O^oo 1, 0 %fj O beneškem rokopisu. Dr. V. Oblak, *Das dlteste datirte slovenische SprachdenkmaU. 1891. 8°. 40 str. {Posebni natisek iz časopisa DArchiv fiir slavische Philologie* XIV 192—235). Iz dobe pred Truberjem imamo Slovenci prav malo jezikovnih spo¬ menikov. Naš neumorni dr. Oblak nam je v zgoraj imenovani razpravi podal nov prispevek, ki je tem veče važnosti, ker je med vsemi datiranimi slo¬ venskimi teksti najstarejši in pisan v malo poznanem narečji beneških Slo¬ vencev. Po starosti zavzema med našimi rokopisi četrto mesto; razen bri- žinskih spomenikov ga namreč v tem oziru za blizu petdeset let presegata samd ljubljanska obča izpoved in pa rokopis celovški. Izdatelj ga je dobil v prepis od umrlega videmskega odvetnika Podreke, kateri ga pa ni mogel imeti še prav dolgo časa. Znano mi je namreč, da se je prej hranil v Ronci (dijal. Rudnac, ital. Rodda), kjer sta ga profesor Bau- douin de Courtenay in nekoliko tudi moj prijatelj dr. Sedej prepisala pri tamkajšnjem duhovniku in rodoljubu Petru Podreki, čegar življenje nam je Zamejski popisal v »Ljubljanskem Zvonu« X. (1890) 280—287. Kje ga je duhovnik Podreka dobil, pa ne vdm povedati. Ta kodeks je pisan na pergamenu ter sestoji iz 16 listov kraljeve osmčrke. Izdatelj razločuje v njem dva dela, ki sta se v eno celoto združila še le razmerno kesnd. Prvi del obsega latinske, semtertje pa tudi italijanske zapiske ter nam podaje te-le letnice: 1459, 1486, 1492, 1502 in 1508. V drugem delu pak se nahajajo od različnih pisavcev in iz različnih let večinoma slovenski zapiski, in to v treh oddelkih. Največi in najstarejši slo¬ venski oddelek iz ene roke se nahaja na listu 8., 9. in 10. a ter spada v leto 1497. Pisal ga je johanes ciuis vegle . q. nicolaij de uegla pnblicus jmperiali autoritate notarins ; tega pisavca zaznamujem z rimsko številko I. Neposredno za zapiski pisavca I. mora na listu 10. a v 1. slovenskem od¬ delku biti tudi edini zapisek pisavca II., ker spadajo zapiski od lista 10. b naprej že v leto 1508. ali pa v še poznejša leta, kakor sklepam iz izda- teljevega popisa. Časa, v kateri sega najkesnejši zapisek, Oblak ni skušal določiti; vsakakor si moramo misliti, da bo najkesnejši zapisek iz razmeroma 1 II pozne dobe. Zavoljo različne pisave teh zapiskov pripisuje jih namreč iz- datelj še dvanajsterim pisavcem poleg že omenjenega pisavca I. in II. Ti pisavci pa so gotovo bili ali notarji ali duhovniki - kamerarji. Da bi se bili ti v dotičnih krajih Benečije, na katere se naš spomenik nanaša in kjer je gotovo tudi pisan, prav naglo menjavali ali da bi bili brž drug za drugim pomirali, na to ni misliti. Potemtakem ne grešimo preveč, ako postavljamo, da je najkesnejši, to je XIV. pisavec svoj zapisek napravil morda 70 do 100 let kesneje kakor pisavec I. Zapiski poslednjih dvanajstih pisavcev so razdeljeni v dva oddelka. Po 1. slovenskem oddelku obsega namreč list 10. b latinske zapiske; nato se začnb na listu n. zopet slovenski. Ta drugi slovenski oddelek sega do početka lista 12. a. Izdatelj ni prav storil, da v svoji izdaji ni posameznim slovenskim oddelkom pristavil strani rokopisa. Kolikor sem si iz ostalega njegovega popisa mogel preračuniti, obsega drugi slovenski oddelek zapiske pisavcev III.—VIII. Ostanek slovenskih zapiskov (tretji oddelek) se pričenja v polovici lista 13. a ter sega do polovice lista 14. a. Na tem mestu sploh nehajo slovenski zapiski. Kaj je vsebina beneškemu rokopisu ? Zapiski o ustanovah bratovščine sv. Marije v Črnjevu; naš spomenik je torej nekak »liber fundationum 8 , kakor duhovniki dandanes pravijo. Vendar je pomniti, da podajajo slovenski za¬ piski samo posnetek pred njimi stoječih latinskih (ali italijanskih) zapisov, a pri tem se niti strogo ne pazi na red izvirnika, s katerim se slovenski tekst strinja navadno samb v začetku in prvi vrsti (193). V našem rokopisu imenovani kraji so sosčske okrog Crnieva, vasi blizu Tarčenta med Starim mestom (Čedadom) in Glemono. To nam spri- čuje pisavec I., pišoč: Rogatus a .. . Camerario frateruitatif sancte marie de zetgneo Juperiorj et alijs omnibus vicinijs de zergneo jnfra scripta anniversaria tranflatauj de latino jn lingua fclabonicha i. t. d. Naš izdatelj je tem krajem na str. 194. skušal določiti ležo; da se mu pri vseh ni posrečilo, ne bo se čudil, kedor pomisli, da je rokopis star že okoli 400 let in da imamo dandanes še vedno prav slabe topografične vire na razpolaganje. Vendar bi bil tudi Oblak lahko več našel s krajnim ime¬ nikom v Sreznevskega knjigi »Friulbskie Slavjane* (19, 20), katero je rabil, kakor nam sam pripoveduje. Nekaj hočem jaz dostaviti in popraviti. Brgona (VI. 1.) se dandanes imenuje Brginj, ital. Bergogna (Srez- nevskij 20 je zapisal Barhin). — Carniza ni Carnizza na jugu od Osoj (Oseacco), ker je ta Karnica že v rezijanski dolini in po visokem gorovji ločena od juga; iskati moramo tudi v nji v i c i n i o (sosesko) črnjevsko, in res se v£s, italijanski imenovana Monte di Prato, na severozapadu od Črnjeva med Pekolom in Vizontom, imenuje po slovensko Krniče (Sreznevskij piše Kor niče 20). — Prav taisti kraj pa se v našem rokopisu imenuje tudi III Chernizza ; zatorej tega ni z Oblakom iskati na vzhodu Sv. Petra Slovenov. — Tudi kraj, ki se zove v našem rokopisu Montana, postavil je Oblak predaleč na zapad, mislč na kraj Montagna (ital. Montagnacco) ; na karti, priloženi Pironovemu slovarju, nahajam sredi med Tarčentom in Crnjevom in pa na severozapadu od Nemec (Nimis) kraj, ki se po laško imenuje Val di Montana. — Kar se tiče kraja, imenovanega v rokopisu Scotar to je N cotar , d£ se misliti na Kot na Goriškem; Kotarji se imenujejo v »kotu 8 med Stolom in Matajurjem bivajoči Goričani, spadajoči pod Brginj, Borjano, Logč, Sedlo i. t. d. Če se Brginjec v našem rokopisu imenuje, zakaj bi se Kotar ne smel ? Morda je to ime bilo v prejšnjih časih bolj omejeno. — Kraja Corfe (II) (v rokopisu ifcorfe 198, opomnja 9.) in fofcorusua (VI. 3.) pa ni težko določiti, ako pogledamo v navedeno knjigo Sreznevskega, kjer najdemo na str. 19. krajno imč Viskurša, Veskurša, italijanski Motite aperto. Potemtakem fof v fofcorusua ni primerjati rezijanskemu zis (225). Po moji misli je podstava te besede oskorusa (skurš) Sorbus domestica Garteneberesche; prvotno se je kraj