Podroštom, Osojnikom, Potokom in Ble- gosem, Škofj o Loko in Medvodami, Drulovko in Mavčičami, v vsej Poljanski dolini, Zbiljah, med Zabrajdo in Hrastnico. Delavci Elektro Gorenjska so se trudili ves dan, kljub temu pa je bilo ob osmih zvečer brez električne energije še osem transformatorskih postaj na območju Lučin in Črnega vrha. V sredo je bila motena preskrba tudi na Zlatem polju v Kranju, na Bledu in nekaterih medvoš-kih naseljih.. Zaradi izpada električne energije so bile po vsej Gorenjski motnje na ADSL telefonskih linijah, pretrganih pa je bilo tudi več telefonskih kablov do posameznih stanovanjskih objektov. Kot rečeno, pa vremenoslovci za naslednje dni še obetajo sneženje, ki naj bi bilo najbolj izdatno v soboto. Hkrati opozarjajo na nevarnost snežnih plazov, ki se utegnejo prožiti zlasti v Julijskih Alpah. Helena Jelovčan Stavka tudi na Gorenjskem V sredo je stavkalo blizu 120 tisoč delavcev. Kranj - Višje izhodiščne plače v najnižjih plačilnih razredih in nadaljevanje pogajanj z delodajalci o tarifnem delu kolektivnih pogodb sta bili temeljni zahtevi enourne opozorilne stavke, ki jo je v sredo organiziralo sedem sindikatov industrijskih dejavnosti. De- % lodajalci, ki so stavko ocenili kot neprimerno obliko pritiska, trdijo, da plače v Sloveniji enakomerno naraščajo, nasprotno pa se poslabšuje konkurenčni položaj gospodarstva, kjer se razmere za poslovanje zaostrujejo. Po opozorilni stavki sindikati čakajo na odziv delodajalcev in v naslednjih 30 dneh napovedujejo stopnjevanje pritiska, če ne bodo nadaljevali pogajanj. Gospodarska zbornica in Združenje delodajalcev Slovenije menita, da svoje obveze iz lani podpisanega socialnega sporazuma uresničujejo. Na Gorenjskem so stavkali tudi v Peku, Alpini in Savi Tires, stavki pa so se odpovedali v škofjeloškem Tehniku. Danica Zavrl Žlebir Obiskali smo stavkajoče v podjetju Sava Scheaffer, kjer so delavci podprli stavkovne zahteve, češ da so tudi njihove plače prenizke Zločin, sovraštvo in sprava Domžale - Odkrivanje resnice o pobojih, ki so jih po vojni izvršili takratni oblastniki, je znova zelo aktualna tema. Že zaradi tega je vzbudila Glasova preja pretekli teden v Domžalah veliko zanimanje, še posebej pa zato, ker sta bila gosta na preji-Spomenka in dr. Tine Hribar, ''prvoborca" v prizadevanjih z^ojä!;W^^akratnih dogodkov, ki Še bremenijo slovenski narodÄo za narodoo spravo. Spomenka in dr. Tine Hribar sta prepričana,!^ je vojni storjen hud zločin, ki gaje treba priznati in imeno^ti s pravitii imenom. O preji poročamo na 14. in 15. strani. Vredno jiVje^pi^rati! J.K. Sneg nadlogo celo smučarjem Na že pripravljenih progah za 43. Pokal Vitranc je blizu pol metra novega snega organizatorjem povzročilo veliko dodatnega dela in stroškov, sneg ni razveselil niti biatlonskih lokostrelcev, ki se za naslove svetovnih prvakov Pokljuka, Kranjska Gora - Alpski smučarji počasi zaključujejo letošnjo sezono, jutrišnja in nedeljska tekma svetovnega pokala veleslalomistov in sla-lomistov v naši Kranjski Gori, pa sta zadnji pred velikim finalom v italijanskem Sestrieru sredi marca. Tudi zato, predvsem pa zaradi dejstva, da je tradicionalna kranjskogorska prireditev za naslednja leta zaradi zastarelih žičnic pod vprašajem, naši organizatorji 43. Pokala Vitranc želijo, da bi bile proge za tekmo dobro pripravljene. Žal pa nimajo • • sreče z vremenom, saj je v začetku tedna na za tekmo že pripravljenem smučišču zapadlo blizu pol metra snega. "Na progi je te dni okoli petdeset delavcev, ki so sprva sneg teptali in polivali, od danes naprej pa ga s proge odstranjujejo. Seveda to za nas organizatorje pomeni ogromno dodatnega dela, nevšečnosti in tudi stroškov, vendar sem prepričan, da bo ekipi pod vodstvom Janeza Šmitka uspelo zagotoviti kar najboljše pogoje za vse tekmovalce," je včeraj poudaril generalni sekretar OK Srečko Medven. Progam 43. Pokala Vitranc v Kranjski Gori se bo začel že danes s prireditvami na trgu pred cerkvijo, kjer bo predstavitev in prodaja izdelkov domače obrti in nastop ansambla Gorenjski kvintet. Jutri bo prvi tek veleslaloma na sporedu ob 10. uri, drugi pa ob 13. uri. potegujejo na naši Pokljuki. Mošnjan Andrej Zupan je na prvih dveh tekmah svetovnega prvenstva v lokostrelskem biatlonu na Pokljuki zaostal le za Rusom Andrejem Markovom. Zvečer bo v HIT hotelu Casino javno žrebanje številk za nedeljski slalom, ki se bo zaČel ob 10. uri. Na jutrišnji tekmi bomo pesti stiskali zlasti za naša letos najboljša veleslalo-mista Mitjo Valenčiča in Aleša Gorzo, v nedeljo pa tudi za Mitjo Dragšiča, Draga Grubel-nika, Jureta Košiija, Mitjo Kunca, Andreja Šporna, Reneja Mlekuža in Aleša Gorzo. Z današnjo posamično tekmo in jutrišnjo tekmo štafet pa se TRGOVINA RINGARAJA VABLJENI TUDI v TRGOVINO V ŠKOFJI LOKI, Sorška c. 2 delovni čas; 9.-19.= sobota 9.-13 ufe Tasha d.o.o., Soräka c, 2, škof)a Loka bo na zasneženi Pokljuki končalo letošnje svetovno prvenstvo lokostrelskih biatloncev, ki se je na Rudnem polju začelo že v torek in nadaljevalo v sredo. Tako na tekmi v šprin-tu kot zasledovalni je bil najboljši Rus Andrej Markov, naš najboljši, Mošnjan Andrej Zupan, pa je obakrat osvojil srebrno kolajno. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki m ru o o vO ru tn tn o o VB-l£ASING, d.oo . Pol za Krajem 38. Krani o H jV Datns d.o.o., Grajska c. 11. Bled GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek(g»g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 Industrijski delavci so z enourno stavko v sredo med 11. in 12. uro zahtevali nadaljevanje pogajanj z delodajalci o višjih plačah. Kranj - Sedem industrijskih sindikatov, vključenih v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, je organiziralo opozorilno stavko, katere cilj naj bi bilo , povečanje plač, zlasti tistih, ki jih prejemajo delavci v najnižjih tarifnih razredih. Sedem panožnih sindikatov ima v zvezi s plačami različne zahteve, skupni imenovalec vsem pa je takojšnje nadaljevanje pogajanj o spremembi tarifnega dela panožnih kolektivnih pogodb, ki jih po mnenju sindikatov delo-dajalska stran blokira že dve leti. Industrijskim sindikatom se je pri sredini stavki solidar- no pridružilo tudi nekaj drugih, ki so podprli zahteve po zvišanju predvsem najnižjih delavskih plač. Sindikati, ki niso sodelovali, denimo Konfederacija sindikatov 90, pa prav tako terja povišanje plaČ z namenom približevanja evropskim plačam, vendar pa za dosego tega cilja pričakuje enoten nastop sindikalnih central pri pogajanju za splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in.plačno politiko. Stavki pa se niso pridružili tudi v podjetjih, kjer so plače višje od določenih v kolektivnih pogodbah. Uradne ure najmanj trikrat tedensko Ljubljana - Vlada je pretekli teden dopolnila uredbo o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave. Objavljena bo v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa bo začela 60. dan o objavi. Sedanja uredba o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave v upravnih in območnih enotah in izpostavah določa, da morajo biti uradne ure najmanj trikrat tedensko ob ponedeljkih, sredah in petkih skupno najmanj 20 ur. Minister lahko izrecno dovoli znižanje na 18 ur, ob sredah pa so se lahko uradne ure podaljšale do 17. ure. Določitev skupnega obsega in razporeda uradnih ur je prepuščena načelnikom in predstojnikom organov. Nova uredba je natančnejša. V ministrstvih in upravnih organih se bo začel poslovni čas v ponedeljek, torek, sredo in v četr- tek ob 9. uri in bo trajal do pol štirih popoldne, v petek pa se bo začel ob 9. uri in bo trajal do pol treh popoldne. V upravnih enotah, z izjemo inšpektoratov, se bo v prvih Štirih dnevih v tednu začel poslovni čas ob 8. uri in končal ob 15. uri, razen v sredo, ko bo podaljšan do 17. ure, ob petkih pa bo začetek ob 8. in konec ob 13. uri. Uradne ure bodo še naprej najmanj trikrat tedensko: v ponedeljek, v sredo in v petek. Dopoldne se bodo v ponedeljek in v sredo začele ob 8. uri in končale ob 12. uri, v petek pa se bodo začele prav tako ob 8. uri in končale ob 13. uri. Popoldne bo v ponedeljkih začetek uradnih ur ob 13. uri in konec ob 15. uri, v sredah pa se bodo začele ob 13. in končale ob 17. uri. Dan pred Božičem in Novim letom se bodo uradne ure začele ob 8. in končale ob 13. uri. Jože Košnjek r Spoštovani naročniki! Že več kot 57 let beležimo čas in prihajamo vvaše domove. Veseli smo, da so nam odprta vaša vrata in hkrati ponosni, da dovolite, da smo vaš prijatelj. Z leti smo skupaj z vami postali velika Glasova družina in drug z drugim nas družijo zgodbe življenja. Za vašo zvestobo in dolgoletno pripadnost Gorenjskemu glasu smo za najstarejše naročnike v mesecu februarju pripravili posebna darila. Obudite spomine na svoj prvi prejeti izvod Gorenjskega glasa, napišite letnico, kdaj ste se naročili, ter pripišite svoje misli. Izrežite tale oglas"ter bodite pozorni, da bo na drugi stram' tudi vaš naslov ter naročniška številka. Vse skupaj nam pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1,4000 Kranj. Svoje naročniško razmerje z Gorenjskim glasom sem sklenil leta in sem naročmk že..............let Moja misel: z veseljem bomo prebirali vašo pošto in vam v znak zahvale ter zvestobe podarili darilo, ki ga boste prejeli po pošti. IMGLAS A/ hi'ii\inio ia\f Delodajalci so bili do opozorilne stavke že od začetka kritični, češ da ni upravičena. Združenje delodajalcev in Gospodarska zbornica Slovenije trdita, da plače v Sloveniji, tudi v posameznih industrijskih dejavnostih, v zadnjih letih realno naraščajo, dogovor o politiki plač iz leta 2002 in lani podpisani socialni sporazum se uresničujeta v temeljni usmeritvi, da naj plače rastejo, vendar tako, da ne bodo ogrožale konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povečanja, kakršno pričakujejo sindikati, slovenska industrija ne zmore, povečevanje stroškov dela je povezano s konkurenčnostjo našega gospodarstva in ogroža tudi uspešna podjetja, trdijo predstavniki delodajalcev. Stroje so med drugimi gorenjskimi podjetji v sredo ustavili tudi delavci, združeni v sindikat KNG Sava Goodyear. V dopoldanski izmeni po oceni predsednika stavkovnega odbora Sindikata kemične, nekovinske in gu-marske industrije Slovenije Janeza Justina, sicer dela okoli 1400 delavcev, od katerih je večina stavkala, na prošnjo vodstev družb pa so nekaterim oddelkom izjemoma dovolili dela- ti. Stavkajoči delavci so ostali na svojih delovnih mestih, zato nismo opazili množičnih zborovanj , značilnih za nekatere pretekle stavke, razen tega pa so za red in varnost stavkajočih skrbele tudi stavkovne straže. V skupini stavkajočih delavcev v družbi Sava Schaefer smo se prepričali, da poznajo stavkovne zahteve in podpirajo povišanje plač, ki sedaj pri posameznih proizvodnih delavcih znašajo od 100 do 130 tisočakov neto. Zahteva njihovega panožnega sindikata je bil takojšnji podpis že izpogajanega tarifnega dela kolektivne pogodbe za to dejavnost. "Pogajali Dve nagradi na Gorenjsko V predsedniški palači so v sredo podelili nagrade avtorjem najboljših diplomskih nalog o Evropski uniji in slovenskem vključevanju v EU. Ljublana - Fakultete so predlagale 16 diplomskih nalog, urad vlade za informiranje pa je na osnovi presoje petčlanske komisije podelil sedem nagrad. Nagrade so prejeli Jasmina Ferk z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Maja Kožar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Janez Pire iz Kranja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Soi\ja Praznik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Denis Šparaš s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Ana Vlahek s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Luka Zakelj iz Škofje Loke z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Nagrajence sta nagovorila minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Foue-re. Po mnenju Erwana Fouere-ja so diplome ne le priznanje avtorjem za njihov trud, ampak tudi dokaz za obsežno znanje o zadevah EU, ki ga imamo v Sloveniji. Janez Potočnik pa je poudaril, da se ne boji za prihodnost nagrajenih diplomantov. "Prihodnost se bo za vsakega od vas odvijala na drugem polju. Imate voljo in željo, da se dokažete, imate znanje." Mateja Rant, feto: Gorazd Kavčič smo se 18 mesecev, tri dni pred predvidenim podpisom pa so posamezni delodajalci blokirali podpis. Zahtevamo, da se takrat dogovoijeno začne uresničevati, vključno eskalacija 6,2 odstotka od takrat, ko kolektivna pogodba ni bila podpisana, pa do danes," je povedal Janez Justin. Pooblaščenec uprave Andrej Ivane iz družbe Savatech, pa je o stavki delil mnenje ostalih delodajalcev, saj je dejal, da ni ne upravičena ne zakonita, ker v njihovi družbi zaposlenim omogočajo celo večje plače, kot je povprečje. Zainteresirani smo za čim hitrejši podpis kolektivne pogodbe, je dejal Ivane, vendar naj se to reši sistemsko in ne s stavko. Tudi vodstvo Save Tires je menilo, da stavka ni upravičena, saj "svojim sodelavcem poleg plače, ki je v povprečju za 15 odstotkov višja od povprečne v industriji ter nekoliko nad slovenskim povprečjem, omogočamo tudi bonitete, ki so nad nivojem, ki jih določa zakon". v Danica Zavrl Zlebir Dvom o ustavnosti referenduma o džamiji Ljubljana - Ljubljanska županja Danica Simšič je v torek sporočila, daje zadržala sklep o razpisu naknadnega referenduma o uveljavitvi odloka o urbanistični ureditvi območja ob Cesti dveh cesarjev, kjer naj bi zgradili džamijo. Odlok tako še ne bo objavljen v Uradnem listu. Županja je v obrambo svoje odločitve povedala, da je objavo zadržala, ker meni, da je referendumska zahteva oziroma vsebina referenduma v nasprotju s slovenskim ustavnim redom. "Po mojem mnenju bi tak referendum pomenil ustavno nedopusten poseg v ustavne pravice versko opredeljive manjšine, ljudi muslimanske veroizpovedi oziroma pripadnikov Islamske verske skupnosti v Sloveniji," je dejala ljubljanska županja Danica Simšič in napovedala sklic izredne seje mestnega sveta o tem vprašanju. Pobudniki referenduma, ki so zanj zbrali skoraj 12.000 podpisov, pravijo, da je županja s to odločitvijo pokazala, kako težko se je sprijazniti s porazom. Prvi med podpisniki pobude za referendum, mestni svetnik Mihael Jarc in predsednik Liste za čisto pitno vodo v Ljubljani, je po poročanju časnika Delo dejal, da je županjino potezo mogoče razumeti tudi kot navadno maškarado, saj je bila izrečena na pustni torek. Jože Koši\jek Strankarske novice Ogrožena delovna mesta - Predsedstvo območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Sko^a Loka je obravnavalo aktualna dogajanja v državi in v občinah Skofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane. Posebej so opozorili na ogrožena delovna mesta pred vstopom v Evropsko unijo. Marsikatero podjetje bo moralo odpuščati delavce. Taka primera sta Alpina in nekdanja Loka, ki je sedaj v okviru Mercatorja. Župani, občinski sveti in občinske uprave bodo morali nameniti več pozornosti gospodarskemu razvoju in se obnašati do podjetnikov in podjetij bolj prijazno kot sedaj. Tudi zaradi upornosti in pobud svetnikov ZLSD v občinskem svetu v Škofji Loki seje naŠla volja za prostorsko rešitev TCG Unitech LTH, ki je že več let eno najuspešnejših podjetij v občini. Sedaj bomo morali ne glede na politično usmeritev strniti sile in ujeti že skoraj zamujeni vlak, saj gre v primeru tega podjetja za ohranitev in odpiranje novih visoko kvalificiranih in razvojno usmerjenih delovnih mest. Škofjeloška organizacija Združene liste se bo s svojimi strokovnjaki vključila v strokovno skupino stranke, ki se je začela ukvarjati z regionalnim razvojnim programom Gorenjske in v katerem bo še posebej opozorila na prometne probleme v mestih in na povezavo Gorenjske z drugimi regijami in Ljubljano. Problematiko izbrisanih v svoj prid izkoriščajo predvsem tisti, ki so dopustili kršenje Človekovih pravic, sedanja zakonodaja pa jih mora na podlagi odločbe ustavnega sodišča popraviti, je zapisala stranka v obvestilo za javnost, ki gaje podpisala predsednica mag. Mirjam Jan - Blažič. Priznanje občinskemu odboru SDS Gorenja vas - Poljane - Slovenska demokratska stranka (SDS) je organizirana v večini slovenskih občin. Vodstvo stranke podeli vsako leto priznanje najboljšim občinskim odborom. Za leto 2003 gaje prejel občinski odbor Gorei^a vas - Poyane. V obrazložitvi priznanja je zapisano, da je "občinski odbor SDS Gorenja vas - Poljane po aktivnostih in rezultatih, pridobivanju novih Članov in odmevnosti v letu 2003 Še posebej izstopal. Velik del aktivnosti opravi tudi odbor Slovenske demokratske mladine, ki je številčen in dobro organiziran. Tudi načrt dela OO SDS Gorenja vas - Poljane za leto 2004 potrjuje, da se ekipa, zbrana okrog mladega predsednika Milana Čadeža, zaveda, da zastavljene cilje stranke doseže lahko samo z rednimi aktivnostmi in požrtvovalnim delom." Jože Košr\jek Petek. 27. februarja 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Župan Komende Tomaž Drolec O gradnji na Križu, ki ji bo sledila komunalna opremljenost poslovne cone in kanalizacija proti Žejam, mimo Most skozi Suhadole, kjer se bo treba odločiti smo se pogovorjali s komendskim županom Tomažem Drolcem. Komenda - S podpisom pogodbe med občino in Komunalnim podjetjem Kamnik o upravljanju vodovoda se v občini ne odrekajo projektu Voda s Krvavca. Vendar pa jim je na podlagi Študij bližja voda iz Iveija. Letošnji občinski proračun^ ki ga je občinski svet obravnaval v prvem branju, znaša 1,99 milijarde tolarjev. Spoštovani zu-pan, kako vam je uspel tako veliki met, da načrtujete za letos toliko prihodkov? "Številka za drugo branje je še za pol milijarde večja. Osnutek proračuna za driigo branje se nam je ustavil kar pri 1,775 milijardah tolarjev. Razlog za tako visok znesek je naša poslovna cona. Vendar je v tem proračunu, ki se bliža dvema milijardama tolaijev, postavka, da se skoraj polovica denaija namenja za poplačilo zemljišč." Lahko to poslovno cono z imenom Ozka dela malo bolj predstavite? "Leži med Zejami in Vodicami v gozdu nasproti spomenika padlim in vse do kostanja; torej ves gozd na desni strani bomo skrčili. Trenutno je cona velika nad 18 hektarjev, pripravlja pa se druga faza, ki bo velika celo do 70 ali več hektarjev." Pred časom je bilo v razpravah o tej coni slišati kar nekaj pripomb, da močno posega v prostor oziroma da je tu kakovosten gozd, "To je v večji meri zelo slab gozd. Razen ene od strank v našem občinskem svetu so vse stranke pobudo podprle, saj glede na to, da je v naši občini kar 12-odstotna nezaposlenost občanov, računamo na zaposlitev v coni. Že na začetku pa smo imeli srečno roko, saj smo dobili kupca, ki je odkupil 90 tisoč kvadratnih metrov. To je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v Nemčiji, ki bo leta 2006 gradilo v Sloveniji poslovalnice, v poslovni coni pa bo imelo zanje distribucijsko središče. Zdaj je naša glavna naloga, da do jeseni uredimo komunalno infrastrukturo v poslovni coni in pridobimo do takrat tudi gradbeno dovoljenje, Prve objekte pa pričakujemo sredi prihodnjega leta." V Gorenjskem glasu smo objavili anketo med občani občine Komenda, kjer le-ti postavljajo na prvo mesto z 21 odstotki gradnjo kanalizacije. Kaj pravite na to? "To je tudi v skladu z načrti, saj si že od nastanka občine prizadevamo, da najprej zgradimo kanalizacijo. Tako smo v želji f.." m L/ P« t' I» •" — Ä" i' ri -v A"'s . i' . Ki f'^.. • > «V 'r> » 1 " J' i « za čim hitrejši začetek že podpisali koncesijsko pogodbo, vendar smo jo zamrznili, ker smo ocenili, da projekt ni najbolj v skladu z zakonodajo. Zato zdaj delamo z lastnimi sredstvi. V dveh, treh letih pa nameravamo zgraditi to pomembno infrastrukturo z lastnim denarjem. Gradnja na Križu se je že začela, letos pa bomo gradili tudi kanal od poslovne cone skozi vas Žeje mimo Most skozi Suhadole in na koncu Suhadol nas čaka odločitev: ali naprej proti Mengšu ali pod Križem do tovarne Fructal oziroma kolektorja na Duplici ali pa gradnja skupne čistilne naprave z letališčem in občino Cerklje." Kako pa je z domom počitka. Načrtovali ste ga in tudi v omenjeni anketi se zanj zavzema kar 12 odstotkov občanov? "V preteklih letih smo zemljišče za načrtovani dom za starejše občane že pridobili in tudi gradnjo smo že načrtovali. Vendar se je projekt odmaknil, saj od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nismo dobili koncesije. Zato zdaj pripravljamo dokumentacijo, da bomo pripravljeni za kandidaturo ob naslednjem razpisu." Pred nedavnim ste podpisali pogodbo o upravljanju vodovoda s Komunalnim podjetjem Kamnik. Ali to pomeni slovo od projekta Voda s Krvavca? "Ne. Vendar skupne študije kažejo, da bi bila najboljša rešitev za našo občino, da se najprej pri- Zupan Tomaž Drolec Kaj lahko napoveste glede bodočega zdravstvenega doma v Komendi? "No, v občini tako bolj v žargonu govorimo o zdravstvenem domu. Smo pa pred dnevi začeli graditi večnamensko stavbo za zdravnika, zobozdravnika in še kaj. Sedanji prostori teh služb niso primerni in do jeseni naj bi Na Križu se je začela gradnja kanalizacije v občini. ključimo na kamniški vodovod. Kasneje, čez sedem, deset let pa bi prišla na vrsto skupna sanacija krvavškega zajetja. Trenutno na to sanacijo v naši občini nismo pripravljeni. S podpisano pogodbo z občino Kamnik in s Komunalnim podjetjem pa poleg Križa, ki že ima kamniško vodo, letos pričakujemo vodo iz Iverja tudi v Mostah in nato Še v Suhadolah, Kapli vasi..." bila zgradba pod streho, do Miklavža pa zdravniki in zobozdravnik v novih prostorih. Razmišljamo tudi o možnostih za nakup kakšnega stanovanja." Je ta gradnja pomembna tudi za bodoči center Komende? "Pripravljamo se na izdelavo lokacijskega načrta, ki nam bo opredelil vse površine namenjene športu. To je na primer podaljšanje konjeniške steze, presta- ^ -1 Komtndi 9' P. » " m ' -•v » m h M ' .rti k M * ' M m / L» S. V t' \\ < T--.' v«V ^mi m ' J -C •k' .C? ^ ve Min» v.'^ , 9 ^P^ ^ vitev nogometnega in košarkarskega igrišča zunaj hipodroma, slednjega v bližino šole. Upam, da bomo lokacijske naloge končali do konca leta. Moram pa poudariti, da smo s konjeniškim klubom že podpisali pogodbo za zemljišče na koncu tako imenovanih Jatinih hlevov. Dogovarjamo se tudi za odkup moteče zgradbe med trgovino Vele in hlevi." V letošnjem proračunu imate tudi ceste, pločnik. Kako pa je s križiščem pri Kralju v Mostah ? "Če rečem bolj slikovito, ponovno smo izkopali sekire in se podali, upam, da zadnjič, v boj za to križišče oziroma reciva kar krožišče. Glede na izgradnjo ceste Želodnik - Vodice, ki obide križišče v Mostah, smo mislili na gradnjo semaforiziranega križišča, vendar ta rešitev v tem križišču ni izvedljiva. Zato moramo v občini poskrbeti za dovoljenja lastnikov zemljišč, da za devet učilnic, knjižnico in nekaj kabinetov. Z gradnjo bomo začeli letos poleti in prihodnje leto se bodo otroci preselili vanjo. V Komendi bo devetletna šola, v Mostah šola do šestega razreda. Centralni vrtec pa bomo v prihodnje preselili v Moste v prostore sedanje osemletke. Povsod pa nas čaka gradnja v v ignsc. Se bo letos v občini še kaj pomembnega dogajalo? "Omenil bi še zidavo dveh socialnih stanovanj nad staro mlekarno. Na tovrstno skrb smo še posebej ponosni, saj smo doslej rešili že tri takšne primere. Odkupili smo tudi poznano brivni-co, kije namenjena za turistično dejavnost. Naj poudarim, da se počasi pripravljam na izpolnitev svoje obljube, da bomo skušali eno leto tega mandata posvetiti kulturi in športu. Načrtujemo obnovo kulturnega doma. Se letos bomo izvedli natečaj in iz- Lanl pločnik v Žejah (na sliki), letos ga bodo gradili od vrtca do Kralja v Mostah. ani so zgradili težko pričakovani most čez Pšato. bi se gradnja lahko začela leta 2006. Če nam to ne bo uspelo, bo država poskrbela za razlastitev in se bo gradnja začela dve leti kasneje. Krožišče pa vsekakor bo!" V novi občini Komenda ste že veliko naredili. Zadnji veliki uspeh je bil most v Komendi čez potok Pšata. "Poznajo se nam štiri leta, ki smo jih zamudili, ker so nas prehitele vse občine od Mengša, Trzina, Cerkelj ... Vendar, gledamo naprej. Najbolj pomemben pri opravljenem je prostorski plan in zdaj pospešeno pripravljamo vse druge načrte na teh osnovah. Kar zadeva šolo, smo že lani pridobili dovoljenje brali arhitekta za projekte za popolno sanacijo doma od podstrešja do tal." Nova občina je spodbudila številna dogajanja ... Kako komentirate recimo društveni vrvež? "Zadovoljen sem in res temu že od začetka botruje nova občina. Letos 26 milijonov na primer dajemo za šport in rekreacijo, 23 za kulturno dejavnost. To so velika povečanja v primerjavi z minuhm letom. Res pa je, da še vedno marsikaj naredimo brez denarja in tudi to je vredno nove občine, da si skupaj pomagamo." Se že bližajo volitve in vaša razmišljanja s tem v zvezi? "Mislim, daje še kar malo prekmalu. Nisem pristaš tistih, ki mislijo, da lahko delajo v politiki leta in leta. Je pa nekaj drugega tudi res. Gorenjski glas mi je v veliko pomoč, saj se tako rekoč učim iz njega, ko prebiram dogajanja po občinah." Andrej Žalar IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET. d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV, Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT 1 y. t,r' I GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 V občinska stanovanja na Mlinem se je vselilo pet družin. Letos še šest stanovanj na Koritenski Bled - Včerajšnji dan je bil srečen dan za pet blejskih družin, saj jim je blejski župan Jože Antonič točno opoldne izročil ključe novih stanovanj v objektu na Mlinem. Velika sreča za Demšarjeve, Černeto-ve, Kočevarjeve, Huber-Raj-hardove in za Genčeve, ki niso dobili le strehe nad glavo, ampak se jim je končno uresničila želja po domu, za tri od lyih pa se je končalo bivanje v bivalnih kontejnerjih. Nov stanovanjski objekt je blejska občina zgradila na pogorišču na Savski cesti na Mlinem, kjer je lansko pomlad požar povsem uničil stanovanjski objekt in so tri družine ostale brez strehe nad glavo. Začasno so jih namestili v bivalne in sanitarne kontejnerje, občina pa je takoj začela pridobivati gradbena dovoljenja za gradnjo novega objekta. Rušitvena dela in gradnjo novega večstanovanjskega objekta je opravilo gradbeno podjetje OGP Grad Bled in gradnjo končalo v predvidenem roku. V novem objektu na Savski cesti 19 so uredili pet 50 kvadratnih metrov velikih stanovanj, od teh so štiri naj- Blejski župan Jože Antonič je petim blejskim družinam izročil ključe novih stanovanj na Mlinem. emna, eno pa lastniško stanovanje. Novogradnja je občino stala dobrih 60 milijonov tolarjev, spomladi pa bodo uredili še okolico stavbe. Blejska občina z najemnimi stanovanji rešuje sta- novanjsko stisko svojih občanov, zaradi primanjkljaja v občinskem proračunu pa letos večjih stanovanjskih novogradenj ne predvideva. V letošnjem občinskem proračunu, osnutek sled- njega so občinski svetniki na zadnji seji zavrnili, je predvidena le gradnja šestih profitnih stanovanj na Koritenski 31. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Nova dvorana v Žirovnici v v Žirovnica - Za člane TVD Partizan Žirovnica je bil prejšnji petek, 20. februaija, slavnostni dan. Namenu so izročili novo dvorano, v kateri bodo odslej v veliko boljših pogojih izvajali programe športa in rekreacije. Predsednik društva Ciril Dolarje v uvodu poudaril, da se je gradbeni odbor pet let trudil, daje pridobil celotno projektno dokumentacijo in izdelal finančni načrt. Vrednost del je 32 milijonov tolarjev, to pa je prva faza obnove celotnega doma. Sredstva so pridobili s prodajo prostorov za knjižnico, s pomočjo občine Žirovnica, Fundacije za šport in dona-torjev. Največja pridobitev je povsem preurejena telovadnica z opremo. Obnovili so moške in ženske garderobe, prostor za namizni tenis, zunanji vhod in podstrešje. Celoten objekt so tudi na novo priključili na kanalizacijski in vodovodni sistem. Dvorano sta namenu izročila predsednik društva Ciril Dolar in župan občine Žirovnica Franc Pfajfar. Janko Rabič Izbiramo Mojega zdravnika 2004 Kranj - Gorenjski glas tudi letos sodeluje v akciji Moj zdravnik, s katero boste bralke in bralci izbrali najbolj cenjenega zdravnika/zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pediatra/pediatrinjo. Letošnja akcija je osma, z njo pa naj bi dali priznanje tistim zdravnikom/zdravnicam, ki si to najbolj zaslužijo. Dosedanje akcije so presegle vsa pričakovanja, saj je v prvi akciji glasovalo 2500 ljudi, lani pa že več kot 14.000. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorei\jski glas, Zoisova 1, 4000 Kraiy. V vsaki številki Gorenjskega glasa bomo med prispelimi kuponi izžrebali bralca/bralko, ki bo pol leta brezplačno prejemal(a) revijo Viva, bralci in bralke pa boste sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju za praktične nagrade. Med prispelimi kuponi smo izžrebali Borisa Pertota, Draga Brezarja 6, 4000 Kranj, ki bo pol leta brezplačno prejemal revijo Viva. Akcijo spremlja petčlanska strokovna komisija, glasovalce se bo končalo 21. marca 2004, razglasitev rezultatov in podelitev laskavega priznanja Moj zdravnik 2004 pa bo pred svetovnim dnevom zdravstva 4. aprilom. R. Š. Do dovoljenja v dveh dneh Jesenice - Za preteklo leto načelnik mag. Vitomir Pretnar ugotavlja, da se obseg dela zmanjšuje, kar gre pripisati enostavnejšim postopkom za pridobitev gradbenih dovoljenj, osebni dokumenti so zvečine zamenjani, po 12 letih se zaključujejo denacionalizacijski postopki. Slednjih je bilo vsega skupaj okoli 300, nerešenih pa je še 20. Morebitno preveliko število delavcev bodo reševali tako, da ne bodo nadomeščali tistih, ki se bodo upokojili. Pri tem mag. Pretnar opozarja, da jeseniška upravna enota s 46 delavci ne dosega normativov za območje treh občin (Jeseni- rj KUPON v izpolnjcnß kupon« poäi Gorenjski glas.^otsoya t,.40CX)"Kranj Glasujem zmt Mag. Vitomir Pretnar ce, Kranjska Gora, Žirovnica), ki ga pokriva. "V letu, dveh zaostankov ne bo več," napoveduje načelnik. "Tudi sedaj se da gradbeno dovoljenje, če je vloga popolna, dobiti v dveh dneh. Zaradi tehnične izvedbe je nekaj dni več potrebno počakati na osebne dokumente." Za letos so v poslovni načrt med drugim zapisali, da bodo zmanjšali Čas reševanja upravnih postopkov in prvič zelo podrobno celo leto šteli vse upravne zadeve. To bo podlaga, da določijo pravo število potrebnih delavcev. Še enkrat več denarja kot doslej, skupaj 4 milijone tolarjev, bodo namenili izobraževanju, vse v prid čim boljši kakovosti storitev. Selitev na novo lokacijo, najverjetneje v nastajajoče upravno in poslovno središče ob poslovni coni, pa se odmika vsaj v leto 2007. Trenutno skupni servis vladnih služb Še proučuje primernost lokacije na mestu nekdanje kadrovske zgradbe železarne (ob stavbi občine). Stavba, kot kaže, ne ustreza, ker je stisnjena ob krožiŠče, in bi najverjetneje prišla v poŠtev novogradnja. Previsoka (40 milijonov tolarjev) se jim zdi tudi cena, saj jih zanima predvsem zemljišče. Mendi Kokot Mestno drsališče še prihodnji teden Krai\j - Montažno drsališče, ki ga je mestna občina Kranj lani kupila za 20 milijonov tolaijev in za tri milijone tolarjev prek razpisa oddala v najem in upravljanje podjetju Flora, bodo po treh mesecih obratovanja konec prihodnjega tedna pospravili do naslednje zime. Občina skrbnika še išče, ali bo to Flora, ki se je ponudila, pa se še ne ve. Tako kot župan Mohor Bogataj z obiskom mestnega drsališče tudi Matjaž Kumer iz Flore ni najbolj zadovoljen. "če ne bi najemnine sponzorsko pokril Mobitel, se nam ne bi izšlo," ocenjuje trimesečno poslovanje z drsališčem. Zanimivo je, da je drsališče, razen ob koncih tednov, bolj ali manj samevalo, še posebej ob dopoldnevih, čeprav je ponujalo brezplačno drsanje, izposojo drsalk, napitke in čeprav je številčno močan Kranj že drugo zimo brez ledene dvorane. Drsališče, kije nedvomno prijetno osvežilo zimsko sivino Kranja, je bilo v treh mesecih deležno tudi različnih "napadov", tako besednih kot vandalskih. Besedni so bili uperjeni zlasti v (ne)primernost lokacije na Slovenskem trgu, glasba z drsališča naj bi motila celo pouk v sosednji gimnaziji. Zupan Mohor Bogataj zato razmišlja, da bi naslednjo zimo drsališče preselili iz središča mesta, ki bo tako lahko mimo sanjal medvedove sanje in sem in tja potarnal, da se v njem nič ne dogaja. Čeprav so drsališče nameravali pospraviti že po koncu tega tedna, ko se šolarjem iztečejo zimske počitnice, bo zaradi zimskega vzdušja, ki gaje prinesel sneg, obratovalo še ves prihodnji teden. H. J. Maškare od Bele do Preddvora Preddvor - Turistično društvo Preddvor in Konjeniško društvo Velesovo sta bila prireditelja pustnega dogajanja v Preddvoru, kjer se je v soboto popoldne pustna povorka vila od Bele do Preddvora. Najbolj živahno je bilo od občinskega središča do gostilne Majč, kjer je bila končna postaja in ocenjevanje mask, nato pa so se maškare zavrtele ob živi glasbi. Veliko pozornost so zbujali vozovi velesovskih konjenikov, ki so na sprevodu prikazali nekaj prizorov iz aktualnega dogajanja, od džamije do podrte planiške skakalnice. Danica Zavri Žiebir Martuljčani zahtevajo obvoznico Krajani v Gozd Martuljku želijo obvoznico, zato so bili proti obnovi ceste in gradnji pločnikov skozi naselje. Gozd Martuljek - Družba republike Slovenije za ceste je začela pripravljati projekte za odkup zemljišč in za gradnjo pločnika na odseku od Loga pri Kranjsjci Gori do naselja Bezje. Tako se počasi odpravlja eden izmed problemov za varnost pešcev ob magistralni cesti v občini Kranjska Gora. Ostajajo pa še drugi - med njimi dolgoletni problem magistralne ceste skozi Gozd Martuljek oziroma izgradnja obvoznice mimo naselja. O obvoznici mimo Martuljka se govori že desetletja, a tudi v prihodnje ne kaže, dajo bo kraj dobil. V predlogu državnega proračuna za leto 2006 so bila predvidena sredstva za rekonstrukcijo magistralne ceste in izgradnjo pločnikov skozi Martuljek, vendar so krajani na zboru krajanov, ki je bil lani maja, soglasno glasovali proti obnovi in pločnikom. Prepričani so, da morajo po toliko letih čakanja vendarle dobiti obvoznico in jo zato tudi glasno zahtevajo. Na DRSC, kjer je tudi župan Kranjske Gore zaradi hude ogroženosti pešcev, predvsem otrok v Martuljku opozoril na problem obvoznice in njeno nujno vključitev v slovenski cestni program, so dejali, da niti med krajani Še ni jasno, kje naj bi potekala obvoznica - severno ali južno od naselja. Prav tako še ni jasno, kdaj naj bi ob-, voznica prišla v državne cestne programe, saj je treba izdelati tudi študije. Krajani so zavrnili pločnik in obnovo skozi naselje, kajti res si zaslužijo obvoznico, saj so prometne in varnostne razmere nemogoče. Glede na počasnost izgradnje naših cest in še večjo počasnost postopkov in vključitev posameznih cest v nacionalni cestni program pa je zdaj vprašanje, kdaj bodo v Gozd Martuljku dobili obvoznico. Darinka Sedej Želijo nove občinske simbole Preddvor - O občinskih simbolih, ki jih je občina Preddvor sprejela že takoj ob nastanku, v novem občinskem svetu že dlje M i. Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika « - - ■ IT' Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra Potujoča e-šola za podjetnike in kmete Gre za projekt elektronskega opismenjevanja samostojnih podjetnikov in kmetov v odročnejših hribovskih krajih Gorenjske, odobren na razpisu programa Phare. > - . I m mM K . 