ft* Jmit / Beilagwf
Dl. left
3ANWALT80HAFT WARBURG
asi a •;; 1914
-Maribor, dne 30. aprila 1914.
Tečaj XL Vin
List ljudstvu v pouk in zabavo.
fefca}» četrtek In velja a peitoteo wed ta t Maribora a psSHjasje» na dom m «8*0 loto 4 K, pol lota 2 K ta sa ietrt tata 1 K. Mareiataa sa NoaOta S K, aa drage foveaavstrijske 4a*«ta 0 K. Kdor hodi sam poaj, plate aa leto tam« 3 K. Naročnina se poiilja aa: UtMwaHtva -Slovenskega Gospodarja* v Maribora. — Ltat aa ¿»peiitja odpovedi. — Udje „Katol. Mmvb«s* društva" dobivajo Ust bras pesebae naročala«. — Posamezni listi stanej« !• vta. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokoptai se aa vrača}«. — Upravnlštvo: Koroška
oesta štev. 5, vsprejema aarofaiao, taaerata ta reklamacije. 9a taserate se plačuje od eaostopaa potitvrste za enkrat M vifs, aa dvakrat 25 vin., sa trikrat 26 via. Za večkratne oglasa prineroa popust. IaseraM ae sprejelo da torka opoldaa. — No
zaprte rekiareac^e ae peštaino prem.
Današnja številka obsega 10 strani in prilogo: _„N AS DO M."_
V Celje!
V nedeljo, dne 3, maja, se vrši občni zbor naše politične organizacije Slovenske Kmečke Zveze v Celju. Občni zbori Kmečke Zveze so zadnja leta pravi prazniki za slovensko-Štajersko politiko. Na njih se dajejo glavni pravci za javno delovanje do prihodnjega občnega zbora. Tako bo tudi v nedeljo v Celju, Govoril bo na tem zborovanju prvoboritelj koroških Slovencev, dr. Janko Brejc, in s tem imenom je že razvit program za bližnji Čas.
Dosedaj smo imeli veliko bojev z našo liberalno stranko, in sicer hudih bojev, kajti boji med lastnimi brati so .navadno hujši kakor med nasprotniki. Kakor znano, se nam je boj vsilil, mi gn nismo iskali. Toda ko so brezvestni ljudje začeli razpor, morali smo v sprednje vrste ter. braniti slovenskemu ljudstvu njegove svetinje. Sedaj leži naš liberalni nasprotnik v zadnjih zdihljejih. Se bo še gibal in parkrat stresel, toda to ne bodo več toliko boji z nami, kakor boji s smrtjo. In v tem času prihaja k nam dr. Janko Brejc, da nam poda geslo za prihodnjo dobo.
Koroški Slovenci bijejo hudo bitko s svojimi nemškimi nasprotniki. Dokler so imeli staroliberalni možje prvo besedo v slovenski politiki, si niso upali svojega delovanja raztegniti tudi na Koroško, ampak razglasili so kratkomalo njihovo smrt. Morituri vos salutant, umirajoči vas pozdravljajo, to je bilo vse, kar je dala stara liberalna doba koroškim Slovencem.
Vsled takega kratkovidnega in malomarnega delovanja je bilo nujno potrebno, da so se po Slovenskem organizirale katoliško-narodne vrste. S temi organizacijami je prišel med naše ljudstvo nov duh, duh po guma za življenje. In glasnik, ki je nesel ta pogum za življenje in za boje tudi na Koroško, je bil ravno dr. Janko Brejc, govornik na nedeljskem občnem zboru Kmečke Zvez® v Celju. Koroška, o kateri so prej razglašali, da že umira, se pod njegovim vodstvom in s sodelovanjem požrtvovalnih rodoljubov zopet 0-življa. Koroška ne umira, ampak vstaja.