pač zval oskoruševje , v izgovoru be¬ neških Slovencev oskorušuje , gen. oskorušuja, s predlogom z : z oskorušuja, kar se najlepše strinja s pisavo fofcorusua. V današnji obliki tega krajnega imena ( Veskurša ) zmatram početni v za predlog vh, ki se je popolnoma in ne¬ ločljivo sklenil z imenom, kar večkrat nahajamo pri krajnih imenih. Jaz ome¬ njam še slov. Cmurek iz n. ze Murecke, in č. Cmunt Gmiind na Dolenjem Avstrijskem iz n. ze gernunt ; več takih tvoreb najdeš v Archivu XII. 315 (kjer bi bilo iz turščine še dostaviti Is tank’ oj otok Kos, ital. Istanchio si; ty}v Kw) in XIII. 319; tudi Kruševskij jih podaje nekaj v svojem spisu „Ob analogii i narodnoj etimologii 8 v II. zvezku (1879) »Russkega filolo- gičeskega Vestnika« str. 116. — Izraza fot zenta (I. 19) ni Oblak pogodil prav, pišoč, da je to »pod Cento, unter Tarcento« (194)- Kakor se razvidi že iz konteksta, je to imč samo poljsko (Riedname). Obč besedi sta fur¬ lanski: Joti cente ; poslednja pomenja v furlanščini »ograda (ogradnica, ograd) 8 , sploh kar je kakor si bodi zaprto, potčm pa tudi vrt kuhinjski in sadni (cinta, chiuso, circuito, cerchio; terreno chiuso con muri o slepi, qualsiasi altra cosa stabile o mobile che sia circondata o stretta in qualche sorta di serrame, verziere, Pirona 58 pod cente'). Koliko je enakih poljskih imen (»pod ogrado 8 , »pod vrtom 8 ) drugod med Slovenci! — Tudi v pechol (I. 9 : v mefti chi fe clize v pechol) je po mojem mnenji treba razlagati kot poljsko imč; sicer bi bil namreč pisavec kar naravnost postavil treti del jednoga mafa v pechol, če bi bil mislil na kraj Pekol (ital. Pecolle) poleg Črnjeva. Zdi se mi pak, da tudi v pechol ne tiči' naš pekel (režij, peklb : poeklo), ampak da imamo tukaj opraviti s furl. pecoll sommita, cima di un colle, Pirona 291. V tem mnenji me potrjuje to, da je tudi tretje polj- IV sko imč, katero nam podaje naš rokopis (I. 18 : in crep), vzeto iz furlanščine : crepp , pl. crep s coccio, greppo, greppa, Pirona 83. — Ker so vse vasi našega rokopisa soseske okoli Črnjeva, zdita se mi na nepravem mestu dvom in ne¬ odločnost, izražena v stavku »Ob Dobie (Dobbia) identisch mit dem Weiler gleichen Namens unweit von Ronchi (t. j. pri Tržiči ob južni železnici pod Gorico! Pirona 599) . . . sei, wage ich nicht zu entscheiden.* Da v našem rokopisu (XIII. 2) omenjeni kraj nima s tukaj navedenim prav gotovo ni¬ česar opraviti, to trdim, dasi boljše razlage sam ne včm. Tudi našega rokopisa cras (I. n) gotovo ni »Gebirgszug nordostl. v. S. Pietro 8 ; ko¬ likor včm, je kras med beneškimi Slovenci tudi precej razširjeno poljsko imč. — Kraja tomic, ako je namreč v VII. 3 besedo iftomic deliti v il — tomic, ne vem določiti; ali ne tiči morda v ti besedi Attimis, ki je prav blizu Črnjeva? Kako je Attimis po slovensko? O izdaji našega rokopisa sami in o njeni natančnosti ne morem go¬ voriti, ker ne morem primerjati rokopisa z izdajo. Zanašati se moram nolens volens popolnoma na izdatelja. Všeč mi ni to, da niso priloženi drugojezični (latinski in italijanski) zapiski vsaj do lista 14.; dasi so slovenski samd po¬ snetek iž njih, dalo bi se vendar ž njimi marsikaj razjasniti. Prostora bi ne bili mnogo vzeli, ker bi se bili lahko dali tiskati z manjšimi črkami. Sploh je odločno grajati, ako se v filologične namene izdajejo stari, iz drugih jezikov preloženi spomeniki brez izvirnika, dasi se je ta ohranil. Izdatelj sam je na več mestih povdaril vpliv latinskega in italijanskega jezika na naš rokopis (217, 218, 234 i. t. d.). Posebno pri osebnih in krajnih imenih so se pisavci strogo držali svojega izvirnika; saj ponavljajo cel6 latinske ali italijanske predloge: Benedet ex Carniza (VII. 1), Maria de Ln.veiira (VIII.), mathia dal niotana (XI.), Alfradagi (XIV.) i. t. d. — Kratica, ki stoji za besedo vilia (XI. 2), je pač kaka številka, s katero se hoče do¬ ločiti, koliko soldinov se ustanavlja za to cerkveno opravilo. Dasi je naš rokopis v svojih treh oddelkih v primeri z ostalimi našimi spomeniki precej obširen (v Archivu obsega skoraj šest strani), vendar ni moči dobiti iž njega mnogo jezikovnega gradiva; isti izrazi in ista rekla se namreč ponavljajo v eno mčr in skoraj brez vsake izpremembe (195). Kar se tiče jezika, v katerem je pisan naš rokopis, misliti je pač najprej na narečje beneških Slovencev, kakor se govori okrog Črnjeva, torej na narečje tersko. Da ves jezik ni enoten, pri tolikih pisavcih pač ni čuda 1 Oblak misli na str. 193., da jezik v prvem delu našega rokopisa (I.), dasi ga je pisal Krčan, vendar ni čakavski, ampak slovenski, ter pristavlja: »Die tibrigen slovenischen Abschriften (beri Aufzeichnungen!) von verschiedenen Personen herriihrend haben keine einheitliche Sprache und verrathen, ab- gesehen von mehreren sprachlichen Eigenthumlichkeiten, die nur čaka- v viseli sein konnen , theihveise auch eine ungenugende Kenntnis des Slove- nischen.* Ta stavek, izvzemši kar ga je tiskano ležeče, podpišem tudi jaz, sosebno gledč pisavca VIL; kar se pak tiče čakavskih posebnosti v našem rokopisu, ne strinjam se z izdateljem. Kako naj bi bile prišle čakavske po¬ sebnosti v naš rokopis? Drugači gotovo ne, kakor da so dotične dele ro¬ kopisa pisali rojeni Čakavci, ker nam sicer ostane nedoumno, kako in kje naj bi se bil Slovenec ali recimo celd Furlan ali Italijan podvrgel čakav¬ skemu vplivu. Toda poglejmo rajši, na čem je Oblak osnoval svoje mnenje! Na strani 208. uči: »Da gegemvartig in den venetianischen Dialekten fiir unbetontes I; ein c gesprochcn wird, so niochte ich in den spiiteren Theilen des Textes die Abvveichung von dem heutigen Zustande, die in dem i vorliegt, auf Rechnung des čakavischen Schreibers setzen, da daselbst auch andere čakavische Beeinflussung bemerkbar wird.