4l v*« ' ' — ••• t. - .v »I Ami i^'! ' «»or*- J M« • • ' • •• Krai\j - Razvojna agencija BSC Poslovno podporni center Kraixj je sredi februarja z Javno agencyo RS za regionalni razvoj podpisala pogodbo o uresničevai^ju razvojnega projekta Potujoča e-šola, enega od trinajstih odobrenih od 143 pryavyenih projektov na razpisu programa Phare prekomejno sodelovanje Slovenge z Avstryo. •••lk«T .1 k 'I't S podpcom pmć^ do co mo|i oeafinijMt^ da Stud« Moderno doo. mcy; OtT/edenc ooćiKkO podttko m iJKr^diA ta ftaacUf« obćtCNt ^tvev»^« poQoi^^o^ O&vczncftü obveMomo o mcrtbcr»^ nanM^no v^etlv «unorid^ S OOttbvvnI ponudbami m uQix^ntAUTX, w pison oiwtiMo-no^^'^i^. Hfrmkw) podAU(> M^kn Suidb MntfHitH (lun iKHUWftxniU« fi(«vnKkj|»ikur|lrnprm«manban)rifl^ irHainc^ an^cH^ onrom» do prvUrji mrif p«n« prwoKvik V tm teuls^^Mln Moüorr« dan oigoUM^i Mbntf) podstkov. v sUaou T dottnoetm uorwis^ ptmmm pMiwo^. ^ j» to fjJJf.UfA ......... v i »'i, ^ I.. , Da bi približali informacijsko tehnologijo in elektronsko poslovanje v podjetjih in na razvijajočih se kmetijah na gorskih podeželskih območjih Gorenjske, so v kranjski razvojni agenciji projekt zasnovali po vzoru partnerske avstrijske agencije Norische region iz Srednje Ko- roške ter organizacije For ever young iz Celovca. Marca bodo kupili deset računalnikov ter usposobili skupino "trenerjev", ki bodo nato od aprila do oktobra obiskali približno 23 pretežno hribovskih in gorskih vasi v vseh gorenjskih občinah. V vsaki vasi bo potujoča e-šola gosto- vala teden dni. V mestni občini Kranj bo predvidoma obiskala Besnico, Podblico, Jost, Teneti-še, Trstenik, Golnik in Goriče. Usposabljanje samostojnih podjetnikov in kmetov bo potekalo popoldne in zvečer. Prva dva dneva bosta namenjena opismenjevanju popolnih računalniških začetnikov, naslednja dva pa podjetnikom, ki računalnik že poznajo, vendar z njim še ne poslujejo. V usposabljanje bodo vključeni tudi slovenski podjetniki in kmetje iz občine Sele na avstrijskem Koroškem. H. J. časa poteka polemika. Grb jim ni všeč, ker so v njem povzeti simboli posvetnih in cerkvenih plemiških rodovin, ki so svoje čase vladale tem krajem, v občini pa ne bi bili radi prepoznavni zgolj kot tlačani nekdanji fevdalni gosposki. Želijo si sodobnejših občinskih simbolov in zato so spodbudili občane, naj jih predlagajo. Za sedaj so znani štirje predlogi. Po enem naj bi bila v občinskem grbu planinska kavka, značilna za te kraje, po drugem veliki (divji) petelin, po tretjem roža "veliki čeveljc" in po četrtem orel s Petrovimi ključi. Lokalni likovni umetnik Uroš Premru je že näri-sal predloge, v prihodnje pa bodo tehtali, kateri bi bil najbolj primeren, da bi predstavljal občino Preddvor. Po osmih letih naj bi občina dobila tudi občinski praznik, ki naj bi ga praznovali prve septembrske dni v spomin na ustanovitev prve ljudske šole v Preddvoru. D.i. Petek, 27. februarja 2004 GORENJSKA GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Gradnja in bivanje Občine škofjeloškega okrožja so se zbiranja dokumentov za vračanje vlaganj vestno lotile. "Vsi si želijo vračil, a žal malokdo kaj ve o tem!" pravi Franc Žagar. V začetku februarja je država objavila javni poziv za zbiranje dokumentov. Občine so ubrale dva pristopa k zbirai\ju dokumentacge. V večini občin oziroma krajevnih skupnosti imajo pogodbe shrai\jene v arhivih, nekateri pa zahtevajo dokazila naročnikov. Vložek naročnikov bo zmai\jšan za sorazmerno višino prik^učnine in prispevka SIS, ki so jo v tistem času plačali tudi drugi naročniki. V sistem gradnje telekomunikacijskega omrežja se je Franc Žagar (takrat predsednik komisije za izgradnjo telefonije v nekdanji občini) aktivno vključil leta 1984. "V tistem času PTT ni imela denarja za gradnjo, ali pa so tako izkoristili veliko željo prebivalcev zunaj mest. Največje delo so opravile krajevne skupnosti in krajani," pravi Žagar. V bivši škofjeloški občini so najprej položili medkrajevni kabel v Selško dolino (zgradili so tudi nekaj central), nato je bilo potrebno zgraditi vozlišČno centralo v Škofji Loki. Šele kasneje je prišla na vrsto Poljanska dolina. Nova centrala v Gorenji vasi je s telefonom osrečila 619 naročnikov v krajevnih skupnostih Gorenja vas, Poljane, Luči-ne in Trebija, drugi kraji so prišli na vrsto kasneje. Zahtevki ža državno pravobranilstvo temeljijo na dveh dokumentih. Prva je pogodba med PTT in krajevnimi skupnostmi. V nekaterih primerih je bila že zapisana vrednost investicije, zato zado- šča le ta dokument, v drugem primeru pa se morajo krajani izkazati z drugimi verodostojnimi listinami. "Do sedaj smo vložili šest zahtevkov za krajevne in časovne zaokrožene enote za 619 naročnikov. Neto zahtevek, brez SIS prispevka in priključnine, znaša dobrih 775 tisoČ evrov. Vložiti pa moramo še približno 10 zahtevkov," je še razložil Franc Žagar, sedaj vodja komisije v občini Gorenja vas - Poljane. V celotni občini naj bi bilo po sedanjih ocenah približno 1250 upravičencev do vračila. Občina Škofja Loka je pred približno pol leta ustanovila Komisijo za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki je že 9. januaija (pred državnim pozivom) objavila poziv za predložitev dokumentov o vlaganjih. "Naloga komisije je, da s postopkom zbere čimveč verodostojnih dokumentov ter s tem sestavi seznam upravičencev do vračila vlaganj in višino zneska vračila," nam je povedal predsednik komisije Klemen Sti- Franc Žagar belj. Poziv komisije bo trajal do 9. marca, do takrat morajo občani zahtevke s prilogami (računi, pogodbe, položnice) oddati na vložišče občine. Isti postopek čaka tudi krajevne skupnosti. Občina Žiri obsega isto območje kot prej krajevna skupnost, zato imajo dokumente o vlaganjih shranjene v arhivu. Tu so v začetku 80-tih let priključili 800'naročnikov. Plačati so morali takratnih 2000 nemških mark ter opraviti še 50 delovnih ur, krajevna skupnost je dodala še svoj delež (tudi 2000 nemških mark). Zanimivo je, da so se odločili za solidarnost in so vsi naročniki plačali enak znesek, ne glede na lego v KS. "Pred kratkim smo občanom na dom poslali poziv, s katerim lahko uveljavljajo pravico do vračila vlaganj. Ta bo osnova za vračilo vlaganj," nam je povedal tajnik občinske uprave Andrej Poljanšek. "Predstavnikom krajevnih skupnosti ali vaških odborov smo naročili, da poiščejo osnovne pogodbe sklenjene med PTT in KS. Pogodbe so v večji meri že zbrali, kmalu jih bomo Še pregledali. Nato jih bomo razobesi- Več pozornosti podjetnikom Občinski svetniki so pohvalili upravo, daje dobro pripravila letošnji proračun. Domžale - V občinsko blagajno naj bi se letos nateklo za približno 3,7 milyarde tolarjev prihodkov, kar je v primerjavi z lani Štiri odstotke več. Odhodki pa bodo v primerjavi z lanskimi za devet odstotkov nižji, in sicer jih oceixjujejo na približno 4,5 milijarde tolarjev. Od tega bodo dobro milijardo in pol namenili za naložbe. Občinski svetniki so večinoma pohvalili upravo, da je dobro pripravila proračun. Kljub temu po mnenju enega od odborov iz proračuna ni mogoče razbrati vizije občine - ali je recimo razvojno naravnana, ali je prijazna do podjetnikov in podobno. Očitali so mu tudi, da se premalo sredstev namenja za obrt in kmetijstvo, in sicer zgolj dobrega pol odstotka za obrt in odstotek za kmetijstvo. "Včasih so bile Domžale znane po obrtnikih," je poudaril Roman Kurmanšek, zato so pri odboru za gospodarstvo predlagali, naj občina pripravi program ukrepov za spodbujanje obrti in podjetništva. Tako naj bi razmislili o zmanjšanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in najemnin za podjetnike. Vendar je načelnik od- delka za finance in gospodarstvo Dino Bolčina razložil, da domžalska občina za obrt in kmetijstvo ne namenja prav nič manj denarja kot druge primerljive občine. V Kamniku na primer za področje kmetijstva na leto namenijo 32 inilijonov tolarjev oziroma 0,82 odstotka proračuna, v Domžalah pa doseže odstotek proračuna in znaša 45 milijonov tolarjev. Mateja Rant Ko sneg ponag^a največjim Slaba cesta še posebej pride do izraza v zimskih razmerah. Sovodei\j - Zima se očitno Še ne da. Te dni jo še posebej občutijo šoferji, ki se bolj ali manj uspešno spopadajo z razmerami na cestah. Na več mestih ozka in nepregledna cesta s Trebije na Sovodenj za tovornjake vlačilce tudi sicer ni ravno najbolj primerna, zimske razmere, kot smo jim priča zadnje dni, pa težave Šoferjev le še stopnjujeta. Posebej nevarni so klanci skozi gozdne predele, kjer sneg z dreves sproti pada na cestišče. V sredo so se tako na spolzki cesti pod vrhom klanca tik za odcepom za Fužine kolesa v prazno zavrtela izkušeni voznici Lucyi Mali iz podjetja Jurčič transport iz Bodovelj, ki seje s praznim vlačilcem peljala po tovor v sovodenjs-ki Termopol. Ob hitri reakciji fantov s cestne službe, ki sta se ceste lotila s posipanjem s soljo in odstranjevanjem snega z lopatami, do zastoja je prišlo ob pol drugi uri popoldne, ko se promet na omenjeni cesti običajno začne gostiti, je bila pot kmalu spel prevozna. Do naslednjič, saj problema dotrajane sovodenjske ceste, ki jo krpajo že leta in leta, pomlad zagotovo še ne bo rešila. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Na podeželju drugače kot v mestu Preddvor - V pripravi je nov zakon o občinskem redarstvu, na katerega imajo v občini Preddvor vrsto pripomb. Naslovili so jih na ministrstvo za notranje zadeve in skupnost obČin, saj po njihovem mnenju zakon ne more obravnavati vseh geografskih območij enako. Razlike so že med mestnimi in podeželskimi občinami. V Preddvoru omenjajo zlasti cestno redarstvo, za katero bi težko zmogli stroške, zato predlagajo, naj bi na podeželju potekalo v dogovornem sodelovanju z obstoječim policijskim nad-zorniŠtvom. V podeželskih (celo goratih) občinah je večjega pomena redarski nadzor nad posegi v okolje (pikniki, divja odlagališča, kurišča v naravi, neugotovljivi streli), s čimer imajo v občini Preddvor precej izkušenj. Ob tem tudi ugotavljajo, da obstoječe inšpekcijske službe v lakih primerih največkrat ukrepajo pozno. RADi^DMEV 90,9, 97.2, 99.5, 103.7 mhz UKV, STEREO, RDS www.radio-cerkno.si li na javna mesta, kjer si jih bodo upravičenci lahko ogledali. Tako nihče ne bo izpadel," pravi Peter Prezelj, predsednik komisije za vračanje vlaganj Občine Železniki. V tej občini je približno 1200 naročnikov. Med večje probleme šteje ovrednotenje fizičnega dela in materiala. "Ob proučevanju glavnih pogodb sem prišel do spoznanja, da so bile sklenjene za fiksne cene, ki so se revalorizirale. Krajani so morali zagotoviti denar ali pa delo," dodaja Prezelj. O nadaljnjih postopkih bodo občane še obvestili naslednji teden po pogovoru z državnim pravobranilstvom. Boštjan Bogataj, foto Tina Doki Goran Krstić Rnančni svetovalec Gradnja in bivanje Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 82 info@sparkasse.si SRARKASSES Moderna evropska banka Skofja Loka je olimpijska Z otvoritveno slovesnostjo na Mestnem trgu se je včeraj v Škofji Loki začelo mednarodno tekmovanje specialnih olimpijcev. v Skofja Loka - Tekmovalci so ljudje z motnjo v duševnem razvoju, mednarodno tekmovanje v alpskem smučanju pa prirejata Specialna olimpiada Slovenije in medobčinsko društvo So- v žitje Skofja Loka. Sodelujejo tekmovalci iz Avstrije, Bosne in v Hercegovine, Češke, Finske, Hrvaške, Madžarske, Monaka, Poljske, Rusije, Slovenije, Španije, Švice, Velike Britanije in Ukrajine, ki se bodo v tekmovalnih disciplinah na Starem vrhu merili danes in jutri. Včeraj popoldne pa so igre Specialne olimpiade iz evropskih in azijskih držav odprli z vsem olimpijskim ceremonialom. Prižgali so olimpijski ogenj, dvignili zastavo in izrekli prisego Specialne olimpiade: Dovolite mi zmagati, Če pa ne morem zmagati, naj pogumno poskusim. Igre je odprl minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, za njim pa so udeležence iz 14 držav pozdravili tudi dr. Alenka Šelih, predsednica Zveze društev Sožitje, Mike Smith, predsednik Specialne olimpiade za Evropo in Azijo, in Ann Hic-kley, mongoloidna deklica z Irskega, ki je nagovorila tudi zbrane na lanskih svetovnih letnih igrah Specialne olimpiade na Irskem. Predstavile so se tekmovalne ekipe, nato pa so v čast igram nastopili številni znani glasbeniki. Olimpijsko druženje na Starem vrhu in v Škofji' Loki se končuje jutri zvečer z zaključno slovesnostjo v dijaškem domu. Danica Zavrl Zlebir Trinajst priznanj v Kamniku Kamnik - Občinski svet občine Kamnik je na zadnji seji sklenil, da bodo letos ob občinskem prazniku na osrednji slovesnosti konec marca podelili več občinskih priznanj. Tako bodo podelili eno priznanje častnega občana, eno zlato, dve srebrni in štiri bronasta priznanja. Ker pa bodo podelili le eno zlato in samo dve srebrni priznanji, bodo tokrat izjemoma podelili tudi tri posebna priznanja. Komisija, ki je obravnavala priznanja, je dobila predlog za podelitev priznanja območni obrtni zbornici, enemu ansamblu in enajstim posameznikom. Na predlog komisije na seji občinskega sveta ni bilo pripomb. A. Z. -pajo D.Ž. GOSTI: GORAN KARAN ĆOB! BRENDI IVAN HUDNIK ROK GLAS Prodaja vstopne Aligator KR (04/2366333), Kompas MCK (04/2014267), Kom )as Šk. Loka (04/5111770) GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas.sj Petek, 27. februarja 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA JANUARJA 2004 Zamenjani vlogi Joži Kališnik Peter Florjančič Tisti, ki prisegate na Joži Kališnik, ste se tokrat zares potrudili. V tretjem krogu ste ji namreč namenili kar 143 glasov. Peter Florjančič z Bleda pa jih je zbral 48. Tako ima Joži Kališnik, pevka iz zlatega terceta ansambla bratov Avsenik, doma iz Špitaliča, po treh glasovalnih krogih skupaj 322 glasov, Peter Florjančič pa 206. V četrtem « krogu bomo upoštevali glasove s februarskim poštnim žigom in datumom elektronske pošte. Joži Kališnik, doma iz Špitaliča v Tuhinjski dolini, je pred nedavnim uredila in predstavila knjigo z naslovom Kati. V knjigi objavlja zbrano gradivo Kati Turk, pastirice in ljudske umetnice izpod Kamniških planin. Joži pa poznamo sicer predvsem kot pevko pri Avsenikih in še posebej iz zlatega terceta ansambla bratov Avsenik. Peter Florjančič, rojen na Bledu, sicer pa svetovljan, kije pol stoletja preživel v najbolj mondenih svetovnih mestih. Je izumitelj in ima več kot štiristo izumov. Pravi, da ga je namišljena smrt vrgla v naročje slavnih in pregrešno bogatih. Zdaj živi na Bledu. Vrnil seje zaradi obljube mami. Vendar pa je razočaran nad današnjim Bledom. Pravi, daje ta ob letošnji tisoČletnici na najnižji točki razvoja. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu januaiju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Martina Pernuš, Srednja Bela 20, 4205 Preddvor. Vrednostna pisma prejmejo: Jure Grajzar, Sajovčevo naselje 9, 4208 Šenčur; Nada Pogačnik, Mladinska 10, 4270 Jesenice in Matic Čebulj, Rodine 60, 4274 Žirovnica. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Janez Breceljnik, Pelechova 3a, 1235 Radomlje; Angelca Česen, Vogljanska 18, 4208 Šenčur; Slavka Strgar, Zgornji Brnik 79, 4207 Cerklje; Helena Kirher, Zagoriška cesta 15, 4260 Bled; Tjaša Matijevič, C. na Brdo 11, 1111 Ljubljana in Karin Schauer, Goriče 33 D, 4204 Golnik (pri blagajni pokažite le osebni dokument). © Rodio Trigloy Pnri 910/ OoreflJ/ktf^ Prvi 910/^ OorenJ/ke^ Radio Triglav. Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čutarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj SEDMICA Janševa prizanesljivost Janez JanŠa, ki se v državnem zboru igra vodjo opozicije, je zadnje poslansko vprašanje vladnemu predsedniku Tonetu Ropu v zvezi z domnevnim kriminalom v propadli hranilno kreditni službi Sicura dobesedno povzel iz članka, objavljenega v reviji Moja Gorenjska. Janša se je na članek spomnil dve leti potem, ko je bil objavljen. Če bi se pravočasno, varčevalci Sicure morda sploh ne bi bili oškodovani. Ampak, to le mimogrede. Kajpada je Janša vir informacij zamolčal. Nič hudega. Huje je, da kot vodja opozicije ni vztrajal pri vprašanju, kako je nekdanji finančni minister in aktualni vladni predsednik vpleten v primer ljubljanske borznoposredniške hiše, ki je formalno v večinski lasti Saša Čačiča. Tudi s Čačičevo BPH, ki je tako kot Sicura zrasla iz afere Optimizem, so se namreč svojčas ukvarjali kriminalisti, nekega lepega dne, pa je primer poniknil. Seveda je lahko golo natolcevanje, da je za to poskrbel vladni predsednik Anton Rop. Dejstva pa ostajajo. In ta so takšna, da sta se v v Cačičevem primeru (tudi ta se s finančnimi posli, tako kot "natakar" Branko Lužar, sicer direktor Oriona, s finančnimi posli ukvarja brez primerne izobrazbe) osebno angažirala Anton Rop in finančni minister Dušan Mramor. Opozicij ski lider Janez Janša pa nič. Kar se mi zdi zelo pomenljivo. Namesto, da bi Janša s pra-'vo struno privil Ropa, se je obregnil ob nekdanjega kriminalista Draga Kosa in njegov greh protizakonitega prisluškovanja. Ko sem spremljala poslanska vprašanja in pobude, se mi je zdel Janšev vložek s Kosom popoln nesmisel. Zdaj so se stvari razjasnile. Poslanca Jän-ševe stranke in tržiškega župana G&P HOTELI BLED hotelirstvo in turizem, d.o.o. Cankarjeva 6, Bled BLED ★ ★ ★ ★ ★ G&P HOTELI Uspešna in največja hotelsko turistična družba na Bledu išče novega sodelavca, ki je pripravljen s svojim kreatvnim delom v hotelu GOLF prispevati k rasti in kakovosti gostinskih storitev na področju dela 1. VODJA KUHINJE Od vas pričakujemo: - V. ali VI. stopnjo izobrazbe gostinske smeri - 4 leta delovnih izkušenj - pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, preizkus znanja iz higiene živil - sposobnost organiziranja dela, vodenja, hitrega reagiranja, kreativnost in osebno urejenost Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 4-mese-čnim poskusnim delom. Kandidate prosimo, da vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave pošljejo na naslov: G&P hoteli Bled, hotelirstvo in turizem, d.o.o., Cankarjeva 6, Bled. Informacije po tel.: 04/575 10 13. Pavla Rupaija so namreč kranjski kriminalisti ovadili zaradi jemanja podkupnine. Domnevam, da s pomočjo urada za preprečevanje korupcije. Rupar naj bi od propadlega podjetnika Grega Debelaka prejel dvanajst milijonov tolaijev podkupnine. Se razume, da Rupar vse zanika in trdi, da je prijatelju denar le posodil in pri tem pokasiral dva milijona obresti. Če to drži, potem sta morala Rupar in njegov domnevni prijatelj podpisati tudi kakšen papir, a ne? V nasprotnem primeru bo tržiški župan, nad katerim naj bi policija zganjala teror, javnost težko prepričal, da ima čiste roke. Tako torej. Ne le, da se Janševi fantje pretepajo po garažnih hišah in na vaških veselicah. Obstaja utemeljen sum, da prejemajo tudi podkupnine. Ko jih pri tem zasačijo kriminalisti, naj bi šlo pa za politični obračun tako imenovanih starih sil. Ne rečem, da te sile -ne delujejo. Tako kot Janševa opozicija, pa imajo vso pravico, da držijo nasprotnika nenehno pred očmi. Vsekakor me bolj kot delovanje starih sil, skrbi prizanesljivost Janševe opozicije. Moč pozicije je namreč obratnosorazmera z močjo opozicije. Opozicija pa je lahko močna le, če ima sama čiste roke. Marjeta Smolnikar 33. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL STANOVANJSKE USTANOVE DELAVCEV V OBRTI - OOZ KRANJ 33. razpis stanovanjskih posojil za delavce, zaposlene za nedoločen čas pri samostojnih podjetnikih na območju Območne obrtne zbornice Kranj. Razpisana vrednost stanovanjskih posojil je 40.000.000 SIT. Razpis bo potekal od 1. 3. 2004 do vključno 15. 3. 2004 in bo namenjen za nakup stanovanja ali hiše, adaptacijo ter gradnjo hiše. Celoten tekst 33. razpisa bo objavljen v prostorih Stanovanjske ustanove, C. Staneta Žagarja 37, Kranj in v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj na istem naslovu, v 2. nadstropju. Vlogo za posojilo, obrazce in informacije dobite v času uradnih ur: ponedeljek od 9. do 15. ure, v sredo od 9. do 16. ure, v petek od 8. do 13. ure osebno v prostorih Stanovanjske ustanove, v Podjetniškem centru na C. Staneta Žagarja 37 v Kranju ali po telefonu 04/234 04 18. Kranj, 23. februarja 2004 Predsednik "uprave: Janez Kadivec KOMUNALA KRANJSKA GORA, d.o.o. Kolodvorska 1A, 4280 Kranjska Gora tel.: (04)5881 156, fax: (04)5881 421 Na osnovi določil splošnih aktov družbe objavljamo prosto delovno mesto AVTOMEHANIKA vzdrževaleca komunalne mehanizacije Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: - 3-letna poklicna šola, smer avtomehanik; - vozniški izpit C kategorije, -delovne izkušnje 5 let od tega 3 leta v avtomehanični stroki In sposobnost samostojnega opravljanja dela. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave s fotokopijami dokumentov pošljite v roku 15 dni na naslov družbe. O rezultatih izbire boste obveščeni v roku 15 dni po objavi. Piše Milena Miklavčič Usode Narobe svet % Sem in tja ji je vend^irle uspelo, da je med službenim časom šla s kom na kavo. Nekoč je spoznala poslovnega partnerja, ki je imel doma težave, v trenutku slabosti sta se zbližala in sem in tja se je zgodilo, da sta med službenim časom šla k njej domov na nekaj ukradenih uric. Mira je vedela, da sina pred eno ne bo iz šole, toda kljub temu se je bala, da bi jo presenetil. Moškega je sicer imela rada, všeč ji je bila njegova pozornost in dobrota, toda po nekaj mesecih je sama prekinila zvezo. "Po eni strani sem si ga želela, toda ob misli na sina in na njegove živčne izbruhe, me je zadrgnilo v grlu. Tudi ko sem bila i' ljubezenskem objemu, me je i' hipu minila želja po nežnostih. Začela sem se zavedati, da delam tudi partnerju krivico. S težkim srcem sem mu predlagala, da se za nekaj Časa ne sestajava. Tudi njega je prizadelo, saj je bil poročen s čustveno hladno žensko in je potreboval nežnosti, " pripoveduje Mira. Tudi leta, ki so prihajala, so bila v glavnem sestavljena iz ukradenih ljubezenskih uric in strahom, kaj bo, če sin zanje izve. Beno je osnovno šolo končal z odličnim uspehom, vpisal se je na gimnazijo. Iz nežnega dečka je zrasel močan in lep fant, saj je že ves čas treni- ral atletiko. Kadarkoli je šla Mira na govorilne ure, so fanta hvalili in ga kovali v zvezde. Zato je bila raje tiho in ni nikoli izdala, v kakšnem peklu Živi doma. Beno je sovražil očeta, o njem je grdo govoril, toda kljub temu je redno hodil na obiske, od njega je prejemal denar, ni se branil niti avtomobila, ki mu ga je oče kupil za rojstni dan. "Včasih sem se ga prav bala. Zdelo se mije, da ima dva obraza. Doma je bil do mene nasilen, zahteven. Imela sem kolegico, s katero sva hodili v gledališče. Kadar sem se pred odhodom ličila, me je zmerjal s prostaškimi izrazi, češ, da sem kurba in da grem lovit moške. Takoj ko se je na vratih prikazala kolegica, jo je nagovoril z najbolj osvajajočim nasmeškom. Zgodilo se je celo, da nisem več mogla brez pomirjeval. Tako življenje me je ubijalo. Bila sem še mlada, komaj štirideset let mi je bilo, toda živela sem kot nuna. Sin je imel tiho podporo tudi pri mojih starših. Ne vem kako to, toda držali so skupaj. Zakleli so se, da mi zagrenijo življenje in me prikrajšajo za ljubezen. " Mira pravi, da se ima samo svojemu trdnemu in kolikor toliko optimističnem značaju zahvaliti, da se ji ni zmešalo. Poskušala je biti dobra mama, toda vedno bolj je ugotavljala, da se ji to "ne splača". Sinu je ponudila, prst, zagrabil jo je za celo roko. Zavedala se je, da ni bilo prav, ko mu je izgubo očeta hotela nadomestiti s Še več materinske ljubezni. Včasih, ko se je zamislila nad svojo usodo, jo je postalo strah, kaj še bo. Molila je, da bi sin našel dekle, se zaljubil in potem dovolil, da bi tudi ona začela živeti tako, kot si želi. Toda to se ni in ni hotelo zgoditi. Tudi če je kdaj pripeljal domov kakšno dekle, je mami še zmeraj ukazoval. Zgodilo se je, da je večkrat kot ne morala streči obema. Nekatera dekleta so to, da jo ima sin za služkinjo vzele kot nekaj normalnega, druge so se temu uprle.- "Bila sem i' težki situaciji. Prej nisem povedala, da sem po ločitvi dokončala še eno fakulteto, da sem imela v službi pomembno in odgovorno mesto. Sodelavci so me imeli radi, čeprav sem znala biti stroga in odločna. Toda ko se?n prišla domov, je moja samozavest v trenutku popustila. Občutek krivde me je zajel kot val. Bila sem prva v naši družini, ki se je ločila, s tem sem staršem in vsem drugim nakopala na glavo veliko sramoto. Nihče ni pomislil, da tega nisem hotela, da je bivši mož sam odšel, ne da hi ga nagnala. Beno je odraščal tem nezdravem okolju, poleg tega sem se zaradi občutka krivde popolnoma podredila njegovim željam. Rezultat je bil seveda porazen in trpek. Živela sem dvojno življenje, nikomur ni bilo mar za moje želje in hotenja. Grozno, ne morem drugega reči... " V tretjem letniku fakultete jo je sin postavil pred dejstvo, da bo njegovo dekle odslej živelo pri njem. Mira se je razveselila, saj je upala, da bo mogoče "pozabil" nanjo, ker bo imel svojem gnezdecu preveč opravka. Toda to se ni zgodilo. Mira je še zmeraj plačevala vse račune, kuhala kosila, pospravljala in skrbela za mlada dva. če Sta bila dobre volje, sta ji kdaj namenila kakšen stavek, drugače pa sta hodila mimo nje, kot da je ni. ''Omenila sem že, da sem imela kolegico, s katero sva skupaj hodili v gledališče. Včasih me je obiskala tudi v nedeljo dopoldan, da sva šli kam v hribe. Seveda sva prej popili kavo in kakšen dan se je zgodilo, da sva se tudi zaklepetali. Beno in Sabina sta ob nedeljah rada ostala v postelji tudi do opoldne. S kolegico sva bili ravno sredi debate, ko me sin pokliče na hodnik in mi z mrkim glasom ukaže, naj "tisto staro prasico" vržem skozi vrata, ker želita s Sabino v miru zajtrkovati. Bila sem zaprepadena. Ostala sem brez besed. Noge so se mi zaŠibile. Ne sine, tega pa ne, sem mu rekla. V besu me je prijel za roko in mi jo močno stisnil. Toda še zmeraj nisem hotela popustiti. Obrnila sem se in odšla nazaj v kuhinjo kot da se ne bi nič zgodilo. Toda v meni je vrelo kot že dolgo ne. Sin mije uničil dan! Kljub temu sva s kolegico na Javorniku, kamor sva se namenili, uživali. Sprehod i' naravi mi je zmeraj dobro del. Bolj kot se je bližal veČer, tesneje mi je bilo pri srcu. Črna slutnja se mi je naselila v srcu in ko sem se spomnila, kaj me morda Čaka doma, sem kar otrpnila. Nisem se bala zaman. Takoj, ko sem poskušala obrniti v ključavnici ključ, sem ugotovila, da je nekaj narobe. Poskusila sem še enkrat. Toda brezuspešno. Začela sem zvoniti, toda v stanovanju se ni niti premaknilo. Ker sem z ulice videla, da dnevni sobi gori luč, sem vedela, da je sin doma. Šele čez nekaj težkih trenutkov me je prešinilo, da me je zanalašč zaklenil, da sliši moje zvonjenje, toda da mi noče odpreti. " (konec prihodixjič) J Petek, 27. februarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Pri Svetem Duhu pripravili slovensko klasiko, igro Vdova Rošlinka Vdova 9 . . Odslej tudi hči m goden mOSkl izgubljeni raj Komedija Vdova Rošlinka je šestdeseta režija Lojzeta Domajnka, ki z igralsko skupino pri Svetem Duhu sodeluje že tretje leto zapored. Sveti Duh - Danes zvečer, ob 19.30 uri, bo v dvorani Kulturnega doma Ivan Cankar pri Svetem Duhu igralska skupina domačega kulturnega društva premierno uprizorila igro Vdova Rošlinka, avtorja Cvetka Golarja. Prva ponovitev bo že jutri, v soboto ob enaki uri, prav tako prihodi\jo soboto, 6. marca, ter v nedelo, 7. marca, ob 15. 00 uri. Gledališka igra z naslovom Vdova Rošlinka, zabavna komedija v treh dejanjih, ki jo je napisal gorenjski rojak Cvetko Go-lar, (rodil se je leta 1879 na Go-stečah pri ŠkoQi Loki, kasneje pa je živel in ustvarjal v Ljutomeru, kjer je umrl leta 1965) se kakopak dogaja na Gorenjskem v času naših babic. Režiser Lojze Do-majnko, ki je poskrbel tudi za dramaturgijo in scensko zasnovo predstave, je le to pomaknil v nekoliko bližji Čas šestdesetih let prejšnjega stoletja. V zgodbi tako spoznamo bogato in živahno vdovo, bahavo gorenjsko kmetico RoŠlinko (igra jo Kristina Kovač), ki kar naprej ošteva svojo hčerko Manico (Arlanda Eržen), češ da je preveč spogledljiva, čeprav je od pogreba njenega očeta minilo Šele nekaj mesecev. Manica je seveda ogorčena, saj jo mati po krivici obtožuje. Ko romar in ženitni posrednik Balan-tač (Marjan Žontar) obišče vdovo, jo začne prepričevati, naj se ponovno poroči, saj je še mlada in privlačna. Ob tem ji obljubi, da ji bo kar on priskrbel mla- Prava kombinacija - vpeljana igralska skupina, domačijska scenografija, domača muzika in govorica z vasi izpred štiridesetih let. dega ženina. Takrat iz hleva pobegne telica in v hiši je pravi direndaj ... V ospredje stopi Rož-manov Janez (Blaž Vehar). Kdo bo torej prišel na svoj račun, mati ali hči? "V veliko veselje mi je bilo delati z igralci, ki se svojim vlogam predajajo zavzeto in disciplinirano," je povedal režiser Domajnko: "Igralci so svoje vloge gradili zelo premišljeno, moje napotke so sprejemali s humorjem in kritično. Upam, da se bo naše sodelovanje nada-yevalo tudi v prihodi\je." Poleg omenjenih glavnih likov v predstavi Še igrajo: Žiga Tri-lar kot navihani pastirček, Ana Furlan kot razposajeno dekle Tončka, Jaka Čuk v vlogi trdega kmeta, bahaČa, Marko Kemperle je v predstavi študiran kmet Gašpar, mladi Tadej Urh pa igra harmoniko, kadar se pleše. Ob tem so k predstavi pripomogli še Ludvik Kaluža, ki skrbi za govor, kostume je pripravila Irena Pajkič izbor glasbe pa je bil v rokah Marka Krajnika, tu pa sta še skrbnika za luč Milan in Tomaž Jugo-vic, sceno pa je izdelal Simon Kolenko. Igor Kavčič Ljubyana - Cankarjeva založba je pred nedavnim v prostorih Britanskega sveta predstavila slovenski prevod enega temeynih klasičnih del svetovne književnosti, epsko pesnitev Izgubljeni raj Johna Miltona. Prevajalec Marjan Strojan je z epom živel več kot dvajset let. Eden največjih mojstrov angleške in evropske poezije moderne dobe, vrhunsko izobražen humanist, multilingvist John Milton (1608 -1674) je s svojim najbolj znanim delom, bibličnim epom Izgubljeni raj, zaznamoval ne le svoje stoletje, ampak vsa naslednja obdobja angleške, ameriške in svetovne književnosti, umetnosti in glasbe. Izgubljeni raj je veličastna zgodba o zgodovini človeštva, napisana v nerimanem angleškem verzu, s tremi osnovnimi nosilci dogajanja Satanom, Sinom in človekom. če je za prvi del epa značilna vojna bogov, je za drugega boj za človeško dušo. V Izgubljenem raju se Milton ukvarja z razmerjem človeškega in božjega in ob tem s pojmom svobodne volje. Kljub temu da je Miltonov ep pravzaprav govorjena beseda, narekoval ga je namreč v letih, ko je že oslepel, gre za zelo vzvišeno branje, kar je vsekakor vidno tudi v Strojanovem prevodu. "Na fakulteti me je pri devetnajstih letih eden od profesorjev izzval, naj prevedem nekaj verzov Johna Miltona. Za petnajst verzov sem porabil stran in pol in že takrat ugotovil, da je prevajanje nje- gove poezije izjemno zahtevno delo," je povedal prevajalec Marjan Strojan, ki je prevajanje Miltonovih del primerjal z igranjem šaha z Bobbijem Fis-herjem. Ob tem je skromno dodal, da je pričujoči prevod pač največ, kar je bilo mogoče narediti, saj je prepričan, da bržkone v angleščini ni težje prevedljivega teksta. Enajst tisoČ verzov obsežno delo je začel prevajati pred več kot dvema desetletjema in ga vsa ta leta skrbno dograjeval. Po besedah urednika Cankarjevi založbi Zdravka Duše, je Izgubljeni raj zagotovo eno temeljnih del njihove založniške dejavnosti v zadnjem letu, prevod pa je vreden naziva življenjsko delo. Knjiga poleg celotnega epa vsebuje tudi bogat spremljevalni del, od spremne besede, izčrpnih opomb, svetopisemskih referenc, do kratkega Miltonovega življenjepisa z dodanimi dogajanji v takratni Angliji, dodanih pa je tudi nekaj njegovih sonetov. Na Radiu Slovenija bo v okviru programa ARS še do 12. marca potekala radijska izvedba Izgubljenega raja, ki so ga posneli v 25 dvajset minutnih oddajah. Igor Kavčič VIR v Galeriji Sivčeva hiša Umetnost pripovedovanja pravnic in ... Škofja Loka - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s škofjeloško območno izpostavo pripravlja delavnico z naslovom Umetnost pripovedovanja pravljic in igranje na harfo popotnih pevcev. Že naslov pove, da bo na delavnici govora o umetnosti združevanja besede in glasbe. Slušatelji bodo zgradili notranje podobe slovenske pravljice, se s tem dotaknili mitične predstavnosti prednikov ter vadili spretnost pripovedovanja. Vse to seveda ob souporabi glasbila, ki pripovedi lahko doda novo dimenzijo. Mentorici bosta Američanka Nancy Thym in mojstrica pripovedovanja-Ljoba Jen-če. Delavnica bo potekala 12. in 13. marca v Kašči v Škofji Loki, djavite pa se lahko na 01JSKD Škofja Loka, Grajska pot 13,4220 kofja Loka, dodatne informacije nudi vodja etno programa na skladu Janez Jocif na gsm 041/80-24-24 ali tel. 04/ 51-57 - 161. Igor Kavčič Radovljica - Minulo poletje so člani likovne skupine VIR pod vodstvom mentorja akademskega slikarja Janeza Kovačiča slikali motive starega, nedavno obnovljenega mestnega jedra Radovljice. Pri tem so, bodisi hote bodisi nehote, razkrili mnoge podrobnosti, laičnemu oČesu pa skrite značilnosti in posebnosti mesta, ki se tičejo manir stavbarstva od začetkov razvoja mesta, kakršnega poznamo danes. Kustosinja razstave je Barbara Bol-tar, dela pa bodo na ogled še nede^e. Likovna skupina VIR, ki letos praznuje svojo trinajstletnico obstoja in se ponaša s plaketo A. T. Linharta, ima dvajset članov, le nekaj manj je aktivnih. Tokrat so na ogled postavili dela Cilka Brejc, Leopold Gros, Nada Kobentar, Ivanka Kraševec, Marinka Potočnik, Angela Pozderac, Žan Prešern, Andreja Ropret, Marjan Roz- man, Nataša Rozman, Joža Smolej, Draga Soklič, Saša Štrobl, Janka Vidmar. Na otvoritvi razstave je obiskovalce od slike do slike vodil dr. Cene Avguštin, velik poznavalec stavbarstva slovenskih in predvsem gorenjskih mest. Med zidovi stare meščanske Šivčeve hiše je z zanj značilno živahno pripovedjo obudil značilnosti razvoja stare Radovljice in opozoril na posebnosti, kot je recimo edini ohranjeni obrambni jarek v Sloveniji, ali pa obrambni zid - ponos mesta, zanj so skrbeli še potem, ko je že nehal opravljati svojo funkcijo. "Pristop k motivu, ki ga člani upodabljajo, ni tog in ne pomeni golega posnemanja narave, temveč skuša biti najbolj čustveno iskren in vsebinsko bogat," je v spremljevalni zloženki napisal dr. Cene Avguštin, ki je za dolgoletno uspešno delo skupine izpostavil predvsem notranjo ubranost članov in smotrno organizacijo, ki jo je gotovo pripisati tudi voditeljici skupine Andreji Ropret. Eva Senčar Nataša Rozman, Malijeva hiša, 2003, olje/platno, 50 x 70 cm. Piše: Ivan Cimerman Janez Hlebanja, gorenjska korenina Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha, do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sao Paulu v Braziliji. . del Gorenjca - pa partnerja!? Kdo je ta Janez, ki je bil dve leti Vladimirov družabnik in partner? Kdo je ta nekdanji gorski deček, zdaj odrezav in umirjen sivolasi mož z mehko dušo, s katerim se peljeva v bratovem avtomobilu in mi po drobcih pripoveduje o svoji brazilski odisejadi, ki traja že štirideset let? S katerimi besedami naj označim silnice, ki so ga gnale v svet poslovnežev? Gorski deček je ostal, globoko v sebi, dober, naiven in prostodušen. Zvitosti in diplomacije gaje naučil veliki svet. Iz besed Janeza Hlebanje veje neka užaljena trpkost ob spominu na nekdanje partnerstvo: "Vladimir je eksploziven, a tudi umirjen mož, ki je predan kupčiji, trgovini. Vase gaje vsrkala strast po uspehu!" Zelo ambiciozen?" Da, zelo! Ko sva bila partnerja, je nenehno gorel v želji, da bova skupaj, z mojo pomočjo, naredila na tisoče prvovrstnih izdelkov kovinske industrije več, kot pa bi jih zmogel narediti sam." Besede sogovornika so trde, presekane, kratke, zrasle naravnost iz trdega dela. Vladimirova govorica je uglajena, gladka, tekoča, brez sunkov in besednih zadreg, bolj diplomatska, manj neposredna. Janez se izraža bolj oglato, okorno, vendar v tej oglatosti dečka - moža, gornika podrhteva nabita moč potoka Jermana. Čim bliže doma se peljemo, tem močnejši glas prevladuje. "Vladimira žene strast po uspehu, temu pa vse drugo podreja. Dolge mesece je bil edini smisel našega življenja trdo delo, ki smo ga skupaj opravili. Stružnice in orodjarski stroji so peli dan in noč. Včasih smo napol sede prespali kar v tovar-nici. "Kaj vas je nagnilo k partnerstvu z Vladimirom?" "Delal sem kol uslužbenec v tovarni penicilina v Sao Paulu, bil sem šef orodjarne. To je bila ugledna, dobro plačana služba. Užival sem ugled in zaupanje, vendar ni bila ustvarjalna. Zaželel sem si dokazovati in preizkušati se in izzivati svoje moči. Vladimir je do mojega prihoda delal z družabnikom Oskarjem Steinhauserjem. Toda Vladimirov ritem dela je bil tako zahteven, da je Oskar prekinil partnerstvo in ga zapustil ...," zategne Janez. O tem sem v romanu Južni povratnik zapisal: "Ugnezdila sva se kar v delavnici. Spala sva na zasilno narejenih pogradih, malo jedla in Še Tovarna Feramentas Etroc Ltd. Vladimira Ovce (stoji, z očali), ki je nastala po Janezovi ločitvi od partnerja Ovce. manj spala, bolje - dremala. Bila je to agonija, vročica, bila sva kot razbeljena kosa železa, ki kujeta sama sebe. Pred očmi sva imela en sam cilj: izpolniti naročilo! Izdelki so deževali v koriti, ritem je postal silovit in ubijajoč, a morala sva zdržati. To so bili veliki nadčloveški napori! Temnilo se nama je pred očmi in bilo je kot v zlih sanjah, v polsnu. Bila sva robota, vajena dela. Stiskala sva zobe, mislila ne nekaj drugega, ko sva ritem in gibe že tako avtomatizirala, da so nama roke slepo sledile in naju ubogale ... V ponedeljek zjutraj je bil ob obeh stružnicah Dvoglav, delo dveh, ne Triglav, pravi grmadi izdelkov. Kakšna radost! Objela sva se in skoraj bi zaplesala, saj sva presegla sama sebe." Janez nadaljuje: "Z Oskarjem sta zabredla sta v dolgove in upniki so grozili, daju bodo raztrgali. Morala sva poplačati stare dolgove. Vladimir Ovca je menda začutil in spoznal, da bi lahko samo midva s skupnim delom rešila podjetje, zato mi je predlagal: "Janez, pridruži se nam. Z najinimi izkušnjami in mojim kapitalom bova uspela in zgradila nekaj velikega. Dobiček pa si razdeliva." "in zažria sva se v delo, da so se iskre kresale. Garali smo, iskali nove trge in kupce, cenejši material, boljše surovine. Vladimir me je končno sprejel kot novega partnerja. Sprva sem se jima - z njim je bila njegova družica Krista - pridružil kot novinec. Veste, bilo je tako, kot bi prišel rekrut k vojakom. Vse mora narediti, vsak ga pošlje, kamorkoli hoče, vse, kar mu naročijo, mora narediti, in vse požreti za skupno dobro. Jaz, ki sem imel pred prihodom v Brazilijo praktične izkušnje ključavničarja in orodjarja še iz Avstrije, iz Železarne Jesenice in Zagreba ter obrtno Šolo za finomehanike v Pragi, pa delovod-sko šolo v Ljubljani, sem sodil v Braziliji med strokovnjake v tej izjemno dobro plačani industrijski panogi. V tovarni penicilina sem pridobil nove partnerje. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 1.994.8S0 SIT • J' i e ' K! 1.6 GL/KLIMA zračna vreča za voznika in sopotnika, servo volan, klimatska naprava, centralno zaklepanje, potovalni računalnik, el pomik stekel spredaj... 3.190.313 SiT «»/«'V'.'" 2.4 4WD GLS/TOP-K zračna vreča za voznika in sopotnika, ABS, servo volan, avtomatska klimateka naprava, daljinsko centralno zaklepanje, avto alamini sistem, el. pomik stekel in ogledal, usnjen volanski obroč In usnjena prestavna ročica, stalen 4-kolesni pogon, delna zapora diferenciala... I I*''.« - ^ V'..,' i , r . • I- • • I ' . I. . •• . ^• _. • v Ifl Ml B0rm, 7 ^jpi^tno zaki^panjei avto • s i^tttem al ..v • BMSa 4.913.052 SIT ......... r 'Uf. >• r C?»"-'« ..'S. • b . , ,»• v. •• . . • . ..... ... -•'.K.. »ITv,.- .-C-..... ' O A C s o C E ^iP^AVTO KAOmC CA Šenčur, tel: 04/279-00-00 www.avtokadlvec-Jk.sl HYunoni SALON VOZIL • POOBLAŠČEN ^ SERVIS USINA HYunoni Prodaja vozil: 04/ 50 22 000 Gosteče 8, 4220 Škofja Loka WWW.avtÖ-IUSina.Si L I avto MONY Alpska 43, 4248 LESCE, 04/53 53 800, www.avto.net/mony HYunDni Miha Pogačnik, glasbenik in vsestranski umetnik, ki je na Bledu že dvanajstkrat organiziral Idriart, pripravlja spomladi, preden bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, Karavano evropske kulturne identitete, ki se bo začela 4. aprila na Bledu, kot darilo v počastitev njegove tisočletnice. 