Nemški navali na štajerske Slovence postajajo .zadnji Čas zopet besnejši kakor so bili pretekl»a leta. Nemcem se mudi, da zgradijo Prusom most do naše ssinje Adrije. Toda mi Slovenci hočemo stati na strani. Branili bomo svojo slovensko zemljo, branili tudi svojo vladarsko hišo proti sovražnim nakanam naše sosedne države na severu. Dr. Brejc je star bojevnik proti sovražnikom Slovenije in Avstrije, zato ga pojdimo v nedeljo poslušat, da se vžgemo za novo do-b<? ,ob njegovi goreči navdušenosti!
Pred. razpadom.
Zadnji dve nedelji sta za notranje-politični razvoj na Slovenskem Stajerju velikega pomena. Predzadnjo nedeljo, dne 19. aprila, je načelnik slovensko-štajerskie svobodomiselne stranke, dr. Kukovec, na javnem «hodu v Središču naznanil, da ne bo več kandidiral v slovenskih trgih, temveč na kmetih. Zadnjo nedeljo, dne 26. aprila, pa bi se imelo vršiti „veliko" zborovanje iste stranke v Mariboru, s katerim bi se naj stranka vzbudila iz dosedanjega spanja, se pomladila ter se udomačila me'd kmečkim ljudstvom. Toda kakor razvidijo naši čitatelji iz poročila o tem zborovanju, ki ga priobčujemo na drugem mestu, je prišel na shod samo en kmet in Še ta je med zborovanjem večinoma spal. Pobiti in klaverni so zapuščali liberalci zborovališče ter se vračali na svoje domove. V teku kratkih 8 dni se je razvila pred njimi slika, ki jim je vzbudila nepobit.no zavest, da. se nahaja stranka pred popolnim razpadom, v razsulu. Liberalni mandat v trgih ni več varen, in ko stranka razglasi, da bo kandidiral njen voditelj v kmečkih občinah, lil nobenega kmeta blizu.
Nagla in huda kazen je prišla nad Iibornlr.o stranko, toda popolnoma opravičena kazen. Namesto,
da bi vsprejela vse dobre plati slovenskega ljudskega življenja, med svoje programatične točke, katere hoče varovali, gojiti ter poglobiti, prišla je s tujimi liberalnimi nauki med nas, ki .niso našli odmeva pri katoliškem slovenskem ljudstvu in ki so naravnost po-gubonosni za njegovo gospodarsko življenje. Niti .narodna plat ni našla pri njih doslednih in odločnih varuhov. Ako pa stranka ne zadene niti glavnih struj narodove duše in ne naveže na nje svojega nadaTj-nega delovanja, je sama zapisala smrt na svoje čelo. Pri naši slovensko-Štajerski liberalni stranki je prišla zadnja ura, prej, kakor se je splošno pričakovalo.
Nočemo metati kamenja na mrliča! Z liberalno stranko smo živeli in se borili dan za dnevom, zato so slovenskemu ljudstvu njeni pogreški dovolj znani. Ne zasmehujemo jih danes, ampak odpiramo jih prijazno vrata svoje stranke, da se zatečejo v naš tabor, sprejmejo našo zastavo ter se tako rešijo smrti. Kdor hoče dobro svojemu slovenskemu narodu, kdor je dobre volje, naj otrese liberalni prah s svojih čevljev ter pride k nam.
Cesar bolan.
Cesarjevo zdravstveno stanje se ni mnogo iz-premenilo. Pazi se z vso skrbjo, da bi se vladarju-starčku vrnilo zdravje. V zdravniških krogih zatrjujejo, da cesarjeva bolezen ni neposredno nevarna, in to posebno zato ne, ker je pljučni katar popolnoma prešel in nadleguje cesarja le še bronhijal.ni katar. Vendar pa pristavljajo zdravniki, da se bo dal bron-hijalni katar jako težko pregnati in je nevarnost, da postane katar kroničen. Kr uričjtti bronhij alpi katar pa je zlasti pri starejših tjuSIfi, posebno z ozirom na srce, jako neprijetna stvar. Zdravniki bodo morali torej tej strani cesarjeve bolezni posvečati vso svojo pažnjo. — Govori se, da bi zdravniki radi videli, da bi cesar izpremenil zrak, toda da sedanje razmere kaj takega še ne dopuščajo,
O zdravstvenem stanju cesarja se poroča dne 25. aprila sledeče: Ponoči je motil cesarja neprestani kašelj, sicer pa ni opažati v splošnem nobene iz-premembe. Tek, moči in splošno počutje zadovoljivo.