« Torej samo j in den spateren Theilen« Oblaku i za nenaglašen 'I; ni po volji; zakaj ne tudi v starejšem delu, in to tem bolj, ker vemo, da je pisavec I. bil Krčan! Saj tudi ta piše v mefti 9, unim umefti 18, vnim vmejti 19. In vendar za¬ trjuje Oblak (193), da prvi pisavec ni v svojem rokopisu zapustil čakav¬ skih posebnosti. Koliko pisavcev nam bo še šteti za Čakavce, ako se odlo¬ čimo za 1d, da je i za nenaglašen '1; v našem rokopisu čakavizem? Pisavec II. ima bratignj in fgorigna t. j. z gorenjega; pisavec VI. ima u pjfmj, X. czernei, XI. bratij { t. j. bratinji), czmei , fratali , czernuli , mafehi , XII. ima bratgeni (t. j. brategni, bratinji), XIII. verchi poleg verg in fuercu, XIV. fradagi. Ali moramo ta i res iz take dalje izvajati ? V Klodičevih tekstih, obsegajočih ne celi dvd strani in pol, nahajam vsaki (loc. feni.), po uodi, tu ni druhi kozami' 1 ') (26), nji (loc. sg. feni. 25), in kakd naj si razlagam na ciest (loc. 26), na mest (27) drugači, kakor da je odpal i takd, kakor v si or == stori, povab = povabi i. t. d.? Tolsto velja o kraj : par kraj — pri kraji (8). Enkrat se nahaja celd lokal na u : u sončnem blisku (26). V nekem drugem benečanskem tekstu, ki ga je v Cigaletovi »Sloveniji* listu 40. leta 1849. napisal Ivan Obalo, nahajam: tu cirkvi (loc. sg.), in več lo¬ kalov na u : po podu , eje po skednju. V pesmi s Boži me*, objavljeni v Pod- rekovi knjigi »Slavia italiana« na str. 77., nahajam poleg oblik na e tudi enkrat v nebi in dikleta (*deklete). Ako bi imel več tekstov na razpolaganje, gotovo bi našel mnogo več. In blizu beneških Slovencev, ali se nikjer ne govori z’za nenaglašen t>? V Reziji nahajam: tou sridi (Opyt §. 154), sveti materij Cerchvč (dat., Katichizis 3), pd Villichi noggij (3), tou hrazj (4), tou pashij (4), tou caritadi (4), u tl dolini od solzj (4), tou ni stalli (6), ta par ni caluni (6), tou dishrazij (7), justizij (dat., 7). Oblak nam na¬ števa v svojem prekrasnem delu »Zur Geschichte der nominalen Dcclination* J ) Narodna etimologija za kosami z naslombo na besedo koza. 2 VI na str. 178. še: zimi , planyny, cesti, cocsty, cirkvid ) Tudi bližnja goriška narečja poznajo i za nenaglašen 'I;, in gotovo so ga imela že konci pet¬ najstega in na početku šestnajstega stoletja. Mislim, da sta Rezija in Go¬ riško beneškim Slovencem nekaj bliže kakor Čakavci. Torej že tako bi se i za nenaglašen 'l; dal dobro razložiti; vendar takega pomočka še treba ni. Stvar se dd namreč tudi iz grafike pojasniti. Kaj naj si mislimo, ako naj¬ demo v našem rokopisu iga poleg ega, grigura (II) poleg grgura (VI) in gregor (VII), michili (VIII. 5), ffeti za Jfete (VIL 1, 2, 3, 4), dinari (IX), gnigouo (XIII. 3)? Pač to, da italijanske grafike vajen pisavec ni delal razločka med nenaglašenim e iz stsl. e, rom. e in med nenaglašenim e iz L. Tudi furlanščina ima i za e v nenaglašenih zlogih; da so jo dotični pisavci morali dobro znati, pritrdil mi bo vsak, keddr le nekoliko pozna razmere beneške Slovenije. Primerjaj pisavo grigura s furl. grivur, gribr , michili iz mihelin, furl. michilin i. t. d. Tudi slovenske besede, ki so prešle v furlanščino, kažejo isti pojav: cimiriche čemerika, pitiniz pečenica. Naš rokopis nam na več mestih podaje tudi e za i\ gnegouech mertuech (III.), kar se poleg mnogih oblik na ih ne d£ razlagati drugači, kakor da je e stopil na mesto 2'; in kaj naj rečem o ,stabel e no mobel 1 (VII. 6), stabile e mobile? Kakb so Furlani slovenščino pisali, to nam spričuje furlanski pesnik Nicolo Morlupino iz Vencona (1528 — 1570). Zložil je sonet ,In laude del primo d’ agosto‘, katerega četrta strofa se glasi: »Ju Todeschs van chridant doos vain is guett, Ju Sclaas ang loor si vuelin bischiantaa Daitime dobra vina e poi dis pett.« Tako pri Joppiji v spisu »Testi friulani«, izdanem v IV. zvezku Asco- lijevega zbornika »Archivio glottologico italiano«, na str. 222. »Daitime dobra vina* je »Dajte mi dobra (nam. dobreha, dobraha) vina*. Pa tudi poslednje besede »poi dis pett*, katere je Joppi, ker jih ni tiskal ležeče, najbrž imel za furlanske, niso drugega kakor slovenski »pojdeš pit*. Prosto poslovenjeno se torej zgorenja strofa glasi: Nemci vpijejo okrog doos vain is guett , Tudi Slovenci se hočejo nakričati » Dajte mi dobra vina * in »pojdeš pit*. — Kaj pak vidimo iz te pisave ? Furlan je ravno narobe pisal: za 2' je postavil e, za e pa i. V tem pa se s furlansko ortografijo naš rokopis lepd strinja. Zatorej moramo reči: 2' za nenaglašen i; v našem rokopisu ni čakavska po¬ sebnost; ako dotični pisavci niso takb govorili, napisali so 2’ namesto e po vplivu furlanske grafike in fonetike. •j Nedoumno mi je, kako je mogel Oblak v tem delu lia strani 181. zapisati tale stavek : »Ičlodič 10 fiihrt die loc. na nože, na roče an ; iclt beziveifle jedoch, dass im venetian. Dialekt von St. Peter derartige Formen vorkommen wurden, dieser Dialekt hat im dat. loc. mir i oder iiberhaupt keine Endung, die Gutturale gehen nur selten in Sibilanten iiber : v rdci, gewohnliclier noch v roki.« VII Čakavski vpliv vidi Oblak nadalje v pisavi fuacho (V), fuako (XI. i, 2) in fuaku (XI. 2): fu namesto pričakovanega uf i a vs se je vrinil iz čakavščine (216). Jaz nastavljam uf z ozirom na to, da ima pisavec X. ufaco. Praša pa se, je-li sv pri pron. vbsb in vbsjakb res znamenje čakav¬ ščine ? Govorč li pravi Čakavci sav, sva, sve, svaki ? Nemanič (III. 8, 9) poznž samo vas ali sa, se, sa, saki, sakakov, siičesa, nobene oblike pa nima s sv. Tudi v čakavskih listinah s Krka in severne Dalmacije se na¬ hajajo samo oblike z vs, včasi je pisano v’s ; ako bi se našlo kje sav, sva, svaki, šteti je to gotovo za vpliv štokavščine. Da so Čakavci v prejšnjih časih govorili sav, sva, sve, svaki, to je tudi neverojetno. Od sav, sve, svaki bi nikdar ne mogli priti do vas, sa, se, saki', zakaj neki naj bi bil v iz srede izpal ? Na početku to grč, v sredi samč v gotovih skupinah — v slovenščini. Čak a v s k a posebnost fuako, fuacho, fuaku našega rokopisa torej ni, k večernu da bi bila štokavska. To je pa vendar nekam predaleč za beneško Slovenijo. Slovenci gotovo niso nikedar tako govorili, ker naša narečja kaj takega dandanes ne poznajo. Kakč si torej fuako razložiti v našem rokopisu? Če primerjam, kako je n. p. pisavec I. našega rokopisa izražal početne slovenske skupine sv (svoj, svet) in vs (vsak, ves), najdem, da je v izražal več ali menj z isto črko (ako ga je sploh izražal). Tako ima za v 5 S krat f (43krat ff, 12 krat ff ) in samo trikrat u (fu ). Pisavca V. in XI., pri katerih nahajamo fuako, sta v izražala vselej z u. Da sta tudi za vs pisala fu, v to so ju zapeljale besede, v katerih je fu vpravičen in katerih je več. One štiri zgoraj omenjene slučaje za fuako štejem torej z neko pravico med pisne napake, ki nas ne bodo presenetile