9 Vse bolj se bliža čas, ko bo Slovenija postala članica Evropske skupnosti in se bo združila s tokom zahodnoevropskega načina življenja. Da pa bi v množici narodov in kultur ohranila in celo okrepila svojo identiteto, seje Miha Pogačnik, kranjski glasbeniki in vsestranski umetnik, ki danes živi v Nemčiji, domislil in organiziral Evropsko karavano kulturne identitete, ki bo od 4. do 11, aprila z vlakom potovala po državah Srednje Evrope. Na njej bo sodelovala mednarodna zasedba slikarjev, pesnikov, pripovedovalcev, pevskih zborov, komornih in godalnih orkestrov, komedijantov, avtorjev, plesalcev, kakor tudi lokalno prebivalstvo. Miha meni, daje potrebno dvigniti identiteto Srednjeevropskim narodom in jim predočiti njihov pomen v državah Evropske unije, saj je njihova kulturna tradicija bogata in za Evropo pomembna. Ne želi, da bi s priključitvijo v EU pomen kulture srednjeevropskih držav zbledel. Karavana bo zato sestavljena iz mednarodne zasedbe. Svojo udeležbo so že potrdili ambasadoiji Slovenije, Madžarske, Češke, Malte, Cipra, Amerike, Avstralije in Japonske, med posebnimi gosti in pokrovitelji pa bodo tudi Vaclav Havel, Varia Vike - Freiberga, predsednik Latvije, Dieter Althaus, predsednik Nemškega in prof, dr. Olauf Ragnar Grimsson, predsednik Islandije. Karavana se bo prvi dan, 4. aprila, zbrala na Bledu, saj Miha želi, da bi ljudje že na samem začetku doživeli lepoto Bleda in vse njegove skrivnosti: "Jaz sem imel Idriart na Bledu dvanajst let in vem, kaj pomeni peljati se s pletno na otok, tam doživeti koncert ali doživeti krst pri Savici. S kulturnim programom, ki ga pripravljam, bom tujce pripeljal do samega vira, obenem pa bo to moj prispevek k praznovanju tisočletnice Bleda. Hočem, da tujci, kolikor jih bo, doživijo naše najboljše stvari." Po nočitvi v najlepšem kraju Slovenije, se bo karavana naslednji dan popeljala v Ljubljano, kjer bodo v programu sodelovale Imago Slovenija in druge institucije, ki bodo Mihi pomagale pokazati najboljšo stran slovenstva: "To bo predstavitev slovenske kulture, umetnosti in narodnega izročila tujcem, obenem pa bodo tistim, ki se bodo karavane udeležili kot gosti, govorci ali zgolj kot gledalci, predstavljene tudi inovacije in vizije. Na isti način bo program potekal na vseh postajah, kjer se bomo ustavili, torej v Budimpešti, Bratislavi, Krakovu, Varšavi, Rigi in Pragi, tako da bo imelo tistih dvesto ljudi, kolikor naj bi jih predvidoma potovalo, imelo možnost doživet tisočletno zgodovino in vizijo za prihodnost, kakšno vlogo bo srednja Evropa igrala v dokončni fazi naprej, ko se bo Evropa širila. Po mojem mnenju je pomembno, da se Evropa ne širi samo z enostranskim konceptom, ki bo samo zahodnjaški, ampak da Evropa išče svojo identiteto. Zato se ta karavana tudi imenuje Karavana evropske identitete. Mi s to karavano namreč gradimo in iščemo evropsko identiteto. To pa ne bo Miha Pogačnik, neločljiv od svoje violine. edina, ampak jih bo več serij. Upam, da bo iz takšnega principa karavan nastala neka nova oblika umetnosti, ene vrste socialna umetnost, ki vselej nastane v prostoru in se vedno znova ponovi v novi obliki. In tisti, ki se je udeležujejo, so s svojo udeležbo del tega umetniškega ustvarjanja in umetnosti. To vidim tudi kot ene vrste željo, obenem pa nov impulz za turizem, saj se turizem ponavadi neha zelo banalno. Danes, Če padeš v banalni turizem, kjer gre za to, da ti nekje v tujini nudijo iste stvari kot doma, enako hrano, potem se v človeku nič ne spremeni in ne doživiš prostora, v katerega si stopil. Mi bi radi povabili ljudi iz Evrope, da bi se pri- Vožnja s pletno na otok je ena od posebnih izkušenj, za katero Miha želi, da bi jo doživeli tudi tujci. družili v eni kompoziciji, v kateri imajo oni lahko veliko doživljajev in istočasno, ko doživljajo to različnosti Evrope tudi gradijo, komponirajo Evropo, tako da Evropa nastaja istočasno, ko jo doživljaš, ko iščeš identiteto." Namen karavane pa ni samo povezati ljudi v srednji Evropi, dvigniti njihovo narodno zavedanje in zbuditi pomen njihove vloge v današnjem svetu in prihodnosti, ampak tudi vzpostavitev ravnovesja med kontinenti, zato je Miha Pogačnik povabil tudi goste iz Amerike, kot je na primer Harriet Fullbright, Avstralije in Japonske. Miha pravi, da se ljudje lahko poljubno priključijo karavani in če bo zanimanje veliko, bodo vlaku priključili še kakšen vagon, da se bodo na vlaku s strokovnjaki lahko pogovarjali o Evropi prihodnosti. Katja Dolenc, feto: Gorazd Kavčič in arhiv Mihe Pogačnika Želijo si snega ''do brade 99 Gorenjski šolarji lahko med počitnicami uživajo na snegu, nekatere šole pa so zanje odprle tudi vrata telovadnic. Tržič - ''Želim si, da bi bilo se več snega. Do brade, da bi se lahko z balkona metal v sneg," je ves zardel v lica hitel pripovedovati osnovnošolec Gašper Mali, ki počitnice preživlja kar na sankah na bliziyem hribčku. Gorenjskim šolarjem je letoši^a zima vsekakor nakloi\jena, saj jim je med počitnicami nasula obilo snega. Več kot dovo^ za številne zimske radosti. "Fino je, ker je sneg, lahko bi ga_bilo še več. Zdaj se lahko vsaj sankam," je bil navdušen Gašper Mali, ki smo ga zmotili kje drugje kot na sankanju. Z njim je bil tudi bratranec Jaka Mali Hočevar, ki si je prav tako zaželel še več snega. Zelje se jima bodo očitno izpolnile. Tudi sicer imajo tržiški šolarji 'številne možnosti za pestro preživljanje prostega časa. Tako je recimo osnovna šola Bistrica pri Tržiču v okviru projekta Hura, prosti čas! med počitnicami odprla vrata svoje telovadnice. Otroci so lahko vsak dan od 9. do 13. ure igrali nogomet, košarko, rokomet, odbojko ali badminton, organizirali so tudi sankanje. Prosti čas lahko šolarji preživljajo tudi ob športnih dejavnostih v telovadnici. Zima je postregla z obilico snega, več kot dovolj za sankanje in druge zimske radosti. "Tu mi je všeč, mi vsaj ni dolgčas doma. Igramo nogomet in se zabavamo. Doslej je naša ekipa vedno zmagala," se je pohvalil Sandi KrciČ in že pogledoval za nogometno žogo. Zadovoljen je bil tudi Pero Kremenovič, kije prav tako menil, da bi mu bilo doma dolgčas. Matic Polajnar pa je zatrdil, da se s sestro dobro zabavata tudi doma, kljub temu pa raje prihaja v telovadnico. Za različne Športne dejavnosti, ki so jih organizirali med počitnicami, seje po besedah ravnateljice Marije Klofutar prijavilo blizu osemdeset otrok. Odziv jih je kar malce presenetil, čeprav so jih tudi starši že opozorili," da pogrešajo kakšne aktivnosti za otroke med počitnicami. "Želeli smo organizirati tudi zimski pohod in smučanje, a za to ni bilo pretiranega zanimanja." Pri Športnih dejavnostih v telovadnici in na snegu so prisotni njihovi zunanji sodelavci oziroma mentorji interesnih dejavnosti. V šoli razmišljajo, da bi v marcu in aprilu športne programe v telovadnici organizirali tudi ob koncu tedna. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič + ••fc - -I- Petek, 27. februarja 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN H of er sporoča izvleček iz ponudbe -.533- WELL & ACTIVE voda „Plus" • hruška - melisa • jabolčni kis - bezeg ali • Guarana v plastenki 1 I » 'm GOLDLAND jabolčni sok v zavoju 1 I •X SIT 131 ä _ cc i SWEET VALLEY dietni multivitaminski »12« sadni nektar v zavoju 1 s X •f srr 188 €-,79 H of er I r SIT 188 €-,79 MWW m f <«1» »» >«»»I. », rti-.ViM^Miii»- . .«SVv ^ < wMNkWre - i iw>«» < < SWEEtVALLEY pomarančni sok v zavoju 1 SWEET VALLEY multivitaminski sok iz več vrst sadja v zavoju 1 I s ' v SfT 212 €-,89 J m «/»V»*.'.' <*<% .SW»*.* .■»«i'.NS«' »VW.* SSN-i SW. V"A"A*'AS*.XV>*ASWiV«S*HOW HSäSiOVt » k i J . 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si + + i Petek, 27. februarja 2004 SINDIKAT / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »H. STRAN Iz glasila članic Konfederacije Sindikatov 90 Slovenije SVET GOREmSHIH iinDIHBTO\; Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Manjka sindikalne ostrine in odločnosti Ko se strga film o plačah Slovenija potrebuje politiko plač, ki bo zasledovala in dohitevala plače delavcev v razvitejših evropskih državah. Slovenski socialni dialog postaja za delavstvo poguben. Sindikati izgubljajo bitke s predstavniki kapitala in vladno oligarhijo. Strokovno bistveno šibkejši in povsem neusklajeni sindikati še zdaleč niso dorasel partner vladi in Gospodarski zbornici Slovenije, v uvodnem prispevku za Dialog piše Jože AntoUn, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov. Na probleme delavstva se sindikati odzivajo mlačno in neusklajeno, brez uspešnega dialoga potrebnih strokovnih stališč in argumentov ter domišljenih zahtev. Prevelika kadrovska, strokovna in finančna neenakost socialnih partnerjev in dejstvo, da se s socialnim dialogom sindikati odpovedujejo uporabi skrajnih (borbenih) in bolj ali manj tudi edinim učinkovitim oblikam sindikalnega boja, v glavnem že vnaprej določa rezultat slovenskega socialnega dialoga. Vlada na drugi strani ne skriva zadovoljstva z razvojem socialnega dialoga v Sloveniji, z njim obvladuje sindikate, delavstvo in gospodarstvo, s socialnimi transferi pa kupuje so- cialni mir. Ne skrbi je, da. več kot 65 odstotkov delavcev prejema nižjo plačo, kot je slovensko povprečje, in da vedno več industrijskih delavcev prejema minimalno plačo (111.484 tolarjev bruto), s katero ni več mogoče dostojno živeti. Revščina postaja slovenska realnost, saj je ob več kot sto tisoč nezaposlenimi in njihovimi družinskimi člani vedno več revežev tudi med zaposlenimi. Čas je za ultimativne zahteve Avtor piše, da sta vlada in gospodarska zbornica poskrbeli, da so plače vladne, politične in gospodarske oligarhije že na evropski ravni, zato je skrajni Čas, da tudi slovenski sindikati poskrbijo, da se naše nekajkrat nižje plače po kolektivnih pogodbah vsaj približajo evropskim delavskim plačam. Kako to izvesti, kako razbremeniti go- spodarstvo davkov in prispevkov, pa naj razmišljajo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Zaradi njihovih visokih plač se očitno ni zrušilo in postalo ne-konkurenčno nase gospodarstvo, zato je pričakovati, da se to ne bo zgodilo tudi z nekaj deset-odstotnim povišanjem delavskih plač. Pisec predlaga zaostritev Slovenske plače bližje evropskim V Konfederaciji sindikatov 90 menijo, da je skoraj leto dni po podpisu socialnega sporazuma skrajni čas, da se začne uresničevati. v zvezi z usklajevanjem plač konfederacija teija, da se v novem dogovoru o politiki plač zagotovi realna rast plač z mehanizmom veljavnega dogovora oziroma z mehanizmom iz socialnega sporazuma. Uskladijo naj se osnovne plače (in ne izhodiščne) vsem delavcem po kolektivnih pogodbah na način, ki ne bo povečeval, a niti zmanjševal razlik med delavskimi plačami. Zahtevajo postopno povi-šai\je plač. Izhodiščna plača naj se postopoma ukine. Do 15. aprila 2004 naj se opravi prvo zmanjšanje razlike med izhodiščno in minimalno plačo in dogovori dinamika nadaljnjega približevanja. Dodajanje izhodiščni plači ne sme ustvarjati uravnilovke ali podirati obstoječih razmerij med tarifnimi razredi. Minimalna plača ni zadostno plačilo za delo za poln de-lovnik in normalne delovne pogoje. Cilj dogovora o politiki plač naj bo dogovorjena najnižja osnovna plača, ki bo v prvi fazi izenačena z minimalno plačo, v nadaljevanju pa se bo od nje oddaljila in predstavljala začetek približevanja slovenskih plač v zasebnem sektorju plačam delavcev v razvitih evropskih državah. Približevanje mora biti vidno pred iztekom Socialnega sporazuma 2003- 2005. Kolektivne pogodbe niso zunaj dosega socialnega sporazuma. Imajo največ možnosti in moči, da zavežejo podpisnike k uresničevanju ciljev socialnega sporazuma. Vsak poskus siromašenja dogovorjenih ciljev v pogajanjih za kolektivne pogodbe na strani delodajalcev bodo v Konfederaciji 90 razumeli kot izigravanje in kršenje socialnega sporazuma. Zlasti pozorni bodo na obravnavo stimulativnih elementov plače, na izobraževanje in usposabljanje. Konfederacija sindikatov 90 pa teija tudi udeležbo delavcev pri dobičku, in sicer naj vlada o tem do 30. maja 2004 pripravi osnutek zakona. neuspešnega socialnega dialoga z ultimativnimi zahtevami in napoved vseh oblik sindikalnega boja za njihovo uveljavitev. Svoje zahteve bi moraU sindikati med seboj najprej poenotiti, zahtevati pa bi morali najmanj naslednje: zvišanje delavskih plač tako, da se izhodiščna plača prvega tarifnega razreda izenači z minimalno plačo, udeležbo delavcev pri delitvi ustvarjenega dobička (najmanj 25 odstotkov). Ne smejo pa dopustiti, da se na delavske plače še naprej gleda le kot na strošek in da se pri tem zavestno prikriva njihova razvojna funkcija pospeševalca hitrejšega prestrukturiranja gospodarstva. Nizke delavske plače pomenijo pristajanje na ohranitev že danes premalo donosne proizvodnje in s tem na prepoznavnost Slovenije v EU po nizki ceni dela in slabo plačanih delavcih. Dobro bi bilo, ko bi se sindikalne centrale zavedle svoje šibkosti v socialnem dialogu. Zavedanje bi vodilo k večjemu sindikalnemu združevanju, usklajevanju in načrtovanju skupnih aktivnosti. Pisec predlaga, da bi v socialni dialog pritegnili tudi druga delavska predstavništva. S ciljem, da bi tudi delojemalci poštah enakovreden partner de-lodajalskim in vladnim organizacijam, bi kazalo začeti z aktivnostmi za ustanovitev delavske zbornice, ki bi morala postati skupna strokovna institucija vseh delavskih predstavništev v Sloveniji. Plače so ta čas najbolj aktualna zgodba med slovenskimi sindikati. Konfederacija sindikatov 90 Slovenije so letošnja pogajanja za plače v zasebnem sektorju začeli z zahtevo, da se prekine z životarjenjem plač. Slabe plače škodljivo delujejo v veČ pogledih: vzdržujejo socialno krivičnost in neenakost; ustvarjajo vse večjo uravnilovko in s tem ubijajo duha delavcev, ki s svojim znanjem poganjajo podjetja, zaradi česar izginja srednji (delavski) sloj; delujejo nespodbudno na celotno družbo, onemogočajo resen nacionalni projekt razvoja in gospodarsko rast. Tako v svojem aktualnem zapisu v Dialogu razmišlja Boris Mazalin, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, ki pravi, da Slovenija potrebuje politiko plač, ki bo dohitevala plače delavcev v razvitejših evropskih državah. Prve dosegljive roke, do katerih bi se moralo to zgoditi, že imamo: vstop Slovenije v EU, iztek dogovora o politiki plač v juniju 2003, socialni sporazum do leta 2005. To bi morali biti mejniki za dober začetek. sektoiju Še upočasnijo, da bi dosegli padanje inflacije. Plače je treba uskladiti tako, da bo ohranjena njihova kupna moč. Zahteva izenačitev izhodiščne plače z minimalno, kar bi moralo biti izpolnjeno do 1. maja letos, do septembra letos pa naj bi bil predložen zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Po doseženih prvih spremembah se mora plača za poln delo-vnik "odlepiti" od minimalne plače, slednja naj ostane socialna kategorija. Nevzdržno je, da bi v prihodnje delavec prejemal plačo, ki pokrije komaj kaj več kot polovico življenjskih stroškov. Konfederacija sindikatov 90 zahteva, da delodajalci in vlada zagotovijo nadaljnjo gospodarsko rast, ob Čemer pa morajo plače realno rasti; plače morajo rasti v skladu z izkazanimi rezultati; novoustvarjena vrednost naj se primerno in pravično deli tudi med delavce; vlada naj v parlamentu predloži zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Kar zahtevamo, je že obveza, ki izhaja iz Socialnega sporazuma 2003-2005, trdi Boris Maza- Avtor piše o očitkih, da bi s lin in dodaja, da se mora nekaj povečanjem plač ogrozili gospodarstvo. Pravi, da se v korist večjega gospodarskega napredka delavci delu plač odrekajo že v polnih osem let. Ob tem pa je pripadnost delavcev podjetjem in pripravljenost odrekanju še vedno velika, pričakujejo pa spodbude za dobro delo in želijo biti cenjeni in spoštovani. Konfederacija sindikatov 90 zavrača zahtevo ministra za finance, naj se plače v zasebnem od tega zgoditi že pred letošnjim 1. majem. Zahteve bo ta sindikalna centrala podprla tudi z zaostrovanjem problemov. Podprli bodo tudi prizadevanja drugih sindikatov in sodelovali v skupnih akcijah. Tudi ob opozorilni stavki industrijskih sindikatov (k sodelovanju po Ma-zalinovih besedah njihov sindikat ni povabljen) izrekajo podporo zahtevam in ciljem, ki povezujejo sindikate. Nekaj pravnih nasvetov Novo v sindikatih podjetij Delavci gradbenega podjetja Gradbinec GIF iz Kranja so spoznali, da se je pametno organizirati v sindikat. Ustanovili so ga decembra, Sindikat Gradbinec GIP pa je povezan v Svet gorenjskih sindikatov in v Konfederacijo 90 Slovenije. Predsednik je postal Milan Borko-vič, na ustanovnem občnem zboru pa so se dogovorili o pravilih delovanja. O ustanovitvi sindikata in izvolitvi predsednika je bila obveščena tudi uprava družbe in v teku so pogajanja o pogojih za sindikalno delo. Pomembna novica iz rubrike Iz dela članic prihaja iz Merkurja, kjer so decembra podpisali novo podjetniško kolektivno pogodbo, in sicer kot ena izmed prvih družb na Gorenjskem. Merkur ni čakal na predviden spre- jem splošne kolektivne pogodbe ali kolektivne pogodbe dejavnosti (do danes še nista sprejeti), pač pa s podjetniško uredil medsebojna razmerja z zaposlenimi. Zasluga gre tako sindikatu kot vodstvu družbe, ki je pokazalo precej posluha za delavska vprašanja tudi na pogajanjih, piŠe v Dialogu Barbara Filipov. V Aquasavi pa je konec janu-aija potekel mandat sindikalnim zaupnikom. Sredi januaija so na tajnih volitvah iz vsakega delovnega okolja izvolili po dva nova sindikalna zaupnika. Novi zaupniki so sedaj Redžo Marošlič, Nedeljko Marič, Durad Mihajlo-vič, Mujo Hadžič in Jakob Čater, namestniki pa Damjana Pifko, Šefika Kimovec, Branko Kimo-vec, Zoran Vučetič in Vico Jova-novič. Za predsednika so izbrali Redža MaroŠliča.' Hkrati so v družbi Aquasava volili tudi enajstčlanski svet delavcev. Sindikat podjetja pa je aktivno vključen v pogajanja za novo podjetniško kolektivno pogodbo. Dialog vsakokrat postreže tudi z nekaterimi za delavce pomembnimi pravnimi nasveti. Aleš Pire tokrat piše, kako je s krajšim delovnim časom, kajti pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega. V zapisu si lahko preberete, kako se v takih primerih določa plača, kako dopust in kako druge pravice, ki gredo delavcem iz delovnega razmeija. Nežka Šturm v pravnem nasvetu razlaga novost iz zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanj u, ki skrajšuje roke, v katerih se lahko zavarovanec ali njegov delodajalec pritožita zoper odločitev oseb- nega ali imenovanega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo, pa tudi roke, v katerih mora zdravnik ali zdravstvena komisija odloČiti o pritožbi. Pod naslovom Z novim letom novi pogoji za upokojitev pa Veronika Potočnik piše o postopnem uveljavljanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Do njegove končne uveljavitve se upokojitveni pogoji vsako leto spreminjajo glede na prehodne določbe. Le drobec iz zapisa: ženske dobijo pravico do starostne pokojnine, ko dopolnijo 54 let in 8 mesecev starosti in imajo 35 let in 9 mesecev pokojninske dobe. Upokojijo se lahko tudi, če dopolnijo starost 59 let in 8 mesecev in imajo najmanj 20 let pokojninske dobe, oziroma če dopolnijo 61 let in 8 mesecev starosti in imajo najmanj 15 let delovne dobe. V stavki ne sodelujemo Predsedstvo Konfederacije sindikatov 90, kamor sodi tudi Svet gorenjskih sindikatov, je ta teden obravnavalo politiko plač in med drugim sprejelo tudi stališče do stavke industrijskih delavcev. Druga največja sindikalna centrala v Sloveniji te stavke ni napovedala in k njej ni bila povabljena, zato v njej ne sodeluje, sporoča konfederacija. Obenem izraža svoje zahteve v zvezi s povišanjem plač z namenom, da se te približajo evropskim, za doseganje tega cilja pa pričakujejo enoten nastop sindikalnih central pri pogajanjih za splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in plaČno politiko. K poenotenju stališč in skupni akciji pozivajo tudi Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Svet gorenjskih sindikatov, ki soglaša s politiko svoje sindikalne centrale, je o omenjenih stališčih obvestil svoje člane in ostale zaposlene. S sindikalnim skladom na okrevanje Sindikalni sklad pri Svetu gorenjskih sindikatov bo tudi letos omogočil preventivno okrevanje svojim članom. Letos bo šlo prek turistične agencije Sindicom na enotedensko okrevanje 132 ljudi, izbranih po ključu "en kandidat na 30 članov". Prednost pri izboru imajo tisti delavci, ki so zaradi zahtev delovnega procesa že zdravstveno ogroženi ali delajo na delovnih mestih, ki ogrožajo zdravje. Med več kandidati imajo prednost tisti z daljšo delovno dobo. Sindikalni sklad prispeva tretjino sredstev. V februarskem Dialogu je objavljeno natančno število udeležencev preventivnega okrevanja v 35 sindikalnih organizacijah, članicah Sveta gorenjskih sindikatov. Poleg preventivnega okrevanja sklad prek hranilnice Lon ponuja tudi kratkoročne in dolgoročne kredite. Sklad pri kratkoročnih kreditih regresira dvoodstotno obrestno mero in plača zavarovanje kredita, pri dolgoročnih pa posamezniku prispeva 4841 tolarjev za zavarovanje in plaČa stroške odobritve posojila. Informacije o tem, kako priti do ugodnega posojila, dobijo delavci pri svojih sindikalnih predsednikih, kako so porazdeljena sredstva posameznim članicam, je objavljeno v Dialogu, skupni znesek posojil, ki jih bodo razdelili letos, pa znaŠa 284 milijonov tolarjev. GORENJSKI GLAS •12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 Gorazd Šinik "Preberi tole!", dobim e-poš-to: "Lubi Slovenci, ni me še speštala zebra in ni me z mačeto razsekal napol divji zamurc, da bi me potem ena od sedemnajstih žena dodala omaki iz kobilic in termitov, ..." Berem in "e-mail" me z vsebino tako za- 82 oxfordske angleščine na "zamorsko" in pove, da so ji že pokazali, kje lahko teče: "Skoraj lepše je kot okoli Trstenlka", se smejim naprej ob dovtipih. "'Rikaj je otrok kot pri nas regrata," Dunja še naprej vzdržuje reportažni tempo. Obiskala je Darjan Petrič in Eva Grm pelje, da si ga odtisnem na papir. Osem strani zanimivega branja. Med domiselnim reportažnim zapisom, skoraj scenarijem, če bi besedilo opremil s slikami, ki se kažejo skozi branje, bi zgodba dobila še privlačnejšo obliko. In? Dunja Jezer-šek, Kranjčanka iz Struževega, bivša tenisačica Triglava, slavistka in novinarka, si je po opravljeni pripravniški na Gimnaziji rekla, da ji Še ni do službe, napolnila nahrbtnik in se novembra odpravila v Ugando, dobrodelnemu delu naproti. V Afriko! Dunja opisuje pristanek v glavnem rnestu Ugande, Kam-pali, srečanje z Mihom, ki ji je omogočil "pobeg iz novembrske depresije", in pove, daje podočnjake zaprla v nahrbtnik, duhovito opiše srečanje z domačini, taborom ob jezeru, kjer namerava delati, prva potovanja po Ugandi, svoj preklop iz tudi klub za zabavo, haha, "ass-shakers" plesalke je prevedla v "guzotresavke". Bistvo poti Dunje Jezeršek je drugje. Odšla je, da bi v taboru pri Kampali pomagala mladim in otrokom pri učenju in dobila je idejo, da tudi pri učenju plavanja. Eva Grm, ki mi je poslala to pisanje, Dunjina Športna prijateljica in sopotovalka po dobršnem delu sveta, je šla v akcijo. Kam drugam kot v domači Plavalni klub Merit Triglav, kjer je direktorju Vikiju Cilenšku in predsedniku Darjanu Petriču predstavila projekt "mission Uganda". In v nekaj dneh so zbrali zgledno količino kopalk, plavalnih pripomočkov za učenje, plavalnih desk, "črvov" za malčke. Bravo! Nastala je dokumentarna slika Eve, tudi sama je plavala in igrala tenis, in slovenske plavalne legende. Dar j ana Petriča, ki mu prav v teh dneh mineva 15 let od konca izjemne športne kariere, zdaj je amaterski predsednik kluba, pred tremi meseci pa se je srečal z novimi poslovnimi izzivi v NLB, kjer vodi nov informacijski projekt. Darjan pravi, da bodo veseli, Če bodo lahko pomagali Dunji in otrokom. In če nam le uspe, bomo o zelo "pismeni" Dunji Jezeršek Še kakšno rekli. V teh dneh mineva prvo leto kranjskega plavalnega društva Zvezda, ki si ga je v znamenju "ribe" omislil Borut Petrič, starejši brat Darjana, svetovna pla- Borut Petrič s plavalci VRTIMO GLOBUS Clinton ima novo ljubico Nekdanji ameriški predsednik Bili Clinton se zadnje čase pojavlja v družbi. 37-letne Kanadčanke Belinde Stronach, uspešne poslovne ženske in kandidatke za voditeljico kanadske konzervativne stranke. O zvezi Belinde in Billa se vse več govori, odkar se je Stronachova ločila od drugega moža, olimpijskega zmagovalca v hitrostnem drsanju, Norvežana Johanna Olava Kossa. Bogata Kanad-čanka pri uveljavljanju svojih političnih ambicij računa na Clintonovo pomoč, mnogi pa menijo, da se je BiH v Belindo zagledal tudi zato, ker je zelo podobna Hillary v mlajših letih. Odnosi med Billom in Hillary sa se ohladili že pred časom, medtem pa Hillary že razmišlja o ločitvi. Rusinje vodijo kar 89 odstotkov podjetij, na drugem mestu so Filipini, kjer so ženske na vodilnih mestih v 85 odstotkih podjetij, tretje pa ZDA s 75 odstotki žensk na vodilnih položajih. Na dnu lestvice sta Nizozemska in Pakistan z 27 odstotki žensk na vodilnih položajih, pa tudi Japonska ima le 29 odstotkov šefinj. Nevarnejši kr^ji sveta .■i Jackson kot poročen moški Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson se namerava v kratkem poročiti, saj bi se na sojenju zaradi obtožb spolne zlorabe mladoletnika in pedofilije rad pojavil kot poročen moški. Z vlogo poročenega moškega bi rad naredil dober vtis in upa, da ga bodo ljudje gledali drugače. Njegova izbranka je 20-Ietna francoska manekenka Joanna Thomae, zveza traja že leto dni. Joanna je potrdila, da se imata rada, več pa ni želela izdati. V javnosti že krožijo govorice, da par nima spolnih odnosov, najraje ležita v postelji, se poljubljata in smejeta. Ruske šefinje Raziskava podjetja Grant Thornton je pokazala, daje največ žensk na vodilnih položajih v Rusiji. Študija britanskega znanstvenega časopisa Focus je ugotovila, da so garažna hiša v Derbyju v osrednji Angliji, trezor v ameriški banki Fort Knox in letalo ameriškega predsednika Air Force One najvarnejša mesta na svetu. Večnadstropna garažna hiša Bold Lane v Derbyju v Šestih letih, odkar obratuje ne beleži niti enega vloma niti primera vandalizma. Opremljena z zelo občutljivo mrežo kamer, alarmov, vhodnih vrat in kodiränih kartic; senzorji nadzirajo vsa vozila v garažni hiši in že ob najmanjši malenkosti takoj aktivirajo kamere, ki prenesejo posnetke neposredno do nadzorne sobe. Na seznamu desetih najvarnejših krajev je tudi bunker nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina v Bagdadu. valna legenda. Kako in zakaj še en klub? Hm, že kot mlada plavalca sta težko plavala v isti tekmi. Bratska ljubezen? Pa saj niti ni tako važno. Zvezda je zažare-la, Borut se je ponovno lotil stvari, ki jo v življenju najbolje zna, potrebno pa bo vztrajati in se srečevati s športnu konkurenco. In poslovno. Saj veste, kako je s podporo športa. Še posebej v Kranju. Borut se je ponosno postavil ob štartni blok 1 s svojimi najmlajšimi. "Včasih je bil Kranj le Sava, Iskra in šport," je bil kratek Darjan. "V Moskvi leta 1980 je bilo iz Kranja 9 olimpijcev, v Syd-neyju le eden". Nikoli pa ne bo moč zbrisati debelih, odmevnih Franjo Žnidar, Jernej Stanonik in Mohor Bogataj in evforičnih časopisnih naslovov, ki so opisovali Športno pot Boruta in Darjana ter njunega očeta Draga Petriča. Da bi se kaj takega še ponovilo! Morda bi moralo gorenjsko gospodar^ stvo investicijo v šport razumeti tudi drugače. Triglav in Zvezda imata glavne sponzorje iz Ljubljane! Hm? Drugače razumeti "biznis" in se prilagajati ostri konkurenci, je vodilo Jerneja Stanonika, direktorja družbe Janus Trade. Po dobrih desetih letih delovanja, družbi lepo kaže. Svoj začetni posel tehničnega varovanja so nadgradili in se delno preusmerili in zadeli terno, saj so se odloČili za hitro rastočo prodajo gsm aparatov ter postali partnerji Mobitela in Debitela. Prihod konkurence v Kranj jim je narekoval spogledovanje z novim, večjim trgovskim prostorom. Tako so pred dnevi veseli in ponosni odprli novo trgovino v Kranju, staro so z Labor preselili na Koroško, v poslovno hišo, kjer sta pred leti domovala EGP in kasneje še Big Bang. Direktorju Jerneju Stanoniku se je ob nagovoru zatresel glas, morda tudi zaradi treme, ni se pa pozabil zahvaliti svojim sodelavcem. Ponosno je stopil v družbo kranjskega župana Mohorja Bogataja, ki je slavnostno odprl novo trgovino s simbolnim "sekanjem" penečega, za kar se gre zahvaliti tudi izdelovalcu sablje Marjanu Škulju in direktorju družbe RAM 2, Franju Žnidar- ju, poslovnemu partnerju Janus Tradea. Franjo Žnidar je svojo poslovno dejavnost predstavil županu Bogataju, ki je bil vidno navdušen nad raznovrstnostjo ponudbe družbe. P -M a»«:? 1 >i Saša Vrandečič Ni šlo brez pogostitve, jasno. Posijalo je Sonce iz gostišča Sonček, ko smo okušali zanimive izpeljanke ponudbe "s pladnja". Saša Vrandečič iz Stražiš- Neva Marn, Katja Tratnik in Bernarda Žarn Ča, šefinja gostišča se je nasmihala, ko smo ji izkazovali navdušenje nad slastjo gastronomskih kombinacij. O vinu pa, ... no ja. Saj Saša ve, da nisem hudomušen. In če je v trgovini toliko avdio in hi-fi aparatov, že mora biti glasna glasba. Da prevzame, da zapelje, da je dobro. Za nekaj tega je poskrbel radio Belvi, ki • • se je svojim poslušalcem oglašal v živo. Se bližje pa je bil zvok saksofona in "Zakaj čakala bi na maj" je zvenelo v izvedbi Neve Marn iz Zagorja. Tri medijsko privlačne so si nazdravile in zaželele Jernejevi ekipi poslovnega uspeha. Katja Tratnik, ki smo jo pred leti gledali na POP TV, je ob Nevi nazdravila ta hip najpopularnejša Bernarda Žarn. Njen nastop na tako in drugače neposrečeni EMI posrečeno odmeva. K Jerneju je prišla "kotprijateljica" in kar nekaj besed sva si izmenjala ob obljubi, da bo vse "okey" in da bo na TV njen obisk prav razumljen. Simpatična. No, vse tri. Črno bela reduta je v Ljubljani uspela in prijetno odmeva. Odmeva tudi pri nas - Črno belo v * v barvah ali Žetev šestih, pesniški Tomaž Štular ^t in prvenec šestih Gorenjcev, Andreja, Tomaža, Nine, Blaža, Vida, Špele in Ljubljančanke Jane. Urednika, Andrej Urbane in Tomaž Štular sta iz literarnih večerov izluščila idejo in pred tremi meseci so začeli "žetev šestih". Knjiga pesmi je že na voljo v nekaterih lokalih za simbolnih 500 SIT. Jaka Držanič je pesnitve grafično odlično oblikoval, z ilustracijami je svoje dodala Špela Gumzej iz Bohinja. Zanimivo branje, ki ga avtorji napovedujejo z "avtorskim pečatom" in običajnim uvodom, dodajo še drugačno dimenzijo. Vsak se predstavlja s svojim rokopisom, Andrej s pravim, mnogokrat prečrtanim, Jana napiše, da sčasoma postaneš zasvojen z besedami, Tomaž Štular pa je v fotografskem slogu zapisal: "Črna ima vse, kar ima bela". Dober izdelek. Bravo za idejo! Ko sem ju srečal, sem si rekel, evo, spet se igrata z aparati. Pa ni bilo čisto tako. Mirko Kun-šič, dopisnik Dela in Novic iz Dupelj in okolice, z golfskih igrišč in gora, kjer je včasih lepo, večkrat tudi tragično, se je dokončno odločil, da Nikon zamenja za Canon. Koga vprašati za nasvet kot Aleša Fevžarja, športnega in reportažnega fotografa, ki je svet že večkrat prekrižaril in bil zraven na vseh za slovenski Šport pomembnih dogodkih. Na vseh olimpijskih igrah. Večkrat v Avstraliji, na tenisu, na formuli 1, jadranju America's Cupu, ... Slekel je naše hokejiste in naredil odličen koledar. še mnogo tega. Fajn fant. Predvsem pa sta Mir- Aleš Fevžar in Mirko Kunšič ko in Aleš govorila o golfu, igri, ki je oba "zasužnjila" in jima življenje dela privlačnejše. Oba v rdečem, oba Canon, Mirko pa me nagovarja, da poskusim še sam. Hm, še to. kcdule Aleksij Erzetič in Valter Sirk Ni važno, pred katerim gostinskim hramom sem jih srečal. Tudi zaradi "fovšarije", ne samo zaradi reklame. Oba hkrati, oba po naključju, čeprav soseda, sta kombije zapeljala pred gostilno in družno nesla naročeno vino. Aleksy Erzetič in Valter Sirk, oba iz Višnjevi-ka, rojstnega kraja rebule, in oba zelo prodajana v "deželi" šnopsa. Vzorec! Ko bi kaj podobnega veljalo še pri nas. In sta dala v pokušino vsak svojo vinsko novost. Valter rdečo barikirano zvrst Teresa, Aleksij rahlo bari-kiran sivi pinot v svoji legendar- Aleksij, Hermina Krt in Valter ni Amfori, delo steklarske oblikovalke Taixje Pak. Erzetiča se je prijelo, da je "kralj roseja", damski rose je njegov adut, ki še vedno dosega prodajne uspehe. Če se brajda zatrese, vinarja zagotovo zanima zakaj, če gre mimo zanimivo dekle, pa postane zvedav, kot bi se tresla brajda. In so se spoznali. Aleksij in Valter s Hermino Krt, direktorico kranjske poslovalnice Pro-banka. Še slika in vsesplošno navdušenje. Hermine Krt nad njunim vinom, vinarjev nad nami, meni pa nad briško čarobno energijo, ki jo nosijo s seboj. Čestitke vsem ribam, ki praznujejo vsake Štiri leta. I * Petek, 27. februarja 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »13. STRAN GLÖSA Plače kot divji vranci Ali se Še spominjate afere z Rdečim križem? Tiste, v kateri je imel vodst\'eni kader humanitarne organizacije izjemno visoke plače? Kako smo dol padali in se zgražali, češ kako je le mogoče! Narod plačuje položnice in tako rekoč od ust si trga, da prispeva za reveže, oni pa z lopato. Ko so na Rdečem križu potem le nekako konsolidirali razmere in sramoto, ki je bruhnila v javnost, so v dobri veri, da delajo prav, sklenili, da pa morajo biti poslej plače na RK primerljive s tistimi v javnem sektorju. Kakšna ironija! Primerljive? S čim? Z današnjo afero o plačah v javnem sektorju. Primerljive z 2,5 milijonoma bruto, ki jih ima vodstvenica na zdravst\'eni kliniki ali malo manj, kijih ima direktorica živalskega vrta. In vsi drugi tudi po vrsti, kot so hiše v Trsti, da se navsezadnje izkaže, da imajo še najmanjše plače župani - za neprimerljivo več dela. če nič drugega: vsak dan se čisto vsak občan lahko odloči, da se bo začel ukvarjati s • • svojim županom. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARSs.p. 252,10 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) Prav potrebni boste počitka in miru. Ste radi v krogu dogajanja, a tudi začasna samota ima svoje prednosti. Mislite, da vse veste, a skozi neke dogodke boste prišli do določenih spoznanj, ki vam lahko precej spremeni dosedanje življenje. Bik (22.4.-20.5.) Vabljeni boste v večjo družbo, na to, da bi odpovedali, tudi pomisliti ne smete - zamera bi bila prevelika. Veseli boste obiska starega prijatelja, ki ga že dlje časa niste videli. Obujanje spominov vam bo dalo novega poleta. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Brez kakšne večje muke boste prišli do zelo dobre novice. Sem in tja se bo pojavila kakšna mala težavic^ pri realizaciji. Uspeh je stoodstotno zagotovljen. Kmalu boste povabljeni na daljšo pot, ki se ji ne boste mogli izogniti. Rak (22.6.-22.7.) Nikakor ne smete dovoliti, da vam ti turobni dnevi vzamejo še tisto dobro voljo, ki jo imate v rezervi. Veseli boste novic. Prijatelji vas bodo povabili na zabavo, le glejte, da ne odklonite. V tednu, ki prihaja, se izogibajte samote. Lev (23.7.-23.8.) Oseba nasprotnega spola vas že nekaj časa skrivno opazuje. Bodite pozorni, da v kratkem ne naredite napake, ki bi to osebo odvrnilo od vas. Neki prijatelj vas bo razočaral, vendar to ne pomeni, da morate obupati. Ob obisku boste zelo presenečeni. Devica (24.8.-23.9.) Zaradi besednega nesoglasja oziroma napačnega razlaganja besed si boste naredili veliko slabe volje. Kar nekaj časa boste potrebovali za izhod iz kroga, naposled pa boste le spoznali, da je škoda vaše energije za nepomembnosti. Tehtnica (24.9.-23.10.) Izkušnje in znanstva boste končno začeli uporabljati sebi v korist. S tem se vam bodo odprte nove poslovne priložnosti, pa tudi denarno se vam bo poznalo. Zaradi čustvenih zadev boste še kar nemirni. Obisk, ki ga dobite, pa vam vse skupaj še bolj postavi na glavo. Škorpijon (24.10.-22.11.) Poslovno boste v fazi velikega razmišljanja in pomoč prijateljev bi vam prišla zelo prav. Odločitev bo res samo vaša, a nasveti imajo tudi svojo vrednost. Vsekakor bo to premik naprej, in ne nazaj, kot ste bili do sedaj vajeni. Strelec (23.11.-21.12.) Že dolgo ste potrebni sprememb na vseh koncih. Za začetek pojdite k frizerju. V službi zaenkrat ne kaže nič novega. Denarno stanje se bo le rahlo izboljšalo. Proti koncu tedna boste spoznali zanimivo osebo, s katero boste navezali trajnejše stike. Kozorog (22.12. - 20.1.) Nekdo od vas pričakuje odgovor, sočasno pa tudi odkrit pogovor. Na to se že nekaj časa pripravljate, tako da je že skrajni čas. Staro upanje, ki ste ga že zavrgli, pride spet na piano. Potrudite se in dajte vse od sebe, da vam sreča spet ne uide. Vodnar(21.1. -19.2.) Obdajali vas bodo strahovi iz preteklosti. V pričakovanju sporočila boste nestrpni in negotovi, kasneje pa zadovoljni in srečni. Padce boste začeli sprejemati kot dozorevanje, ne pa kot nujno zlo. Pozitivne spremembe pri denarju. Ribi (20.2.