Dnevna poročila o cesarjevem zdravstvenem stanju, ki jih izdajata cesarjeva zdravnika dr, Kerzl in dr, Ortner, so si podobna v tem, da spričujejo napredek cesarjevega ozdravljevanja. Zadnjo soboto in nedeljo je bil cesar precej hripav, posebno ga je po noči mučil močan kašelj, Čez dan pa ga kašelj ni posebno nadlegoval. Noč od nedelje na ponedeljek je cesar precej dobro prespal. Kašelj ga ni hudo mučil. Zdravnika pravita, da je splošno stanje zadovoljivo. Sprehajanje po galerijah šetnbru.nskega gradu ugaja prav dobro. Da. bi pa cesar sedaj zapustd Senbrun, v to pa zdravniki ne privolijo. Suhi katar se je začel razkrajati, izmečki so obilni, kašelj lažji. Apetit in delovanje srca je dobro. Cesar je v nedeljo sprejel v avdijenci bavarskega princa Leopolda, v ponedeljek pa prestolonaslednika in ministra Berchtolda, V nedeljo je bil v Senbrunu ogromen naval ljudstva, ki je napolnilo dvorišče ter čakalo, da bi izvededo kaj na-tančnejega o cesarjevem zdravstvenem stanju.
Cesarjeva juha.
Gotovo bo naše Čitatelje, še bolj pa čitateljice, ki se razumejo na kuhinjsko umetnost in razne skrivnosti pripravljanja jedil, zanimalo, kako juho da vži-va naš sedaj bolni cesar, DotiČna juha, ki se je cesarju posebno priljubila in mu služi kot izborno krep-čilo, se pripravlja v cesarski kuhinji po sledečem receptu: 5 kg mesa, 1 goska in 1 piška se skozi celih 24 ur pri enakomernem ognju kuhajo, da se vse re-dilne snovi in beljakovine iz mesa izkuhajo. Vso to krepčilno juho povžije cesar z najboljšim tekom.
Dfunajčani pošiljajo cesarjevemu telesnemu zdravniku z vseli strani recepte zdravil, nasvetujejo razne vraže, pošiljajo razna zdravila, čaje, domača zdravila in mineralne vode. Cesar pa ne vživa razen gleihenberške Ema-vode, ki jo že rabi več let, nobene mineralne vode, in tudi ne posebnih zdravil, razun posebej zanj pripravljenih pastilj in cukerčkov.
Vojska v Ameriki.
V Mehiki je torej, kakor smo že zadnjič med najnovejšimi vestmi poročali, izbruhnila vojska, ki bo skoro gotovo trajala delj časa. Amerikanqi so že zavzeli obmorski mesti Verakrus in Tampic in korakajo proti glavnemu mestu Mehiki. Ker preti Mehiki velika nevarnost, so se vstaši, ki so se več let borili z
vladnimi Četami, z vlado pobotali in' se bodo sedaj skupno borili proti armadi Združenih držav.