v rokopisu, kateri jih sicer mrgoli' in v katerem so dotičniki morda prvič v svojem življenji poskusili slovenščino pisati. S temi pisavci šestnajstega stoletja smem po vsi pravici primerjati neukega Kraševca, ki mi od časa do časa do¬ pisuje. On sam govori vedno ws (ali j v slučajih, ki jih bom o Kraševcih spodaj navel), v pismih pa postavlja z neko čudovito doslednostjo vselej sv (ali prav za prav fv, ker mož piše v bohoričici in tudi ne dela razločka med j in z, prav kakor pisavci našega rokopisa) n. p.: fdravi fmo fvi; fvakidan, celč fveli za vzeli i. t. d. In mož svoje žive dni ni bil ne med Čakavci ne med Štokavci. in tudi njih knjig ni bral ne ene, ker še slo¬ venskih ne mara razen svojih molitvenih bukev. In to opazujem na njem že nad deset let! Tudi Gutsmann prelaga v svojem slovarji (str. 10.) in v svoji slovnici (4. izd., str. 164.) ,AUerheiligentag‘ sč , Sv in fveti No, če fuako rčs ni čakavizem, potem pa je vendar oblike brez v (I. 8, ro; VII. 1, s, 6; IX; XIII. 1, 2, 3) šteti za čakavske, saj si zgoraj sam omenil, da Čakavci govorč vas, sa, se, saki ? Tako bi vtegnil kedč ugovarjati. Naštevši te oblike, pristavlja Oblak: »falls dies nicht Schreib- VIII fehler sind.« Jaz mislim, da niso pisne napake, in sicer za to ne, ker v bližnjih narečjih nahajamo enake prikazni. Ne včm, ali sploh kje govorč vsaksebe auseinander, jaz sem povsod slišal le saksebe, saksebi. Znano je saj iz in poleg vsaj (razločevanje saj ,doch‘ in vsaj pvenigstens' je še mlado); Klodič ima iz beneških Slovencev sa za saj (§. 89.). Na Krasu se sliši silili, sv jih poleg wsilih, w sv jih ,gleichwohl‘; tudi za predlogom v (w) se govorč vselej oblike brez v (zv): iv siki visi in jedem Dorfe, zv sik vzsieh in allen Dorfern Da tega nimajo Kraševci še le od včeraj, spričuje nam Sommaripa, ki piše 67 a: ognuno faketeri. Da se v rezi- janščini pri zaimku ves oblike brez v niso mogle razširiti, to je zabranila želja, razločevati oblike pron. vesv> od oblik pron. vb, sija, si, ki je v re- zijanščini še popolnoma živ in čvrst. Vendar najdem v Katichizisu 7 : tou sachin meste. Vzroka, da je v na početku odpal, iskati je po mojem mnenji v fizijologičnem razvoji tega glasu: v — w - u (že v narodni pesmi kraški: ,Nad mšnu bu mblu mašnik viljt> žieynant>, — Nad t&bu bu krub- kow črni \vrdn’); v pomenu ,Fasttag, Tag vor einem grossen Feiertage 1 pa X se po Krasu rabi sing. vilja. Beseda se v starejši italijanščini glasi vilia , prim. Matzenauer, Cizi slova 368 : wilija. Janežič pozna bilje Todtenofficium, Todtenmesse; Gutsmann pa ima bila Vorabend, Festabend 492. Fa oblika kaže, da je v koroščini Ij že prešel vi'] na jugo-zapadu se je ohranil pač vsled romanskega vpliva. Nemški Korošci pravijo Vilge, Bavarci pa že Figil (Lexer, Ivarnt. Wtb. 95). K opomnjam o samoglasniku a omenjam, da beremo krajevno imč Tajptin pri pisavci I. dvakrat v obliki teipana (2, 19), pri pisavci VII. pa štirikrat v obliki taipana. Menjava nenaglašenega ali kratko nagla- šenega a pred j v e se je pričela torej že precej zgodaj. Vendar ima da¬ našnja beneška slovenščina za to le malo primerov (pruodi = prodaj) in to iz tega razloga, ker ne pritika j prislovom, kakor delajo druga slovenska narečja. Benečani govord: sada, zuna (to ima tudi naš rokopis XIII. 3 : funa carniza), znotra, celd ka, zaka (kaj, zakaj, gl. Klodič §§ 87.—89. V preča (precej,' Klodič § 88.) a ne stoji za stari e (pred-se), ampak je nastal po analogiji drugih prislovov na a. Zgoraj omenjeno pričeto mehčanje tejpan za tajpan pa se ni nadaljevalo v pričakovani tipan pač za to, ker se je hotela ohraniti krajevnemu imenu prvotna oblika in so bližnji Furlani ostali pri Taipan. Na strani 198., 206. in 226. govori Oblak o zvezi unim umefti (I. 18) z mini vmefti (I. 19). Povsod izreka, da je treba deliti u nimu mefti , v niniv mefti, to je, da u za nun ni ponovljen predlog; v tem mu popolnoma pritrjujem. Na str. 198. in 206. se je odločil izdajatelj za to, da je nimu = onimu: »urnso befremdender ware der Wegfall des e in unim 18 , vnini 19, wenn es nicht aus v onim entstanden oder ein einfa- cher Schreibfehler ware.« Tukaj bi nam pač latinski ali italijanski tekst pomogel iz težave; jaz sodim, da v njem ni stalo in rilo (eo ) loco , ampak samo in loco ali in loco quodam , ital. in un luogo. Zatorej zmatram nimu = enimu. Da e odpade, ako se eden rabi kot člen ali nedoločni zaimek, ni nič nenavadnega. V rezijanščini in beneščini odpade e včasi celd tedaj, kadar je eden pravi števnik in pomenja ,unus‘. Iz beneških tek¬ stov v Klodiči imam td-le primere: z nim žlaham (z enim žlagom, 25), na no majno (na eno gmajno, 25), za ’n miesac (za en mesec, 26), tu ni druhi kozami (tam v eni drugi kosami, 26), na ’n dan (na en [= neki] dan, 27), cja na no lažno (tje na eno lažno 27), ta h nemu taršu (tje k enemu tršu [grmu], 2 7). Posebno pogostoma najdeš take zveze v rezijanščini, kjer se je pa pred 11 v mase. d navadno še ohranil: tuv (touv) dnin hrise (Katichizis 2, 5), na dnohži samaha Boha (o. c. 3), s dnoha mesta (o. c. 9), tou dan noui sepulchrich (o. c. 10) in naposled, prav kakor naš rokopis, tov nin pirikulu od smarti (o. c. 15). Primeri o členu eden tudi mojo XI opomnjo v Morphologie des GSrzer Mittel - Karstdialektes 87. — Iz gore navedenih primerov pa razvidimo, da v početku šestnajstega stoletja Bene¬ čani še niso rabili pleonastičnega ta (iz tam ) pred predlogom, kakor je to dandanes navada med njimi, Rezijani in pa tudi med Goričani v soški dolini (gl. mojo opomnjo v Ljublj. Zvonu V. 378). Dandanes bi Benečani namesto v nlmu mefti našega rokopisa gotovo rekli taw nhi niieste. — Kar se tiče izgovora jeden namesto eden (307), slišal sem ga celo na Do¬ lenjskem blizu Rateč; kako daleč pak je tam razširjen, ne včm povedati. Razpravljaje reflekse samoglasnika e piše Oblak na strani 207.: ;> Petar giebt genau das heutige Petar rvieder.* To je res, pa razpravljati se ne smč pod e, ampak pod polglasnikom premičnikom (b), ker a ne stoji' za e, oziroma ta f v stari slovenščini ni e, gen. ni Petera ; stsl. petrh i. t. d. Na isti strani je v vrsti 21. izbrisati besede ,in unbetonten auch i‘, ker se isto ponavlja potem tri vrste niže. Napak je misliti, da je v VI. 2, 4 treba infinitiv imit povdarjati na prvem zlogu (imit) ; povdarjati ga je prav tako, kakor imperative imeg III., imij IV., iniii VI. 1, 2, imiite VI. 2, navedene tri, oziroma dve vrsti više. Zakaj to? Klodič poroča v §. 