-20.3.) Spoznali boste osebe, ki vam bodo v bližnji prihodnosti lahko pomagale pri vaših starih finančnih težavah. Tudi pri službi bo prišlo do pozitivnih sprememb, imeli boste tudi možnost zamenjave. Končno boste prijateljem izpolnili obljube. TANJA ODC.OVARJA NA VAI^A VPMASANJA V r'HILOGI (iUHf:NJSKL{iA (iLASA MOJA (.OHfNJSKA' Tečaj šole vedeževanja od 23. do 28. februarja Več o tem na 24. strani Nihče torej ne more zanikati, da ima ljubljanska županja veliko dela, prejema pa za pol manjšo plačo od kolegice, direktorice ZOO-ja. Tistega ZOO-ja, kjer je antilopa požrla 16 kilogramov vrvi, ker je bila lačna in je potem zato poginila. če bi se to zgodilo na Švedskem, da namreč pogine žival v ujetništvu zato, ker je lačna, bi direktorica po zraku letela s svojega stolčka. Vrgli bi jo ozaveščena javnost in naravovarstveniki, za katere pa res ne veš, zakaj so pri tem primeru tako zaspali. Za vsak krznen plašč paradirajo naravovarstveno ozaveščene na-gice in protestirajo, da bi pa za domačo antilopco javno po-točili protestno solzo - to pa ne. A ne gre za jok, gre za javno opozorilo in svarilo, da mora pa res biti nekaj hudo narobe, če v ljubljanskem živalskem vrtu nimajo za hrano. Za plače v javnem sektorju velja, da so podivjale. V preteklem obdobju nihče ni znal ustaviti konj, ki so pobezljali. Ne le pri plačah v javnem sektorju, ampak tudi drugod. Pri zaposlovanju v javni upravi, recimo. Vlada ni znala zategniti uzd, vranci so dirkali vsak po svoje in vsak v svoje višave. Zdaj pa imamo, kar imamo: živi kaos. v Se čudno, da se pri javni objavi teh plač ni zataknilo v smislu varstva osebnih podatkov in drug blablabla ... Zxikaj čudno? I zato, ker tako neznansko kom-plicirajo pri objavi začetnic imen in priimkov kurjih tatov. V črnih kronikah se niti začetnic imen ne sme objaviti, pravijo državni uradniki, ki se gredo varuha osebnih podatkov. Prav. Tako zdaj beremo take eksaktne vesti: 38-letni moški iz okolice Kranja je ukradel kuro in z njo pobegnil čez polje ... če bo šlo tako naprej, bodo v tej skrivnostni Sloveniji, kjer visoke barabe kradejo za naslednjih sedem generacij in jim nihČe nič ne upa, raja pa je obubožala, v prihodnje morali pisati: moški v starosti od 20 do 40 let iz širše okolice Ljubljane je ukradel nekaj pernatega in se podal v neznano. Nič v javnost: ne majhnih lopovčkov, še manj velikih direktorjev javnih zavodov, ki jih plačuje državljan in tako smo pristali v čisto navadni diktaturi afriškega tipa. Da bi pred volitvami, ko že grozno teče voda v grlo, vse izgledalo lepše, je ministrstvo za notranje zadeve hrabro objavilo, da bodo poslej vse javne plače objavljene na spletu. Pravijo, da je vsebina teh javno dostopnih podatkov o plačah skladna s predpisi o varovanju osebnih podatkov. Napredek? Dajte no - tolikokrat so nas že pičili, da je to samo drobtinica. Kogar pa kača piči, se vedno boji zvite vrvi. Pa smo spet tam: pri lačnih in pri antilopi... Darinka Sedej Mojca Bračun iz Braslovč. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TACKE Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 20. do 27. februarja 1904 Za Pusta smo bili v Sahari Kranj, 23, februar 1904 - Nihče paČ ni mislil, da je tam doli v peščeni in od sonca razbeljeni puščavi tako veselo vrvenje in življenje. A zadnjo soboto smo si izbrali jako ugoden kotiček v njej, ves promet se je tu križal, vse je kričalo in drvelo. Na visoki palmi nad nami nas je ves čas opazoval razposajeni pavijan, v njeni senci se je s cvekovim brinovcem krepčal žilavi zamorec. Da tudi v Sahari obstoja telovadba, dokazala nam je vrsta zamorcev s skakanjem Čez žirafo, ne daleč odtod pa je hrustala hijena človeške kosti. Ob palmi je slonela začudena žirafa ter s svetim strahom gledala početje dveh beduinov, ki sta z najnovejšo valilnico valila nojeva jajca - z veliko lečo sta uspešno usriierjala sončeve žarke na jajca, vsem kurjere-jcem priporočamo ta patent imenovan Ben Kau. Toda ozrimo se dalje. Tu smo zazrli lepo oazo in v ta lepi kraj je priromal svetovno znani Žare z Lblane ter s svojim kričanjem opozoril na dolgo karavano, ki se je takoj nato vila za njim. Na čelu je drvil derviš, za njim je korakal mogočni turški paša z vsemi znaki svojega dostojanstva. Seveda je moški svet najbolj pritegnil njegov harem z damami iz vsega puščavskega sveta, zbrane je imel Arabke, EgipČanke, Cerkeske, Marokanke, a nihče se jim ni upal približati, varovali so jih namreč nevarni in oboroženi zamorski strežaji. Ob paši je ko- A rakal tudi Anglež naravoslovec - profesor z originalnim angleškim strežajem, za njimi pa je stopicala prava kamela. Vso karavano je stražilo šest sinov puščave, šest beduincev. Med drugimi maskami smo opazili še krokodila, lepo Grkinjo, popa, dve maski, ki sta predstavljali nebo in zemljo, diplomata, veČ zamorcev in zamork itd. Uspeh te maskerade je nadkrilil vse dosedanje, če ne že z drugim, pa s svojo živahnostjo, kije dosedaj še nismo naŠli v Kranju. Prvo četvorko je plesalo kar 60 parov in ob zvokih vojaške godbe iz Gorice se je vse vrtelo do ranega jutra. Nagrada za rešitev življenja Poljane, 26. februar 1904 - Nagrado za požrtvovalno rešitev življenja, v znesku 52,50 kron, ki jo podeljuje vlada, je dobil kovač Franc Dolinar iz Poljan. še V lanskem decembru je namreč iz ledene reke Sore rešil 65 let starega Gregorja Setničarja iz Poljan, ki bi brez njegove pomoči gotovo utonil. Podivjani bik pustošil v Škofji Loki ŠkoQa Loka, 25, februar 1904 - Na semanji dan je v Škofji Loki mesaiju ušel mlajši bik, ki je čakal na zakol. Bik seje odvezal in podivjan planil med množico na semnju. Ljudje so pred njim brezglavo bežali, največjo smolo pa je imel Primož Pintar, posestnik iz Dražgoš, ki se biku ni uspel umakniti in ga je nevarno nabodel z rogovi. Primož je sicer prišel domov, a je nato obležal in je nevarno bolan. Bik, ki sta ga lovila mesar in njegov pomočnik, pa je pred njima planil v reko in se valil po vodi čez jezove. Popolnoma izmučenega ga je potegnil iz vode in prijel neki orožnik. Bikova usoda je verjetno že odločena, mesar pa bo povzročeno škodo še moral plačati. Svet pred sto leti S čim napraviš mlado dekle srečno London - Neki angleški Časopisje objavil recept, kije bil do sedaj popolna skrivnost. Kako lahko osrečiš mladenko? Kakor si lahko mislimo, to ni najbolj preprosto, tule je recept, če bi kdo vendarle želel poizkusiti. Najprej moraš ob godbi valčka dati dekletu tucat luninih žarkov, nato sledi 12 metrov svile, pojoči kanarček, čokoladna jed, par Marlittinih romanov, stisk roke po mladem možu, ki ji je interesanten in šopek rož iz njegovih rok. Zatrjuj ji, da njeni tekmici obleka prav slabo pristoji in obljubi ji še nov spomladanski klobuk. Le tako bo dosežen pojem človeške sreče, v kolikor je kaj takega za dekleta v starosti od 16 do 21 let sploh mogoče. Proč z modrci Dunaj - Na zadnjem predavanju dunajske družbe za notranjo medicino je dr. Oskar Kraus razkazal mnogo z Röntgenovimi žarki napravljenih fotografij, kot dokaz, kako slabo vpliva modre na človeško telo. Tu je bilo videti mnogo bolezni, ki nastanejo zaradi preveč stisnjenega telesa. Splošna doktoijeva ugotovitev in nasvet je bil: Proč z modrci! VIR: Goreiyec in Slovenski narod (Februar 1904) Ana Bester Bolezni in cepUenJe mačk Mačke, za katere pravilno skrbimo, so navadno zelo odporne, vseeno pa jih je treba cepiti proti nekaterim nalezljivim virusnim boleznim. Pri cepljenju s cepivom gre za to, da v telo vnesemo oslabljenega ali mrtvega povzročitelja bolezni in tako spodbudimo nastanek odpornosti proti tej bolezni. Ponavadi se dovolj močna odpornost razvije šele 10 do 14 dni po prvem cepljenju, traja pa različno dolgo. Na to lahko vpliva starost mačke, zdravstveno stanje, vrsta cepiva, ...) Čeprav novorojene muce še nikdar niso bile cepljenje, niso brez zaščite. Nekaj protiteles proti raznim boleznim dobijo od matere, predvsem z materinim mlekom. Lastno telesno obrambo proti nekaterim boleznim pa mladič razvije šele po cepljenju. Zdravo mlado muco prvič cepimo že pri starosti 7 do 8 tednov. Njeno življenjsko zaščito nato ohranjamo z rednim letnim cepljenjem. Cepi se lahko le mladiča, ki je popolnoma zdrav in brez zajedalcev. Katere so najbolj nevarne mačje bolezni? Mačja kuga je zagotovo ena izmed njih. To je zelo n'klezljiva virusna bolezen, ki lahko napada maČke vseh starosti, najbolj so zanjo dovzetne mlade muce. Bolna muca začne zavračati hrano, postane mirna, bruha in ima drisko. Večina tako bolnih mačk pogine. Mačji nahod je nasled-* nja bolezen, napada pa zgornji del mačjih dihal. Bolna muca smrka, kiha, ima vnete oči, zavrača hrano, ima vročino in se slini. Tretja bolezen je mačja levkemija, ki povzroči apatičnost in slabokrvnost, bolezen ni ozdravljiva. Nam najbolj poznana pa je steklina, virusna bolezen, ki je nevarna za vse živali in ljudi. Proti vsem boleznim lahko mačko cepimo in sicer med 8 in 16 tednom starosti. Točno kdaj in za katero bolezen vam bo povedal vaš veterinar, za podrobnejše informacije pa se lahko obrnete tudi na Felino-loško društvo Ljubljana. 1 v- 4 GORENJSKI GLAS • 14. STRAN GLASOVA PREJA / info@g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 Med Glasova preja v Domžalah: Spomenka in dr. Tine Hribar Zločinom 5 sovrastvom m n ar o d ovo spravo "Do dobrega ne moreš preko zlih dejanj. Umazana sredstva ne morejo pripeljati do čistega," sta povedala pretekli teden na Glasovi preji v Domžalah Spomenka in dr. Tine Hribar. Njuna beseda je bila jasna: Zločin je zločin, pa ga naj stori kdorkoli. Najhujši je bil stonen maja in junija leta 1945 nad civilisti in ponavljan vsa leta kasneje, ko so skrivali grobove. Priznanje zločina je pot k Spravi. "V 16 letih prirejanj Glasovih prej smo gostili že veliko sijajnih sogovornikov in tako je tudi danes," je začela 76. Glasovo prejo 19. februaija v polni dvorani kulturnega doma Franca Bemika v Domžalah direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Voditelj Glasovih prej Miha Naglič pa je poudaril posebno imenitnost tokratne preje, saj sta bila gosta filozofa, zakonca Spomenka in dr. Tine Hribar, ki sta s pobudo za narodno spravo prva odprla bolečo in več desetletij prikrivano rano slovenskega naroda in njegov izvirni greh: silni zločin, ki se je dogajal med drugo svetovno vojno in takoj po njej. O njem je v intervjuju Borisu Pahorju za tržaško revijo Zaliv prvi govoril Edvard Kocbek. Po njegovi smrti je sredi osemdesetih let glas za spoznanje resnice o teh dogodkih in za narodno spravo dvignila Spomenka Hribar. Sprava, pravica do resnice "Ko sem v NaŠih razgledih prebrala ponatis intervjuja, sem obnemela in doživela šok, saj za poboje nisem vedela. Razočaranje je bilo nepopisno in stra- nja resnice in sprave Spomenka Hribar. Pritrdila je ugotovitvi voditelja preje Mihe Nagliča, da neposredni udeleženci medvojnega in povojnega spopada ter njihovi idejni dediči na obeh straneh njene pobude niso bili veseli. "S spravo so problemi, saj se v dvajsetih letih še marsikoga ni dalo prepričati, kaj sprava sploh je. Nekateri Še vedno mislijo, da se morajo partizani in domobranci rokovati in soglašati z eno in isto interpretacijo dogajanja. Sprava je pravica do svoje resnice, do svoje izkušnje, do k svojega prepričanja in do sožitja z drugim, ki zagovarja drugačno resnico. Če bi jo tako razumeli, ne bi drug na drugega zlili toliko žolča. Pobuda za spravo vendarle ni izzvenela v prazno. Sedaj nihče več ne more zanikati zločinov in blizu 400 v zamolčanih grobišč. Živeti bomo morali z grozo, ki smo jo naredili sami nad seboj. Naučiti se bomo morali živeti drug z drugim v sožitju, sicer bomo samemu sebi rezali korenine. Medsebojno sovraštvo je najbolj pogubno. Mislim, da se počasi umirja in zato se tudi več ne oglašam tako pogosto. Dvajset Dr. Tine in Spomenka Hribar na preji v dvorani Kulturnega doma v Domžalah, kamor sta v mladosti večkrat hodila na plese. Po poroki sta namreč stanovala na Tinetovem domu blizu Domža let boja za spravo je dolga doba, ki človeka utrudi..." Marija Volčjak, Franc Kersnik in Miha Naglič. Nasilje nad živimi in mrtvimi Ali je sedaj Tine prevzel šta-fetno palico? Kaj je bil motiv, da se je lani na pogovoru pri predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku in Še prej na srečanju slovenskih novinarjev tako odločno zavzel za pojasnitev in obsodbo zločina ter za spremembo zakona o vojnih grobiščih in napisa na spomenikih, je vprašal Miha Naglič. Dr. Tine Hribar je pojasnil, da se je lani ponovno odprla državljanska vojna, ko je levica v državnem zboru zavrnila predlog takratne vlade, da bi na grobišča zapisali "Žrtve vojne in revolucije" in sprejela napis lažne vsebine "Žrtve vojne in povojnih usmrtitev". Zakaj je ta šno, saj sem imela do takrat narodnoosvobodilni boj, to imam Še danes, in revolucijo za nekaj čistega, za naprezanje ljudi za boljši jutri. Nekje sem zapisala, da sem se zbudila v zgodovino in so se mi udrla tla pod nogami. Leta 1983 sem napisala spis Krivda in greh, ki je bil pred objavo tri leta v bunkerju, vendar so njegove kopije našle pot v domačo in svetovno javnost, mene pa so leta 1985 vrgli iz partije. Spis ni bil nič drugega kot opis mojega doživetja tega spoznanja, moje osebno očiščenje, ko sem sovražila tudi tisto, kar mi je bilo nekdaj drago. Na moje ravnanje je vplivala tudi usoda tele Fani, ki je bila stara 19 let ubita maja leta 1942 na cesti med Žirmi in Logatcem. Tetina zgodba na moje kasnejše ravnanje sploh ne bi vplivala, če ne bi med prebiranjem medvojnih časopisov opazila novičke, da so partizani ponoči med 6. in 7. majem zverinsko pobili dekle, mojo teto. Ker je bila zaljubljena v italijanskega vojaka, naj bi se ji nekdo tako grozovito maščeval. Če je to res, sem si dejala, potem je tudi vse drugo o pobojih lahko res," je pojasnila vzroke za iska- napis lažniv? Usmrtitev je lahko stoijena le na osnovi sodne odločbe, ki pa je v tem primeru ni bilo, zato gre dobesedno za umore in zločine. Pobiti niso bili vojaki, saj je bilo konec maja in v začetku junija vojne konec, in tudi ne vojni ujetniki. saj so jih Angleži spustili in vrnili v domovino. Bili so torej domov vrnjeni civilisti, nad katerimi je komunistična država storila državni zločin, tako nad svetostjo življenja kot tudi nad posvečenostjo mrtvih, saj je oblast o grobiščih molčala. Tako lahko govorimo o dvojnem, če ne celo trojnem zločinu, o Zločinu z veliko začetnico. Sedaj smo toliko napredovali, da o tem lahko govorimo in pišemo. Trideset let to ni bilo dovoljeno, zato so najbolj trpeli neposredni zločinci, ki so bili najmanj krivi, in otroci ter svojci žrtev. Pred dvajsetimi leti so naju s Spomenko grdo napadali in metali iz službe. Edini, ki so naju podprli, so bili predvsem stari partizani, Apih in tudi Zdenko Roter. Deset let kasneje, ob spravni slovesnosti v Rogu, ko sta si predvsem po zaslugi Spomenke segla v roke dr. Alojzij Šuštar in Milan Kučan, so Še govorili, naj pozabimo, kar je bilo in gremo naprej. Vendar to ni bilo dovolj. Priti moramo do jasne resnice, do razbremenitve groznega bremena, do svobode in sproščenosti. Državni svet kot vrh civilne družbe bo dal uradno pobudo za spremembo napisa na grobiščih, kar naj bi storili prihodnje leto, ko se bomo spominjali 60-letnice konca druge svetovne vojne in tragičnih dogodkov. Opravili naj bi tudi natančen popis žrtev. Spomenka je predlagala postavitev spomenika v obliki obeliska Vsem našim mrtvim, na Okupacija in revolucija Vprašanja in odgovori Spomenki in dr. Tinetu Hribarju so udeleženci preje postavili precej zanimivih vprašanj. Zakaj so Tito, Rankovič, Kardelj in Kidrič v učbenikih še vedno omenjeni kot normalni politiki, čeprav bi morali biti že zdavnaj v Haagu? Kaj je s svetostjo življenja in kdo je bil kriv, da tega načela nismo zapisali v preambulo ustave. Zakaj se poudarjajo zločini na obeh straneh, če so komunisti prvi začeli s pobijanjem nasprotnikov. Kakšna je vloga katoliške Cerkve pri spravi. Je na evharističnem kongresu leta 1936 res pozivala k orožju? je predlog Drnovškove vlade propadel." Spomenka Hribar: "Mogoče ženske bolje zaznavamo posamezne situacije in probleme kot moški, vendar nisem naredila niti ene stvari brez predhodnega pogovora s Tinetom. Dokler sem jaz lahko nosila večino bremena, ga njemu pač ni bilo treba." Čaščenje voditeljev revolucije "Problem je treba začeti reševati na eni točki in to so povojni poboji, za katere je dovolj trdnih dokazov. Vendar so bili vsi, ki so jih zagrešili, priznani s strani zaveznikov tako kot Stalin, čeprav je pobil od 20 do 30 milijonov ljudi. Če bomo hoteli rešiti vse naenkrat, bomo vse zapravili. Taka je moja strategija," je na vprašanje o voditeljih revolucije povedal dr. Tine Hribar. "Jaz bom še enkrat ponovila: Zločin je zločin, pa naj ga naredi kdorkoli. Druga stran jih je tudi delala, sodelovala z okupatorjem in naŠe ljudi pošiljala v taborišča. Vendar je velika razlika med tistim, kar se je dogajalo med vojno, in nepopisnim zločinom po vojni," je odgovorila Spomenka Hribar. Na preji sta nastopila pevka iz terceta ansambla bratov Avsenik Joži Kališnik iz Špitaliča in harmonikar Božo Matičić, ki že 70 let igra harmoniko. Brez vijuganj in odstopanj Na ugotovitev, da je bila pot zakoncev Hribar do sprave krivuljasta in da je v državnem zboru, kjer vlada ideološki terorizem, malo volje za priznanje zločina in spremembo zakona o grobiščih, je dr, Tine Hribar odgovoril: "Midva sva premočrtna že trideset let, vendar se z različnih koncev najino delo različno vidi. V začetku je Spomenka pisala vsem politikom. Moja taktika je začeti in uspeli na eni točki ter zabiti en trden žebelj, ne pa lisoČ. Prizadevanja bodo uspešna, če bomo delovali postopoma in začeli s spremembo napisa ter postavitvijo spomenika, ne pa še z vsem drugim. Če bi lani desne stranke v državnem zboru glasovale za napis Žrtve vojne in revolucije in ne bi hkrati vztrajale še pri drugih zahtevah, bi uspeli, tako pa Svetost življenja in svetovni etos "Vsebinski elementi svetovnega etosa so svetost življenja, posvečenost mrtvih in dostojanstvo živih, ki jim je treba dodati Še tako imenovano zlato pravilo, ki pravi, da ne stori drugemu tega, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi, in ga poznajo vse svetovne religije. Zlato pravilo je univerzalno človeško pravilo, o katerem je razpravljala tudi generalna skupščina Organizacije združenih narodov, vendar smo o tem v Sloveniji molčali. Da svetost življenja ni zapisana v preambuli slovenske ustave, niso bili krivi komunisti, ampak krščanski demokrati, ki so rekli, daje to njihova stvar in naj jo drugi pustimo pri miru, čeprav bi jo bilo treba zaradi neustreznega odnosa do življenja zapisati v ustavo. O ustavni opredelitvi splava se pojavljajo napačne razlage. Ustava ne govori o pravici do splava, ampak dovoljuje svobodno odločanje staršev. Gre za prepoved prepovedi splava. Na etični ravni sem proti splavu in za veČ otrok, hkrati pa sem proti pravni represiji," je na vprašanja o svetosti življenja odgovoril dr. Tine Hribar. % Vloga katoliške Cerkve Dr. Tine Hribar: "Z nasiljem je začel okupator, na katerega kar pozabljamo. Njegov prihod je bil vzrok za komunistično revolucijo in za pobijanje civilistov, za katerega ni opravičila. Vendar problem ni črno-bel. Osnovno načelo je bilo, ali je človek ravnal človeško ali ni, ali je spoštoval svetost življenja ali ni. Vojno je marsikdo izkoristil za maščevanje in za poravnavo zamer, kar se je dogajalo po vsej Evropi. Glavni krivec je okupator, za njim pa Komunistična partija, ki je samonikel narodov odpor izkoristila za revolucijo." Spomenka Hribar: "Mislim, da bi lahko Cerkev za spravo naredila veČ. Dr. Franc Rode je petek, 27. februarja 2004 GLASOVA PREJA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN katerega bi ob ustreznem besedilu napisali prelomne letnice 1914 - 1918, 1941 - 1945, 1945 -1952 in 1991. Za obelisk se je leta 1994 zavzel takratni predsednik republike Milan Kučan, sedaj pa tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor." Miha Naglic je gosta preje izzval z opozorilom nekdanjega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Suštaija, da moramo dogodke po drugi svetovni vojni presojati na dveh ravneh, najprej s staUšča tedanjega časa in ljudi in nato skozi prizmo sedanjih vrednost. Kakšna je bila cena življenja takrat in danes? Ali lahko takratne ljudi in dejanja sodimo z današnjimi merih? Spomenka Hribar je pritrdila, da je bila takrat vojna, vendar je pomembno, kakšen odnos v imamo mi danes do tega. Ce bomo imeli enakega kot takrat, je nevarno, da bomo taka dejanja ponavljali. Tudi nacistični zločinci tretjega rajha so govorili, da so delovali po zakonu, vendar niso upoštevali temeljnega zakona o svetosti življenja, o kateri sem pisala tudi v spisu Krivda in greh. Tako živo sem si predstavljala te ljudi, kako so prihajali na morišče, kako so jih pobijali. Vsako življenje je sveto, ker je neponovljivo, ker je vsak človek končni človek in kot tak nenadomestljiv. Ko umre, zapusti za seboj izpraznjeno mesto. Trditev, daje bila revolucija tako visok cilj, da vrednosti ni bilo treba spoštovati, ne drži. Vse totalne ideologije, fašizem, nacizem in komunizem, so bile prepričane v obstoj višjih ciljev, vendar umazana sredstva ne morejo pripeljati do čistega in do dobrega ne moreš preko zlih dejanj, je povedal dr. Tine Hribar. voboditi krivde. Partizanstvo je bilo enotnost narodnoosvobodilnega boja in komunistične revolucije. Nekdo se je boril za slovenstvo in je bil obenem tudi revolucionar. Dušan Piijevec je bil eden redkih partizanskih voditeljev, ki je znal to ločiti. Medvojni narodni heroj je lahko postal po vojni zločinec. Predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik je več stvari že priznal. Morda bo podprl tudi spremembo napisa na spomenikih, saj je bil katoliško vzgojen." Dr. Tine Hribar Heroji in zločinci Je mogoče krivdo za zločine deliti med tiste, ki so jih izvršili, in tiste, ki so ukazovali, je vprašal Miha Naglič. Spomenka Hribar: "Vse sodi v svoj čas. Nekateri iz komunistične generacije so imeli svoje trdno prepričanje in so dali zanj tudi svoje življenje. Ob vsem zgražanju nad zločini moram povedati, da so ti ljudje nosili med vojno naprodaj tudi svojo glavo. Nekaj drugega so dogodki po vojni. Dvomim, če se Slovenci zavedamo te razlike. Po vojni so vsi, tako partizani kot domobranci težko pričakovali svobodo, ki se je začela tako, kot se ne bi smela, z Zločini z veliko začetnico, kot jih imenuje Tine. Z njimi se bomo morali navaditi živeti, kar pa ne pomeni, da se moramo med seboj sovražiti, ne levo ne desno. Pustimo zgodovini njen mir. Živimo za prihodnost, v katero pa nosimo to prtljago. Občutek imam, da se Še vedno bojimo zgodovini pogledati v oči. Zločinci so bili na obeh straneh, čeprav sedaj bolj govorimo o komunističnih, nekdaj pa smo več o domobranskih. Jaz spoštujem partizane in obžalujem revolucionarje ter domobrance, ki so si okrvavili roke." Tine Hribar: "Tudi tisti, ki je izvajal zločine, se ne more os- Spomenka Hribar Spomenka Hribar: "Večkrat slišim trditev, da je vedno več sovraštva in manj sprave. Mislim, da to ne drži. Ljudje šele sedaj upajo povedati tisto, kar nekdaj niso smeli in upali, in zato držali v sebi. Glede na to, koliko hudega so doživeli ljudje na obeh straneh, so težje besede še najmanj nevarne. Že to, da lahko oboji govorijo, je sprava. Ne moremo trditi, da smo pred leti živeli spravno, če je smela govoriti samo ena stran. Sprava je pravica do svojega prepričanja in izkušenj ter pripravljenost priznati dostojanstvo tudi drugemu." Jože Košnjek, foto: Tina Doki pri Urhu izrekel obžalovanje, da so bili nekateri kristjani udeleženi pri ubijanju. To je sprenevedanje. Cerkev bi se morala opravičiti za dejanja, ki so bila storjena med vojno pod njenim vodstvom in z njenim privoljenjem. Kar zahtevamo od levice in državnega zbora, je dolžna storiti tudi Cerkev kot institucija. Mi kar pozabljamo, da je bil leta 1936 v Ljubljani evharistični kongres, na katerem so prisegali na boj proti komunizmu, nihče pa ni omenil nacizma in fašizma, ki nas je takrat že ogrožal." Dr. Tine Hribar: "Ravnanje Cerkve je kompleksno vprašanje. Moram povedati, da je igral nadškof dr. Alojzij Šuštar zelo pozitivno vlogo pri osamosvajanju in pripravi spravne slovesnosti v Rogu. Nekateri okrog njega in tudi okrog Milana Kučana so bili proti. Dogovor je bil po zaslugi Spomenke dosežen zadnji hip. Na evharističnem kongresu v Ljubljani je bilo govora o vojščakih Kristusa Kralja, kar v miru ni nič hudega, v vojni pa lahko take besede pomenijo marsikaj drugega in to se je tudi zgodilo. Vendar tako ravnanje Cerkve komunistov ne odvezuje krivde." Zahvala Antonija Slana iz Domžal se je v imenu mame in polsestre, ki sta bili umorjeni na grozovit način, zahvalila zakoncema Hribar za vse, kar sta storila za žrtve nasilja in odkrivanje zamolčane resnice. Dr. Tine Hribar se je zahvalil z besedami: "Vesel sem da ste to povedali, pa ne zaradi naju, ampak zato, ker ste to zmogli. To pomeni, da ste razbremenjeni blokad, ki jih imajo svojci žrtev. Pred desetimi leti tega ne bi mogli narediti." Jože Koši\jek Izvidnika na poti za vrnitev območje svetega Veličina Spomenke in Tineta Hribarja je po mojem tudi v tem, da iščeta in označujeta pot, po kateri se je mogoče vrniti v območje svetega. To so namreč med 2. svetovno vojno in po njej (pre)mnogi zapustili, zavrnili so način, na katerega je človekovo razmerje do svetega zapovedovala Cerkev. "Odpadniki" se lahko k svetemu vrnemo tako, da sprejmemo vrednote svetovnega etosa. Aksiološki park Ne boste verjeli, ampak "pokrajina vrednot" je, ko si enkrat v njej in jo začneš bolje spoznavati, izjemno zanimiva. Izkaže se za pravi "aksiološki park" {aksios v stari grščini pomeni vreden, pravilen). Ta ni tako strašljiv kot bolj znani Jurski park, je pa zapleten in poln presenečenj. "Pokrajina vrednot, po kateri se gibljemo, je pestra, obenem pa zelo neurejena. Vrednote, ki naj bi usmerjale in urejale naše življenje, so zbrane z različnih koncev in kažejo v različne, pogosto tudi nasprotujoče se smeri. To ni aksiološki park, sistem vrednot, oblikovan po kartezijanskih načelih, marveč mesaiy gozd brez jasnih in razločnih poti od ene do druge jase, od ene do druge skupine vrednot." Z navedenimi besedami je dr. Tine Hribar uvedel svoj referat na enem od "pogovorov o prihodnosti Slovenije", ki ga je 19. novembra 2003 na Brdu pri Kranju sklical dr. Janez Drnovšek, predsednik republike - tistega dne prav na temo vrednot in spoštovanja Človekovih pravic. Povzemimo zdaj, katere so glavne jase vrednot, na katere naletimo, ko blodimo po mešanem v gozdu brez razločnih poti. Ce bi nas Hribar vodil od ene do druge po vrstnem redu njihovega oblikovanja skozi zgodovino, bi se najprej ustavili na antično grški, kjer bi imela glavno besedo Sokrat in Platon, ki bi na najvišje mesto postavila pravičnost. Bolj domače bi se počutili, ko bi iz grške nadaljevali pot do jase prvega med izvoljenimi ljudstvi in naleteli na dobro znanih deset zapovedi. Ko bi od stare prišli na jaso nove zaveze, bi se znova seznanili s trojno krepostjo vere, upanja in ljubezni. Na poti od leta O do 1789 bi nato ne bilo veliko novega, v slednjem pa bi na ves glas zazvenele prevratne vrednote meščanstva v francoski revoluciji: svoboda, bratstvo (solidarnost) in enakost. Na naslednji postaji bi se Širil napis: Delu čast in oblast! In tu bi nam kak sindikalni aktivist ali boljševiški politkomisar razložila, da so delo, čast in oblast najvišje vrednote prebujenega delavstva in revolucionarne partije. Potem bi stopili v naš čas in na njegove jase. Tu bi vrednote ne bile več tako jasno ločene po rasah, narodih, razredih in drugih delitvah. To so vrednote civilne družbe, ki jih najdemo skoraj povsod po svetu. V eno skupino Hribar povzame pridnost, poštenost in prijaznost, v drugo pa še tiste vrednote, ki se nanašajo na kvaliteto življenja in 9o kot take tudi pri nas prav zdaj zelo moderne: zdravje, zaposlenost, prosti čas... Sponzorja: V Kulturnem domu Franca Bernika je med letom 150 prireditev iz bogatega in žanrsko raznolikega programa. V prihodnje pa bodo posebno pozornost namenjali predvsem kakovosti programa. Takšna je bila tokrat tudi Glasova preja, ki je bila prva tovrstna prireditev v domu, pravi direktor doma Milan Marinič. Glasovo prejo pa je podprla tudi občina Domžale. Organizator Glasove preje Andrej Žalar. Svetovni etos Pred kratkim je minilo 200 let, odkar je 12. februarja 1804 v pruskem Königsbergu (zdaj ruskem Kaliningradu) umrl Immanuel Kant, morda največji filozof novega veka, ki je v filozofiji storil to, kar je Kopernik v astronomiji. Slednji je ugotovil, daje mogoče nebesna gibanja boljše razložiti, če predpostavimo, da kroži opazovalec, zvezde pa mirujejo, kot če verjamemo, tako kot pred njim, da vsa množica zvezd kroži okoli opazovalca. Podobno je ugotovil Kant: da -nam bo vse bolj jasno, če opustimo prepričanje, da se naše spoznanje ravna po stvareh, kijih spoznavamo. Ker je ravno obratno: gotovo je le tisto, kar lahko' spoznamo v vnaprej določenih prostorskih in časovnih strukturah nase zavesti, kakor se v njih pojavljajo stvari - teh ne moremo spoznati samih po sebi, temveč le takšne, kakršne se nam kažejo ... A to ni predmet tega pisanja. Tu nam gre za to, da Kantov spomin počastimo z njegovo formulacijo najvišjega zakona moralnosti, ki gaje imenoval kategorični imperativ: "Deluj tako, da bo tvoja osebna maksima lahko obveljala kot obči zakon!" Sliši se imenitno in prepričljivo, vendar ima Kantova formulacija najvišje vrednote lahko eno slabost. Tudi če je čigarkoli osebna maksima Še tako plemenita, jo lahko drugi doživlja kot sebi neprimerno, vsiljivo. Ne zagotavlja torej recipročnega, obojestranskega sprejetja in potrditve. Denimo še, da to maksimo razširimo z osebne na kolektivno razsežnost. Navsezadnje so tudi Hitlerjev rajh, Stalinova partija, Busheve ZDA in sodobni korporativni kapitalizem delovali tako, da bi njihove maksime obveljale kot obči zakoni. A kaj, kojih mnogi kot take ne sprejemajo in celo z odporom zavračajo. To je samo en primer, ki kaže, kako se pred nas postavlja vprašanje, kateri je najmaixjši skupni svetovni etični imenovalec, ki bi bil sprejemljiv za vse ljudi, ne glede na spol. raso, narodnost, vero in vse druge prirojene in pridobljene razlike. Ta najmanjši skupni svetovni etični imenovalec iščejo mnogi, a edino, kar so doslej našli, je tisto prastaro zlato pravilo, ki so ga poznali že stari Egipčani: "Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi." To pravilo sprejema tudi Hribar in ga razloži na sebi lasten način. Njegovi splošno sprejemljivi formi da vsebino, ki je seveda takšna, da je še vedno za vse sprejemljiva in obsega tri najvišje vrednote vseh najboljših civilizacij in kultur: svetost življei\ja, posvećenost mrtvih in človekovo dostojanstvo. Te vrednote seveda Še niso bile nikjer in nikdar v celoti dosežene, a kot vrednote so priznane in k njim stremimo. Ponuj aj o možnost sobi vanj a vseh posamičnih različnosti v posvečeni skupnosti živih in mrtvih. Vrnitev v sveto Komunisti se niso odrekli le Bogu, temveč tudi svetosti kot taki. O tem najlepše priča sloviti zadnji stavek iz Programa Zveze komunistov Jugoslavije (in Slovenije), ki ga je prejel vsak novi Član ob sprejemu v Partijo: "Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako svetega, da ne bi moglo biti preseženo." Hribarjev komentar: "To so (bile) sveto-skrunske, za nazaj vse zločine opravičujoče, za naprej pa vse zlorabe opravičujoče besede. Besede, ki z zlim duhom še zmerom navdihujejo dediče boljševiškega komunizma pri nas. Toda obstaja sveto, ki ne more in ne sme biti nikoli preseženo in o katerem se zato ni moč pogajati." Navedene so besede, ki so same po sebi več kot zgovorne. Svetost je ali pa je ni, si v njej ali pa nisi, se ji hočeš vsaj približati ali pa bežiš od nje. To, da spoštuješ nekatere druge vrednote iz prej opisanega aksiološkega parka, še ne pomeni, da si že v območju svetosti. Kdor si prizadeva za svobodo, enakost in bratstvo, za Čast in oblast dela, za zdravo življenje in podobne vrline, samo zaradi tega še ni v območju svetosti. In obratno: kdor se je odvrnil od "vere staršev" v Boga in razne druge bogove, še ni nujno zunaj svetega. "Izvorni budizem nima niti bogov niti Boga", pravi Hribar, "pa svetost življenja vendarle spoštuje celo v večji meri od monoteizmov ali politeizmov, saj npr. v nasprotju s krščanstvom te vrednote svetovnega etosa ne povezuje samo s človekom, temveč jo razŠiija na vsa živa bitja. Iz tega izhaja, da je svetovni etos ŠirŠi in globlji od etik teizmov te ali one vrste; ravno tako od morale ateizmov, od katerih se nekateri, kot vemo za boljševiški borbeni ateizem, na svetost življenja sploh ozirali niso. S tem pa seveda tudi na. zlato pravilo ne." Priznavati se k vrednotam vse ljudi in ves svet povezujočega svetovnega etosa, ostati v območju svetega ali se vanj vrniti, je torej mogoče le tistim, ki priznavajo svetost življenja, posvečenost mrtvih in človekovo dostojanstvo. To pomeni odreči se ubijanju, priznavati vsem mrtvim pravico do pokopa in obeležja na grobu, ne poniževati nikogar, ki ne ponižuje tebe. Priznavati in dejavno živeti po načelih svetovnega etosa pomeni živeti v bližini svetega. Kako to sveto kdo imenuje, ali piše boga z veliko ali z malo ali pa svetost imenuje s kako drugo besedo, je njegova stvar, to sodi k njegovemu dostojanstvu in to je treba spoštovati. Temeljno je verovati v sveto kot sveto, ki nam sicer ni do kraja doumljivo in ga - tako kot Boga - ne moremo čut-no-nazorno upodobiti - izraža pa se vsaj o naštetih treh vrednotah. Kdor je torej zapustil območje svetega, sledeč gibanju, ki je kot svoje vodilo razglašalo geslo, da ni nič tako svetega, da se mu ne bi mogli odreči in živeti brez njega, ima zdaj, če v sebi čuti to potrebo, elegantno možnost, da se v to območje vrne. Edino, kar mora storili, je, da v sebi in v svojem delovanju sprejema in spoštuje navedene tri vrednote svetovnega etosa. Brez fige v žepu, seveda, saj samega sebe nima smisla nategovali. Pri tej vrnitvi ni treba stopiti v nobeno novo partijo, nobeno cerkev ali sekto, s svetim se mora človek najprej soočiti sam. če od te točke išče še naprej, po novih ali po utečenih poteh, krščanskih ali nekrščanskih, je to spet stvar njegove osebne in svobodne odločitve. Najmanjši svetovni etični skupni imenovalec je pa vsekakor treba sprejeti. Ne le zaradi lastne vesti, temveč tudi zaradi skupnega dobra nas vseh. Miha Naglič GORENJSKI GL^^S • 16. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 27. febnjarja 2004 med službo m Tekoči trak neutrudno teče, stroji brnijo z enakomernim, skorajda pomirjujočim tonom, delavke se sklanjajo vsaka k svojemu delu. Podoba proizvodne dvorane z nekaj manj kot sto zaposlenimi (nekaj strojev v času šolskih počitnic sameva) kaže svoj vsakdanji umirjeni ritem. Gorenja vas - V Alpininem obratu v Gorenji vasi je še pred malo več kot pol leta živUei\je in delo res teklo na tak način. Delavke (med 96 zaposlenimi je en sam moški, vzdrževalec in mehanik) so marljivo delale za sicer majhne plače, a so bile vsaj prepričane, da bodo z i\jimi vsak mesec skromno prispevale k družinskemu proračunu. Službe blizu doma so v teh od centrov malce odmaki\jenih krajih dragocenost. Ženske doma čakajo (nekatere tudi precej številne) družine, vsaj tretjino pa tudi delo na majhnih kmet^ah, ki same zase niso zadosten vir preživetja. Zato je bila napoved Alpinine uprave, da zaradi vse hujšega pritiska poceni delovne sile z vzhoda zapre obrata v Gorei\ji vasi in na Golu ter proizvodnjo preseli v Romunijo in na Kitajsko, jeseni za delavke hud šok. Sprva so načrtovali, da bodo obrata zaprli že do konca letošnjega marca, vendar so odločitev po posredovanju niinistrstva za delo, družino in socialne zadeve odložili za leto dni. Medtem iščejo rešitev, kaj storiti z zaposlenimi, ki bodo zaradi tega ostali na cesti. V zgodbo sta poleg vodstva podjetja, delavk in sindikatov, ki zastopajo njihove pravice, vpleteni tudi občini Ajdovščina in Gorenja vas - Poljane, ministrstvi za delo in za gospodarstvo ter pristojne območne službe zavoda za zaposlovanje. Bodo delavke iz obrata v Gorenji vasi preza-poslili, jih bo v polnem številu prevzel eden od ponudnikov, ki se zanimajo za proizvodnjo na tej lokaciji, bodo dobile odpravnine in se znašle na zavodu za zaposlovanje? Nekaj tega bo jasno že v ponedeljek, ko bo svet delavcev v Alpini obravnaval program reševanja presežnih delavcev, sicer pa vpleteni v to zgodbo napovedujejo, da bo več znanega 20. marca, ko bodo videli, kako resni so ponudniki, ki se zanimajo za proizvodnjo v sedanjem Alpininem obratu. V občini Gorenja vas - Poljane pravijo, da so v igri štiije. "Veliko nam je do tega, da se delovna mesta v dolini ohranijo, zlasti ker gre za žensko delovno silo, ki se že sicer težje zaposluje. Precej jih prihaja tudi s kmetij in ob dejstvu, da so zaposlene blizu doma, na neki način pomaga ohranjati tudi tukajšnje kmetije," je povedal župan Jože Bogataj. "Žal nam bo, če po opustitvi proizvodnje v Alpininem obratu ne bomo mogli nadomestiti vseh delovnih mest. Na željo delavk se je tudi občina vključila v reševanje tega problema, saj želimo, da se reši na human način, z odpravninami in s posebno skrbjo za zaščitene kategorije delavk, ki jih je v obratu v Gorenji vasi 12 med sicer 96 zaposlenimi. Razen tega pričakujemo, da bo prišlo do prenosa lastništva zemljišča in obrata na občino, ta pa bo vanj sprejela najboljšega ponudnika, ki bo obdržal tudi kar največ delovnih mest." Ženske imamo manj možnosti Ob šoku, ki so ga delavke doživele jeseni, ko so slišale za prihodnjo usodo obrata, so bile presenečene, ko se je občina tako zavzela zanje. Niso pa pričakovale, da bo odločitev uprave tako radikalna. "Pričakovale bi selitev proizvodnje v Ziri, kot se je to zgodilo v primeru opustitve obrata v Rovtah, ne pa kar zaprtja celotnega obrata," je dejala Andreja Potočnik predsednica sindikata v gore-njevaškem obratu Andreja Potočnik, ki takšno odločitev uprave skupaj s sodelavkami težko razume, češ da zagotovo še ob-. stajajo druge možnosti. Prvi šok je sicer mimo in odkar se s problemi delavk Alpininega obrata v Gorenji vasi ukvaija toliko institucij, jim je malo lažje, še vedno pa jih obvladujejo stiske zaradi negotovosti, kaj se bo zgodilo. v "Ženske imamo že sicer manj možnosti, da dobimo novo za-oslitev, če sedanjo izgubimo, e k temu dodam še starostno diskriminacijo in oddaljenost od krajev, kjer je malo več možnosti za zaposlitev, potem je našim delavkam res lahko težko. Škof-ja Loka je še razmeroma blizu, težko pa bi se katera izpod Ble- Martina Košir Se bo v domači dolini našlo delo za skoraj stočlanski ženski delovni kolektiv? goša na delo vozila v Kranj ali Ljubljano. Tretjina delavk je doma na kmetiji. če izgubijo delo, ne pomeni, da lahko na kmetiji preživijo, kvečjemu pre-životarijo. Večidel nas ima doma družine, kajti povprečna starost delavk je med 35 in 40 let. Redke so starejše od 51 let in 4 mesece, kolikor je starostna meja za posebej zaščitene delavke, ki jih ne morejo odpustiti, še redkejše se bližajo pogojem za upokojitev," pravi Andreja, ločena mati dveh mladoletnih otrok, ki živi v podnajemniškem stanovanju in si ne zna predstavljati, da bi bila ob službo in plačo. Zaslužki so kot povsod v obutveni industriji precej borni. Potočnikova pravi, da se v povprečju sučejo okoli 80 tisočakov. Ni veliko, a brez tega bi težko preživeli, razmišlja Martina Košir, prav tako sindikalna zaupnica: "Štirje otroci so pri hiši, trije šolaiji in eden predšolski. Na delo prihajam z Bukovega vrha, sedem kilometrov od tod. Zaradi otrok sem vesela, da je delo blizu. Doma imamo tudi majhno kmetijo, ob tem pa sva oba zaposlena. Moj oče je imel navado reči, da kmetija, kot je naša, preživi le pol človeka." Tudi družina Marjete Tavčar s Hlavčih Njiv je v veliki meri odvisna od njenega zaslužka. Z možem, zaposlenim v škofjeloškem Tehniku, imata Šest otrok, starih od štiri do dvajset let, pa nobene kmetije, na kateri Marjeta Tavčar bi pridelala vsaj hrano. "če izgubim to službo, bom težko dobila podobno. Zaradi družine se daleč ne bi mogla voziti na delo. Že pred nekaj leti, ko sem bila zaradi prekvalifikacije več zdoma, je bilo težko. Bližina službe je bila veliko vredna: lahko sem denimo po urah koristila dopust, opravila vmes govorilne ure za otroke v šoli, pri zdravniku in podobno, potem pa sem se vrnila na delo. Takšnih ugodnosti drugje ne bi bilo." Plača, ki za 24 let dela ne presega 90 tisočakov, je pač takšna, kot so jih vajeni v tekstilni in čevljarski industriji. Marjeta se je sicer izšolala za krojaČico in prekvalificirala v obutveno stroko, enako še več njenih sodelavk, nekatere tudi za tehnike. Sedaj ko se obeta zaprtje obrata, ugotavljajo, da jim to ni kaj dosti koristilo. Čevljarji brez prihodnosti? Delavke v Gorenji vasi ugotavljajo, da so še zelo mirno in dostojanstveno prenesle dejstvo, da bodo odpuščene. Tudi sedaj večinoma tiho prenašajo negotovost, ko še ni jasno, kaj jih čaka. "Slišimo vse mogoče: po eni verziji naj bi dobile odpravnine in si iskale možnosti zaposlitve, po drugi naj bi nas vse prevzel nov delodajalec, vendar bi ostale brez odpravnin," pravi Andreja Potočnik. "Morda se bomo morale odločiti med službo in odpravnino. Ne vemo, od zavoda za zaposlovanje bi končno želele izvedeti, kaj bo." Slišimo, da so precej nezaupljive do ponudnikov, ki bi jih prevzeli skupaj z obratom. Andreja Potočnik pravi, da zlasti do tistega obutvene stroke, češ da ta industrija nima prihodnosti, o čemer priča tudi več propadlih tovarn s čevlji. Zakaj ne kovinska industrija, saj razen težkih del denimo v livarni ženske lahko opravljajo vrsto poklicev te stroke? Ali proizvodnja plastike, ali kaj tretjega, kolektiv je po mnenju Potočnikove še dovolj mlad, da se lahko priuči novih veščin. Sedaj delajo v eni izmeni, sprejele bi tudi delo na dve izmeni in Še več neugodnih pogojev, da bi le ohranile delo blizu doma. Ta delovna mesta potrebujemo, pravijo, kajti nataliteta v Poljanski dolini je med največjimi na Gorenjskem in prihodnje generacije bodo le z možnostjo dela tudi zadržali doma. Zoran Kopač, direktor splošnega sektorja v Alpini, nam je obnovil zgodbo o iskanju ustreznega ponudnika za obrat v Gorenji vasi, ki je sedaj podaljšano do 20. marca. Medtem bodo v posameznih primerih, ki ne bodo ogrožali nadaljevanja proizvodnje, zaposlenim v vseh obratih omogočili, da poiščejo individualne rešitve pri prezaposlovanju (tudi s pomočjo poldrugega milijona tolarjev državne subvencije, ki jo je Alpina dobila za ta namen) ali se v tem času vključijo v ustrezne programe dodatnega usposabljanja in prekvalifikacije za delo pri novem delodajalcu. V obeh primerih pri tem sodelujejo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z ukrepi aktivne politike zaposlovanja prek pristojnih služb zavodov za zaposlovanje. Alpina medtem nadaljuje s postopki razreševanja presežnih delavcev. Glede na to, da trenutno ni rešitve, ki bi zagotavljala prezaposlitev teh delavcev, bodo v programu razreševanja delavcem, ki ostanejo do 1. oktobra, zagotovili odpravnine. Danica Zavrl Žlebir Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 559 Vojna ni le zlo? Velika vojna, kakršne dotlej za Slovence še ni bilo, se je jeseni 1918 končno končala. "Evropa je Štiri leta krvavela in gorela. Moderno Človeštvo, čigar stremljenje so zgolj pozemeljske stvari, večni ideali pa so mu tuji, je povzročilo to strašno morijo. V teku desetletij se je nabralo veliko gnilobe in smradu. Vedno potrebnejša je postajala kloaka, ki bi odtekla po njej vsa nesnaga. Prišla je. Podrtije so bile velike, slišali in brali smo o njih, videli jih z lastnimi očmi in čutili posledice sami na sebi. Strašne sence, kijih je metala in Še meče kulturna podivjanosti Zdi se, da je Lavtizar kot dušni pastir, kije vojno preživel na varnem v zaledju, vojnemu dogajanju poleg očitne tragedije pripisal tudi določeno očiščevalno potenco. "Ko so Nemci leta 1870. premagali Francoze, je rekel nemški general Moltke: 'Brez vojne bi postali ljudje mehkužni in zašli v ff samo uživanje.' Francoski'romanopisec Zola pravi: 'Vojna je med prvimi pogoji napredka. Vsak korak naprej, ki ga je do sedaj storilo človeštvo, je spremljevalo prelivanje krvi.' Ne oporekamo. Vojna, kot je bila ta, ima velik družabni in nravni pomen. Čeprav je prišlo mnogo vojakov brezver-skih domov, je vendar duša, po naravi krščanska, vstala iz omotice in spoznala Gospoda vojnih čet. Mladeniči, poprej lahkomiselni, so zatrjevali v svojih pismih, da postanejo trezni in resni možje. Velika stiska, ki so v njej živeli narodi, je razvila Še večjo požrtvovalnost. Gledali smo genljivo ljubezen do bližnjega, posebej še ljubezen do sovražnikov. To opazujemo tudi v življenju Cerkve, kije prišla iz boja vselej lepŠa, nego je bila poprej. V miru pozabijo njeni služabniki deloma na svoj poklic. V preganjanju pa zopet oživi navdušenje za sveto st\nr. Velikega petka je treba pred veliko nedeljo." Zanimiv je tudi Lavtižarjev pogled na konec Avstrije. "Avstrija je razpadla. Cesar Karel je imel sicer dobre namene za njeno ureditev in hotel je priznati enakovrednost vseh avstrijskih narodov. Ko je meseca novembra 1916 nastopil vlado, smo čutili, da bi bil rad prost Nemčije. Poljaki so imeli veliko zaupanje vanj in ga hoteli imeti za kralja Poljske. To pa ni bilo vŠeč cesarju Wilhelmu, kije smatral samega sebe za središče sveta. Prav tako ni bilo to všeč pruskim mogotcem, ker sta katoli- ška Avstrija in katoliška Poljska pomenili zo, Nemčijo veliko nevarnost. Žal, da so dobili Karla Prusi zase in da je podpisal v svojo lastno nesrečo mir z Rusi v Brest-Litovskem. Od tega podpisa dalje je Šlo vse na slabše. Prevarjeni Poljaki niso več marali Karla, trgali so njegove slike in jih metali v ogenj. Toda Wilhelmu je bilo to še premalo; Avstrija naj izgubi tudi samostojnost. Cesar Karel je pošiljal na Francosko pisma in v njih vpraševal za pogoje miru. Pruski in avstrijski Nemci so ta pisma objavili ter zagnali grozen vrišč zoper Karla. In kaj je ta naredil? Pisem ni priznal. Osebno je prišel k Wilhelmu kakor grešnik pred sodnika in sprejel tako poniževalne pogoje, da je bila Avstrija ne le vojaško, temveč tudi gospodarsko in politično podrejena Nemčiji. To se je godilo i' prvi polovici leta 1918. Od tega časa dalje so Prusi očitno delali za ustanovitev nemškega mostu čez naše ozemlje do Trsta. Slovencem je bila zadnja ura." Spomenik padlim v 1. svetovni vojni v ŽIreh. S takšno razlago se ujema tudi dejstvo, da so bili prav Nemci arhitekti znamenitega preboja pri Kobaridu, ki je pomenil poraz Italijanov na soŠki fronti. Tudi ta zmaga je bila eno od dejanj, ki so utirala nemški dostop do Jadrana. "Toda hipoma je postalo drugače. 'Sat prata bibere.' (Polja so dovolj popila.) V mesecih septembru in oktobru 1918 so Francozi, Angleži in Amerikanci premagali avstrijsko in nemško armado; prav tako so bili premagani Turki in Bolgari, zavezniki Avstrije in Nemčije. V Ljubljani je bila sestavljena narodna vlada, ki jo je potrdila vrhovna skupščina v Zagrebu. Pravi rojstni dan Jugoslavije pa je bil 1. december, ko so odposlanci vseh treh narodov ustanovili v Belgradu zvezo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zasijala je zarja iz viharja. Nastopil je nov čas, nov svet s čisto novimi nazori. Umazane sipine, ki jih je hudourje naplavilo po bojnih poljanah in v človeških dušah, so se začele čistiti. Kravi krst je bil dovršen." Petek. 27. februarja 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glds.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN zaposlovanje novih Razen v državah pristopnicah se slovenski državljani še nekaj let ne bodo mogli neomejeno zaposlovati v drugih državah Evropske unije. Stare članice se lahko odločijo za dveletno in največ sedemletno prehodno obdobje. Kranj - Čeprav Pogodba o Evropski skupno^i med drugim zahteva tudi svobodno gibanje delavcev znotraj meja Evropske unije, nekatere evropske direktive in uredbe pa urejajo tudi način izvajanja te osnovne svoboščine, se bo slovenski delavec po 1. maju brez večjih ovir lahko zaposlil le na Irskem in v Veliki Britaniji, medtem ko bodo ostale stare članice Evropske unije najverjetneje izkoristile možnost prehodnega obdobja in s tem onemogočile delavcem iz novih članic, da pri i\jih poiščejo zaposlitev. Že takoj po razširitvi EU pa se bo lahko slovenski državljan zaposlil v drugih devetih novih članicah pod enakimi pogoji, kot veljajo za njihove državljane. ''Čeprav je evropska komisija že pred časom pozvala sedanje članice, naj se izjasnijo, ali bodo zahtevale prehodno obdobje pri svobodnem gibanju delavcev znotraj skupnosti za državljane pristopnic, sta svojo odločitev trenutno že sporočili le Irska in Velika Britanija," je pojasnila Jana Testen iz oddelka za evropske zadeve pri Gospodarski zbornici Slovenije. Le ti državi sta s spremembo delovne zakonodaje dvignili zapornici za prost pretok delovne sile iz držav novink, pa še v tem primeru Velika Britanija vsaj prvi dve leti tem delavcem ne bo nudila socialne varnosti, kot bi jo sicer morala. Ne bo jim priznavala pravice do podpore za brezposelne, do otroških dodatkov, zdravstvene podpore ... Omejitev storitev v Avstriji in Nemčiji Evropska zakonodaja je sicer lepo napisano čtivo, ki vsebuje vse pravice do prostega pretoka oseb, svobodo ustanavljanja podružnic v katerikoli članici in neovirano opravljanje storitev. EU zagotavlja vse državljanske pravice, države bi morale medsebojno priznavati pridobljene poklicne kvalifikacije, zagotavljati socialno varnost vsem državljanom EU in njihovim družinam ne glede na njihovo državljanstvo ter omogočati prost pretok delovne sile. A ker so si stare Članice izborile prehodno obdobje, ki bo trajalo najmanj dve leti in največ sedem let (odvisno od volje posamezne države), bodo tudi Slovenci za razvito Evropo še kar nekaj časa drugorazredni državljani. Na boljšem bomo sprva le toliko, da bo imel slovenski državljan pri iskanju zaposlitve prednostno pravico pred državljani tretjih držav, nečlanic EU. Bo pa lahko tudi Slovenija državam, ki bodo zaprle svoj delovni trg, vzajemno omejevala dostop ga dekoraterstva. V Avstriji pa bo poleg teh onemogočeno še izvajanje storitev rastlinske pridelave (urejanje parkov), obdelave naravnega kamna, proizvodnje kovinskih konstrukcij in delov, varovanja in nege na domu. Slovenski delavci se bodo po 1. maju brez omejitev lahko zaposlovali le v novinkah Evropske unije in obratno. do svojega delovnega trga. Pravica do svobodnega gibanja sicer zagotavlja vsakemu državljanu EU pravico do odhoda v drugo državo članico, iskanje dela v njej in legalnega prebivanja. Pri zaposlovanju ne sme vakuumsko vrečo med najboljše Podjetje Iskra Medical je izdelalo nov aparat za vakuumsko terapijo, ki izboljša prekrvitev in zmanjšuje utrujenost. Do leta 2011 jih bodo izdelali 412. Vrednost projekta je 3,7 milijona evrov. Ljubljana - Znaiye in novi izdelki so vodilo podjetja Iskra Medical, ki je v trinajstletnem delovaixju izdelalo že okoli 30 lastnih izdelkov. Nedavno so patentirali aparat za vakuumsko terapijo, minuli torek pa je direktor omenjenega podjetja Jože Jelene podpisal konzorcijsko pogodbo s petimi poslovnimi partnerji iz Slovence, Italije, Srbije in Črne gore, Makedonije in s Češkega. Pri trženju novega aparata bodo poleg slovenskih podjetij Iskra Medical in Iskra Techno sodelovala tudi italijansko podjetje Vida Elletronica, češka Medila, Banja Koviljača iz Srbije in Črne gore in makedonski Zavod za fizikalno medicino in rehabilitacijo. Podjetje Iskra medical je skupaj s slovenskim podjetjem Ibitah patentiralo aparat za vakuumsko terapijo, saj je rezultat znanja omenjenih podjetij, napravo pa sta zasnovala diplomirani elektro inženir Jože Jelene in višji fizioter- naj bi izdelali 412 vakuumskih naprav, vrednost projekta pa je 3,7 milijona evrov. "Prvo leto jih bomo izdelali 80, potem vsako leto več. Novo napravo bomo izdelovali v našem podjetju, partnerji, s katerimi smo podpisali pogodbo, pa bodo poskrbeli za njeno prodajo in uporabo. Uporabna je tako v bolnišnicah,'zavodih za rehabilitacijo, domovih upokojencev, kot tudi za športnike in posameznike, ki želijo izboljšati svoje zdravje in počutje. Napravo prejšnje generacije že Medical se od leta 1991 ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo medicinske opreme in opreme za kozmetične salone. Lani so ustvarili za 1,5 milijona evrov prometa, v Sloveniji konkurence nimajo, skoraj 70 odstotkov proizvodov pa izvozijo. Jože Jelene je dejal, da bodo z aparatom za vakuumsko terapijo sodelovali na razpisu za fi- nančna sredstva mednarodnega projekta Eureka, pripravljajo pa že nov patent - napravo za vnašanja zdravil brez injekcijske igle. Od majskega vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa si Jože Jelene obeta predvsem lažje poslovanje, saj bodo odpadli stroški uvoza surovin, in veqi trg. Renata Skrjanc, foto: Tina Doki biti nobene diskriminacije na podlagi državljanstva, pogojev dela in plačila. "Izjeme so le javni uslužbenci, npr. vojska, policija, pravosodje, davčni uslužbenci, kjer država članica pri zaposlovanju lahko zahteva svoje državljanstvo oziroma izpolnjevanje drugih pogojev," pravi Te ste nova. Ker sta Slovencem zaposlitveno med najbolj zanimivimi Avstrija in Nemčija, je potrebno poudariti, da sta obe državi še doslednejši pri blokadi delovnega trga kot ostale stare članice, saj sta si izborili še posebno pravico, da omejita tudi opravljanje storitev podjetjem iz novih članic, Česar ostalim državam ni dovoljeno.^ V Nemčiji tako slovenska podjetja v prehodnem obdobju ne bodo mogla izvajati gradbeniških storitev, storitev čiščenja objektov in opreme ter dejavnosti notranje- V novih članicah brez omejitev Se bomo pa lahko že s 1. majem svobodno zaposlovali v vseh novih Članicah. Tam se bo lahko slovenski državljan kot iskalec zaposlitve za tri mesece prijavil na zavod za zaposlovanje in bo imel v tem času pravico do podpore za brezposelnost (tudi njegova ožja družina). V treh mescih po vstopu v državo bo potrebno zaprositi za dovoljenje za bivanje, ki ga bo država izdala za celotno svoje ozemlje in za dobo petih let, ki ga ne sme odvzeti niti v primeru izgube zaposlitve. V času bivanja v drugi državi bo imel vsak zagotovljeno tudi socialno varnost. "Država bo lahko zavrnila prošnjo za bivanje le tistim, ki bodo predstavljali dejansko nevarnost za javjii red in ' mir oziroma bi ji predstavljali finančno breme. Imela pa bo tudi možnost uporabe varnostne klavzule, po kateri lahko država, tudi Slovenija, začasno zapre svoj trg delovne sile za tiste države, iz katerih bi bil priliv delavcev prevelik in bi tako ogrožal ravnovesje na delovnem trgu," pojasnjuje Jana Testen iz gospodarske zbornice. v Simon Subic, foto: arhiv Gorenjski glas EKOLOŠKO KURILNO 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO. 'f '■i 'iSn o». Na sliki z leve: Jernej Logar (Gospodarska zbornica Slovenije), Zoran Dimovski, dr. med. (Zavod za fizikalno medicino in rehabilitacijo Makedonije), Štefan Labanc (Medila), Jože Jelene (Iskra Medical), dr. Aleš Mihelič (ministrstvo za gospodarske dejavnosti), Ljubiša Malbašić (Iskra Techno) in Nikola Sremčevič, dr. med. (Banja Koviljača). apevt Saša Vogrin. Terapija z vakuumsko vrečo po Jelenčevih besedah izboljša limfni in krvni obtok, zmanjšuje utrujenost, lajša težave pri športnih poškodbah in poškodbah sklepov, učinkovita pa je tudi pri rakavih bolnikih. Naprava je edinstvena v svetu, trenutno izdelujejo prototipe, čez dobro' leto in pol pa bodo napravo začeli tudi serijsko izdelovati. Do leta 2011 uspešno uporabljajo v ljubljanskem Kliničnem centru. Šmarjeških toplicah, Termah Zreče, med naročniki je tudi Vodni park v Bohinjski Bistrici. Vakuumska vreča slane dobrih 12.000 evrov, večino izdelkov pa naj bi prodali na tuje trge. Zanimive so predvsem države, ki naj bi v prihodnjih letih postale članice Evropske unije," je povedal Jelene. Podjetje Iskra slovenskih posebnih vzajemnih skladov v zadnjih treh letih; 138,67%(v SIT) KD Investments d.o.o., Celovška 206.1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sklade Galileo (uravnotežen), Rastko (delniški) in KD Bond (obvezniški). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta In pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd^group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima pofeg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste aii pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znaša za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3%, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2%. zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjša za vstopno provizijo zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 Do 31. marca bo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), izpostava Kranj v gorenjski statistični regiji zbrala okoli 5.900 letnih poroči samostojnih podjetnikov in okoli 4.000 Jetnih poročil gospodarskih družb. Krai\j - Napočil je čas za polagai\je računov o premoženjskem stai^u in poslovni uspešnosti v preteklem poslovnem letu. Do konca februarja oziroma do 1. marca 2004 morajo namreč oddati letna poročila osebe javnega prava, zasebnega prava in društva, ter do konca marca 2004 samostojni podjetniki in gospodarske družbe. AJPES bo zbirala podatke za zagotavljanje javnosti in za državno statistiko. Vsebina obrazcev za predložitev podatkov se v zadnjem letu, razen za samostojne podjetnike, ni spreminjala. AJPES ima pripravljene računalniške programe za vnos in posredovanje podatkov iz letnih računovodskih poročil za vse poslovne subjekte na spletnem portalu www.ajpes.si. AJPES posredovanje podatkov preko spleta posebej priporoča, ker je za zavezance in prejemnico poročil ta način najenostavnejši in najbolj zanesljiv. Zavezancem, ki pošiljajo letna računovodska poročila elektronsko, ni potrebno kupovati obrazcev, agenciji morajo po pošti poslati le podpisano potrdilo, izpisano iz spletne strani. Preko potrdila AJräS identificira predlagatelja letnega poročila. Kdo mora oddati poročilo? Med pravne osebe javnega prava, ki vodijo poslovne knjige v skladu z Zakonom o računovodstvu in sestavljajo letna poročila v skladu s pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava sodijo: drugi uporabniki enotnega kontnega načrta (neposredni proračunski uporabniki državnega in občinskega proračuna, državni in občinski organi in organizacije, lokalne skupnosti, zavodi, javni skladi, itd.); določeni uporabniki enotnega kontnega načrta (ali posredni proračunski uporabniki, to je zavodi in javni zavodi, inštituti itd.). Predlagateljice letnih poročil so tudi pravne osebe zasebnega prava (ustanove, političhe stranke, sindikati, zasebni zavodi itd.), ki vodijo poslovne knjige v skladu z zakonom o računovodstvu. Pravne osebe zasebnega prava sestavijo letna poročila v skladu s slovenskim računovodskim standardom 36 - računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah. Društva, ki vodijo poslovne knjige v skladu z zakonom o društvih in v skladu s slovenskim računovodskim standardom 33 - računovodske rešitve v društvih tudi predlagajo računovodske izkaze, ki se v zadnjem letu niso spremenili. Agrarne skupnosti, pašne skupnosti in druge podobne skupnosti niso pravne osebe in niso zavezane za predložitev letnih poročil. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki morajo v skladu s prvim in drugim odstavkom 55. člena zakona o gospodarskih družbah predložiti letna poročila za namen javne objave organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (AJPES). V skladu z drugim odstavkom 137. člena prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 45/01 in 59/01; v nadaljevanju ZGD-F), pa morajo podatke iz letnih poročil predložiti tudi za namen državne statistike. Majhni samostojni podjetniki lahko letna poročila predložijo hkrati za oba namena na novih poenotenih obrazcih, ki temeljijo na slovenskem računovodskem standardu 39, s tem da izpolnijo izjavo o uporabi poda- tkov iz letnega poročila za namen javne objave in za državno statistiko. Izjavo o uporabi podatkov za oba namena lahko predložijo tudi majhne kapitalske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in imajo poslovno leto enako koledarskemu letu, ter osebne družbe, ne glede na velikost, pri katerih za njihove obveznosti neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba in imajo poslovno leto enako koledarskemu. Enako lahko postopajo majhne družbe, ki so zavezane za revizijo v okviru nadrejene družbe in majhne družbe v skupini (nadrejena in odvisne), ki skupaj ne dosegajo meril za razvrščanje med srednje družbe. Osebne družbe in podjetniki, ustanovljeni v zadnjem poslovnem letu, ki Še niso začeli poslovati in v letnem poročilu ne izkazujejo nobenih podatkov, lahko namesto letnega poročila za javno objavo in za državno statistiko predložijo AJPES izjavo, da še niso začeli s poslovanjem. Javna dostopnost podatkov Namen javne objave letnih po ročil je zagotoviti javno dostop Od ponedeljka tudi e-dohodnina Imetniki overjenih elektronskih potrdil bodo s 1. marcem lahko oddali svojo davčno napoved po elektronski poti. V Dursu pričakujejo, da bo to storilo vsaj 50 tisoč davčnih zavezancev. Ljubljana - Od ponedeljka 1. marca, naprej bodo davčni zavezanci svoje napovedi za odmero dohodnine lahko oddali tudi po elektronski poti. Elektronsko davčno napoved je moč izpolniti na spletni stranf http://edavki.durs.si, storitev pa je na voljo imetnikom overjenih elektronskih potrdil, ki jih izdajata center vlade za informatiko in Nova Ljub^anska banka, s katerima ima Durs sklenjen ustrezen dogovor. Direktor davčne uprave Stojan GriU pričakuje, da bo to pot prvo leto ubralo vsaj 50 tisoč davčnih zavezancev. Z elektronsko oddanimi davčnimi napovedmi bo imel Durs pa mnenju njegovega direktorja veliko manj dela, zmanjšala pa naj bi se tudi možnost napak. V sistem e-davkov se bodo lahko re- gistrirali tisti uporabniki, ki bodo posedovali digitalno potrdilo od izdajatelja Centra Vlade RS, SIGEN-CA in SIGOV-CA ali Nove Ljubljanske banke, d.d, AC NLB, s katerim ima Davčna Adria Airways povečala potniški promet Ljubljana - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je tudi lani povečal število prepeljanih potnikov, saj je z Adriinimi letali lani letelo 864.368 potnikov, kar je šest odstotkov veČ kot leto prej. Družba je z rednim prometom lani zaslužila štiri odstotke več kot predlani, s čarterskimi leti pa celo za enajst odstotkov več. Lani so v Adriinem centru servisirali in modificirali 80 Bombardierovih letal, kar je prineslo milijona evrov prihodka. Povečali so se tudi stroški: stroški letališč za devet odstotkov, goriva za pet odstotkov, stroški kontrol letov pa za sedemnajst odstotkov. Kljub temu je Adria dosegla kar za 24 odstotkov boljši operativni rezultat kot v letu 2002. Lanski neto dobiček je tako znašal dobrih 450 tisoč evrov, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej. Uprava družbe je vseeno zadovoljna, saj ocenjuje, daje Adria v primerjavi z ostalimi letalskimi družbami uspešno poslovala, čeprav so njihovo panogo lani pretresali mnogi neugodni dogodki: sars, vojna v Iraku, nevarnost terorističnih napadov na potniška letala in splošna recesija. Za letos pričakujejo okrevanje v letalski panogi, v kolikor jim načrtov ne bo prekrižala ptičja gripa. Simon Šubic uprava RS sklenjen ustrezen dogovor. Fizične osebe vložijo zahtevo za pridobitev digitalnega potrdila državne certifikatske agencije na posebnem obrazcu pri pristojnih upravnih enotah. Obrazec je mogoče dobiti na upravnih enotah, pa tudi na spletni strani Centra Vlade RS za informatiko na naslovu http://www.sigen-ca.si. Postopek pridobitve potrdila, kije brezplačen, traja približno pet do šest dni. Imetnikom digitalnih potrdil, ki se bodo registrirali v sistem e-davkov, se bodo ob prijavi samodejno izpolnili vsi podatki davčnega zavezanca, tak način napovedi pa nudi še nekaj drugih ugodnosti, kot sta opozarjanje na določene napake pri izpolnitvi in informativni izračun dohodnine. Svojo davčno napoved bo možno tudi popravljati, saj bo Durs vedno upošteval le zadnjo oddano napoved, zadnji rok za oddajo pa je tako kot pri pisni napovedi 31. marec do polnoči. Imetniki ve-Ij avnega digitalnega potrdila bodo lahko elektronsko napoved oddali tudi za druge, ki nimajo potrdil, a jih morajo ti za to pooblastiti. Davčna uprava pričakuje, da bo na račun elektronskih napovedi precej prihranila. "Samo za poštnino davčnih odločb po priporočeni pošti na leto plačamo 1,5 milijard tolarjev," pravi Grilj, ki opozarja, da so investicije v Dursu skoraj zastale. Durs je lani pobral 1630 milijard tolarjev davkov (predlani 1511), izdal za 122 milijard tolarjev sklepov o prisilni izterjavi in s tega računa prejel 44 milijard tolarjev. Simon Šubic Sami si izračunajte dohodnino Kra^j - Tako kot v prejšnjih letih si lahko brezplačen izračun dohodnine priskrbite preko spletne strani www.dohodnina.com. Na tej strani je od letos na voljo tudi obrazec za izračun dohodnine za uporabnike Openoffica. Razpredelnica je povsem enaka tiskanemu obrazcu, vsebuje pa tudi veliko koristnih nasvetov in simulacijo, v kateri je prikazana razlika v izračun napovedi dohodnine glede na olajšave. Lani si je obrazec po podatkih založbe Pasadene, ki pripravlja omenjeno spletno stran, preneslo več kot sto tisoč obiskovalcev. S. Š Skupini NLB 16 milijard dobička pred davki Ljublana - Po nerevidiranih izkazih in še ne polno konsolidiranih računovodskih izkazih je Skupina Nove Ljubljanske banke v letu 2003 dosegla dobrih 16 milijard tolarjev dobička pred davki, bilančna vsota pa je konec leta 2003 dosegla 2.136 milijard tolarjev, od tega samo v NLB 1.771 milijard tolarjev. Nadzorni svet NLB je lansko poslovanje ocenil kot zadovoljivo. S Več državne kontrole nad cenami Krai\j - Vlada je ta teden sprejela uredbo o dopolnitvi uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen. Med drugim je na listo dodatno uvrstila cene zemeljskega plina, kurilnega olja, plinskega olja, javni prevoz, obvezno avtomobilsko zavarovanje, storitve kabelskih operaterjev, dimnikarske storitve in pogrebne storitve. Vlada želi z razširitvijo liste s kontrolo cen nadzorovati delovanje trga ne samo v primeru hudih motenj, ampak namerava nadzor opravljati tudi nad podjetji, ki imajo monopolni ali obvladujoč položaj na trgu, njihove dejavnosti pa so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij. Večino podjetij, ki bodo po novem podvržena vladni kontroli, so bili nad zadnjo odločitvijo presenečeni. Simon Šubic m nost podatkov o premoženjskem položaju in poslovanju družb in podjetnikov, in sicer na čim bolj enostaven način in s čim manjšimi stroški. Ti dve zahtevi sta določeni tudi z zakonom. Zahteva po Čim nižjih stroških je uveljavljena tudi pri obUkovanju višine nadomestila za dostop do podatkov, objavljenih prek spletnih strani, in nadomestila za posredovanje podatkov tretjim osebam v obhki izpisov ali kopij. Do 31. marca 2004 bo AJPES v gorenjski statistični regiji zbrala okoli 5.900 letnih poročil samostojnih podjetnikov in okoli 4.000 letnih poročil gospodarskih družb. AJPES bo zagotavljala javno objavo letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, skupaj s poslovnimi poročili oziroma računovodskimi razkritji, uporabnikom na naslovu www.ajpes.si/JOLP/, ki je primarni vir javne dostopnosti do letnih poročil. Posebej pa je potrebno opozoriti na produkt, ki je zasnovan na podatkih iz letnih računovodskih poročil, v slovenskem in angleškem jeziku in v katerega je vloženo večletno znanje, ki ga AJ- PES izpopolnjuje in dograjuje pod sloganom "z dobrimi in pravočasnimi finančnimi informacijami, do poslovne odličnosti!". V letu 2004 ga označuje kot {fi=po'04 }. Z vključitvijo Slovenije v EU bo dobrodošla možnost predstavitve premoženja in poslovne uspešnosti slehernega poslovnega subjekta tudi v angleškem jeziku in v evrih ter podatkov vseh dejavnosti, regij in celotnega gospodarstva. Prav ti podatki bodo najbolj koristili tistim kandidatom, ki bodo želeli pridobivati sredstva iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Naročnikom produkta {fi=po'04} bo AJPES dodehla geslo, s katerim jim bo omogočen dostop do vseh podatkovnih zbirk. Cilj zbiranja, agregiranja in obdelave podatkov iz letnih računovodskih poročil ni zgolj informiranje državnih institucij in raziskovalnih inštitutov, ampak informacije vse bolj koristijo slehernemu poslovnemu subjektu in posamezniku, ki želi biti informiran in s tem tudi uspešen. Vislava Potočnik, vodja izpostave Gardenia tudi na Gorenjskem Krai^j - Sredi tega tedna so v nakupovalnem centru Supernova odprli novo cvediČarno. "To je prva cvetličarna Gardenia na Gorenjskem in devetnajsta v naši verigi," je ob otvoritvi dejal Gorazd Račič, eden od delničarjev Gardenie. Poudaril je, da je njihova prednost predvsem v tem, da so zaposleni ustrezno šolani, cvetličarne pa ponujajo drugačen izbor cvetja. O sodobnih smernicah Gardenie priča tudi notranjost nove cvetličarne, ki je minimalis-tično opremljena. "To ni prodajalna rož, naše cvetličarne so prave floristične delavnice," je še povedal Račič in poudaril, da se bodo trudili, da tudi kranjskim kupcem vedno znova pričarajo drugačno ponudbo cvetja, ki sicer prihaja z Nizozemske, iz Italije, Belgije, Kolumbije in tudi iz Afrike. Šp. Ž. Namesto izgube kar dobiček Škofja Loka - Družba Egoles iz Škofje Loke je leto 2003 zaključila z izkazanim dobičkom 831 tisoč tolarjev. To je nedvomno preseglo načrte, saj so za lani planirali celo izgubo v višini 17,1 milijona tolarjev. Kosmati donos od poslovanja je lani znašal 988,36 milijonov tolarjev, kar je 14,6 odstotka nad plani in prav toliko manj, kot je bila realizacija v letu 2002. Bilančni dobiček Egolesa je v letu 2003 znašal 81,39 milijona tolarjev. Simon Šubic Prihodek od prodne lani rasel Kraiy - Po podatkih statističnega urada se je v decembru lani prihodek od prodaje v trgovini na drobno v Sloveniji v primerjavi z novembrom povišal za 24,7 odstotka, od prodaje in vzdrževanja motornih vozil ter prodaje na drobno motornih goriv pa za 5,6 odstotka. Skupni prihodek v obeh dejavnostih se je tako povišal za 16,7 odstotka. V primerjavi z decembrom 2002 seje prihodek prodaje v trgovini na drobno decembra lani povišal za 3,5 odstotka, od prodaje motornih vozil in motornih goriv pa za 8,5 odstotka. Tako se je skupni prihodek od prodaje v obeh trgovskih dejavnostih povišal za 5,3 odstotka. Prihodki od prodaje v trgovini na drobno ter trgovini z motornimi vozili in motornimi gorivi v letu 2003 so bili za 4,7 odstotka višji kot leta 2002. Rast prihodka samo v trgovini na drobno je dosegla 3,2 odstotka, v trgovinah z motornimi vozili in motornimi gorivi pa 7 odstotkov. S.Š. i Petek, 27. februarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GL^S • 19. STRAN Uveljavljanje strojne sečnje n ani smo imeli veliko dela zaradi vetroloma, za letos še ne kaze na večjo škodo," pravi Andrej Avsenek iz Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Bled. ßled - Pred oceno lanskega dela in stanja gozda je Avsenek najprej ocenil zadiye snežne padavine in vpliv teh na stanje v gozdu: "Za marsikoga so bile tako obilne padavine presenečei\je, za nas pa je meter do 1,5 metra snega nekaj naravnega. V začetku tedna je padal suh sneg, zato škod ni. Nevarnost obstaja le ob močnem vetru." Lani je blejska enota Zavoda za gozdove Slovenije opravila ogromno dela prav zaradi vetroloma, ki je pustošil novembra 2002. Lansko jesen pa so si gozdarji zapomnili po neurju v Zgornjesavski dolini, ki je uničilo predvsem gozdne ceste. Škode je za kar 140 milijonov to-laijev. "Med večje uspehe pa štejem zagotovljen denar za naše delo v proračunu do leta 2005. Tega brez opozorilnega protesta pred vlado ne bi dosegli," pravi Andrej Avsenek, ki hkrati ugo- tavlja, daje denarja za nemoteno delo Še vedno veliko premalo. Sistem vzdrževanja gozdnih cest je namreč urejen tako, da lastniki gozdov plačujejo v ta namen določen odstotek katastrskega dohodka, nekaj pa doda še država. Znesek je že 5 let enak ali kot ugotavljajo gozdarji, le še polovičen kot leta 1994! "Po drugi strani se promet po teh cestah povečuje. Morda kmalu ne bodo več niti prehodne," ugotavlja Avsenek. Meni, da je preslabo urejeno tudi sofinanciranje vlaganj v gozdove, muči jih še nedokončan proces denacionalizacije. Lanski posek je bil na ravni iz leta 1991, zatrjuje Andrej Gartner, vodja odseka gozdnogospodarsko načrtovanje: "Vzrok je bil seveda vetrolom, saj zajema vsaj polovico vseh kohčin. Posekali smo 50.000 kubičnih metrov lesa." Ugotavlja še, da delež samovoljnih sečenj vse bolj upada. Vida Papier Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, je leto 2003 razdelila na tri dogodke. Prvi je bil posek zaradi vetroloma, drugi požar na Komarči v začetku avgusta in še nizka stopnja luba-darc. "V primerjavi z Notranjsko smo imeli najmanjšo sečnjo zaradi lubadaija v zadnjih 10 letih," ugotavlja vodja. Zled je bil tokrat prizanesljiv V gorenjskih gozdovih ledeni oklep ni povzročil večje škode, natančne ocene čez nekaj dni. Kranj - Odjuga ob koncu minulega tedna, ki je s poledico in mokrim snegom povzročila veliko nevšečnosti na cestah, tokrat ni povzročila večje škode v gozdovih. Natančna ocene zaradi težke dostopnosti terena še niso izdelane, vendar za zdaj kaže, da je bil žled precej bolj prizanesljiv kot ob podobnih pojavih v minulih letih. Janez Ponikvar iz kranjskega zavoda za gozdove je povedal, da je škoda na splošno dokaj majhna, vendar bodo natančnejše podatke imeli Šele ob koncu tedna. Moker in težak sneg sta lomila predvsem vejevje, v glavnem pa ni prišlo do pokanja ali lomljenja celotnih dreves. Nastala škoda se po posameznih območjih nekoliko razlikuje, v krajevnem zavodu za gozdove v ŠkoQi Loki so na območju Poljan ocenili, daje poškodovanega okoli 2000 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja od 5 do 10 odstotkov škode, ki je bila Letošnji žled je večinoma lomi! veje, gozdarji se bojijo predvsem morebitnega mokrega snega, ki bi lahko povzročil precej večjo škodo. povzročena ob podobnih pojavih pred leti. Vida Papier Lampe iz blej ske območne enote j e povedala, da na njihovem območju posledic žleda ni videti, bojijo pa se morebitne večje kohčine mokrega snega, ki je napovedan za konec tedna. Ledeni oklep je po gorenjskih gozdovih zadnjič pustošil leta 1997, pred tem še leta 1985, ko je bila škoda zaradi polomljenih dreves in vejevja precejšnja. Matjaž Gregorič, foto: Gorazd Kavčič Zdravstveni statusi govejih čred Kra^j - Veterinarska inšpekc^a opozarja lastnike govedi, naj poskrbijo, da bodo potrebne diagnostične preiskave pri i\jihovih čredah govedi tudi letos pravočasno opravljene, saj bodo le tako lahko nemoteno opravljali promet z živalmi in i\jihovimi proizvodi. Če preiskave ne bodo pravočasno opravljene, bodo izgubili status črede proste bolezni in za ponovno pridobitev statusa bodo morali stroške potrebnih preiskav plačati sami. Rejci govedi so dobili od Veterinarske uprave RS, območnega urada Kranj, odločbe o podeljenih zdravstvenih statusih govejih čred. Govejim čredam se podeli status reje proste tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze na podlagi diagnostičnih preiskav, ki so bile opravljene v preteklih letih. Odredila in financirala jih je Veterinarska uprava RS z namenom omogočiti slovenskim živinorejcem nemoten promet z govedom in proizvodi v Sloveniji in Evropski uniji, opravile pa so jih veterinarske organizacije in nacionalni veterinarski inštitut. Te odločbe so zelo pomembne zato, ker so pogoj za promet z govedom in proizvodi oziroma izdelki, kar pomeni vsak nakup oziroma prodajo goveda, oddajo na sezonsko pašo, klavnico, sejme, razstave in tekmovanja, za kar mora imeti imetnik živah veterinarsko spričevalo. Na podlagi prejetih odločb bo lahko veterinar pooblaščene veterinarske organizacije izdal imetniku živali veterinarsko spričevalo in s tem omogočil promet njegovih Prihodnji teden zadružni posvet Portorož - Zadružna zveza Slovenije v torek, 2., in sredo, 3. marca, pripravlja redni letni posvet zadružnikov. Prvi dan bo posvet namenjen slovenski kmetijski politiki ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, aktivnostim agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter kmetijski strukturni politiki. Naslednji dan se bodo udeleženci seznanili z učinki vstopa v EU za slovensko kmetijstvo in agroživilst-vo, s trženjsko prilagoditvijo slovenskega zadružništva evropskemu trgu in pripravljenostjo živilsko predelovalne industrije. O omenjenih vsebinah bodo med drugim govorili kmetijski minister mag. Franc But, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk, direktorica agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Sonja Bukovec in dr. Aleš Kuhar z biotehniške fakultete. M.G. živali. Odločbe je potrebno pazljivo prebrati in shraniti. Pogoje za ohranjanje zdravstvenega statusa črede mora zagotoviti imetnik živali. V primeru, da se zdravstvena situacija v čredi spremeni, se lahko status začasno razveljavi ali trajno odvzame. V letu 2004 bo potrebno za vzdrževanje teh statusov, ki bodo omogočali nemoten promet opraviti naslednji preiskavi: tuberku-linizacijo vseh govedi v čredi starejših od 6 tednov in odvzeti vzorec krvi na brucelozo vsem govedom v čredi starejšim od 12 mesecev. Pogoj za ohranitev statusa so negativni rezultati obeh navedenih diagnostičnih preiskav. V letošnjem letu bo preiskave na brucelozo financirala Veterinarska uprava RS, tuberkuliniza-cija pa bo opravljena na stroške imetnika živali. Če bosta obe preiskavi opravljeni sočasno, ne bo potrebno plačati potnih stroškov (kilometrine), ki bi jih drugače plačali pri tuberkulinizaciji. Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati pri prometu z govedom ali drobnico ter proizvodi oziroma izdelki iz teh živali, so predpisani v pravilniku o kužnih boleznih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS junija 2002 in dopolnjen junija 2003. Pravilnik je bil pripravljen na podlagi evropskih predpisov, ki urejajo to področje. Veterinarska inšpekcga, mag. Silva Omejec, dr. vet. med. "Tehnologija gozdne proizvodnje z motorno žago in spravila s traktorji je že dosegla limit," je povedal Andrej Klinar, vodja odseka za gozdno tehniko in pojasnil, da so lani začeli s projektom strojne sečnje. Ta prinaša celo pozitivne stroške. Opozaija tudi, da lani niso zgradili niti ene ceste, 62 milijonov pa so namenili zgolj za vzdrževanje gozdnih cest. Organizirali so tudi veliko tečajev, udeležilo se jih je kar 224 tečajnikov. Valentin Toman, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo, je predstavil skoraj v celoti realiziran lanski načrt glede odstrela živali. "Od zveri so v našem prostoru štirje stalno prisotni medvedi, ki lani niso delali škode, v Kranjski Gori je manjšo škodo naredil ris. Volka pri nas Boštjan Bogataj m. Madžarski prašiči brez subvencij Konec tudi začasnega slovenskega zaščitnega ukrepa v obliki uvoznih dajatev. Ljubljana - Po manj kot mesecu dni, odkar je madžarska vlada uvedla izvozne subvencije za izvoz živih prašičev, prašičjega mesa, svežih prašičjih trupov in polovic, ki so posledično vplivale na znižanje cen madžarskega prašičjega mesa, bo subvencioniranega izvoza v Slovenijo konec. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But se je namreč ob robu zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije v Bruslju sestal tudi s predstavniki madžarskega ministrstva za kmetijstvo in se z njimi dogovoril, da bo MajJžarska ta enostranski ukrep preklicala. Prvotno je bilo predvideno, da bi subvencije veljale do zadnjega dne pred vstopom v Evropsko unijo, torej do 30. aprila, in sicer za tretje države, z izjemo članic unije. Češke in Slovaške. Kot so poudarili madžarski predstavniki, ukrep ni bil namenjen proti Sloveniji, obe strani sta se dogovorili o vzajemni odpravi izvoznih subvencij in hkrati tudi o slovenskem povračilnem ukrepu v obliki dodatnih uvoznih dajatev za svinjsko meso iz Madžarske. Madžarske izvozne subvencije, ki so bile uvedene 29. januarja, so že vpUvale na tržne razmere, uvozna cena madžarskega prašičjega mesa seje znižala, in sicer sorazmerno z višino prejete izvozne subvencije, zaznan pa je bil povečan uvoz svinjskega mesa iz sosednje države. Vlada je ocenila, da gre za kritične okoliščine, v katerih bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, zato je sprejela začasni zaščitni ukrep pri uvozu prašičev in prašičjega mesa iz Madžarske v obliki ustreznih uvoznih dajatev. M.G. Vabila in obvestila ŠkoQa Loka - Društvo za razvoj podeželja Resje vabi na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 3. marca, ob 18. uri v gostišču pri Rupaiju na Sv. Andreju nad Skof-jo Loko. Na občnem zboru bodo obravnavah delo v minulem letu in izvolili nove organe društva ter pretresli program dela za tekočo izobraževalno sezono. Uradni del občnega zbora bodo popestrih s kulturnim programom, po končanem občnem zboru pa bo večerja. Cerkve - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj vabi na predavanje Obnova travne ruše, ki bo v sredo, 3. marca 2004, ob 10. uri. Predstavitev bo v prostorih Kmetijske zadruge Cerklje na Slovenski cesti 2. Predstavljena bo sestava travne ruŠe, vsajanje in setev, gnojenje in vključeva-. nje krmnih poljščin v kolobar. Kranj - Društva kmečkih žena Kranj vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, E. marca 2004, ob 19.30 uri v prostorih Mestne občine Kranj, sejna soba štev. 14 in 15. Poleg poročil za lansko leto bodo članice izvolile novo vodstvo in se seznanile s programom dela društva za letos. Večer bodo popestrile z zanimivim kulturnim programom in s pogostitvijo domačih dobrot, ki jih bodo pripravile članice. Poljane - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Društvo podeželske mladine Skofja Loka vabita na 13. regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo 2004, ki bo v soboto, 6. marca 2004, ob 17. uri pri Kulturnem domu v Poljanah. Tekmovanje organizirata Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in Društvo podeželske mladine Škofja Loka pod pokroviteljstvom občine Gorenja vas - Poljane. Na tekmovanju bo sodelovalo devet ekip iz gorenjske regije. Mladi bodo odgovarjali na vprašanja iz umetnosti retorike, čebelarstva in varnega dela pri sečnji. Za boljše počutje gledalcev in navijačev ter premagovanje treme tekmovalcev bo zagotovljen krajši kulturni program, ki ga bodo izvajali člani DPM Škofja Loka, KUD Poljane in folklorna skupina Javorje. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 27. marca 2004 v Krškem. Po končanem tekmovanju bo družabno srečanje s plesom. M.G. feVd^r •• , '-^'t.^v • '.-v ••T': SVETILA od 23. 2. do 20. 3. 2004 Moje sonce ponoči so moje luči: lestenec nad mizo, halogene svetilke v kopalnici, stoječa luč v kotu dnevne sobe. Ko berem, berem skupaj z lučko na nočni omarici, ko kuham, kuham skupaj s svetilkami. Ko se lotevate večernih opravkov, poskrbite za primerno svetlobo. V Merkurju boste naSli prava svetita za vsak prostor v vaSem domu. Celovita ponudba na enem mestu - v Merkurjevih trgovskih centrih na oddelkih s svetili. Pri nakupu zunanjih ali notranjih dekorativnih svetil vam od 23. februarja do 20. marca 2004 priznamo 10-odstotni popusti Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! Pridite v Merkurjeve trgovske centre: MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Ktanj - Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavi 3b, Jesenice, le!.. 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska C. 41, Radovljica, lel,: 04 537 13 00; MERKUR, Kapucinski trg 12, škofja Loka, tel.: 04 511 13 82 MERKUR Ustvar|amo 2adovol|stvo GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 Na pokljuški tekaški progi te dni gostujejo najboljši lokostrelski biatlonci sveta. Na svetovnem prvenstvu merijo moči člani, članice, mladinci in mladinke. Pokljuka - Na sredin lep in sončen dan je bilo na Pokljuki pričakovati večje število ljudi. Tisti, ki so prišli, so zvečine ali smučali na Rudnem polju ali tekli na smučeh, le malokdo je prišel na drugo tekmo svetovnega prvenstva v lokostrelskem biatlonu. Svetovno prvenstvo se je v torek začelo s sprintom, v katerem je naš najboljši lokostrelski bia-tlonec Andrej Zupan branil naslov svetovnega prvaka. Tega mu je za slabe pol minute prevzel Rus Andrej Markov, na tretje mesto pa seje uvrstil Še en Rus Sergej Mihajlenko. Na zasledovalni tekmi na 10 kilometrov je v sredo naslov svetovnega prvaka zopet pripadel Rusu Markovu, srebro domaČemu Zupanu in bron Rusu Igorju Sa-moilovu. Mošnjan Andrej Zupan, ki ni zgrešil niti enega strela, je bil po tekmi navdušen nad uvrstitvijo: "Pričakoval sem manj, uvrstitev nekje do petega mesta, ker je moja forma zaradi bolezni slabše tempirana. Rešilo me je dobro streljanje in dobro pripravljene smuči. Današnje medalje sem bolj vesel kot včerajšnje." Od naših sta se uvrstila še Gaber Lah na enajsto in Matevž Krumpestar na dvanajsto mesto. Slednji je po tekmi povedal: "Z rezultatom sem zelo zadovoljen, zgrešil sem le en strel in te- Rus Andrej Markov (na sliki) je bil na prvih dveh tekmah lokostrelskih biatloncev na Pokljuki edini boljši od Mošnjana Andreja Zupana. kel enakomerno, nisem se zagnal na začetku. Dobro pa sem imel tudi pripravljene smuči." Med mladinci v tekmi na 8 kilometrov so prevladovali Rusi, ki so osvojili vsa tri odhčja. Naš edini uvrščeni je bil Vid Vonči-na na petem mestu. Med ženskami je v 8-kilometrski preizkušnji Italijanka Nadia Peyrot z drugim mestom preprečila še eno trojno zmago Rusinj, zma- gala je Ksenja Malteseva, tretje mesto pa je osvojila Ölga Koz-lova. Edina slovenska predstavnica Mirijam Černe se ni uvrstila. Med mladinkami so vse tri odličja odšla v Rusijo. Osvojile so jih Natalija Emelina, Elena Šarafutdinova in Ana Kletsko-va. Včeraj je bil na prvenstvu prost dan, danes pa se bodo pomerili v tekmi s skupinskim štartom ob 10. uri, jutri ob 10. uri pa je na sporedu Štafeta, kjer naši zopet merijo na uvrstitev med najboljše tri. Kljub težavam z vremenom, je proga zelo dobro pripravljena in vzdušje je - kljub na žalost majhnemu zanimanju - enkrat- v v no m sprosceno. Tina Tošič, foto: Tina Doki Vabila, prireditve Finalni turnir slovenskega pokala v odbojki - Odbojkarski klub Kamnik bo danes in jutri organizator finalnega turnirja pokal OZS. Prva polfinalna tekma med ekipama Maribor Stavbaija IGM in Salonitom iz Kanala bo danes ob 17.30 uri, ekipi domačega Calcita in Fužinar Metala pa se bosta pomerili ob 20. uri. Finalno srečanje današnjih zmagovalcev bo jutri ob 15.30 uri. Moto skiiring v Lešah - AMD Tržič in ŠD Dobrča - Leše bosta to nedeljo, 29. februarja, pripravila tekmovanje smučarjev, ki jih bodo po progi vlekli motoristi. Tako imenovani skiiring se bo na progi pod vasjo LeŠe začel ob 9. uri, tekmovali pa bodo motoristi v kategoriji do 50 ccm, do 250 ccm, nad 250 ccm, v odprti kategoriji in z motornimi sanmi. Kot je v imenu organizatorjev povedal Cveto Bohinjec, jih pričakujejo okoli trideset. V nedelo na bloške teke - To nedeljo, 29. februarja, s štartom ob 11. uri, bodo v Novi vasi znova organizirali priljubljeno tekmo v smučarskih tekih. Progi bosta dolgi 7 in 20 kilometrov, prijave pa bodo tri ure pred tekmo sprejemali v Novi vasi. Državno prvenstvo in pokal Cockta v smučarskih skokih -Skakalna sekcija Trifix pri SK Tržič bo jutri, v soboto, organizator državnega prvenstva in pokala Cockta v smučarskih skokih za dečke do 9 let in deklice, do 11 let na skakalnici K 15. Prireditev v Sebenjah se bo začela ob 10. uri. Smučarsko prvenstvo na Peci - Na Peci bo jutri, v soboto, z začetkom ob 11. uri, potekalo smučarsko prvenstvo v veleslalomu občin Železna Kapla - Bela in Jezersko. Prijave še danes do 17. ure sprejemajo po telefonu 2545 150 ali 2545 160. Tekmujejo lahko le občani občin Železna Kapla - Bela in Jezersko. Akrobatski smučarji na Krvavcu - Potem ko so se vrnili iz Slovaške, se bodo naši akrobatski smučarji to nedeljo pomerili na tekmi za državno prvenstvo v grbinah na Krvavecu. Na njej bo nastopila tudi naša najuspešnejša tekmovalka v evropskem pokalu Ško-jeločanka Nina Bednarik, ki je na Slovaškem minuli konec tedna osvojila šesto in četrto mesto. Vaterpolski spored - Jutri se bo s 7. krogom nadaljevalo državno prvenstvo za člane. Ekipa Kokre se bo v kranjskem olimpijskem bazenu ob 18. uri pomerila z Olimpijo, ekipa Triglava pa ob 19.30 uri s Koprom. Posejdon in Branik bosta igrala v Celju. Košarkarski spored - V 1. SKL bo ekipa Triglava gostovala pri Alpos Kemoplastu, ekipa Heliosa pa bo ob 19. uri v Domžalah gostila Roglo. VLB SKL bo ekipa Loka kave TCG gostovala pri Union Olimpiji mladi v Tivoliju, ekipa Radovljice pa v Trbovljah pri Rudaiju. V 2. SKL bo ekipa Šenčurja v gorenjskem derbiju jutri ob 19. uri gostila Maxim Jesenice, ekipa Gorenje vasi pa bo gostovala pri Juriju Ježici. V 3. SKL bosta jutri v Cerkljah ob 20.30 uri igrali ekipi Krvavca in Kranjske Gore, že danes ob 19. uri pa bo ekipa Žirov gostila Loško dolino. V.S. Iskraemeco jutri s Poljaki Jeseničani ohranili upanje Slovenski državni prvaki, kegljači kranjskega Iskraemeca, se bodo na povratni tekmi 1. kroga evropske lige na domačem kegljišču pomerili z ekipo Czarna Kuia, kegljačice Triglava pa na povratno tekmo potujejo v Makedonijo. Po zmago nad ZM Olimpijo so se jeseniški hokejisti prvakom približali na točko in ob ugodnem razpletu zadnjih dveh krogov še lahko upajo na finale - HIT Gasinoju presenečenje ni uspelo. Kranj - Minuli konec tedna so kegljači in kegljačice v državnih ligah odigrali 15. krog. V 1. A ligi za ženske je ekipa Triglava gostila Adrijo in izgubila z 2:6, ekipa Ljubelja pa je gostovala pri Gorici in izgubila s 7:1. V 1. A moški ligi je ekipa Ljubelja gostovala pri Konjicah in izgubila s 6:2, ekipa Si-lika je gostovala pri Prosolu in izgubila s 7:1, ekipa Iskraemeca pa je doma gostila ekipo Litije in zmagala z 8:0. Ta konec tedna bo od gorenjskih 1. A ekip v prvenstvu nastopala le ekipa Silika, ki se bo pomerila s Konjicami, saj so ostale ekipe, zaradi tekem v evropski ligi, tekme že odigrale. Tako sta se v ženski konkurenci v nedeljo že pomerili ekipi Ljubelja in Triglava, v moški pa Ljubelja in Iskraemeca. V obeh srečanjih sta bili krar^ski ekipi boljši z 2:6. Jutri bo na kranjskem kegljišču na sporedu povratna tekma L kroga evropske lige, ko bo domača ekipa Iskraemeca gostila poljsko moštvo Czarna Kula iz Poznana. Kranjčani so bili v novembrskem srečanju na Poljskem s kar 8:0 boljši od takratnih gostiteljev, tako da za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja potrebujejo le eno točko. Nič kaj težje delo pa jutri ne čaka kegljačic Triglava, ki odhajajo na povratno tekmo k ekipi GTC Skopje v Makedonijo. Triglavanke.so namreč doma Makedonke premagale z največjo možno razliko. Z domačim tekmovanjem pa bodo jutri nadaljevali kegljači v 1. B ligi. V 15. krogu sta se v gorenjskem derbiju srečali ekipi Hidra in Simona Jenka, slavila pa je ekipa Hidra z rezultatom s 5:3. Jutri bodo Medvod-čani gostovali pri Rudarju 2, ekipa Simona Jenka pa bo gostila vodilni Sinet. V 2. ligi - zahod je ekipa Jesenic gostovala pri Iskri trans-mision in izgubila s 7:1. Ekipa Come je s 5:3 premagala Brest, ekipa Termo Poleta je s 3:5 izgubila z ekipo Lokomotive, ekipa Triglava pa je bila z 2:6 slabša od Adrie. ROKOME Ločani spet pred domačimi gledalci Kraixj - Minuli konec tedna so pomembne točke v 1. A ženski rokometni ligi osvojile rokometašice Loka kave Jelovice v Izoli in rokometaši Terma v Novem mestu. Jutri bodo igralci Terma v dvorani na Podnu ob 20. uri gostili Veliko Nedeljo, igralke Loka kave Jelovice pa se bodo prav tako v nedeljo ob 18. uri pomerile z ekipo Mercator Tenzorja. Z novo točko se lahko pohvalijo tudi rokometaši CHIO Kranj v 1. B ligi. Jutri ekipa Chio Kranj gostuje pri Gorišnici. V II. ligi za moške bo ekipa Cerkelj jutri ob 18. uri igrala z Atomom Krško, ekipa Alplesa Železnikov pa bo gostovala pri Izoli. Radovljičani se bodo z Radečami pomerili v sredo, 3. marca. M. D., V.S. Na lestvici vodi Brest s 26 točkami. Jutri bodo Triglavani gostovali pri Novem mestu. Termo Polet pri Adrii, Coma pri Lokomotivi, Jeseničani pa bodo ob 15. uri gostili ekipo Pivke. Vse bolj zanimivo post^ tudi v 3. ligi - zahod. Ekipa Železnikov je zabeležila novo zmago z 2:6 pri Št. Juriju in skupaj z Ljubeljem 2, ki je s 6:2 premagal Domžale, z 20 točkami deli drugo mesto na lestvici, kjer vodi Izola z 22 točkami. Ekipa Jesenic 2 je s 5:3 izgubila pri Proteusu 2, Kranjska Gora pa je bila 5:3 boljša od Bele krajine. Jutri bo ekipa Železnikov ob 19. uri v gorenjskem obračunu gostila Kranjsko Goro, ekipa Jesenic 2 pa se bo ob 18. uri pomerila z ekipo Št. Jurija. Ekipa Ljubelja bo gostovala pri Beli krajini. Vilma Stanovnik Jesenice - Minuli torek so jeseniški hokejisti v boju za prepo-trebni točki, ki jih ohranjata v upanju na finale letošnjega državnega hokejskega prvenstva, vendarle znova pokazali in dokazali gorenjsko trmo. Na tekmi z ZM Olimpijo je za Acroni najprej zadel Aleš Burnik in domačim hokejistom ter navijačem vzbudil upanje za zmago.V drugi tretjini pa so se razigrali gostje ter izenačili z golom Grege Polončiča ter povedli z zadetkom Damjana Dervariča. Koje v drugem delu zadnje tretjine že kazalo, da se bodo Jeseničani poslovili od letošnjega finala, je Boris Pretnar najprej izenačil, v napeti končnici pa je finskega vratarja v vratih ZM Olimpije dvakrat ug-nal še Aleš Kranjc in postavil končni rezultat 4:2 (1:0, 0:2, 3:0). Dobro so sredino tekmo v domači dvorani začeli tudi hokeji- NOGOME Žirovci zadovoljni s pripravami žiri - Vse kategorije Nogometnega kluba Žiri so že začele s pripravami na spomladanski del sezone. Tokrat so začeli še bolj zavzeto, saj želijo pokazati in dokazati, da 30-letno delo, ki so ga praznovali jeseni, ni bilo zaman. Članska ekipa, ki nastopa v 3. zahodni ligi, bo prvi test pripravljenosti pokazala že naslednjo soboto, 6. marca, v Žireh. "Naš cilj je osvojitev-najmanj osmega mesta ob koncu. Ta po reorganizaciji lige po letošnji sezoni zagotavlja obstanek med tretjeligaŠi, obljubljajo žirovski nogometaši. Razen ligaških tekmovanj NK Alpina pripravlja še vrsto aktivnosti. Tako se bosta dve mlajši kategoriji konec maja tradicionalno odpravili na turnir Foots land v Francijo, takoj po zaključku Šole se bo za ekipe U6, U8 in U10 začela Poletna otroška nogometna Šola. Letošnja novost pa je Poletni nogometni tabor za ekipi U12 in U14, ki bo potekal od 16. do 20. avgusta na Kmečkem turizmu Alič na Vojskem. Boštjan Bogataj ti Hokejisti Acronija Jesenic so z zmago nad prvaki ohranili možnosti za veliko finale. sti HIT Casinoja Kranjska Gora, ki so gostili v drugem delu Še ne-premagano ekipo Slavije M Optime. Žal niso zdržali do kon- I _ ca in Založani so z rezultatom 1:3 (1:0, 0:2, 0:1) osvojili obe točki. Tako na lestvici skupine A z 9 točkami vodi ekipa Slavije M Optime, ZM Olimpija ima 7 točk, Acroni Jesenice 6, HIT Casino Kranjska Gora pa le eno. Največ upanja na veliko finale ima tako Slavija M Optima, ki se bo danes v Tivoliju pomerila z ZM Olimpijo. V Podmežakli bo ob 18. uri domač obračun med PODVODNI HOKEJ HIT Casinojem in Acroni Jesenicami. Zadnje tekme za veliko finale pa bodo v torek, ko bo ekipa Acroni Jesenic gostovala pri Slaviji M Optimi, ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora pa bo na Jesenicah gostila ZM Olimpijo. V skupini B je bila v sredo na sporedu tekma med ekipama Tivolija in Triglava, na tivolskem ledu pa so bili s 7:4 (2:1, 2:2, 3:1) boljši domačini. Danes ob 18.45 uri ekipa Triglava na Bledu gosti Maribor Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Kranjski turnir Francozom Kraixj - Minulo soboto je bil v kranjskem olimpijskem bazenu osmi mednarodni turnir "Memorial Boštjana Mesareca", na katerem je nastopilo 15 ekip iz Francije, Madžarske, Češke, Italije, Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Končno prvo mesto je osvojila ekipa iz dežele večkratnih svetovnih in evropskih prvakov: Sedan - Francija. Drugi so bili - navkljub porazu proti domačinom, a z boljšo razliko v golih - igralci ljubljanskega društva za podvodni hokej. Končno tretje mesto pa je osvojila ekipa PH Kranj, ki je tudi pripravila turnir. V.S. f ' A . i Petek, 27. februarja 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 21. STRAN PETEK, 27. FEBRUARJA 2004 SNOP' skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora < RADIO CEUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 ERP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbl 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbl 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 19.30 Vasovanje s Podokničarjem 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 2004 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Javljanje iz Kranjske Gore 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktual- no: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek -športne poškodbe 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: Rak na mlečnih žlezah pri malih živalihl4.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 AktiÄino 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Poezija v-glasbi 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute {presoje} 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.10 Tretja mladost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj: Roža - astrologija in natalne karte 1. del 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 28. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora • RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave - karneval 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušeibi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Sora R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Krani - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Ru- meno na modrem 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Pokal Vi-tranc 2004 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Naklo 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih - Pokal Vitranc 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.00 Moj zdravnik 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem. 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Mozaik Slovenije 20.40 Oglasi 21.00 Glasba po polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica -lestvica popularne glasbe 20.00 Tretji štuk Podna 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro ju- tro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz .svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4, Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seie besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 SotX)tno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 29. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr-čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.40 Snežna plaža - Krvavec 11.45Tem-perature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Žrebanje Petrol 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašania s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način življenja, ponovitev 6.15 Nedeljska pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Pokal Vitranc 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme Robert Bohinc 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih: odštevamo dni do vstopa v EU 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Pokal Vitranc 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Popotniški kviz 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.15 Mozaik Slovenije 21.30 popevka tedna 22.00 Dr Petek RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Gradite-4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi^ zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Cma kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Ustanovitev podjetja Idrijca, d.o.o. 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 1. MARCA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOV. GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu Andrej Rozman Roza 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankanev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek: Gostja v studiu Simona V\/eiss 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo: Poglejte na deklaracijo 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktual- no10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Okrogla miza 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Moja je lepša kot tvoja 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev športnega prispevka 23.00 Motorci, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Pet minut za izobraževanje 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno .v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TOO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Ustamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 2. MARCA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOV. GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan Občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem - tema: Predpomladanska zaščita in sajenje sadnega drevja 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10Turistične informaciie 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Semenarna 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avto m obi I i stična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem skozi igre življenja: gost Anatoln Štern na temo Knjige ali življenje 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 . Obvestila 8.30 Novice 9.00 Moj zdravnik 2004 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno, Gibljive slike 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Aktualno: Big Bang 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in do- • I » • GORENJSKI GLAS • 22. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si Petek, 27. februarja 2004 godki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko ,8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PROi'evcem 12.30 Poročila, osmrtnice, otivestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napo- vednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi. 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 3. MARCA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora • KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu Zoran Jankovič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Pravljice v Škofji Loki 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Gorenjske lekarne 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste .15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme. ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno: Tednik občine Kranj 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Šole se predstavijo 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Moda in čas - domišljijski modni dodatki 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja za resno glasbo, ponovitev 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Železniki 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovoro 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema: Proračun Občine Idrija 2004 in dnj-ge aktualnosti 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kultumi utrinki 14.45 Komentar iz Dmžine 15.00 Informativna odd- aja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. -3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih PRAVZAPRAV LJUBEZEN komedija, romantični riporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 135 minut Rezija: Richard Curtis Producent: Tim Bevan, Eric Fellner, Duncan Kenworthy Scenarij: Richard Curtis Igrajo: Liam Neesen, Laura Linney, Hugh Grant, Emma Thompson, Colin Firth, Martine Mc-Cutcheon, Bill Nighy, Keira Knightley, Rowan Atkinson, Denise Richards, Billy Bod Thornton Čas pred božičem je in to zahteva določene priprave. Spremljamo zgodbe kar 16 oseb. Rock-erja Billya, ki mu je vŠeč dekle, ki pri britanskem premieru (Hugh Grant) streže čaj, Kareninega soproga Harrya, ki osvaja mlajše dekle Mio, Sara pa se odloči, da bo poročenemu sodelavcu Karlu povedala, da ga ljubi. Mark je zaljubljen v Juliet, ki je sveže poročena z njegovim najboljšim prijateljem Petrom. Filmska dvojnika pa končujeta ljubezenski prizor in se med njim zaljubita. Jamie se zaljubi v sobarico, potem ko mu dekle spelje lastni brat in Colin odhaja v Ameriko, ker je prepričan, da bo tam našel dekle svojih sanj. Scenarist filma je Richard Curtis, ki je napisal scenarije tudi za Štiri poroke in pogreb, Notting Hill in Dnevnik Bridget Jones. Tokrat film tudi režira. Kar nekoliko preveč karakterjev za en sam film. Posebej še, če pomislimo, da je to njegov režijski prvenec. Ves film se čuti, da režiser nekako lovi zrak in skuša vsakemu igralcu dati dovolj časa. Nenavadno veliko znanih imen se pojavi v filmu, čeprav le za. kratek čas. Film je zabavna komedija, ki nas kar lepo nasmeje. Včasih opazimo sorodnost igralcev s kakimi preteklimi političnimi škandali. Dekle, ki streže Čaj na Downing Streetu 10, je podobna Monici Lewinsky in Billy Bob Thornton kot ameriški predsednik hudo spominja ne nekoga drugega povezanega s tem cirkusom. Komedija ni le nedolžna romanca polna smeha, pač pa nas želi avtor zabavati tudi na prefinjen način. Seveda se ni mogel izogniti določenim klasičnim prizorom, kot izpovedovanje ljubezni pred celo dvorano, ki pa, zanimivo, še vedno doseže učinek. TORQUE: DIVJI V SEDLU akcijski « Priporočamo ogled nad 14 let. Dolžina: 81 minut Režija: Joseph Kahn Producent: Brad Luff, Neal H. Moritz Scenarij: Matt Johnson Igrajo: John Ashker, Max Beesley, Jackson Bolt, Dane Cook, Ice Cube Cary Ford se po šestih mesecih vrne s Tajske v svoje domače mesto. Tu je pustil kup neporavnanih računov. Brez pojasnila je zapustil svoje dekle in preprodajalcu motorjev Henryju ne vrne motorjev, ki so njegova last. Zato mu ta podtakne umor Juniorja, voditelja motoristične tolpe Kosci. Fordu so zdaj za petami FBI, razjarjeni brat umorjenega in Henry, ki ima v svojih motorjih še kaj več kot le motorje. Ford pa jim mora pobegniti in oprati svoje ime. Dirka se začenja. Poceni zgodba, veliko akcije, ki je na meji znanstvene fantastike, sporočila nobenega in plitvo izdelani karakterji. Joseph Kahn, kije do sedaj uspešno režiral video spote za najbolj znane pop zvezde, se je tokrat.lotil jeklene akcije. Dialogi v filmu so obupno neinteligentni, še najbolj prodoren je tisti, ki so si ga sposodili od Diesla: "That is the dumbest thing I ever heard'*. To pove vse o filmu. Tehnično je sicer še kar nekako v redu narejen. Upam samo, de ne bo kdo mislil, da je to, kar počnejo v filmu dejansko izyedljivo. Vsak, ki vozi motor, bo videl, da je vse skupaj znanstvena fantastika. Vsebinsko pa je film porazen in bi zadovoljil morda le koga, ki ima 1Q 70. ČETRTEK, 4. MARCA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Mise^ dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Fidifarm - Srčna kap 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: Hujšanje po Helerjevi metodi 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Alkoholizem: gostje v studiu 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi '7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja: kozje mleko pomlajuje 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Aktualno, Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike, kino Železar Jesenice 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica, oddaja o kulturi 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 18.05 Aktualno: Minute za slovenski jezik 18.15 Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kliče-nio London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz • UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo Petek. 21. februarja_ KINO CENTER POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, znan. film TERMINATOR 3, VSTAJA STROJEV ob 10. in 16. uri; amer. srhljivka/komedija PALAČA STRAHOV ob 18. in 22. url; FILMSKO GLEDALIŠČE angl. črni triler UMAZANE LEPE STVARI ob 20. uri; KINO STORŽIČ amer. komedija ŠEFOVA HČERKA ob 17. in 19. uri; amer. komedija/drama HOLLYWOODSKI KONEC ob 21. uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA drama triler ČLOVEŠKI MADEŽ ob 20. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA epska vojna drama POSLEDNJI SAMURAJ ob 18. in 20.30 uri; KINO ŽIRI ameriški akcijski zgodovinski spektakel POSLEDNJI SAMURAJ ob 20. uri; KINO ŽELEZAR komedija MALI SVET ob 18. uri; drama, komedija KAJMAK IN MARMELADA ob 20. uri. Sobota. 28. februarja KINO CENTER POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, komedija PODU FANTJE 2 ob 10. in 16. uri; amer. srhljivka/komedija PALAČA STRAHOV ob 19. in 21. uri; KINO STORŽIČ amer. fant. družinska komedija ŠKRAT ob 16. uri; slov. sijub. drama POD NJENIM OKNOM ob 18. uri; FILMSKO GLEDALIŠČE angl. črni triler UMAZANE LEPE STVARI ob 20. uri; amer. nem. frame, romant. drama/tri-ler ČLOVEŠKI MADEŽ ob 22. uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA komedija PLONKARJI ob 18. uri; akcijski, pustolovski, drama, domišljijski GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEV VRNITEV ob 20. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA epska vojna drama POSLEDNJI SAMURAJ ob 18. uri; drama LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 20.30 uri; KINO ŽIRI ameriški akcijski zgodovinski spektakel POSLEDNJI SAMURAJ ob 20. uri; KINO ŽELEZAR drama, komedija KAJMAK IN MARMELADA ob 18. uri; komedija MALI SVET ob 20. uri. Nedelja. 29. februarja angl. črni triler UMAZANE LEPE STVARI ob 21. uri; KINO STORŽIČ amer. fant. dnjžinska komedija ŠKRAT ob 16. uri; slov. ljub. drama POD NJENIM OKNOM ob 18. in 20. uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVUlCA komedija PLONKARJI ob 18. uri; drama triler ČLOVEŠKI MADEŽ ob 20. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA epska vojna drama POSLEDNJI SAMURAJ ob 18. in 20.30 uri; KINO ŽIRI ameriški akcijski zgodovinski spektakel POSLEDNJI SAMURAJ ob 20. uri; KINO ŽELEZAR komedija MALI SVET ob 18. uri; drama, komedija KAJMAK IN MARMELADA ob 20. uri. Ponedeljek. 1. marca KINO CENTER amer. srhljivka PALAČA STRAHOV ob 16.30 in 18.30 uri; angl. črni triler UMAZANE LEPE STVARI ob 20.30 uri; KINO STORŽIČ amer. komedija ŠEFOVA HČERKA ob 17. uri; amer. komedija/drama HOLLYWOODSKI KONEC ob 19. uri; amer. nem. franc, romant. drama/triler ČLOVEŠKI MADEŽ ob 21. uri. Torek, 2. marca KINO CENTER amer. srhljivka PALAČA STRAHOV ob 16.30 in 18.30 uri; amer. nem. franc, romant. drama/triler ČLOVEŠKI MADEŽ ob 20.30 uri; KINO STORŽIČ amer. komedija ŠEFOVA HČERKA ob 17. uri; slov. sIjub. drama POD NJENIM OKNOM ob 19. in 21. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče: črni triler UMAZANE LEPE STVARI ob 20. uri. Sreda, 3. marca KINO CENTER premiera amer. grozljivke TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO ob 16.30 in 20.30 uri; amer. nem. franc, romant. drama/triler ČLOVEŠKI MADEŽ ob 18.30 uri; KINO STORŽIČ Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA melodrama NASMEH MONE LISE ob 20. uri. KINO CENTER POČfFNIŠKA MATINEJA: amer družinska komedija MIŠEK STUART UTTLE 2 ob 10. in 15. uri; amer. srhljivka/komedija PALAČA STRAHOV ob 17. in 19. uri: Četrtek, 4. marca 2004 KINO SORA ŠKOFJA LOKA Art kino DOGVILLE ob 20 uri. • * -i \ Petek, 27. februarja 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Ludvik Zupančič, vodja skupine za državno mejo in tujce v PU Kranj Medtem ko se cariniki s prvomajskicn vstopom Slovenije v Evropsko unijo selijo na južno, bodočo zunanjo mejo unije, pa policisti ostajajo tudi na notranjih mejah. Kraiy - Za razliko od prostega pretoka blaga med članicami Evropske unije prostega pretoka ljudi 1. maja še ne bo. Nadzor nad vstopi in izstopi v Slovenko oziroma iz nje bo zato na mejnih prehodih z Avstrijo, Ital^o in Madžarsko enak kot doslej. Polnopravno članstvo Slovenije v Evropski unyi ni namreč isto kot članstvo v schengenski skupini, ki naj bi ga Slovenca osvojila predvidoma konec leta 2006, ko bo izpolnila vse pogoje schengenske konvencije oziroma tehničnega sporazuma za opravyai^e nadzora na južni - zunanji meji Evropske un^e s t.i. tretjimi državami. Po ''schengenu bodo slovenski policisti nadzorovali južno mejo, Bodo mejni prehodi na notranjih mejah prazni? "Na si oven sko-hr vaški razmejitveni črti bo schengensko mejo, ki je po kopnem dolga 670 kilometrov, varovalo predvidoma tri tisoč policistov, nekateri od teh bodo tudi v enotah za izravnalne ukrepe, katerih osnovna naloga bo preprečevanje in odkrivanje ilegalnih migracij. Enote bodo ustanovljene v sedmih policijskih upravah, ki imajo notranjo mejo. Torej tudi v kranjski, ki bo imela 91 kilometrov notranje meje z Avstrijo in dvanajst z Italijo. Na notranjih mejah pa policistov na mejnih prehodih ne bo veČ, mejna kontrola bo ukinjena." V izravnalni enoti Policijske uprave Kranj bo delalo 22 policistov, Kaj pa bo s tistimi, ki zdaj delajo na mejnih prehodih? "Našim policistom ne bo treba na južno mejo. Simulacija kadrov po vključitvi Slovenije v schengenski pravni red je pokazala, da bodo "odvečni" mejni policisti prerazporejeni v enote znotraj policijske uprave, ki so Ludvik Zupančič trenutno številčno oslabljene." Kaj pa bo s samimi objekti na meji, jih bo ministrstvo podrlo, morda prodalo ? "Ne. Po schengenskem izvedbenem sporazumu ima država zaradi zaščite nacionalnih interesov možnost ponovne uvedbe začasne delne ali popoldne mej- ne kontrole na mejnih prehodih z Avstrijo. Znan tak primer je s francosko -belgijske meje. Mejni objekti ostanejo." Na Gorenjskem bo edini mejni prehod z bodočo zunanjo schengensko mejo na brniškem letališču. Bodo na njem potrebne kakršne koli spremembe? "Do konca leta 2006 oziroma do prevzema schengenskega pravnega reda bo na letahŠču zgrajen nov potniški terminal za pretok potnikov in blaga po schen-genskih standardih. Policija sodeluje z Aerodromom Ljubljana že od idejnega projekta naprej, saj se poti schengenskih in ne-schengenskih tokov potnikov in blaga na letališču ne smejo križati. Zasedenost policistov na letališču je že prilagojena schen-genskim standardom." Do schengena je še skoraj tri leta; kaj pa letošnji L maj in z njim povezane spremembe v delu policije? Crna oika na smučarski vozovnici Naloga nadzornikov na smučišču je v prvi vrsti opozarjanje. Neprimerno obnašanje kaznujejo s črno piko na vozovnici, v najhujšem primeru z odvzemom vozovnice oziroma odstranitvijo smučarja. Krvavec - V petek dopoldne so se nekateri smučarji na Krvavcu pritoževali, daje smučišče neurejeno, proge nesteptane. Številni deskarji pa so bili nasprotnega mnenja - smuka oziroma deskanje je bilo fantastično. Vodja smučišč na Krvavcu Anton Jerič nam je razložil, zakaj tako: "Smučišče se ureja zvečer. Novozapadli sneg ima v sebi premalo vlage, da bi se kljub nizki temperaturi sprijel. Smučišče je pripravljeno slabše kot običajno. Vendar je tako smučišče krasno za deskarje, ljubitelje turno smuke in smučarje, ki se znajo prilagoditi naravi. Večina smučarjev pa največkrat zahteva industrijsko progo, kar pa ni vedno izvedljivo. Tisti, ki urejamo smučišče, smo le pripomoček naravi." Nadzorniki in redarji Za varnost na smučiščih skrbijo po novem zakonu o varnosti na smučiščih nadzorniki, vendar so na Krvavcu redarje ohranili. Ti skrbijo za red pred vstopom na sedežnico, za vrste, zaščito, opozorilne znake. Naloga nadzornikov pa je opozarjanje smučarjev na progah, reševanje konfliktov, ki največkrat nastanejo ob trkih smučarjev, ko pride do manjše materialne škode, saj se včasih zgodi, da se udeleženci ne morejo dogovoriti, kdo je glavni krivec. Nadzorniki dajejo tudi dodatne infor-mac^e, ker nekateri, kljub dobri označitvi prog, še vedno ne vedo kaj in kako. Po zakonu morata biti na tri tisoč smučarjev dva varnostnika, vendar na Krvavcu to reguUrajo po potrebi. "Vendar novega zakona še ne upoštevamo v celoti. Tudi varnostniki, ki so že opravili strokovne izpite, ga ne morejo v celoti izvajati, ker ministrstvo še ni izdalo izkaznic," je povedal Jerič in dodal, da je namen celotnega varnostnega sistema na smučišču predvsem v opozarjanju smučarjev, ne kaznovanju. "Do sedaj kazni še niso izrekli, opozoril pa že veliko. Predvsem opozarjamo mlajše smučaije zaradi čelad, ki so od lanskega decembra obvezne za otroke do dvanajstega leta starosti. Zaželene pa so ttidi pri odraslih. Kot sem omenil, hujših konfliktov še nismo imeli, se je pa že zgodilo, da brez posredovanja policije žal ni šlo. Lahko pa, na primer, smučarju, ki se na progi neprimerno vede, redar nariše na vozovnico črno piko in če se njegovo vedenje nadaljuje, dobi še kako piko in največkrat sledi odvzem vozovnice oziroma takega smučarja odstranijo s smu- v • v v cisca. Primernost in označenost prog Na Krvavcu srečamo poleg smučarjev tudi deskarje na snegu ter v času šolskih počitnic kakega malčka v spremstvu staršev na saneh. Zanimalo nas je, kako so označene proge za smučaije, deskaije, sankače. V zelo kratkem času naj bi na Krvavcu zaživel park za deskarje. V parku bo označeno, da se like (skakalnice, snežni kanal) uporablja na lastno odgovornost. Navadne sani pa so po novem zakonu opredeljene kot drsalke in ne spadajo na smučišče. Potrebna je ločena proga, Krvavec pa zanjo nima pravih naravnih pogojev. Tako daje obisk sankačev bolj spontan. Vse veČ pa je uporabnikov motornih sani, vendar prog za njih skorajda ni. Zunaj smučišč se ne smejo uporabljati, na smučišču pa ravno tako ne. "Kar se pa prog tiče, so označene s količki in številkami. Je pa veliko smučaijev, ki uporabljajo proge, ki niso primerne njihovemu smučarskemu znanju. Na Krvavcu včasih predstavljajo problem Njivice. Pogled iz se-dežnice smučarja zavaja, saj ta na smučišče gleda pravokotno in misli, daje položno," je še povedal vodja smučišč na Krvavcu Anton Jerič, pogovor pa zaključil z mislijo, da bi lahko mediji storili veliko več glede približevanja kulture smučanja potencialnim smučarjem, saj še vedno veliko smučaijev smuča za zabavo in pozablja na druge udeležence v smučanju. Alenka Brun KRIMINAL "Policisti na mejnih prehodih z državami Članicami Evropske unije ostajajo, saj bo nadzor nespremenjen. Na vseh večjih mejnih prehodih bodo postopno vzpostavljeni posebni pasovi za potnike iz držav članic unije in za potnike iz t.i. tretjih držav, ki bodo prvim omogočali hitrejši promet. Na Gorenjskem je največji prehod Karavanke, prek katerega potuje več kot polovica od približno šestnajstih milijonov potnikov na leto. Sicer pa so na našem območju štiije cestni prehodi, po en železniški in letališki ter sedem planinskih mejnih prehodov." Za gorenjske policiste je pomembna zlasti meja z Avstrijo, Kako boste z avstrijskimi kolegi sodelovali pri nadzoru ? "Julija lani sta oba ministra v Salzburgu podpisala protokol o policijskem sodelovanju, iz katerega izhajajo štirje glavni cilji skupnega sodelovanja. Prvi je t.i. optimiranje mejne kontrole na trov meje. Kako bo z nadzorom zelene meje in nadzorom v notranjosti? "Zeleno mejo bomo nadzorovali izmenično po sistemu šahovnice; na prvem odseku mi, na drugem Avstrijci, na tretjem spet mi in tako naprej. Menjali se bomo vsak teden. S takšnih nadzorom smo poskušali že leta 1995, vendar ni zaživel, od letošnjega 1. februaija ga spet prakticiramo. Hkrati smo začeli tudi s skupnimi mesečnimi poostrenimi nadzori na mejnih prehodih, medtem ko bo za takšne nadzore na vlakih, letališčih in v notranjosti obeh držav zeleno luč prižgala pogodba o policijskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo, ki Še čaka na ratifikacijo tako v našem državnem zboru kot pri sosedih. Po njej bodo slovenski in avstrijski policisti lahko sodelovali v obeh državah v skupnih akcijah v uniformah, oboroženi in z določenimi pooblastili. Cariniki bodo z mejnih prehodov 1. maja odšli, policisti bodo ostali. Na Jezerskem se bodo slovenski preselili na avstrijsko stran in opravljali skupne vstopno-izstopne kontrole. mejnih prehodih z Avstrijo. Gre za to, da bo potnik na prehodu preverjen samo enkrat. V nekaterih primerih se bodo naši pohci-sti selih na avstrij sko stran prehoda, na primer na Korenskem sedlu in Jezerskem, v drugih bodo Avstrijci prišU na naŠo stran, na Karavankah in Ljubelju pa bodo mešane vstopno-izstopne kontrole na obeh straneh predorov. Takšno sodelovanje bomo veijet-no najprej vpeljali na Karavankah in Jesenicah, na drugih prehodih postopoma po 1. maju." Med Slovenijo in Avstrijo poteka po Gorenjski kar 91 kilome- v Četrti cilj Protokola o policijskem sodelovanju pa je vsebovan v trilateralnem centru v Thörl Magleru v Avstriji, ob notranji avstrijsko-italijanski meji, v katerem bo predvidoma maja začelo delati po pet predstavnikov slovenske, avstrijske in italijanske policije, neke vrste "oficirjev za zvezo". V centru bodo izmenjevali operativne informacije, pomembne za delo vseh treh policij pri odkrivanju in preprečevanju nedovoljenih migracij in varovanju državne meje." Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič "Izkupiček" Planice Planica - Med svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih v Planici so gorenjski policisti obravnavali šestnajst prekrškov s področja javnega reda in miru; prepirov, vpitja, nedostojnega obnašanja, izzivanja k pretepu. Nesojenega pretepača so morali celo pripreti, vsi kršitelji pa se bodo zagovarjali pri sodniku za prekrške. Razen tega so policisti v Planici stali ob strani zdravstvenemu inšpektorju, ki gaje "zanimal" alkohol inje može v modrem prosil za pomoč, obravnavali so tudi prometno nesrečo s pobegom, povzročitelja so ustavili v Ratečah, in prometno nesrečo, ki se je izšla brez hujših posledic. Zabeležili so osem tatvin mobilnih telefonov, denarnic, smuči, prenosnega računalnika in bunde. Bundo so našli v avtu poljskega državljana in jo vrnili lastniku, že nekaj ur po tatvini so izsledili tudi belgijskega državljana z ukradenim računalnikom, medtem ko se bodo drugi okradenci najbrž morali sprijazniti, da imajo dolgoprstneži v gneči, ki je običajna za Planico, pač dokaj lahko delo. Med prireditvijo, kije trajala od 19. do 22. februarja, je bilo najdenih tudi več denarnic in drugih manj vrednih stvari obiskovalcev. Zaradi selitve v novozgra skladiščne prostore na s ec ene poslovne prostore oddamo v najem pisarniške in ečih okacijah: JESENICE, sp. Plavž 3 - Poslovna stavba Merkur (adaptirana pred 10 leti) z lastnimi parkirnimi mesti ima v pritličju in 1. nadstropju 920 m^ urejenih pisarniških prostorov. Prostori so primerni za mirno poslovno pisarniško dejavnost, posamezne enote velikosti od 15 do 30 m^ pa nudijo možnost združevanja. Prevzem prostorov je možen v mesecu aprilu 2004. KRANJ, Gregorčičeva ul. 8 (za Globusom) - V etažah objekta so urejeni pisarniški in skladiščni prostori. Pisarniški prostori v skupni površini 790 m^ so primerni za mirno dejavnost (pisarne, učilnice), posamezne enote velikosti od 20 do 80 m^ nudijo možnost združevanja. Skladiščni prostori so v skupni velikosti 1.000 m^. Objekt ima lastne parkirne površine. Prevzem prostorov je možen v mesecu aprilu 2004. Pisne ponudbe pošljite v 14 dneh po objavi oglasa na naslov: MERKUR, trgovina in storitve, d. d.. Služba za upravljanje z nepremičninami in OS, 4501 Kranj ali na email: jakob.zibert@merkur.si. Vse ostale informacije dobijo interesenti ob delavnikih med 7. In 15. uro, telefon: 04/20 66 518 (g. Žlbert). m ^ rm^ \; I .1»^ . J Na podlagi oglasa nismo zavezani skleniti pogodbe o oddaji poslovnega prostora v najem s katerimkoli ponudnikorh. Vlomilec odnesel denar Lesce - Neznani vlomilec je v torek iz stanovanjske hiše na Vrtači v Lescah ukradel denarnico z denarjem in bančno kartico. Lastnika je olajšal za okroglih 450.000 tolarjev. " H. J. MERKUR - trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7. Naklo MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo GORENJSKI GLAS • 24. STRAN OGLASI / info@g-glas.st Petek, 27. februarja 2004 OBČINA SENCUR Kranjska c. 11, 4208 Šenčur % Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občipe Šenčur Na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02 in 55/03) ter na podlagi 4. člena Pravilnika o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Šenčur (UVG. 32/02) objavlja JAVNI POZIV za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine ŠENČUR 1. Vse fizične in pravne osebe, ki so zainteresirane za uvrstitev na seznam dejanskih upravičencev do vračila vlaganj v telefonske centrale, medkrajevne telefonske vode ter krajevna telefonska omrežja na območju Občine ŠENČUR, pozivamo, da pošljejo pisno zahtevo v roku dveh mesecev po objavi tega poziva, in sicer do vključno 27.04.2004 na naslov: Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine ŠENČUR, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur ali jo oddajo do vključno z navedenim datumom v tajništvu Občine Šenčur. Obrazec zahteve je na voljo v tajništvu Občine Šenčur in na internetnih straneh občine: //www.sencur.si/ 2. Obstoj pravice do uvrstitve na seznam dejanskih upravičencev do vračila vlaganj vlagatelji dokazujejo z verodostojnimi dokumenti (pogodba, potrdilo o vplačilu: računi, položnice, virmani), ki dokazujejo višino vlaganj v telekomunikacijsko omrežje in datum vplačila. 3. Kolikor vlagatelj zahtevka za vračilo vlaganj ni tudi podpisnik pogodbe o vlaganju, ki je temelj za začetek postopka, mora zahtevku priložiti pisno in overjeno pooblastilo podpisnika pogodbe. V primeru, daje podpisnik pogodbe že pokojni, upravičenec predloži sklep o dedovanju. Enako tudi pravne osebe predložijo dokazila o pravnem nasledstvu. Številka: 346-4/2004-Datum: 23.02.2004 Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Šenčur Vas zam'ma, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poišdte svoje odgovore. NIVES Ste oseba, kije notranje nemirna, saj si vedno prizadevate nekaj več, kakor ste včasih zmožni. Toda to je dobra lastnost. Saj truditi seje že pozitivno. Toda poglejte, na življenjska pota stopate precej zadržano. Preteklost vam povzroča kar nekaj težav. Včasih so spomini na dogajanja iz preteklosti prav negativni. Malo preveč časa posvečate drugim, zato ste za okolico uganka, čeprav za svoj razvoj in dobro počutje potrebujete dobro besedo drugih. Trenutno ste preveč zadržani, v čustvih premalo odprti, v življenju previdni in premišljeni. Kot oseba ste zelo občutljivi, vsaka beseda vas prizadene in če ste resnično prizadeti, priteče tudi kakšna solza. Prav tako si želite, da bi vas drugi tudi bolj spoštovali. Malo več optimizma in uspeh bo prišel sam od sebe. po fO Wo uU> Jamoaw rtonM/^^AiM. 1M W/ves Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 STANKA Le zakaj vas preteklost tako privlači, toda če pomislimo, so tukaj največji spomini. Toda prav spomini so včasih neprijetni za naš razvoj. Kadar se preveč poglabljamo, pozabimo na prihodnost. Prav to se dogaja z vami. Čustveno se držite preveč zase, preveč nazaj. V sebi ste preveč zadržani in nedostopni za okolico. Hladna čustva, nepripravljenost sprejeti odgovornost, vse to kaže na notranje težave. Toda za ljubezen moramo biti odprti in ljubiti s srcem, le to je prava ljubezen. Opaziti je, da se veliko umikate v samoto, kakor da se vam je življenje obrnilo. Toda poglejte, za degem vedno posije sonce in tako bo tudi z vami. Malo več samozavesti in dobre volje. t ) Stanka Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj St. Naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki petkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo već prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu dospele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. GLAS NOVO ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA k V PELIKANU D.O.O. SMO PRIPRAVILI ZANIMIVE TEČAJE: MALO ŠOLO VEDEŽEVANJA, FENG SHUlJA, ASTROLOGIJE ... ZA NAROČNIKE 20% POPUSTA, NOVIM NAROČNIKOM 1 TEČAJ PODARIMO!!! Tokrat vas vabimo v Malo šolo vedeževanja z jasnovidko Tanjo: pri vedeževanju obstajata dve resnici. Ena pravi, da se vedeževanja ne da naučiti, da se pač s tem znanjem že rodiš. Dnjga resnica pa je ta, da se vedeževanja lahko nauči vsak, kdor ima le željo po tem. Ponujam vam možnost, da se tudi vi naučite. DENAR Ni važno, na katerem področju nam karta denarja predstavlja uspeh, ki ga bomo dosegli. V določeni kombinaciji nam kaže tudi skrivnost, ki je spraševalcu neznana. Lahko kaže tudi na človeka, ki denar sicer ima, vendar ga ne troši, raje ga razkazuje. V nasprotnem primem je lahko to samo značaj - nekdo, ki je sramežljiv in se težko odpira navzven. Zanimivo je tudi to, da ne vemo, koliko dragocenosti se še skriva v skrinji. Le kaj je skrito v vreči, ki stoji pokonci v levem kotu za skrinjo? LJUBOSUMNOST Ljubosumnost je lahko tudi nevoščljivost in po-sesivnost. Pomen se večinoma navezuje na pozitivne smeri, saj ta-karta ne bi smela povzročati velikih skrbi. Velikokrat nam pokaže strah spraševalca in niti ne težavo samo. POTOVANJE Karta prikazuje konje in kočijo, ki skupaj s kočijažem drvi čez planjave. Po eni strani predstavlja beg, po drugi strani pa novo obdobje, ki šele prihaja. To karto lahko povezujemo tudi s preteklostjo oziroma z dogodkom, ki ga še nismo "premleli". Na neki način nam lahko tudi sporoča, da bomo dobili sporočilo z dolge poti, oziroma da se bomo odpravili na potovanje. Karta predstavlja usklajeno partnerstvo. SPOŠTOVANI BRALCI ZA VAS PRIPRAVUAMO TEČAJE O ZDRAVUENJU S KRISTAU, O TEM, KAKO SI LAHKO PRIPRAVIMO SAMI ZDRAVILA, KAKO ODPRAVIMO BOLEČINO, O ZDRAVI PREHRANI IN ŠE KAJ. Prosimo bralce, da nam izpolnjene kupone pošiljajo na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Z vašo pomočjo bomo pripravili predavanja, ki si jih vi želite. Kupone bomo žrebali 31. maja 2004. Nagrada - brezplačno predavanje v jesenskem obdobju. o; • . •M • t-j v; ^ V.'TTli Ime in priimek: • r i I \ —' I \ i I \ - I L NOVO I! Zaradi velikega zanimanja smo vam pripravili tečaj ZDRAVLJENJE S KRISTALI. Z nami bo Jože Ulčar, ki ima dolgoletne Izkušnje na tem področju. Tečaj bo trajal štiri ponedeljke. Začnemo v: ponedeljek, 8. marca, od 18.00 do 20.00, nadaljujemo 15, 22. in 29. marca. Cena: 20.000 sit Za naročnike Gorenjskega glasa - 20 % 16.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE BREZPLAČNO Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - s položnico FENG SHUI Informativno predavanje bo v četrtek, 4. marca, od 18.00 do 20.00 v prostorih Gorenjskega glasa. Naučite se narediti svoj Feng shui!! Sobota, 28. februarja, od 09.00 do 19.00 ure, od 12.00 do 13.00 odmor za kosilo Sobota, 6. marca, od 09.00 do 19.00 ure, od 12.00 do 13.00 odmor za kosilo cena: 22.000 sit za naročnike Gorenjskega glasa - 20% 18.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE GRATIS Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - s položnico Enodnevni tečaj bo potekal v prostorih Gorenjskega glasa. Vodil ga bo Merza Terzimehič. S seboj prinesite tloris stanovanja, avto karto Slovenije, rokovnik in pisalo. V ceno ni vključeno kosili in priročnik. Gena priročnika je 4000 sit. MALA ŠOLA VEDEŽEVANJA Te dni bodo prvi udeleženci zaključili tečaj, zato vsebino treh kart objavljamo zadnjič. Berite Gorenjski glas, v prihodnjih izdajah vam bomo sporočili, kdaj bomo pripravili naslednji tečaj. Pridružite se nam na zanimivih druženjih! NADALJEVALNA ŠOLA VEDEŽEVANJA Sposobnosti so dane vsakomur. Od 8. marca do 7. aprila 2004 Vsak ponedeljek, torek in sredo: od 18.00 do 20.00 ure Gena: 90.000 sit {plačilo mogoče na dva ali tri obroke) Za naročnika Gorenjskega glasa - 20% 72.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE 50 % POPUSTA 45.000 sit Petdnevni tečaj bo potekal v prostorih Gorenjskega glasa, vodila ga bo znana jasnovidka Tanja Dolinšek. S seboj prinesite "ciganske karte". ASTROLOGUA Če želiš vedeti vse o tej vedi, je tako, kot bi želel vse vedeti o življenju. Za učenje te vede je potrebno več časa, zato smo vam pripravili dve stopnji. Astrologija 1 Od 2. marca do 17. junija 2004 Ob torkih in četrtkih: od 18.00 do 20.00 ure Cena: 90.000 sit (plačilo je mogoče na dva ali tri obroke) Za naročnike Gorenjskega glasa - 20% 72.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE 50% POPUSTA 45.000 sit Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - s položnico Astrologija 2 Od 24. avgusta do 16. decembra 2004 Ob torkih in četrtkih: od 18.00 do 20.00 ure Cena: 90.000 sit (plačilo je mogoče na dva ali tri obroke) Za naročnike Gorenjskega glasa - 20% 72.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE 50% POPUSTA 45.000 sit Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - s položnico Tečaj bo vodila Tea Kejžar, ki vam bo pripravila material za predavanja. INFORMACUE IN PRIJAVE: BETI VALIČ, 041/73 09 73 e-mail: beti.valic@g-glas.si, www.gorenjskiglas.sl Pelikan, d.o.o., Vodopivčeva 12, 4000 Kranj METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave, d.o.o. Ljubljanska c. 80, HORJUL Zaradi širjenja proizvodnje v novih urejenih delovnih prostorih zaposlimo VEČ KOVINARJEV čaka vas pestro delo, možnost pridobivanja novih znanj in s tem možnost napredovanj, zato vas vabimo, da se prijavite za dela VARILCA IN PREOBLIKOVALCA PLOČEVINE na klasičnih in CNC strojih Pogoji: - za zahtevnejša dela IV. aH V. st. izobrazbe tehniške stroke - za srednje zahtevna dela III. st. izobrazbe tehniške stroke - za vsa delovna mesta zdravstvena sposobnost - delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj -vabimo tudi kandidate, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, imajo pa ustrezne delovne izkušnje. Delovno razmene bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Delavcem so zagotovljene vse pravice, ki Izhajajo iz delovne zakonodaje - plačilo prevoza na delo, počitniški regres, jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, dodatek na skupno delovno dobo itd. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošjite v 15 dneh po objavi na naslov: Metrel Mehanika, d.o.o.. Ljubljanska c. 80, 1354 Horjul. Predhodno lahko pokličete po tel.: 7558 214 ali 7558 302. i Petek, 27. februarja 2004 HALO - HALO, KAŽIPOT, UVG / info@g-glas.si GORENJSK! GLAS • 25. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka In četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249 Trst 17.3.; Lenti 6.3.; Madžarske toplice 18.3. do 21.3.; in 29.4 do 2.5.; Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.2004; Šenčur: 251-18-87 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 e-mail: meta.konstantin@siol.net TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE. IT. ŠP. FR. RU) Za odrasle, dijake'l učence,upokojence. Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodni trg 14, Škofja Loka Tel.: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982 Danes v petek, 27. 2., ob 19.30 uri J. S. Sinisterra: AY, CARMELA!, režija: Zvone Šedlbauer, gostuje Mestno gledališče Ruj, za abonma MODRI. Jutri v soboto, 28. 2., ob 19.30 uri J. S. Sinisterra: AY, CARMELA!, režija: Zvone Šedlbauer, gostuje Mestno gledališče Ruj, za abonma RDEČI. GLASOV KAŽIPOT Prireditve V Kranjski Gori Kranjska Gora - Danes, v petek, 27. februarja, vas bo med 20. In 22. uro na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) zabaval ansambel Gorenjski kvintet. Jutri, v soboto, 28. februarja, na Trgu na Gorici, bo ob 18.30 uri prenos žrebanja iz HIT hotela Casino Kranjska Gora; ob 19. uri bo nastopil Pero Lovšin s Križarji in gosti smučarske scene. Ob 19.30 uri se bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori začela gledališka predstava Izganjalci hudiča. V nedeljo, 29. februarja, ob 15. uri se bo začela predstava in animacija za otroke -Teater Cizamo. V Tržiču Tržič - V ponedeljek, 1. marca, z začetkom ob 18. uri bo v Galeriji Fer-da Mayerja - Paviljon NOB, potekal šahovski turnir. V četrtek, 4. marca, ob 20. uri bo srečanje skupine za samopomoč, in sicer v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. V dvorani v Križah pa bo premiera igre Očka se je rodil. Na Bledu Bled - V nedeljo, 29. februarja, ob 17. uri se bo v Festivalni dvorani začela prireditev Blejsko ke-brovanje '04, ki je namenjena vsem, ki so rojeni 29. februarja. Vstopnice so v predprodaji v TD Bled. tel.: 574-11-22. Smučarsko tekmovanje Kranjska Gora - V četrtek, 4. marca, Društvo upokojencev Kranjska Gora organizira tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih v Gozd Martuljku. Začetek veleslaloma bo ob 10. uri, smučarskega teka pa ob 12.30 uri ob spodnji postaji vlečnice v Gozd Martuljku. Prijave do 1. marca zbira Florjan Radon, tel.: 041/749-050 SmolčkI praznujejo Ljubljana - Kdo so "smolčki"? Tisti, ki imajo rojstni dan 29. februarja in praznujejo le na vsake 4 Jeta. V nedeljo, 29. februarja, bo v Festivalni dvorani v Ljubljani od 10. do 14. ure potekalo praznovanje za štiri in osemletne smolčke, od 13. do 17. ure pa za dvanajst in šestnajstletne. Seveda pa so do- brodošli tudi starejši smolčki. Za vse dodatne informacije lahko pokličete po tel.: 041 68 70 68. Za otroke Škofja Loka - V torek, 2. marca, ob 17. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka ura pravljic Imejmo se radi, ki jo bo pripravila Tina Oman. Trata - Mateja Müllner vabi na uro pravljic, ki jo bo pripravila v torek, 2. marca, ob 16. uri v Knjižnici Trata. Železniki - Delavnica za spretne prste - Naredili bomo lonček je delavnica, ki je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let in se je lahko udeležite v sredo, 3. marca, ob 17. uri v Knjižnici Železniki. Delavnico bo vodila Saša Bogataj Ambrožič. Žiri - V Knjižnici Žiri bo v sredo, 3. marca, ob 18. uri na sporedu ura pravljic Jaz sama, ki jo bo pripravila Majda Traven. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI . www.ms-kranj.si Mladinski servis Kranj, d.o.o. izleti Čez Blegoš na Lubnik Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi v nedeljo, 7. marca, na 8. rekreacijski zimski pohod čez Blegoš na Lubnik. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije ter prijave sprejemajo po tel.: 512-06-67, vsak dan od 7. do 15. ure, ponedeljek in sreda tudi od 16.do 18. ure. KRCNE ZILE Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izola Na Cerkniško jezero Kranj - PD Iskra Kranj vabi svoje člane na Slivnico. Bloke in Cerkniško jezero. Zanimiv izlet, ki tehnično ni težaven in je primeren tudi za družine z otroki, bo izveden v soboto, 6. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri izpred Crelne. Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave in informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno srede, 3. marca 2004. Jurčičeva pot Kranj - DU Kranj - pohodniki vabi na XI. pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 6. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 5. marca, oziroma do zasedbe avtobusa. Dan žena Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi svoje člane na praznovanje 8. marca, ki bo v soboto, 6. marca, ob 18. uri v gostišču Majolka na Jesenicah. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur ali po tel.: 580-18-90, 041/491-201, 040/767-886. DOBRA PONUDBA IN SUPER CENE! ZA MODELE POMLAD - POLETJE IZ PRETEKLIH SEZON 5) o o (O CÖ n 0) cv O I-lij v ^^m O C CO B o "S Ü s N N C o a'o D 0) B 00 d) CO Ü (D Ü ca ^ N CO 0) o § ■C a o ca > O C O q -- ČO S o ECO ^^ o o s ^ a N o 2 Vi CO > o CO 'Ü >(0 "n o £ ^ w — o § o CO u I ^^^ C N CC O •O 'CO CO 3 n iz >N CO p C Q 5 d) CO S o CO C >N fc •D S CNj ^ E OJ . N ? I a E cd ■9 'O o >co iS "čS .9> 'čo ^ to CO : > CO Ni o E o a CO D o CO (D «I N ^ 2 I .11 0) > o liJ o O < CC o N Si o os Ü < s Ü D CC o < < o liJ Ü 0'N UJ CO CC UJ (/) a o < z CO 'Ü KO < o 00 O < oc (D o oc Q. O iO CO CO ^ oc ^ LU O O a LU o 10 < Z _ /N O S o o J: ^ LU o O. OC O < O CO ■o CO o E B CO s g B CÜ o Ü "0 £ ^ > C S '0) o CO CO O) i: o ^ CO CO £ ■Ž? w o c}5 (D O 'ČO* C 3 N cO • ^^^ E Q) SI I "D CD O >ü n O ^ U) o E o CO o 0) >ü >C0 'n 0) o Jo > SI 9 » ^ CO "Ö 4- >co d I B O) •C o o "D O n CO CO B o CO CO o S'liš C E B »Č0 15 a 0) 00 (D O CO O fe a tn 0) — •p 'Ü s ^ •Ö' -S W o o o CD O 'O a o o 0) ^ ü E .J. 'Ö § "co S ^ "F O O) co ._ co .i ~ I CD E Q. CO O E 0) Oi co O N Q. g.5 .Q o o t co :=. i- »O CO g O Z ^ .i Z a> ^ s C 0) > d) N Č0 CO .'si co NJ 0) a (D "O N g) o a co B o Q. co o E I I MM a > N S Ü N ■C P ^ O O C B co "0 Q> O ^ fe C ^ co C ^ (D O co O) d) £ iž E o o. o d) o B d) E d) ._ O) "O co Q. d) ■ ^ I a co o S co o'^ S o o d> co E d) co •O d) co »co o co p o "O g ^ § ^ o ■o > C co ^ : o a d) co g 2 £ ^^ — -C o p i co co co N O. _ > •— O .ti - 1o "O C co N • - O >ü 0 _ "o" 'c CO ■D O a o o o o O) d) .a N 0 co 'CO fe O o ^ o g- £ S g 0 Q. »U O CO O ü CO O CO co E co o -S p d) ^ a o. »co Q. co o 0 E o co 2 o a co 0 o a iS "co 0 O O- Z) Q. di C ^ m __ co o E co .fc 0 ^ g -5 ' O co o o T3 O ^ 0 fc I0 O 0 a o '«S J? ^ CC 00 C/) ^ ^ >co co ~ •— CO .. GC CO s LU < >0 ^ >CM O iS o ■o o . o N o 0 2 -0 ^ co "O i« d) co > N ß E 5 >co ^ 0 ^ CO CO 'O g a n g) o a ■o o a « "co 0 T d) ■o o ^ -S N d) co "a co o 0 -K :=" o "O o 0 2 Q. o 0 o . o. (O o co o E co 0 C co = I E -I co C co o ■o o § co E 5 iS o ^ co 0 g) ^ ^ a D ^^ -o « E g p o t 0 C a co (- C co •n co 0 .b ^ N a o co co >ü CL $ 0 CO •ü 'CO 0 'O CO N CO 0 S iS CO o a B 0 ca .co "co 2 0 'Ü 0 co jQ o co co N 0 > co C co o E 0 co < < o UJ co oc o 0 co "O 0 co C co co CD 1 co GC C « ^MB 0 C § O ■o o co o oc o. UJ 0 co ■O o 'CO o a o g C 0 E co N , 0 E n 0 2 a ^ o Q. 0 O o s o o 0 "co 0 Ü 0 C co C g '0) C 2 0 ^ »o d) ■ ^ co ^ 0 -L ^ co •čo' "o "co co o 3 o. S? co p C ^ co 1 J ll "0 co o - i CO £ g co 0 0 C r co E o C Ü o o co § § J- o > 0 UJ 5 E o o co O) C 0 »o o .a o. 0 co co Ä 0 C "O 2 ca ^ co 0 o -g M o £ -rT E o co O) 0 co o g D O UJ oc co . .hi co t? rr 0 w p 2 "g o o a O OC co 'Ü O E XJ o co O) 0 0 • «MB n E o > o Ü > o g o Q co co 0 co 0 E D CO O) N 0 0 CO — Ü 0 -9 "O o 0 B ^ C N g O co co O) p Ü s § Pa "D d) n- § O. C O g > d) ^ o ^ ^ .— "D 0 'N CO ^ T- O) co T- N 1- o co o co co N O o C a 'O co d) »CJ »co C co * C § 0 »Ü * 12 Q. 0 t o O) o a 0' t^ co •D C co NJ 6 rl4 O ■D O N. CO' 4- E g ršj co co co ČJ 0 C o •o o N. O + o E o ■D o C > o N > d> o il ^ 0 'O I co C co 5 0 0 co g ^ N 'N C CO S »o C O "O ^ O E iS CO Ü O »co — 0 "O a 3 «J CO ■§ co co co co o C 2 o a 0 co co co 0 ^ ^ C o r: d) 0 0 0 = co ■o o co Q. 'U 0 ?E 0) .1 o co 0 £ co »o n o co co jc: p 0 > O s 0 d O o s i a co 0 Ü o C s s 0 O co co 'N f S § co •D ^ Q. co 2 co o a co N d) 0 1 a co co ^ o 0 co 0 »Ü »CO 2. TO a o E ^ B N C >C0 d) -O O E o ^ 'Ü co C t:; s c:^ 'S R 2 C co ^ Q. ^ o- o co o a o "D *= f- o. »co d) m IVI > ^ s? 0 ^ Ü C 0 2 CD N •isi ~ . d) 0 C/) ^ N - O p ^ 0 ao Ü 0 o 'CO 0 O CC '5> £ co TD CO 0 C CO CO 0 o 0 CO ■ö o N 0 iS o5 (0 d) <0 g o > co .2, O 0 O- co — g S d) N C 9 "O o co ^ • ^ •= co 0 * 0 'Ü 'CO a ■o N 0 »CO 0 O »CO O) 0 O a 0 to 0 o ^ 0 CO ■o O 0 CÖ" O a .= 0 > 0 0 Ü co co • a^to C Q. □ »N CO 'O "ČO 'S to O a co jD 0 1 I •Ü 'n § co N § CO C 0 »O »CO 0 E o C N 2 to o co •D TO ._ Q. CO o N CT O E ^ C 0 0 Ü o "i ^ co co d ■D O CO CL to I g Ž.S . - CO 0 .5= 0 > L= 0 0 ^ ^ > 0 d) >isj i« CO 0 £ o. 0 O .. ^ ^ " 0 co co CX - co C 0 "O »co s a •p 0 co ^ £ « ~ "O d) 0 ^ > o r-- O O i: co C C o CO »» CO C 3 TO ■5-9 o O CO N 0 S m O -g CO !Q N o CO ^ 2 i o o p > a>' 0 o ^^ :q S S 5 0 co o 0 to ^ d) co 0 o co -o •o to O co" o co o C o co fs. CD co ■Ö GC o iS o " co 0 g _co co O) co § 2 o C v S > ^ 3 co o. oc a Ü ^ co C 'Ü o E ^ O O oc -I UJ UJ ^ s co o < co p Ul Q < o < ^ m o " LU .CO oc o g -p 0 ■o o co o ■o o < Ü oc z o LU >/) H>N 52 CO UJ S < - $ UJ Q tt. oc D: LU O C d) .CD O) 3 •fe 0 O O co N CO GC co « 'Ö C 0 CJ) < m O 'S) 0 C 0 C co _ O UJ Z s 2 o to g a co > ^^^^^ C co '0 co g a • • 0 - co .0 co" 9 ^ o a N O) 0) o II 1 i o cz co 0 C 'Ü 'CO •o 0 -o 0 C co •ž co g to o Q. N C - CO 0 ^ I C CO CO »CO co '■D CC ja d> m 3 •o 0 o d) 0 C £ CT 3 'c -a 2 C ^ :z LU O 0 =• CO 0 > p CO •o 2 a I co co 3 CO 5 0 O _ TD ___ CO C 2 s ž 2 iS co 3 E o T3 O > O •O o > o z co o z co d) 0 p C o LU aCL o 0 co = co 0 co co o. 0 p "čo i a^ C co co N Ž CO co^ P Ii a N g s.s CE w co i N co C 2 p p o 0 2 o CD LU CL r - o 6 <3 6 "0 •D O S 0 CO o o ■o 5 o 0 9- co »W N to > 2 1 s 2 C •D — 0"^ d P 0 ^ E « co 0 co 0 co UJ 0 0 OÖ co E UJ 0 -3 0 Q_ ■O Z i -0 ^ C N O 2 CO CO ^ NN llo CO co to to E co 'O 0 ä 2 2 C £ 0 E o a 'čo* 0 o ^ oc D _ co O p -Ö ^ W >co d) •> o N .C co 3 čo" 'O o '0 co co to N 0 0 CO n > 0 2 CO CO Cl 0 0 d > 'CO 3 co > 0 0 •CO, • ^^^ C co N to 0 C 0 Q. C to > 0 > co C I d co 0 ^ 3 d) 2 . co 0 S o 0 C * a^B O . §55 0 O C ' s ■5. C\J ■o o 1° co r 'Ü co C £ d) 00 'CO ^ 0 co 11 o Ü u> N 2 o o d) 1 3 O) Is —■ p CO iS O) C ^ N w — o o o 0 co o to C 0 C co co CO^ 0 i co C II < >0 'CO o o X N co s < OC o o oc o. »o »00 10 to O a C co 3 n o co co' »Ü o 0 co ■o o co N i co a •C d 0 'O 'CO "Ö O C Q- ^ 0) ^ 'Ü CO E co N O Z ^ P P . . "O :=. CO 0 CO »N ^ (X 3 — S 0 3 ^ 2 CT C - § »CO £ •c 5 co E ._ co to g O > o o co g s 2 a TI CO C 0 CO CT _ > 3 CO 0 Q 0 ^ •p- o co CT C ^ JO co -CT 0 'ČO »čo 0 0> CO a p 0 1 a K a CO N 2 p o5 o CT 0 N ct CT P O C 2 CT 0 CO G s o UJ oc o. aS o co N + O a co p ' Q. co co 0 d) C o .b 0 o «o C p Q. 3 O C o , co <0 co N a a! co ^ 0 # p -^-O "c o co ■§ « ^ ct| g E « OÄ.S 'Z o co C d 0 'Ü -g. •55 C -R, C C o 0 "O p 0 co n "D 0 0 S 0 ^ 0 :=• CO O 0 ^ O 0 E TJ 0 t CO C g CT CT C I: CO GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KAŽIPOT, UVG / info@g-glas.si Petek. 27. februarja 2004 GLASOV KAŽIPOT Izleti Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Zreče z odhodom avtobusa 10. marca ob 7. uri izpred hotela Creina. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet na Štajersko, ki bo v torek, 16. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni DU Kranj do petka, 12. marca, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na tradicionalni že 26. zimski pohod na Arihovo peč. Pohod bo v nedeljo, 7. marca 2004. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Hoje bo 3 do 4 ure, povratek pa bo nekaj krajši. Prijavite se lahko v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira izlet na Šmarno goro - za dan žena, in sicer v četrtek, 4. marca. Odhod bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 3. marca. Kranj - V petek in soboto, 5. in 6. marca, vabi Planinsko društvo Iskra na turno smučanje s Kredarice. Prijave in informacije do vključno srede, 25. februarja: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. - samo za vešče turne smuke in hoje z derezami ter cepinom. Število mest je omejeno na 14. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Izolo, ki bo 3. marca. V Izoli si boste ogledali tudi znamenitosti mesta. Prijave zbirajo na DU do zasedenosti avtobusa. Prvi sestanek bo potekal v prostorih KD Jesenice, Blejska Dobrava 160 - Lipce. Vabijo tudi na predavanje Pes v urbanem okolju, ki bo v soboto, 6. marca, ob 18. uri v gostilni Pri stričku (bivši dom Društva upokojencev Jesenice). Vse dodatne informacije lahko dobite pri Branetu Pircu, tel: 041-666-187. Bitnje - LXD Gorenjske obvešča, da se bo danes, v petek. 27. februara, začel tečaj (s predavanjem) za vodenje psov. Zbor (brez psov) bo ob 17. uri v Gasilskem domu v Bitnjah. Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, daše sprejemajo prijave za 7-dnevno zdravljenje v zdravilišču v Moravskih Toplicah in v Dobrni, ki bo v mesecu maju 2004. Prijave sprejemajo vsak torek in četrtek med 15. in 17. uro v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 202 34 33. Kranj - V soboto in nedeljo, 13., in 14. marca 2004, prireja Planinsko društvo Iskra Kranj šolo turne smuke. Prijave: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049. ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno srede, 10. marca. Število mest je omejeno na 14, Predavanja Kranj - V okviru popotniških večerov v Potepuhu vam bo Matej Vrenk predstavil svoje potepanje po Maroku. Predavanje bo v nedeljo, 29. februarja, 19. uri v kavarni Potepuh. Šenčur - Župnija Šenčur organizira štiri postna predavanja s predavateljem p. dr. Marijanom Šefom, in sicer jutri, v soboto, 28. februarja - Razločevanje duhov; v pet- ek, 5. marca - Zgodovina osebnih notranjih ran; v soboto, 20. marca - Zdravljenje notranjih ran in odpuščanje ter v soboto, 27. marca-Molitev za ozdravljenje notranjih ran. Predavanja bodo potekala v župnijskih učilnicah župnišča v Šenčurju, vedno ob 19. uri. Bled - Gregor Füdransperg -Fedr bo jutri, v soboto, 28. februarja, ob 19. uri v Zadružnem domu Ribno pri Bledu, v obliki potopisnega predavanja predstavil svojo knjigo Kilometri Sredozemlja, ki opisuje njegovo enoletno kolesarienje po treh celinah. Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 4. predavanje iz niza pomladanskih srečanj. Danes, v petek, 27. februarja, ob 17. uri bo Meta Vrhunc predavala o biološko dinamični metodi vrtnarjenja. Po predavanju bo redni letni občni zbor članov Društva za biološko dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska. Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v četrtek. 4. marca, ob 20. uri. v sejni sobi Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Go-sposvetska ul. 12, strokovno predavanje z naslovom Shizofrenija -prepoznavanje in zdravljenje. Predavala bo mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., spec. psih. Žiri - V Galeriji DPD Svoboda se bo danes, v petek, 27. februarja, ob 19. uri začelo predavanje z naslovom Avstralija - dežela tam doli. Po predvajanju avstralske glasbe bo predaval Primož Pipan. Razstave Kranjska Gora - Društvo rejcev malih živali Jesenice prireja od 28. februaria do 1. marca razstavo golobov, perutnine in kuncev, in sicer v OŠ Josipa Vandota v Kranjski Gori. Razstava bo odprta od 9. do 20. ure, v ponedeljek do 15. ure. Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej Jesenice vabita na otvoritev slikarske razstave Ljubice Intihar Višnar, ki bo danes, v petek, 27. februaria, ob 18. uri v razstavnem prostoru Liznjekove hiše v Kranjski Gori. Razstavo bo predstavil umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič. V kulturnem programu pa bo ob glasbeni spremljavi Francija Bruna nastopil pesnik Marko Eisner Grošelj. Predstave Cerklje, Vodice - Dramska skupina KD Davorin Jenko bo na domačem odru uprizorila komedijo s petjem in vaškimi godci z naslovom Kje je meja. Premiera bo jutri, v soboto, 28. februarja, ob 19.30 uri, ponovitev pa v nede-jo, 29. februarja, ob 18. uri. Predstavi bosta v kulturnem domu v Cerkljah. Predpremierna uprizoritev pa bo že danes, v petek, 27. februarja, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Vodicah. Vstopnice so na voljo dve uri pred vsako predstavo. Kranj - Jutri, v soboto, 28. februaria, ob 10. uri si lahko v Prešernovem gledališču Kranj ogledate utkovno predstavo Kraljestvo povodnega moža v izvedbi Teatra za vse Jesenice. Na predstavo so vabljeni otroci od 3. leta dalje. Brezje - Člani dramske skupine KUD Pod lipo iz Adergasa bodo gostovali z ljudsko burko Na kmetih, in sicer jutri, v soboto. 28. februarja, ob 19.30 uri v dvorani Doma krajanov na Brezjah in v nedeljo, 29. februarja v dvorani Kulturnega doma v Preddvoru. V Dupljah bodo gostovali v soboto, 6. marca, ob 19.30 uri; v nedeljo, 7. marca, ob 18. urivGrobljah, 13. in 14. marca pa bodo gostovali v Šenčuriu. Vstopnice lahko rezervirate tudi po tel.: 25-21-055. . ^ii^Jr > vsak dan od 18. do 21. ure i DNEVNA SMUKA od 9. do 16. ure SNEŽNI TEl^EFON: 041/031/ 182 512 •» mim Jesenice-Jutri, V soboto, 28. februarja, ob 19.30 uri si lahko v Gledališču Toneta Čufarja Jesenn ce ogledate gledališko predstavo - tragedijo Pomladno prebujenje. Reteče, Sorica - KUD France Koblar Železniki bo z enodejankb Daria Foa Pleskali nimajo spomina gostoval jutri, v soboto, 28. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Retečah ter v nedeljo, 29. februarja, ob 16. uri v Zadružnem domu v Sorici. Kranjska Gora - Danes, v petek, 27. februaria, ob 19.30 uri bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori ponovitev gledališke predstave 0 Matjaža Zupaničiča Izganjalci hudiča, v izvedbi Ta bol' teatra KPD Josip Lavtižar. Kranjska Gora - V nedeljo, 29. februaria, ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori lutkovna predstava Kresna noč v izvedbi Teater za vse Jesenice. Sveti Duh - Kulturno društvo Ivan Cankar iz Svetega Duha vabi na ogled komedije Cvetka Golarja in režiserja Lojzeta Do-manja "Vdova Rošlinka" v izvedbi domačega kulturnega društva. Premiera bo danes, v petek, 27. februarja, ob 19.30 uri, ponovitev pa jutri, v soboto, 28. februarja, ob 19.30 uri v Kulturnem domu pri Svetem Duhu. Vstopnice si lahko v predprodaji zagotovite v Tiskarni Čuk, tel.: 5137-562 ali pa uro pred predstavo . Brezje - Člani dramske skupine ku Itu rno-u metn iškega d ruštva Pod lipo iz Adergasa bodo jutri, v soboto, 28. februarja, ob 19.30 uri gostovali v dvorani Doma krajanov na Brezjah in v nedeljo, 29. februarja, v dvorani Kulturnega doma v Preddvoru. Zaigrali bodo veselo ljudsko burko v dveh dejanjih in epilogom Vinka Mödern-dorferja Na kmetih. Gomm GALERIJA 'Tri Jožovcu" Bsguiqo Grega Avsenik, s.p. Sobota, 6. marca 2004 - plesni večer ob dnevu žena z ansamblonn Lojzeta Slaka 4 Začetek prireditve ob 20. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si Obvestila Bled, Lesce - KD Bled - Lesce vabi lastnike psov na pasje igralne urice, malo šolo in tečaj osnovnega šolanja psov - za vse pasme in starosti psov. Prvi sestanek tečajnikov (brez psov) bo v ponedeljek, 1. marca, ob 17.30 uri v koči na društvenem poligonu. Informacije: 04/574-32-05, 041/432-989. Škofja Loka - Gasilska zveza Škofja Loka vabi na občni zbor, ki bo v petek, 5. marca, ob 18. uri v pros- 4 torih gasilskega doma na Trati. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi članice in člane na 51. redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 28. februarja, ob 15. uri v dvorani Doma krajanov v Šenčurju. Po zboru bo družabni večer Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v soboto, 6. marca, ob 15. uri v dvorani Doma krajanov v Preddvoru. Kranj - Športno društvo-lnteršport Kokrica vabi vse svoje člane in druge ljubitelje kolesarjenja ter po-hodništva na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 3. marca, ob 19. uri v Gostišču Dežman na Kokrici. Preddvor - Turistično društvo Preddvor vabi vse svoje člane na letno konferenco, ki bo jutri, v soboto, 28. februarja, ob 18. uri v prostorih Doma krajanov v Preddvoru. Po uradnem delu bodo podelili tudi priznanja najbolj urejenim hišam in vrtovom. Bled - Območno združenje Rdečega križa Radovljica vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek, 1. marca, od 8. do 16. ure in v torek, 2. marca, od 8. do 14. ure, in sicer v Zdravstvenem domu Bled. Jesenice - Kinološko društvo Jesenice vas vabi na spomladanski tečaj šolanja psov, ki se bo začel dne 1. marca 2004 ob 18. uri. (o 3 o n Q> 3 3 fi) O) O a D) 3. D) D S (D (D go "O CO CQ S O ^ CL O O" § >*' o 5'(D £0 •v I S" TT O a> (D o o« 0) w g O ^ (O Z (D ■d ■O I B' < o o z CO co (d ^ O (d O 3 n' O" s D (d g d. d) D (d 5 co 4 I C § CO g ČB N N C7 3 03 CD 03 3 o co o 03 co 5 o o 3" S3 w 3 o o « co o. 3 o — a ĆD C s. 3 ^ • • d) CD CO CJi [O N) o o o 0 1 o o o N) ro o o C TJ w B o. (O CD s 3 3 (D "O to 3. w "O Fi CD o CO < iS C 3 s ® o. N< 3 C "D to s CD "D 33 m m z z o C CD o o "D (d 3 M ÜT cd to 3 o n-5 CÄ. !P to g: (O B Q. o (O to 3 CO s > ■D s T3 3) > m CD 3 3) o TJ "O o 5 T3 o o r «o s R9 co co B 3_ n« c "O to 3 to I s _ m 3! o > > o 33 > o- < c co 3 to o« 3 o •o 3 co cd B'E ^ to (d "2 'S o o s o« $ o. 5-g w ^ co co w s cd n ? o' o cd CO cd ii. n •q cd ct C o" 03. to co §. ^ c0< (d ^ o. ® cd ^ 5 cd cd s "O 9- o cd q. co to cd cd "O 03 to s ^ s 3 o to co o 0 Q. f co to co I C to o •o N "O o CD o o 3 CO X Ä CD < cö; CO N o« 3 0 to p SJ to CO« o to J o cd co cd to 3 o 03 o" to CO _ co co -o cd cd 3 3 i: = 5 g Š Q cd o o- 3 to J 3 ® CD o D* o« 3 p s cd • o co -j l_ 3 -fe co £0 3 3 to (d •Ö -o «g o o p ? 5" to to p ' W I o o 3 p-5= 9 0 <. n o o 0 TT to -o o to (d to to § ■Ö ^ to "O s N' to 3 -o to u n Q. 0 to "o to < 3 0 s ^ Ä 0 p p = o to ^ CO 0 CO 0 CO s. CD 0 • to Q: g ? 3. ö cd s" s- ct co o« TT 0 N'3 r? p § 5-to to "ö g I 3 s 0 -3 to 0 ^ 3 0 0 N 0 3 a o CT to to CO t • o o o "D CO« to 3* ' to 3 'T K> CO "ö TT o to Q. CO. a a 3 p co co • * •Ö p s ■ö CD n' w p a 3 ro 00 o =• 3 s * d 0 3 o o cr o« 3 p T3 3 p §(2 3 0 p o* o B 3 0 3 N) M B •= co ? p o N< o ^.TT •D p o o - Is 0 3 0 p n — 0 3 o p •=• ^ co 0 to to w o W' p o« < 0 vi - 0 TT o* p o g I 1 •D wo 3. "ö o o ^ co & 0 ^ X 0 to o s 2 to < o co w co 0 0 3 C to o "D cl co ° g co 0 n i < co ■D <5 0" 3 0 to 3 to "D o co o to "n o ct to' < to o > o z m o < R z o C 0 3 to co co Is CO o ^ CO CO o er s ^ 3 T y 0 0 0 ct co. o« Q: « g'8- if -i 0 to 3^ co ^ C 3. • -o 01 yr 3 0 TJ s o čo - < "O p 0 0 s O" o. 3 o to 0 Cg € C o CL CQ — ® s p- s 3 p 3 CO 0 N §= o 3 o a i ^'-0 ? 3 ° 0 "o' 3 F g 13 o. 2 a ^ 8- a 0 s. o 9:-D N' o o o f CO 9: I — ^ 3 p p 3 £2.-0 0 0 W s N o 0 >=^0 0 co^co o« to T > m o CD > n 13 ct 3. o -o B g 0 to" cß: < ^ 0 O- o o _ 0 o" n" o" cr 2 g C p N < p =J. p s- 3 o< a 3 o o' 5 3 n fd > o< z ■o 3) 5 o s 0' p "D 3 o — 9: B p s ■§1 ^ t (O _ 3 I 3 p p =;■ a- 0 m o m o o m Ä. N 0 O' ■o o o > v> H 7} o T. o 3) m H 5 3 0 3 CT 3 3 3 ■D o 3 o 0 0 CL 3 s. 0 -NI 3 to' o. š F-0 ^ ^ i p-CD < 3 3 oT'^' a-" 3 s o o 0" ® -l _l cd o • 0 o ^ 2. s C o p w co c 0 T? 9. B o s C0< p o o* to o (O o to < ~ 0 g' 3 to N to 3 o O. to to' 3 CO to 3. a p s. s g «s o 2 cd s. Ä 0 0 o II o "d cd o (O B ^ o« - o 3 o ■o čS 3 o CL o ^ (S CO < p 3 s NJ o to ^ o (O iE o 3 (O o Ö3 3 to ^ ^^ CO 03 n p 0 (O 3 I" o CT B s 0 "D p p o o 0 a g 3 «>2. š I to' s o =r ^ ^ i o o- 0 3 to i (D 3 ct> Ö s 0 to 3 ® to to p M < ^ 0 o CO ^ 3 s 0 o CO IT p 2 N _ TJ o o o a CT o 0 CO 0 0 Q. o (O •Ö B o čo X 0 CO to to to TD CO. to o« to 0 o •D ^ B p Ä CO C^ 0 < -n "O 0" ĆS CQ. A ^ O' to ___N 3 3, — -o ^ i tO 0 3 -o ? 3 CO r:- p p 0 to « 0 - "Ö ĆB to O- u p Ä- o g- o« 0 3 fg» CT ^ 5 3 0' o ^ O" ^ ^ 0 p (O § t» to to s 0 - f o o 9: •o <5 CO 3 p § cö; 5. o- "ci- s- Ü) o ffg 3r (O o p 3 -o o 3. s ^ 0 o I if 3 0 3 p o o ^ 0 ts u 0 CO i 3 p 3 TT B 00 A (/) 0 3 § 0 3 o Ä 0 N s § 0 to tT CO 3" J. o to" 3' W s s. s i CoJ 0 3 2. o. 0 3 0 a 3 8 C Ä 3 ^ 0 C o ^ (Ji TI CT "D g w i s, 3 ž. 3 3 o o CO § S" 3 § 5' 0 =: =• « CO« 3 2. o« to r 3 "8 2r a 5 o CO d ^ 0 o' o o 9ž 0 ^ <. a o CT 3 o o < to p ^ s p f ? JI 0 "O C a w< p I i o g. cd p 2 s o 0 CO 0 i. a cr C 03 u X u 0' 3. 'S Š; ^ CO ■o "0 ĆB B 0- 9: CO B s'S i š CO ž CT 0 3 C o N' a o "O o — fSi < -o 3 CO s- cr s 3 to. to =: a ^ s? CO o p 3 - rt N o ^ 0 CL o co C "d s CO o CO S" (o p p 5: to o (o p ■D o CO p p "Ö o. 0 o =t(0 CO o o Ä CT 3. o CO. u. g- 0 to CT to -o s 3 I 3 0 to o. o 35 9: (/> z 'co. § X r- ^ Cß 2 o ^ N 00 p r: -o == ' s o CL o. 0 ^ N« o ro o a o o "O 5 CO o B 0 0 o C čB a 0 .(i. O) cd O) .rt cd ^ o - o 3 co' < to 0 (O co "g 3 N p cd co 0 D 0 g: Ž2.' ^ cd cd co ^ r p o cr o« 3 0 =;• 0 ■d o (o o 5' § 0 i- 0' CD (o B a 0 • co _ co o 3 W o -0" c- ct 0 to co 3- 0 _. 3 3 o' o. 0 o N 'S 0) o^ o i.- CT z o. 03 c ■d o 03 cr 0 1 9 co cn CD CO o -o n«3 ^HV I 5 p ■o o Q. 0 N« 0 0' o ct o. C« 0 0 o' • 0 hO N 00 to ^ o CD O" o o. - o co 2" 0 3 ^^^^ I o p co o co c 0 co 0 3 ^^m > o 0 CD o •m co o CD o CD O) CD CD CD o o co co- 0 0 Ä g ? 3 co N to I 1 « o N« 0 0 a o co M' eII o co ^ 3 p ^ o. CT CO. p o. co ^ to C ■o _ 5 ? g a ^ 3 o s ^ • o IQ w s. 3 to_ --• z Q. 0 S'^ 3 «[g i to s ■§ o o s. < 3 5- § o. "d ■Ö o o. to co 0 0 o čo § c CTcO (D K l< ^ i ^ s 2 2.1 5 ^ g Ä 2 N o* 0 to 0 ^ 0 co ^ =T p - • - o CO ^ 0 -i co g o s i 0 3. SI. II 1 s CT CO 5 o čo c 0 3 3 0 p 0 TJ 1 co 0 o 1 « 0 TT «=; 0 's'co o 03 čB ^ co« 5 g- p 0 tj 5 co 5" čo 0 w« ^ 0 (o p •D 5 co o čo TT 0 (o to to s to S- i CT CT 3- 3 ° 5 ^ -I CO« ČB § 0 CO. co < lil m N > "U o ■o ^ ^ s m [ü D o 555 m 30 TJ o 33 T. o o o 33 (/> 3 ^ o m o m o o m > o X o m to to i: 9: o 3 Is CT p 3 ^ to C ^ o p TT 0 0 3 3 "O 0 s g Ä 3 — o to CT 3 3" o CT p < 3 i o "O B ■o 3. ■d o co p o N o CO 3 0 CL N p o« 0 03 ia. 0 (O to to 0 rf CO CT 'S' A o (o 0 p co CD to ^ to to p co 0 N to 7 3 co 0 3 p 3 p S" 3 p o cr B < 3 g to 3 o •ŽT to I 0 o N cr B 3 0 to 3. to 3 0 0' 3 to to' T3 ČB 3 o« 3 o S3 o to CT ^ 3 0 o C co s I 0 •g co" 3 o p N to' < 3 3 I? o K 3 ^ o 2. 2" ^ ^ 0 0 " 3" Ä C = s O' o to 3 g 3 I co 3 to ^ o C ^ _. to ž g to co t® o O' o ^ 7 s 3 ro J3 > o m o o J3 m (/> m O) ) hO N> N> o o Petek, 27. februarja 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN MALI OGLASI 8 201-42-47 8 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za , objavo v petek ^ f srado do 14. »re in za objavo v torek, v ponsdeljek de 8. itrsi DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno wl 7. - 1SJKI tffe. APARTMA-PRIKOLICE ROGLA APARTMA za 4 osebe od 8.2.2004, oddam. tp 01/72 14 309, 041/844 557 2436 APARATI STROJI Prodam ELEKTRONSKA ŠTEVCA za merjenje tekočine diessel; pretok Q MAX 4000 l/h in Q MAX 800 l/h. -EP 041/33 55 39, zvečer 2080 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135 cm in PAJEK SIP 4 vretena, gibljiva kolesa. ^ 041 /865 675 2430 Prodam TROSILEC ZA HLEVSKI GNOJ Tehnostroj, 41, pokončni valji s poviški. tr 040/661 859 2431 Ugodno prodam TELEFON, ODZIVNIK, FAX in KOPIRNI STROJ. S 2041 230 2454 Prodam SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Pionir 17, cena po dogovoru, tt 041/952 575 2457 HIDRAVLIČNI PAJEK, vrtavkasti zgrabljal-nik, sejalnica za žito, prodam. ® 041 /608 563 2469 Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO STIHL 050. TT 5185 500 2472 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO OMARO 100 I. Đ 2328 156 2477 Za simbolično ceno oddam ohranjen pomivalni stroj ter plinski štedilnik. ® 531 23 74 ' 2512 Prodam nahrbtno bakreno ŠKROPILNICO do 15 I, 50 % ceneje (7000 SIT). Tt 5125 248 2517 ELEKTRIČNE REDUKTORJE in OKNA ter KRILA oken z roletami, prodam ugodno. ® 031/858 886 2521 Starejšo kvadratno BALIRKO prodam ali menjam. Đ 041/503 776 2525 SILOKOMBAJN za koruzo Mengele, prodam. Đ 041/503 776 2526 PRALNI STROJ Gorenje in CANDY, prodam. S 041 /878 494 2537 ČESTITKE G. Tilki Lipovac iz Čirč pri Kranju za njen 80. ROJSTNI DAN želimo VSE NAJBOLJŠE! Miinarjevi 2489 GARAŽE BLED: Alpska, prodamo garažo, staro 20 let. Cena: 1.600.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00, 04 537 45 16 KRANJ - Planina; prodamo garažo za 1,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GR. MATERIAL Za sončno ogrevanje prodam 4 nove KO-LEKTORJE (steklo + absorber)za samo-gradnjo, najcenejše. IT 051/304 012 2376 Prodam GARAŽNA VRATA, krila viš. 198, šir. 224. B' 5957-423 2546 HIŠE KUPIMO Begunje, Lesce: kupimo hišo do 33 mio. FRAST, d.0.0, PE Šuceva 27, Kranj 041/ 73 41 98 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 KRANJ - okolica; kupimo hišo do 40 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. HIŠE PRODAMO v Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem. "B 040/537 387 2299 NOVOGRADNJA - Stražišče pod Joštom na lepi lokaciji prodamo STANOVANJSK DVOJČEK. Tt 031 /676 464 2304 MAJ 2004, začetek gradnje 5 STANOVANJSKIH HIŠ Podreča. Tt 201 25 23 Kranj. Stražišče - starejša bivalna hiša cca. 70 m2 v etaži (delno podkletena, pritličje in mansarda), letnik 1960. delno obnovljena pred 3 leti, parcela 451 m2, cena « 21,9 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, 051 320 700 nepremičninska družba loman d.o.o.. mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net Boh. Bistrica: stanovanjska hiša dvojček (pritličje 40 m2, nadstropje 57 m2 + terasa in podstrešje 50 m2), star 75 let, ločen vhod, vrt 150 m2, cena = 11,4 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 Kokrica - stan. hiša stara 25 let na parceli 1.033 m2, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, ločena garaža, lepo urejen in zagra-jen vrt, dostop s ceste, cena ' 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.q.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 051 320 700, 051 320 700 NEPREMIČNINE ^^ .v- Upnica pri Radovljici: stan. hišo letnik 65, vel. 9 X 10 m, parcela 1.600 m2, 21,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - na odlični lokaciji poslovno-stan.hiša (klet, pritličje, nadstropje in izdelana mansarda), vel. 9 x lOm, parcela 730 m2, stara 50 let, obnovljena pred 10 leti, cena = 61,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Šorlijevo naselje: zelo lepa vrstna hiša, klet (135 m2), pritličje (135 m2 + zimski vrt) in mansarda (80 m2), parcela 500 m2, popolnoma obnovljena leta 1997, cena = 56,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 DRULOVKA: prodamo vrstno hišo, 195 m2,1.1988, cena 32 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 366 896 član NZ NEPREMIČNINE ^ sedaj tudi na internetu Planina 3, Kranj «SM: 041-331-886 tel.: 235 1000, 041/331 886 e-mail:info@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si JEZERSKO: PRODAMO BIVALNI VIKEND, 7X5 M, CK, parcela 247 m2, 1.1978, cena 15,5 mio.FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041 / 734 198 BLED - BODEŠČE: prodamo hišo, 190 m2,1.1970, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - center, izredna lokacija, 500 m2, 12 let, kamin, talno gretje, balkon, terasa, parcela 900m2. Cena: 65.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, tel. 041 428 958 , 04 512 51 22. ŽELEZNIKI, prodamo starejšo hišo, ki stoji na 5346 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine, stara 100 let, podkletena, visoko pritličje, 1.etaža ter neizdelana podstreha, vseljiva takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo s pomožnim objektom (12.5x5.5) m2, 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 X 8.30, stara 20 let, podkletena, pritličje, 1.nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 46.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net Tominčeva 2. 4000 Kranj - SttaMč® 04/2315-600. lux: 04/2315-601 041/774-101 POSfi€DOVfiNJ€. ZflSTOPftNJe. PROOajR NAKLO - CEGELNICA, prodamo 1/2 hiše s pripadajočim zemljiščem (426 m2), 100 m2 stanovanjske površine, v kleti se nahaja garaža + souporaba hodnika in kurilnice, v pritličju se nahaja trisobno stanovanje, terasa, CK - olje, tel. priključek, vseljivo takoj. CENA: 16.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi uL, 130 m2 zemljišča. 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, v zg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net PREDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1. etaža. CK - olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA; 32.130.000,00 SIT. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net ZGORNJE BITNJE, prodamo samostojno hišo. ki se s steno drži druge hiše, 75 m2 v etaži, stara 42 let. 451 m2 zemljišča, 1/3 hiše podkletene, pritličje, mansarda. ogrevanje el. radiatorji, vseljiva po dogovoru. CENA: 21.900.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VOGUE pri Šenčurju, bližina odcepa na AC. na robu vasi. prodamo sodobno in energetsko varčno novozgrajeno enodružinsko hišo, tlorisa 85 m2 + mansarda, cca 350 m2 zemljišča + pokrita parkirišča. Vsi priključki, CK plin, super mikro klima, centralni sesalni sistem, alarm, talno gretje, "pametna elektrika" ipd.Cena 40 MIO sit.NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 35 MIO sit. NAKLO, stanovanjska hiša, novogradnja, IV. gr. faza, lahko dvodružinska, 180 m2 bivalnih površin + K, parcela 600 m2, ravna lega, priključek mestnega plina in CATV že v objektu! Cena 40 MIO sit. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena 19 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. GODEŠIČ pri Škofji Loki, stanovanjska hiša z garažo, 150 m2 bivalne površine +klet, starost cca 40 let, vsi priključki.Cena 27 MIO sit. Prevzem možen takoj, možen dokup kmetijskega zemljišča 1200 m2! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 169 m2, leta 1975 zgrajena vrstna hiša, s 310 m2 zemljišča, ob zelenem pasu. CENA: 38,1 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ KOVOR; 200 m2, hiša dvojček, starost 30 let, mirna lokacija, dvostanovanjska, parcela 500 m2. Hiša je izdelana do konca. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 tet, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska, ugodno. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ ZBILJE; 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. i mike-co.si 2028 BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza. parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2, v bližini vodnega parka. CENA 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. LAHOVČE v marcu začetek gradnje 3 samostojnih stanovanjskih hiš. ® 201 25 23 BLED - REČICA ZELO UREJENA SAM. HIŠA, 270 m2, parcela 950 m2. stara 18 let, izh. cena 53,9 mio SIT, prodamo, tt 01/231 11 11, 031/393 669, AGC-Jelka Goršič, s.p., PE Vurnikova 2, Ljubljana ŽELEZNIKI ZALI LOG, stanovanjsko hišo, podaljšane III. gr, faze, parcela 500 m2. ob glavni cesti Davški most - Davča, prodam. Đ 041/271 583 2470 ŽELEZNIKI POTOK prodam KMETIJO 50 ha, možnost različnih dejavnosti. V 031/426 306 247i IZOBRAŽEVANJE Za italijanski jezik vzamem inštruktorja - lokacija Kranj, ff 051/251 552 2423 MATEMATIKA, FIZIKA svetovanje, pomoč priprave nudi profesor. ENAČBA -IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p.. Milje 67, Visoko. 04/253 11 45. 041/564 991 2450 KUPIM GARAŽO kupim v Šoriijevem naselju, tt 031/253 891 2419 Kupim traktor Tomo Vinkovič 30 KM ali podoben. ® 040/807 803 2425 Kupim DIATONIČNO TRIVRSTNO HARMONIKO z dodat, gumbom in 6 bas. ® 031/811-931 2468 SADILEC KROMIRJA Hmezad, SEJALNI-CO koruze Olt in PAJEK SIP kupim, tr 041/970 782 2480 Kupim POROLIT in MODELARNO OPEKO. V 595 81 42 2502 DOMAČI BRINJEVEC za lastno uporabo, kupim. ® 5891 839 2523 Večji TROSILEC hlevskega gnoja v okvari, kupim. IT 041/503 776 2524 Kupim nakladalec gnoja, trosilec gnoja, rotacijsko kosilnico, vitlo, pajek, sadilec krompirja in cisterno za gnojevko. It 041/597 086 2553 LOKAL KUPIM Kupim ali najamem GOSTINSKI LOKAL v Kranju ali Ljubljani, plačilo v gotovini, pisne ponudbe na šifro; TAKOJ 2422 LOKAL ODDAM GOSTINSKI LOKAL dnevni bar v Tržiču, ODDAMO. IT 041 /234 928 2434 RADOVUlCA, pritlični lokal z izložbo. 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu večih lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SIT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 ODDAM GOSTINSKI LOKAL (kava bar) v centru Kranja. « 041/725 225 2585 LOKAL PRODAMO MEDVODE - Trgovski center Mercator, 29,90 m2, I. nadstropje, za trgovski lokal ali podobne dejavnosti. Cena: 13.000.000.00 SIT BLOK 5 nepremičnine. tel. 041 428 958. 04 512 51 22. RADOVUlCA: 23.52 m2, I. 1990, pritličje. primerno za trgovino ali mirno storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ALBIS, d.o.o. Bračičeva 31, Ljubljana Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 RADOVLJICA, center, odlična lokacija v bližini sodišča, prodamo novejši poslovni prostor (letnik 1990) v pritličju z 70 m2 površine + 30 m2 pomožnega prostora v kleti.Lokal je opremljen z vsemi priključki, CK na mestni plin ter parkingi. Cena 33 MIO sit.ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novoizgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkingi ter pripadajočim zemljiščem, NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 KRANJ - proizvodna stavba v 4. nad. po 790 m2, letnik 1932, cena = 35.700,00 SiT/m2, skladiščna stavba 860 m2 in zemljišče 642 m2 za 38,8 mio SIT, delavnica 612 m2 in zemljišče 1.068 m2 za 26,2 mio SIT, poslovna stavba 353 m2 in zemljišče 1.914 m2, letnik 1960, cena -45,2 mio SIT, K 3 KERN d.o^D., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700 NAJDENO Na Bleiweisovi cesti blizu kina Center sem našla majhnega, suhega ČRNEGA PSIČKA z rjavimi tačkami, belo liso pod vratom in rdečo ovratnico. Lastnik naj pokliče 23 24 36 9 2351 OBLAČILA Prodam OBHAJILNI OBLEKI, fantovsko modro in dekliško belo z dodatki. Đ 031/417 221 2467 ŽENSKE BARETE DVOJNE več barv. dobite. ® 5315 050 2536 Prodam temno modre OBHAJILNE HLAČE, JOPICO IN KRAVATO. W 031/375- 329 2543 Ugodno prodam ohranjeno FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO, ff 031/297 017 OSTALO TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in motivike prodam. Cena od 15.000 SIT dalje. s 031/22 58 70 2116 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. n 53 31 648, 040/88 74 25 2420 FIŽOLOVKE prodam, možna dostava na dom. ® 5188 063 2464 PRIDELKI JABOLKA in JABOLČNI SOK lahko dobite pri MARKUTI, Čadovlje 3 pri Trsteniku, g 256 00 48_23^ Prodam KRMILNI KROMPIR, -ff 2531 255 2429 Prodam beli jedilni KROMPIR, brez umetnega gnoja. Sp. Otok 24. 533 88 13 2488 Prodam KROMPIR DESIRE primeren za sajenje - lanski uvoz. Đ 051 /349 068 2530 POSESTI Prodam TRAVNIK, primeren za sadovnjak, 7543 m2. n 5962-051 2159 V Zmincu prodamo ZAZIDUlVO PARCELO 562 m2, asfalt in priključki do parcele. cena 135 mio SIT, g 5132 478 2473 NJIVO ali TRAVNIK vzamem v najem. V 041/565 091 2547 PODANE nad Šk. Loko okoltea, prodamo 1500 m2 veliko zazidljivo, ravno parcelo za gradnjo stan. HIŠE oz. poslovnega objekta. Plačani prispevki. Možna parcelacija, vsi priključki do parcele. Cena 10,9 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez, s.p., Šk. Loka, 50 60 300 2564 ŠKOFJA LOKA Hrastnica prodamo PARCELO v izmeri 573 m2, na kateri bo zgrajena stanovanjska hiša do III. gr. faze z zunanjo ureditvijo, tloris 13x10 m. cena 25 mlo SIT. LOKA NEPREMIČNINE. Fajfar Janez, s.p., Šk. Loka. 50 60 300 2565 KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, vww/.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo. 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - HRASTJE IND.CONA, prodamo 628 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo poslovnega objekta, lepa in ravna, vsi priključki na robu parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 17.700.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net Vabimo vas v 140-umi program usposabljanja - priprave na pridobitev poklicne kvalifikacije Ljudska I iihiT/u Škofj;i Loka Podliihiiik I a 4220 Skofja l.oka tel.: 04/506 13 00 fa\: 04/512 08 8« u\u\.lii-skofjaloka.si SOCIALNI OSKRBOVALEC / SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU Program je potrdila Socialna zbornica na podlagi Javnega razpisa za izbiro programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva inje na podlagi metodologije, ki jo je sprejel upravni odbor Socialne zbornice Slovenije ovrednoten s 3 točkami. Z izvajanjem programa bomo začeli 15. marca, Potekal bo predvidoma dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. Vpisni pogoji: starost 25 let ali več in zaključena osnovna šola. Informacije po telefonu: 506 13 13. MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 12.440.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net RADOVUlCA - CENTER, prodamo 2110 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo večjih stanovanjskih objektov, vsi priključki na parceli. CENA: 37.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agen-tkranj.nepremicnine.net MU\KA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net DOM nepremičnine 04/202-33-00. 041/333-222 Danijanii Kr;uiihcrpci n.|>-. Siritnrjcxa 4. Kriuii www.dom-nepremicnine.com KRANJ - VELESOVO, prodamo 4000 m2 zazidljive parcele, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, prevzem možen takoj. CENA:90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, ki se nahaja nad OMV-jem v Sk. Loki, predviden zazidalni načrt, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dve lepi in ravni zazidljivi parceli, v kompletu (1070 m2) ali posamezno (535 m2), lepa in ravna, prepis možen takoj, prodamo. Cena: 30.901 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net CERKLJE - Trata, gradbena parcela 477 m2, zanimiva, ravna in sončna lega ob lokalni cesti, z izdelanim idejnim načrtom stanovanjske hiše ter lokacijsko dokumentacijo. Cena: 9,5 MIO sit! GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna ega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890 SENIČNO; 738 m2, prodamo parcelo za počitniško hišo na lepi in mirni lokaciji. CENA: 12.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10.5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 ODO. BOHINJSKA BISTRICA; 906 m2, z gradbenim dovoljenjem do 9/2005, sončna lega. v bližini vodnega parka, možnost dokupa dodatnega zemljišča. CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. A1BU staiovM^ ZKbiga. zjj. ZE Ljubljarw. Vojkova 63. Ljubljana Tel.: 01/530 92 90. 01/530 92 92, 041/329 179 PBOMET Z NEPREMIČNINAfNI NAKUP. PRODAJA, NAJEM. CENITVE KRANJ zaželeno Šorlijevo naselje za znano stranko nujno kupimo 2-sobno ali 3-sobno stanovanje. KRANJ, okolica, smer Ljubljana, RADOVUlCA za znano stranko kupimo samostojno enodružinsko hišo. 2A NAŠO PONUDBO NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM V UUBUANI IN NA ŠTAJERSKEM NAS KONTAKTIRAJTE PO TELEFONU ALI SI JO OGLEJTE NA WWW.S2-ATRU.SI -VABUENI KRANJ - Strahinj; 750 m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO - stavbno zemljišče 1.000 m2 za stan.hišo, cena = 15.340,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Ambrož pod Krvavcem - stavbna parcela za počitniško hišico 375 m2, cena = 4,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 PRIREDITVE Gostilna pri Cilki vas vabi vsako soboto na zabavo ob ŽIVI GLASBI. Rezervacije sprejemamo na n 04/25 22 700 i9io NARODNOZABAVNI TRIO išče delo na ohceti, obletnicah, lokalih, ugodno. IS 533 10 15 2101 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri. S 531-48-39, 070/302-014, GORFIN, d.o.o.. Kranjska c. 4, Radovljica 1584 Iščem PARTNERJA za zastopstvo nemškega podjetja v Sloveniji. Lahko tudi mlajši upokojencev, tt 041/313 751 246o RAZNO PRODAM Ugodno prodam črno ŽENSKO USNJE-NO JAKNO št. 40 in JEDILNI KOT. -ff 031/883 019, 5146 630 2475 Prodam SUHA TRDA DRVA. Jerala, Pod-brezje 218, 031/311 417 2476 MAKUER BUTD (i.o.NA( (DOMAČE) 9 1 GRENAK NAPrrEK BIKOBOREC, KIZABODE BIKA omiutev dajatve 22 4 TIPALNICA DOBITEK PRI TOMBOU AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPNOST 24 JAPONSKA NABIRALKA BISEROV 27 JOSIP MURN SEČ 6 IGRALKA TURNER NATAŠA UČEN PALEC, COU urednik nagtv kanoni 5 OBOROŽENA KUPINA UVAJEV MATERUA POVEČAN TOK VODE OZEK MORSKI PRELIV 14 ODPRTO OGNJIŠČE MATIJA (DOMAČE) 1 8 15 22 2 9 16 23 KOHONT IRENA TEŽKA KOVINA (Nd) MODRO-ZELEN POLDRAG KAMEN ČISTO PREMOŽENJE 12 28 NEIMENOVANA OSEBA 20 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 NORD. MORSKA BOGINJA 6 7 13 20 27 TRGOVINE petek, 27. februarja 2004 OSMRTNICE, ZAHVALE / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je ... V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat in tast FRANC NOVAK roj. Frantar iz Apnega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podaijeno cvetje, sveče in svete maše. L^pa hvala gospodu župniku Pavlu Juhantu in gospodu župniku Petriču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem pevskega zbora Šenturška gora za zapete žalostinke in pogrebni službi Jerič. Žalujoči: žena Ani, sin Vido z družino, hčerka Dani z družino in ostalo sorodstvo Kogar imaš rad, zate nikoli ne umre. ZAHVALA V 82.. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in teta IVANA PINTAR roj. Benedik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku Alojzu Snoju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču ter ZB Skofja Loka - Podlubnik. Prav tako se zahvaljujemo dr. Andreju Šubicu, patronažni službi Škofja Loka, osebju bolnišnice Golnik in pogrebni službi Akris. Hvala vsem, ki ste jo pospremih na njeni zadnji poti. Žalujoči: moz Ivan, hčere Ivanka, Jelka in Anica z družinami, vnukinja Marjeta z možem ter sestra Kristina Križna Gora, 22. februarja 2004 OSMRTNICA Sporočamo, da je umrl FRANC PUHAR - ACI Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 27. februarja 2004, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 11. ure dalje v mrliški vežici v Kranju. Sin Zmago in hči Petra z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Praznina ostala, zapolnila te ne bo ... dragi ata, še zmeraj nam je hudo. Zakaj odšel si v širna prostrana nebesa. ' ••• , 'Vi t • Kam odnesla so te peresa? Angel si, vedi in vedno boš ostal. Spomin večni v srca naŠa dal. Dragi ata počivaj v miru. Nika Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi IVAN VALJAVEC iz Struževega Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke in ohranjate spomin nanj. VSI NJEGOVI ZAHVALA ..: jutro te ni več prebudilo, za sabo pustila globoko si praznino ... Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašČe KATARINE TROST p.d. Matuhove mame iz Sp. Lipnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, KS Lancovo in ZB za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala gre osebju internega oddelka Bolnišnice Jesenice za požrtvovalno nego in zdravstveno oskrbo. Zahvaljujemo se g. župniku Drolcu, pevcem, trobentaču, praporščaku in pogrebni službi Novak za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k počitku. VSI NJENI Sp. Lipnica, Radovljica^ Lesce, Kokrica, februar 2004 V SPOMIN Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj. Povsod je s tabo moj pozdrav. In kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal. 28. februarja bo minilo peto leto, odkar si me zapustila, draga žena ALMIRA B ARLE Vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate in ob njenem grobu prižigate svečke, iskrena hvala. Mož Peter SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu starosti umrla ZOFIJA B ERTONCELJ roj. Beguš z Jesenic, C. maršala Tita 105 Od nje smo se poslovili v četrtek, 26. februarja 2004, v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Blejski Dobravi. VSI NJENI Jesenice, Ortisei, februar 2004 ZAHVALA V krogu svojih najbližnjih je zaključil svojo bogato in plemenito zemeljsko življenjsko pot in začel novo, neskončno tam, kjer je spokojnost in božji mir, naš najdražji KAREL SMODILA upokojeni pismonoša pošte Krat\j Tako, kot je rad živel in se razdajal med ljudi, je bilo tudi slovo veličastno in množično. Od njega so se poslovili in ga na zadnji poti spremljali g. prelat Anton Slabe in domači župnik g. Franc Godec, sorodniki, sosedje, številni prijatelji in znanci. O poštarju Korlu je ganljivo spregovoril g. Alojz Bavdek, o nevarnostih in prvih izkušnjah vojne mladega vojaka jugoslovanske vojske v Srbiji pa njegov vojaški kolega g. Jože Zupančič iz Dobove. Kranjski kvintet mu je zapel v slovo njegove najljubše pesmi, saj je vse življenje rad pel in igral na harmoniko. V času bolezni je zanj skrbela družinska zdravnica ga. Marija Ravnihar in v zadnjih mesecih tudi osebje Bolnišnice Golnik. Vsem se za izrečena ustna in pisna sožalja, besede tolažbe, molitve, cvetje, sveče, obiske v času bolezni in vsa dobra dela zanj in njegovo družino iz vsega srca zahvaljujemo. Naš dragi Kori ostaja z nami, njegova neizmerna ljubezen in dobri duh nas spremljata in vodita. V globoki žalosti: žena Tončka, hči Irena s Ferdom, Manco in Matejem, vnuk Rok, snaha Neli in sorodniki ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče in stric PAVEL ARHAR s Sv. Petra hriba *w Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Jelovice in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala g. župniku Jožetu Miklavčiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje ter podjetju Akris za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofj a Loka, 23. februarja 2004 Mnogo prezgodaj odšel si od nas, vendar med nami še vedno živiš. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, stric, tast, boter in svak JANEZ ARHAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem podjetij Piroterm, Komunali in Zarja Elektroniki. Za lepo opravljen obred pa smo hvaležni gospodu župniku Milošu Briškemu, pevcem in pogrebni službi Komunala. Žena Anica ter hčerki Ivica in Jožica z družinama, brat Jože in sestri Rozalya in Tončka, Cilka in Mari z družino Hrastje, Jama, Postojna, Trboje, Vog^e, Luže in Sredi\ja vas, 24. februarja 2004 f. ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE. Urad za meteorologijo ntiWMk PbIbK SOBOTA NEDEUA t t t t * v * . * 4 * r ^. ♦ .. / % A od -4 °C od -8 od -5 do -2 °C do -2 °C do 0°C Danes, v petek, bo oblačno z občasnim sneženjem. Jutri, v soboto, bo oblačno, sneženje bo dopoldne prehodno ponehalo in se popoldne spet nekoliko okrepilo in do nedelje zjutraj ponehalo. V nedeljo večjih razjasnitev ne bo, ponekod bo pihal severni veter. Kriminalisti za petami Pavlu Tržiški župan Pavel Rupar zavrača sum, da naj bi od lastnika podjetja Elkoterm z Brezij Grega Debelaka dobil okrog dvanajst milijonov tolarjev podkupnine. Tržič - Tiskovni predstavnik Policyske uprave Kraiy Zdenko Guzzi ne zanika kriminalistične preiskave proti tržiškemu županu, ki jo usmerja okrožna državna tožilka Anka Kozamer-nik. Ker pa gre za predkazenski postopek, v katerem morebitne kazenske ovadbe še niso zaključene, uradnih podrobnosti ni. Pavel Rupar pravi, da je bil v zadnjem času deležen devetih, desetih obiskov kriminalistov, ki prihajajo tudi domov, ga legitimirajo na parkirišču, sredi nakupov in sprašujejo, kaj počne. "Pritiski so močni. Pripisujem jih predvsem poskusu moje di-skreditacije v predvolilnem času. Sprejemanje podkupnine od lastnika podjetja Elkoterm odločno zanikam. Policija in tožilstvo imata vse papirje, iz katerih lahko razbereta, da ne gre za podkupovanje, pač pa moje osebno posojilo Gregu Debelaku, ki mi ga je vračal štiri leta. Moj bančni promet je razviden tudi z bančnega računa, ki ga je policija pregledala brez sodne odločbe." Pavel Rupar naj bi Gregu Debelaku posodil deset milijonov tolarjev - ker toliko denarja sam ni imel, naj bi se zanj celo zadolžil -, vrnjenih pa dobil okrog dvanajst milijonov tolarjev. "Res pa je, da me je Debelak prosil za občinsko posojilo, na kar seveda nisem pristal." Ali je župana Rupaija res prijavil zaradi dajanja podkupnine v višini dvanajst milijonov tolarjev v zameno za pridobitev posla - v tem primeru bi bil ovaden kaznivega dejanja dajanja podkupnine - smo vprašali Grega Debelaka. "Nisem šel do kri- Pavel Rupar minalistov, oni so na podlagi neke cesijske pogodbe prišli k meni. Tudi ne gre za podkupo-vanje, zadeva je širša in seje ne da razložiti z nekaj besedami. Rad bi poudaril, da Elkoterm ni propadel, kot se piše. Za tržiško občino smo delali, ob tem pa je šlo tudi za provizije in jzsiljeva- ^ t'Xi«' .v v trgovino kar na sankah Policist, ki smo ga ujeli med reševanjem v sneg ukleščenega avtomobila pred kranjsko policijsko postajo, je poudaril, daje čiščenje snega dolžnost, ki jo moramo opraviti zaradi sebe in drugih. "Svetujem, da se z avtomobilom v takem vremenu odpravite na cesto le. Če imate nujne opravke," je dejal ter z ostrim pogledom in besedami okrcal voznika, ki je po neočiščeni cesti kar švignil mimo. Kako so bili snegu kos Gorenjci - tisti na kolesih in tisti, ki se po snegu raje odpravijo kar peš? Ana Žibert, Kraiy: "Ob sednlth smo začeli čistiti sneg, zdaj je pa že petnajst do desetih in vse kaže, da bomo tu kar do jutri (smeh). Mislim, da bi morali splužiti vsaj glavne ceste, pred blokom pa moramo čistiti stanovalci, saj je konec koncev to potrebno za našo varnost. 'Gajbic' ne bomo postavili v • v v na ociscena mesta, saj pravijo, da so parkirišča javni prostor. Pa tudi ne vem, če bi kaj koristilo." niki dobro vozijo, in to počasneje kot sicer, saj vožnjo prilagajajo razmeram. Opazila sem, da so parkirišča presenetljivo lepo v • v v ociscena. Uroš, Poljane: "Kidati sem začel pred petimi minutami (smeh). Če se nameravam danes voziti z avtom? Ne, ker ga nimam. Videl sem, da so ob osmih sosedje odmetavali sneg, pomagali* so jim otroci, a to bolj za zabavo kot zares." Grega, Podane: "Mislim, da bi bilo lahko malo bolje spluženo. Za smučanje je ta sneg zagotovo dober, seveda pa voznikom povzroča težave. Fino bi bilo, če bi imeli toliko je lepo urejena snega prej, ne pa takole, konec ___ r*__• ____ nja župana. Kot kaže, pa to ni edini sumljiv posel, zaradi katerega so kriminalisti Ruparju za petami. Govori se o visokem računu prek 200 tisoč tolaijev, ki naj bi ga županu za zasebne telefonske klice februarja 2001 plačal tržiški proračun pa o več kot pol-drug milijon tolarjev vrednem marmoiju, ki bi ga morali vgraditi v obnovljeno podružnično šolo v Dolini, pa je bojda pristal v "skladišču" Ladislava Srečni-ka. Pavel Rupar pravi, da gre za natolcevanja. Helena Jelovčan Tea Janež, Krai^: "Danes sva z bratrancem Mihom izjemoma izbrala sani za prevozno sredstvo, sam se je hotel voziti kar na sankah. Z avtom ne bom šla nikamor, saj imam službo blizu. Zdajle greva v trgovino po krofe, potem pa takoj domov." Soi\ja, Rakovica pri Besni- ci: "Z avtom sem prišla iz Rakovice, cesta in dobro prevozna. Res je, da je na cesti brozga, a ne drsi. Voz- zmie. Špela Žabkar, foto: Tina Doki Danes izšlo: Jesenice občinske novice Brezplačno za občanke in občane občine Jesenice Bohinjske novice Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj Zgornjesav'c Brezplačno za občanke in občane občine Kranjska Gora r (murni štfMm^ RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TEI>EFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kran].si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si ^ mJBQU POSLÜSAMA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM PRVENSTVENA TEKMA RD TERMO - ŠD VELIKA NEDELJA Hala Poden, v soboto, 28. 2. 2004, ob 20. uri TEICSI RD Škof ja Loka. Podlubnik 1 /c, škof ja Loka Usode Milena Miklavčič Knjigo lahko naročite po telefonu: 04 201 42 41 samo 990 SIT f K Milenine zgodbe izšle v knjigi I' ) , Naročilnica za knjigo Usode Naročam knjigo usode po ceni 990 SIT + poštnina. me in priimek Ulica, hišna številka, pošta in kraj Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj GLAS /o vas hcletinio cos! + i + J