Prvi boji. -- Amerikanci zavzeli Verakrus. O bombardiranju in o ljutih krvavih pouličnih bojih med Amerikanci in Mehikanci v Verakrusu dne 22, aprila, se poroča sledeče: Bombardiranje mesta seje pričelo ob 8. uri. zjutraj. Obenem so izkrcali Amerikanci še 2000 vojakov, tako, da so šteli napadalci čez 3000 mož. Mesto sta obstreljevali vojni ladji „Prairie" 111 „Chester" s 15 topovi. Ogenj sta osredotočili ladji večinoma 11a javna poslopja in na dele mesta, v katerih so se skrivali Mehikanci, Med neprestanim pogubonosnim bombardiranjem so vdrle ameriške čete v sredino mesta, od koder so pregnale Mehikance s silnim streljanjem z navadnimi in strojnim;! puškami, Mehikanci so se ljuto branili in so silno streljali, posebno skozi okna hiš. Bili so se hrabro in trdovratno in Amerikanci so morali vsako hišo posebej naskočiti z bajoneti. Odigravali so se strašni prizori. Šele ob YS. uri popoldan se je posrečilo Amerikancem, da so zavzeli celo mesto in pregnali miehikansko posadko, ojačeno z domačimi bojevniki. Na glavnih cestah kakor v porušenih hišah je ležalo polno ranjencev in mrtvecev, Mehikancev i.n Amerikancev, Po za-vzetju mesta so prisilili Amerikanci trgovce in obrtnike, da so odprli svoje trgovine in obrate in so izvršili nato natančne hišne preiskave. Pri tem so za-plegili Amerikanci mnogo orožja in streljiva, kar kaže, da so bili Mehikanci na napad dobro pripravljeni, Med bombardiranjem je bilo ubitih in ranjenih tudi več meščanov, V veliki sobi neke napol porušene hiše so našli Amerikanci ubito družino, ki je štela 12 oseb. Ameriški šrapnel je priletel skozi okno in raztrgal vse, ki so se zbrali v veliki družinski sobi-Amerikanci so vjeli 200 mehikanskih vojakov in so jih odvedli kot vjetnike na svoje vojne ladje. Tudi žrtve Amerikancev so v očigled ljutemu boju precej številne.
Amerikanc:, so po kratkem boju isti dan kot Verakrus zasedli tudi važno obmorsko mesto Tampic,
Drobna poročila.
Mehikanci so na severu prekoračili amerikan-sko mejo ter so mesto Novo Laredo zavzeli in ga z dinamitom spustili v zrak. Po 5dnevnem boju so zasedli mehikanski vstaši mesto Monterey. Mehikanci baje postopajo z Amerikanci bolj po turško. Ntasiloma so mdhikanski vojaki odpeljali 125 ameriških že.n in deklet. Tudi z ameriškimi ranjenci ne postopajo Mehikanci posebno ljudomilo, — Nad mestom Verakrus je proglašeno obsedno stanje. — Južnoameriške ljudo-vlade: Argentinija, Brazilija in Cile, so ponudile A-meriki kakor Mehiki posredovanje v dosego miru. Predlagajo, da naj Huerta odstopi kot predsednik m se na ustavni .način voli nov predsednik za Mehiko, Zedinjene države so voljne, sprejeti ta predlog. Vprašanje pa je, Če se bo hotel Hugrta umakniti,
Japonci hitijo Mehikancem 11a pomoč?
Japonci sočustvujejo z Mehikanci. Jasno je, da bodo Šli Japonci svojim prijateljem Mehikancem na pomoč, če bi bilo treba. Iz Lo.ndona se je dne 24. aprila poročalo,, da je japonsko vojno brodovje zapustilo japonska pristanišča in odplulo proti Mehiki, Bojno navdušenje.