85.: J mani v velevniku imiej i. t, d., v nedoločniku imief. Tudi rezijanski moet potrjuje za beneška narečja povdarek imet. Kolikor je meni znano, potegnila so v ti besedi samo nekatera goriška in kraška narečja naglas na prvi zlog: inf. jzmit, jimt, imp. jhni, jirnte (gl. mojo Morphologie 102). Neverojetno se mi zdi, da bi se v starogorskem narečji govorilo poleg snazdt (z 1 ) tudi po (!) snašdtah (ž!), pozdt (z!) poleg zat (ž!). Ali prvo ali drugo je pomota, ako prvo, potem tudi zen (208, 209). Ravno tako nekorektno je svdzat (209 18 ) za zvdzat; na zapadu narod s pred v ne pozna v glagolskih oblikah (kot prefiks). 209 24 , 26 piše Oblak: »im Wor- terbtichlein A. da Sommaripa’s (1607) lesen wir patec , pata , vzau, fnan (snel).« To isto trditev nahajam tudi v uvodu k izdaji tega slovarja (Do¬ neski k historični slovenski dijalektologiji il. str. 8.), kjer je pisano, da samo¬ glasniku e odgovarja v vseh ostalih primerih samb e. Jaz sem si izmed besed, katere je Oblak objavil, zaznamoval nekaj več primerov, ki jih hočem tukaj našteti: coda rap (rep), groppiera podrapifa (podrčpica), legame poduaze (podveza), maggiore vacchie (včči, takb in ne vacchi stoji' res v izvirniku), menta matifa (metica), moccare la candela vffacnit zuechio (usčkniti), molle macac (mžkfok ali malvbk), palmo padigl (namesto padign pedinj), pugno paft (pest), lete zaia (žeja). — Na isti strani naše razprave berem, da a zastopa e tudi v Duhovni bravni v odsakati ; kaj pomenja ta glagol? Ima li res v korenu e in ne . Meni se su vidi vzeto iz italijanskega sil auf, gegen, in mislim, da je pisavec, katerega smo že večkrat spoznali za nerodneža, dotični stavek hotel napisati takb-le : Jo oblubili Bratine Jfeti marie Cernieuo su vfe gnega (= njih) blago Jtabel etno mobel iedna quarta pjenice. Da je moja poprava dobra in da ustreza zmislu, razvideti je iz drugih zapiskov, samb da tam stoji' namesto italijanskega sir. 1) slovenski na\ Jo oblubili iena quarta pjenice . . . na niega (nam. njih ) malin (VII. 1), ie oblubil . . . iena quarta pjenice na niega Cijse e praude ofse (VII. 2.), ie oblubil... na o Je gniega blago iena quarta pjenice (VII. 4.), 2) pa slovenski vercli : iejl ojlauil. . . fitta iedan Jlar pjenize i pol cunz vina verch jedmi 3 XIV semglu (I. 18), jeji oftauil.. . fitta pol cunz vina verch jedaji baiarz (I. 19) i. t. d. — Gledb oblike Jbiore storijo (220), bilo bi opozoriti na tb, da so kratke oblike v beneščini še dandanes prav navadne: noše, hvale, stave, razstave, namesto hvalijo i. t. d. (Klodič, §§. 65, 74). — IH. pl. glagola jes je Ju (220), samb pisavec VII. 1, 3, 5, 6 piše tudi so, a taisti piše tudi imaio (I). Njegov v našem rokopisu ni samo »in einem Falle nachiveisbar* (220), ampak mnogokrat: fa gnegouo diifo i gnegouech mertuech (III), pred gne- goui mertui dufu (XII), cere j gnigouo duffu (XIII. 3), gnegoua gofpo- digna (XIV). — Pisavec VII. brž ko brž ni bil Slovenec. Poleg premnogih napak, iz katerih se spoznž, da ni vedel, kaj naj bi zapisal, ker glasov ni dobro razločeval, potrjuje mi to še sosebno čudna raba zaimka njega v zapisku 1., 3., 4., 5. in 6. On piše namreč gnega, kjer bi pričakovali njih (ker njun beneški Slovenci vsaj dandanes ne poznajo) in kjer je govor o dveh ali več osebah: » Gregor uafceo et Cotid (Kocijan) gnega brat... so oblubili ..., da fe ima mafitijedno maja: fa fainicha juri gnega ochia et fa gnega mertui dufa (VIL 1). Drugih primerov najdeš v VII. 3, 4, 5 in 6. Tudi pisavcu XIV. se je to primerilo, da je namesto njih zapisal gnega. — Raba zaimka svoj kot ital. suo namesto zaimka njegov (221) ni razširjena samb po goriškem Krasu, ampak še bolj okrog Gorice in v Brdih. — Na isti strani piše Oblak zastran zveze jejl aiplegno dua Jlara pfenice (I. 4, 7): »Die heutige Sprache weicht einem derartigen subject- losen Satze entschieden aus und man spricht nur (!): sta kupljena dva stara pšenice. * Močno dvojim, da bi se v primeru I. 4, 7 kje takb govorilo; zakaj to je še bolj neslovensko kakor prvo. Vsak Slovenec, ako že rabi naš pasiv, rekel bo samo »kupila sta se dva stara pšenice.« Na strani 221. in 222. stoji' pisano: »und wenn judi (ljudi) im Satze in se kličejo jiidi tako nicht ein nom. pl. ist, so darf man annehmen, dass auch das Resianische, wie das Čakav. derartige subjectlose Verbindungen kennt«. V navedenem stavku judi pač ne more biti kaj drugega kakor samo in edino nom. plur., ker je predikat v množini; ako bi se stavek glasil in se kliče judi tako, potem bi judi bil akuzativ in smelo bi se govoriti o brezosebni zvezi. S tem seveda ne zanikujem, da tudi Rezijani poznajo stavke brez osebka; en pogled v Rezojanskij Katichizis, in tam najdemo: Chilicu rizij tb gije par sdelat dan dobar spuvet (quante cose ci vuol i. t. d., 2); Goi se dilla tuv paravishe? Se uvshiua Boha tuv companij od agnolou v i. t. d. (3); Gi se more uidet nasaha hospuda Boha (7); Gi (= či) je billv drusich, ca ba ha billi posnalli sa ver Boha (9); Se ba dellalu dan vilich displasei Bohv anu no vilicho schodo nafi dufi (15); Choi sa no ziminazivn se dilla, tioč se barra (16). XV Glagol imeti v pomenu ,debere‘ (224) tudi na Goriškem ni nič ne¬ navadnega; ponekod je celo bolj rabljen kakor moli morem (morati), n. pr. sram bi te imelo biti, du solltest dich schamen. — Da bi v zvezah fa gnegouo dufo i gnegouech mertuech (III), Ja Jzioiu duffu i Ja Juoich mrtuich (VI. 6), za Juoin dujchu i Juoich Mertui (XI. 1), genitivi gne¬ gouech mertuech, Juoich mrtuich in Juoich Mertui bili res odvisni od Ja (za), ne zdi se mi verojetno. Po moji misli imamo tukaj opraviti z elipso; izpuščen je namreč pri omenjenih genetivih akuzativ duše ali dušu, kar je mnogokrat res pristavljeno za »mrtvih« (VII. 1, 2, 3, 4, 5; XII.), in sicer iz tega razloga, ker se je akuzativ dušu,, od katerega je genetiv odvisen (gen. possessivus), zapisal neposredno pred veznikom i. Dandanes bi pisali: ,za svojo in svojih mrtvih dušo'. O primerih f chich slatich, f chich marach misli Oblak (225), da f stoji' tukaj za Ja (za); »nur miisste man annehmen, dass der Schreiber die Praeposition za mit dem gen. nicht mehr verstanden und sie als sin aufgefasst habe«. Toda J je tudi lahko izh] primeri v našem rokopisu na mnogih mestih ij poleg J pri krajnih imenih, kjer ni misliti na to, da bi f bil Sh ,de‘. — Omeniti hočem še čudne rabe predloga pred, o katerem Oblak ne omenja nič: Jo oftauili . . . fedan cunc vina fa boga girne pred gnegoui mertui dufu (XII). Ta pred stoji' pač za laški per, ako ni morda . pisavec v latinski predlogi bral prae za pro in ni tega suženjski preložil. Neki podoben furlanski zapis ima zares per : di fa ogni an uno favo over uno almuesino per 1 'anima di Špirit di Cividat (Joppi 202 in podobno tudi 210). — Na strani 227. mčni Oblak, da se ter (VII. 5, 6) ne dš določiti, ali pomenja et ali tum. Na zapadu je ter popolnoma neznan v pomenu ,tum‘; tudi na vzhodu (na Štajerskem) se rabi v pomenu ,tum‘ ne ter, ampak te. Murko ima v svojem slovarji pod ter samb ,und, ivie auch, auch (que, atque)‘. Na naših mestih nikakor ni misliti na ,tum‘: plačati se mora ena kvarta pšenice in maševati se mora enkrat na leto maša; kaj naj se prej zgodi, nikakor ni povedano. Kedor poznh slovenske razmere, vč, da se premnogokrat poprej mašuje in se na pšenico še le čaka. Preidimo k slovarčku, katerega je Oblak po hvalevredni navadi pri¬ stavil tudi ti svoji razpravi. Boga jime. (Oblak sklepa napak bogajme ) Ju ojtauili gedan Jlar pjenice bratgeni suete marie Jedan cunc vina Ja boga gime (XII). Že zgoraj v opomnjah k skladnji pri predlogu pred priobčeni izpisek iz Jop- pijevih tekstov kaže, da je boga jime samo almuesino ali (kakor ima za¬ pisek na strani 210. pri Joppiji) elimosino, aljmožna, kakor še dandanes pravimo (prim. Miklosich, Et. Wtb. 2 : almužino). Ali da hoče pisavec z ,boga jime 1 povedati nekaj več, kakor si mislimo dandanes pod ,aljmožno‘, XVI vidi se na prvi pogled. In zares nam furlanski tekst povč, kaj si imamo misliti z bogajimenom. To je namreč jestvina v spomin mrtvih, ki se daje sevčda z namenom, da se moli za pokojnike: »Sepis chu lu Fradaglio si č oblegiado di fa ognanno uno favo over elimosino chun star di furment 9 e chun stars di favo 3 e chun char di purziel e chun altris chiozis chu s-ap- parten a fa uno buino iottho (t. j .jota v Gorici) e favo grasso*, Joppi 210: Furlanski fava je bob; posebno opozarjam še na opomnje Pironove na str. 156.: favete dei muarts pasto di fave che solevasi un tempo distribuire nei funerali; favetis dei muarts pastini, spumini; pasticche dolci sostituite ai pasti di fave che si davano in antico nella tumulazione dei morti. Bratinja. Tak <5 mislim, da se mora glasiti nominativ k dativom ( bratme, bratignj (II., ne IV, 1 in VI. 1) in bratgeni (XII). Poslednjemu hoče Oblak podstaviti nom. bratcina , v slovenščini in slovanščini popolnoma nemogočo obliko; bratgeni ni drugega kakor pisna napaka namesto bra- tegni ali bratigne. Da tudi brategni ni nemogoče, kažejo oblike gnegouech mertuech (III), /tabel et no viobel (VII. 6). Ali se na Beneškem res govori bratusnja in ne bratušna iz bratovščina ? FtlVltl s. m.: da fe chupi eda fund (VI. 5). — Iz furl. fond terreno, campo, possessione, Pirona 166. Kamardr, kamerar. Oblak piše: »im heutigen Friaulisch camarir cameriere«, Kammerdiener, s katero besedo pak nimata naši opraviti drugega, kakor da so vse istega izvira; furlanščina pozn& še chamerar camerlingo, amministratore di rendite ecclesiastiche (Pirona 106), kar popolnoma ustreza. Seveda naši besedi nista vzprejeti iz današnje furlanščine, ker bi sicer imeli čamerar ; starejši furlanski teksti rabijo besedo v italijanskem lici in v tem je prešla tudi v naš rokopis. Klicati se heissen. K ti besedi pripominjam, da se pač rabi po vsem Primorskem, koder Slovenci bivajo, in ne samo na goriškem Krasu. Fontan. Italijanski se dandanes pravi in denari contanti in Barem. Cotoui (VIL 5) bi se dalo brati ,gotovih', ali v vsem rokopisu ni najti gotovega primera za g — c\ zatorej bo Oblakova slutnja obveljala. Obljubiti. Pisavec VII. piše namesto ,ostaviti‘ ali ,pustiti' petkrat .obljubiti' (oblubil, oblubili ) in enkrat ,dati' (so dali). Ta .obljubiti' je pač samb preloga ital. votare widmen. Star. Ta beseda se je ohranila tudi po Goriškem, po Krasu in v tržaški okolici (gl. mojo Morphologie 17). Stati, stojim : Stipha ticogna f pluftifgha, ki ie ftal u czernei (XI. 1). Široko med Slovenci na zapadu navadna beseda v pomenu ,sich auf- halten, wohnen‘. »Kje Krištof Lamberger stoji?« N. ps. Ta pomen pa je XVII naša beseda dobila po romanščini: furl. sta stare, rimanere, abitare; ital. dijal. star di časa wohnen. Vdržati se. Rezijanščina je zopet segla po tujko : uvse to, cha s e contigni tou Čredo, anii tou Pater noster i. t. d. (Katichizis 3). Zenar. Tak nominativ nastavlja Oblak iz besed 1502 adi 21 de zenara. Po Goriškem se dandanes govori zenar, kar je tudi po izgovoru furlanskemu z (ital. gi) na videz bliže, v resnici pa je z le mlajši refleks. Isto velja o besedi Zvan (235), ki se po Goriškem glasi navadno Zvan, vendar je tudi slišati priimek Zvan in Žvanut. Sč z nahajamo po Goriškem še nastopne oblike tega furlanskega imena: Zamet ; Zanat gen. Zandta (v Mirnu) iz Zdne Zaneta (*zane zanete, kakor tel% taldta ; enako je nastal tudi goriški priimek Črndtic nam. Črnčtič). Na goriškem srednjem Krasu se sliši tudi zvane (gl. mojo Morphologie 33). Beneški Vanac in kraški Vande je izpeljano iz Ivan% Jovan, Juvan] na Tolminskem se sliši Wdnc iz *Juvaniocb, poleg i wanc (_z — i consonans). Poleg že imenovanih oblik tega imena se sliši po Primorskem med Slovenci tudi Jovznin in Zovznin , kar pa ni iz furlanščine, ampak iz beneškega italijanskega narečja (Giovannino). Z je v slovenščini za furlanski z (ital. gi, t. j. fi.) sicer precšj redek : I6za furl. lože (ben. loža in logia) der horizontal liegende Schild an der Kappe nasproti pa loža Wagenremise (to znano že od prejšnjih časov, prvo še le iz novejšega časa vsled novih kap); zrndda poleg navadnejšega zrnada, furl. soma de ; zardin (na Krasu) poleg zzrdin, zrdin (v Gorici), furl. sardin ; besedam srsznt Feldwebel in nom. propr., gen. srzlčnta, z e ni dr Inge- nieur nisem mogel najti v furlanščini ustrezajočih oblik sč s\ zdgo (samb v reku bon žogo, kadar se igrd, z s balami*; v Gorici bon zug ) je itali- jansko-beneška oblika. Furlanskih priimkov sč z za furl. z, ital. gi nahajam med Slovenci: Zuljan (furl. Zulian, Giuliano), Zorsut (furl. Zorzutt, Zorz, Jurčič), Anselin (furl. Anzulin) ; J ima zgoraj omenjeni Žvanut. Konci svojega spisa je podal izdatelj tudi nekaj opomenj o oblikah krstnih imen, ki se nahajajo v našem rokopisu (234—235). Na priimke se ni oziral, škoda; morda bi ne bil potem v uvodu napisal meni popolnoma nedoumnega stavka, da naš rokopis obsega s Donationen und Stiftungen des einheimischen A de ls* (193 4 ’ 6 ) in pa (,,Stiftungen verschiedener A d e- liger« (193 18 ’ 19 ). Iz česa neki je moči sklepati, da so bili v našem spo¬ meniku imenovani ustanovniki plemeniti? Ako izvzamem morda v VI. 5. in XI. 2 imenovani osebi „ maria domina bi c ličili d mor V , , Dona Crifna* , bili so pač vsi drugi ustanovniki navadni kmetje, podložniki raznih graščin. Da so si za dušo nekaj morda ne ravno prihranili, ali vendar volili, temu se pač ne more čuditi, kedor poznž, pobožnost našega kmeta in njegovo skrb za večnost. Črnjevo sdmo je po Pironi še v prejšnjem stoletji 4 XVIII spadalo pod sodno oblast b raško (Brazza, Brazzaco pri Morluzzu na jugu od Glemone in blizu v sredi na zapadu od črte Trečežim - Videm). Kak 6 je bilo v petnajstem stoletji, to preiskovati prepuščam zgodovinarjem. Priimkov je v našem rokopisu razmerno malo, ker se osebe po te¬ danji navadi imenujejo navadno kot sin, hči tč in tč, s krstnim imenom nazvane osebe iz tega in tega kraja. Ali nekaj jih je vendar; in kaj nam pravijo? Večina jih je neslovenskih, znamenje, da je že tedaj bilo prebivalstvo v slovenski Benečiji jako pomešano, a ob enem tudi znamenje, da so novo- došli prebivalci vzprejemali jezik njih nove okolice, ker bi se sicer Slovenci ne bili ohranili do današnjega dnč. Tuji priimki v našem rokopisu so: Blazut (blajut , Blažič, poznh, ga tudi Joppi 190); Blazutič poleg Blazutič je še zdaj med beneškimi Slovenci navaden priimek. Dorbi. V zapisku I. 10 je namreč besede Daniel dorbifin Rai- nicha Domeniga brati Daniel dorbi , fin Rainicha Domeniga. V tem nas potrjujejo druga mesta: Lourenz fin lenarda (I. 16) in Jacob fin tonicha (I. 20) in pa Oblakovo poročilo, da so besede mnogokrat pisane vkupe (»bis auf die Trennung der Worte* 196 2 ). — Med beneškimi Slovenci se dandanes nahaja še priimek Dorbolo, ki je pač v sorodu z našim. Flocar (VII. 5) kaže biti v sorodu s furl. flocc fettuccia., nastro; ital. fiocco Flocke, Quaste, torej jldkar Bandmacher; ben. italijanščina poznh, fiocaressa , infiocaressa (maestra di far fiocchi, infioccatrice, quella femmina che terminando il lavoro delle berrette, le orna di fiocchi, Boerio 273, 340. Kandit je furlanski priimek, ki ga poznd. tudi Joppi 209. Tudi Tuša (I. 14) in Z e nar o l sta očivestno romanska priimka. Ravno tak <5 neslovenski se mi vidi zuffin (XIII. 3), dasi nahajam še dandanes v Kotu priimek Čušin poleg Čuž ; poslednje je furl. puss civetta, stolido, barbagianni, ciuco (Pirona 103), slov. čuk. Kaj je clmgne.va (I. 8), ne včm. Ostanejo nam potem še ti le priimki: Bobera (I. 18), Juraij plasigoia fprofenicha (I. 12), Stazonichg (XIII. 2) in pa dva priimka na onja\ juogna (t. j. peruogna, I. 4) in ticogna (XI., XIII. 1). Bobera se mi vidi, da je po Goriškem navadni priimek Poberaj ; ta priimek se d£ iz slovenščine razlagati. Vendar ni pozabiti, da je med goriškimi Slovenci več priimkov na aj \ ki so vzeti iz furlanščine: Tabaj iz furl. tabaj chiacchierone, potem Kabaj in gotovo tudi Ušaj. Plasigoia je gen. imena plasigoi. Ali kakč naj to berem: plazigoj ali plašigojl Beseda spada med priimke na goj, kateri so po Goriškem precej razširjeni. Iz beneških Slovencev imenujem Saligoj (tudi vasica, gl. Pirona 626), Cičigoj (vasica, Pirona 594), in Badigoj (vasica, Pirona 583, na priloženi karti pak se bere Podigoj, Kociančič navaja Bodigoj ). Poleg teh nahajamo na Goriškem še: Cigoj — Čigoj j Črnigoj \ (Zernigoj v XVI. XIX stol, Kres I. 612), Frligoj, Kogoj (že 1 . r556. v Grgarji, Kres I. 611), Maligoj, Misigoj, Šinigoj — Šinigoj ‘ Sviligoj —- Sjiligoj — Sfiligoj , Stiligoj (v Kresu I. 612 iz XVI. stol.: Schulligoi); na Tržaškem najdem še: Budigoj in Nabergoj. Kociančič misli v Kresu I. 670, »da vsak lahko spozn£, da so ta imena čisto slovanska.« Iz tega ,vsak‘ izvzamem samega sebe, ker ne včm povoljno razložiti niti enega iz slovanščine. Po Kocian- čičevem mnenji je končnica goj nastala iz omehčane končnice - kovi , to je: »Sulekovi, Malikovi, Budikovi, Črnikovi, Čičekovi, Čikovi, Kokovi.« Z go- riško-kraško, na staro zadrugo spominjajočo navado, imenovati hiše s pose- sivom gospodarjevega imena v pluralu: Miličevi, pri Miličevih, kjer drugi Slovenci govorč ,pri Miliču' — strinja se sicer Kociančičeva razlaga lepo, ali dokler se mi ne pokaže, iz katerih razlogov je k prešel v g, imel bom to razlago za neosnovano. Da bi se Nabergoj dalo razložiti iz Na bregovi = na bregu, kakor Kociančič misli, ta je bosa. Kje se je kedaj govorilo na bregovih Ne smč se prezreti, da pri vseh teh besedah (izvzemši dvo- zložnico Kogoj, ki se mi zdi furlanski priimek) stoji' pred končnico goj samoglasnik i (nekedaj so vsled tega spoznanja naši časopisi tudi že začeli pisati Nabrigoj). Vedč, da so ta imena omejena na slovenski jugozapad, izmislil si je Jurčič v »Lepi Vidi« svojega Basnigoja. Stazonichg je težko razložiti, ker ne vemo, kakb je to ime treba brati. Sufiks je najbrž ik ; podstava je morda staroital. stazoti štacuna. Naš rokopis pa nam je ohranil tudi dva lepa slovenska priimka na onja. Peruogna je prbvonja, primeri enako narejeno rusko besedo dru- gonja nomen vaccae; ticogna pa je tihonja, prim. r. tichonja homo tran quillus (Miklosich, Vergl. Gramm. II. 141). Tudi končnica onja za priimke je posebnost slovenskega zapada. Na Beneškem nahajamo ŠpeMnja (Pirona poznž vasico Specugna, 629; Spehonje so tudi po Goriškem); Trakonja (na Goriškem Drakonja in Drekonja). Poleg imenovanih najdemo na Goriškem še: Lap6nja (izgovarja se Lapanja, Lapžnje, Lapžjne in Ldpajne); Velikonja (izgovarja se tudi Velikžjne in Velikajne; prim. srb. dugonja longinus); Kmvonja (izgovarja se KrSvanja); Grahonja in Blagonja (poslednja dva na Tržaškem). Ako vidimo, da Laponja daje v narečji Lapanja, Lapanje, Lapajne, TApajne, Velikonja pa Velikajne in Velikajne, ne smemo se čuditi, ako Benečana, ki se imenuje Prvonja , srečamo v tolminskih hribih z imenom Prvajne, Prvanje in Prvanja. Tudi slovenski priimek Magdnja, Maganje in Magajne ni drugega kakor Mogdnja. Gledč krstnih imen je že Oblak prav opomnil, da je tudi tčh dosti izposojenih od Furlanov. Dovoljujem si vendar še nekaj opomb. Blaž. Tega imena ni treba izvajati iz furlanščine; saj je poznajo tudi drugi Slovenci, ki nimajo s Furlani opraviti ničesar. Ako Blaž ni na- XX ravnost iz cerkvene latinščine ( Blasius ), dž se misliti na posredovanje Nem¬ cev: bav. Blasi, Blasi (Schmeller — Frommann I. 329). Da se je ta svetnik kakor pri Nemcih in drugih narodih zlorabil za babjo vero, kaže zagovor, ki sem ga zapisal jaz in ga je priobčil Erjavec v potni torbi (Let. 1882/83, 338): jPride sveti Blaž, Kanihov oča, . . Vzame sveti Blaž, Ivanihov oča, Zldto pčro, zlato kupo, Ino pomaže ino reče: Jaz prosim živiga Boga, Da se imajo scčlit’ žilice ino koščice, Kakor je scčlila sama sveta Trojica zemljo ino nebo.* FoŠČa. To ime nahajamo v našem rokopisu dvakrat: I. 1 (fufcha f profenicha) in VIII (fofcha). — Furl. Fosghe Fosca. Grigur. Zastran i glej mojo opomnjo zgoraj, kjer razpravljam mčno e z i. Tudi Kraševci govorč kakor Čakavci Grgo (oziroma Prvo). Na Cerk¬ ljanskem služi Gregor v obliki Vru'fa, GrUga, GrOga v poznamenovanje Jurija ; Gregor je tam yrayar gen. -{radarji. Čudno razločevanje! Jaltom. Nekedaj se je moralo na zapadu med Slovenci govoriti tudi Jakim, Jakon, ustrezno furl. Jachun, Jacun ; to nam spričuje slovenski priimek Jakončič (v Brdih). Jurij. To ime se v našem rokopisu piše: Juraij I. 12, Jure I. 14, in Juri VII. 1. Od oblike Jure so goriški in beneški Juretiči. Obliko Juri nahajamo tudi že v Joppijevih tekstih iz 1. 1413.: prisint Juri nevot, chi fo di Tristan Barbota (204). Tamkaj (194, 203) nahajamo tudi fur¬ lansko ime Eler, ki se natančno strinja sč slovenskim Jeler Hilarius. Justo (VII. 5) Justus; oblika in izgovor sta benečanska, ne fur¬ lanska; gen. je iujla VI. 6. Kristan (VII. 4, VIII.) je Kristijan. Dandanes se še najde Kri¬ stan kot priimek; na avstrijsko-italijanski meji v Brdih živč tudi Kristan¬ čiči. — Crifna (Dona Crifna, XI. 2 ; Oblak ne vč, ali je prav brano tako) je pač Kristina. Lenaril. Poleg gen. lenarda (I. 2, 3, 6) nahajamo tudi adj. lunar- doui (VII. 4), s čemer se lepo strinja furl. Lunard poleg Lenard (Pi- rona 608). Lovrenc ( Lourenz ). Tako piše pisavec I. (16); pisavec XI. (2) pa je še po latinskem vplivu ohranil prvotno skupino au : lauretza. Pred dvajsetimi leti so se slovenski Lovrenčiči še prav pisali, dandanes so se pre¬ krstili v Lavrenčiče. Morda doživimo še, da se tudi Frjančiči zmislijo na latinski izvir svojega imena ter se prično pisati Florjančiči : našemu brez¬ mejnemu purizmu je vse mogoče! M.achor (I. 19). Ne včm, ali imamo res pred sabo slovenskega Mohorja. Furlanski Macor je prešel celo v slovenski priimek Makorič (na XXI Beneškem). Furlanski teksti pišejo svoj Macor prav kakor naš rokopis Machor (Joppi 209 in drugod). Marin (I. 5, n; VIII) »I nomi piu antichi sono quelli di Marino e di Maria (Minza), il piu comune quello di Giovanni Battista«, tako piše Podrecca (Podreka), Slavia italiana 85. Femininum se glasi Marina (XIII. 1). Neki Slovenci so začeli svoj nepotrebni j vtikati tudi v to ime ter pisati ,Marijna« ; rčs ne včm, s kako pravico. Nekedaj je bilo to imč posebno na Goriškem zeld v navadi, dandanes pa so Mariniče in Marine precej redke. Mor ali Moro? Menia gofpodigna mora if hifeura (I. 25). Spada li morda pod Maver Maurus ? Miklav. Drugi Slovenci pravimo Miklavž. Končnica J se je izgu¬ bila po vplivu furlanščine, v kateri se dan danes govori Culau, v prejšnjih časih pa se je še govorilo Niculau, Nichulati (prav mnogokrat pri Joppiji). JVjeŽa t. j. heza ( Gnexa I. 24). Takd je treba brati to ime, ne pa Gneža , kakor bere Oblak. Tudi furlanski Gnese je le nese. Paškula. Pasqualis se furlanski imenuje Pascal, Paschal in Pascal. Iz poslednjega je naša Pascula (I. 23). Za nameček omenjam iz Oblakove razprave še nekaj pomot, ki sicer niso Bog vč kaki pregreški, ali vendar motijo, in ni, da bi se širili še v druge knjige, ter pristavljam spisek tiskovnih hib, kolikor sem jih jaz mogel zapaziti in jih nisem že zgoraj omenil. Večkrat je Oblak zapisal »Gorzer Mittelkarstdialect®, kjer je treba brati »nordwestliche Zone des Gorzer Karstdialectes«. Takd 230 8 , *; fr&nki (n. pl.) se govori po severozapadnem delu goriškega Krasa, v srednjekraškem govoru pa franki. 209 17 ni prav. »und weiter im nordwestlichen Theile des Mittelkarst(l)«, ampak »des Gorzer Karstes«. 210 u , 15 je prečrtati besedo »mittleren*. Devinski govor (209 22 ) ne spada več k srednje-kraškemu narečju, ampak k narečju severnozapadnega dela goriškega Krasa; tam in pa 299 87 je pisati Devin ali Divin, ne Dvin. Na str. 221. navedeni stavek ,da se ima brat anu mašu, dve maši' ni zapisan v srednje-kraškem narečji, kjer bi se glasil, dt> st> jima brat anu m£šu, dvsj mdši‘. Nadalje beri na str.: 194 28 194 36 , 211 22 , 233 19 povsod Pirona nam. Perona; — 195 88 Brda nam. Brdo', — 204 14 l, n nam. /; — 206 20 danas nam. donas ; —- 206 21 pjevac nam. pjbvac', — 212 36 iarn nam. čarin] — 226 32 , 33 chergneti fuercu meioramenti nam. cher- gneu meioramenti', — 231 16ns - ein Fremdvuort (...) und in dieser Form i7i de7i . . . nam. in dieser Form ein Fremdzvort (...) und in den . . . ; — 231 29 famiglia nam. fa7nigla\ — 231 85 Veglia nam. Veg la; — 238 38 verkauft zvurde nam. verkauft ist. XXII V pričujoči oceni sem omenjal skoraj samb takih stvari, v katerih se ne strinjam popolnoma z izdateljem ali katere sem hotel popolnih z novimi podatki in drugačnimi razjasnili. Ponavljati pisateljeva mnenja in njegove trditve, s katerimi se strinjam in katerim popolnoma pritrjujem, ni se mi zdelo niti imenitno niti potrebno, ker bi bila ocena še bolj narastla; polivati jih pa na vsaki strani po petkrat z omako hvale in slave, bilo bi pri uče¬ njaku, kakoršen je izdatelj, popolnoma odveč. Želim, da bi moja ocena pričala, kako spodbudno in ne samb v jezikoslovnem, ampak tudi v kul¬ turnozgodovinskem oziru zanimivo je to delo našega pridnega Oblaka. Na Dunaji, dnč 11. maja 1892. leta. Dr. K. Štrekelj.