V Mehiki, kakor v Severni Ameriki, je bojno navdušenje splošno. V Mehiki je veselje za vojsko in ogorčenje Mehikancev vskipelo kar naenkrat. Komaj so priobčili časopisi Huertov proglas na narod, se je Mehika popolnoma izpreme.nila. Vsakdanje delo se je naenkrat ustavilo, ljudstvo se je zgrnilo na ulice in povsod so zavihrale zastave. Bojno navdušenje v Mehiki traja naprej in se je začelo izpreminjati v div-jost. Cujejo se burni klici: „Smrt Amerikancem!" — Drugi pa vzklikajo: „Umrimo, toda tudi ubijajmo!" — Iz glavnega mesta Mehike so odšli proti Verakrusu prvi vlaki s prostovoljci brez uniform, le s kokarda-mi na klobukih, Mehikanske prekucije ni več in ves narod je edin in složen. Dosedanji prekucnili so prišli v Mehiko, da dobe od Huertove vlade, ki so jej bili doslej največji sovražniki, navodila za svoje postopanje. Vsi so navdušeni za obrambo domovine.Tri leta bratomornega boja so pozabljena kar čez noč. Indijanske čete že korakajo v Pueblo, kjer se zbirajo mehikanske čete. Vodja vstašev, Villa, se je pridružil vladnemu generalu Velastlu, da na čelu 50.000 mož skupno odkorakata proti ajnerikanski meji. Pristaši generala Carranze, ki so se doslej borili proti
Hue r to vim četam v Tamaulipasu, gredi, na pomočTam-piou. V stag i v Matamjrosu so pod poveljstvom Lucija Blanoa prestopili amerikansko mejo in osvojili mesto Brownsville ob reki Rio grande, Bivši vstaši v Sono-vi so napadli ajnerikansko mesto Nogaleo, Amerikan-ci niso pričakovali takega odpora vsega mehikajiske-ga naroda in so odtegnili skoraj vse vojaštvo od meje ter ga postavili pred Veirakrus. Ob meji je ostalo le klikih 4000 mož, V Mehiki danes izginjajo vse plemenske in razredne razlike in ves narod stopa strogo disČipliran za vlado, Mehikanci in Indijanci,
O predsedniku republike, Huerti, se govori povsod z veliko spoštljivostjo. Imenovanje njegovega imena vzbuja navdušenje, Če se pa čuje ime ameriškega predsednika Wilsona, pa se čujejo klici: „Smrt žolti zverini!" — Mehikanski predsednik Huerta je izjavil, da so vsega krivi, Amerikanci. Mehika je storila vse, da Čtfva svojo čast. V 8 tednih spravimo skupaj armado 4 milijonov. Neodvisnost bojmo branili, četudi traja vojska 25 let.
Ženske v boj za domovino.
Industrijska in trgovska podjetja v Mehiki kakor v Ameriki odpuščajo delavce, da se morejo pridružiti prostovoljcem; gospodarji so jim obljubili, da bodo skrbeli za njihove družine. Delavci se združujejo v močne skupine in tako, s klobukom v roki kakor za procesijo, korakajo v vojašnice, da jih tamkaj sprejemajo v vojake. Indijanci, ki so sicer videti zelo mrtvi, se v celih četah, navdušeno vzklikajoč in prepevajoč, ponujajo za vsprejem v vojaško službo. 'Ženske, delavke, Mehikanke in Indijanke, hodijo v dolgih sprevodih po mestu, vklikajoč: „Vojna, vojna!" Nad 5000 žensk se je ponudilo za aktivno vojaško službo in so pripravljene, oditi na okope. Moč obeli nasprotnikov.
Mehikanska armada šteje sedaj v vojnem Času 83.000 mož, ki so vseskozi dobri in izurjeni vojaki ter vsled večnih državljanskih vojn zelo nevarni nasprotniki. — Mehikanska vojna mornarica pa je zelo slaba in obstoji le iz starin malih ladij, — Listi poročajo, da bodo spravili Mehikanci 4 milijone, Amerikan-ci pa 5 milijonov vojaštva, kar je zelo dvomljivo. Zedinjene države razpolagajo v vojnem času z armado, ki šteje 117.988 mož. Toda njih moštvo je veliko slabše od mehikanskega. Imajo pa zato jako izvrstno vojno mornarico, ki daleko nadkriljuje mehikansko. Lfspeh Zedinjenin držav na morju je torej čisto gotov, med tem ko je njih bojna sreča na kopnem jako dvomljiva. — Amerika ima 13 drednotov, 12 všdikih bojnih 1'adij in večje število močnih kri ž ar k ter drugih manjših ladij.
Petdesetletnica frančiškanske župnije v Mariboru«
Jutri, dne 1, maja, bo dopolnjenih 50 let, od kar so sinovi sv, Frančiška Asiškega prevzeli vodstvo predmestne župnije Matere Milosti v Mariboru, Sveti Oče so že dne 20« oktobra 1863, svetna vlada v Gradcu pa je že dne 14. marca 1863, dovolila čč. oo, fran-čiškanom štajersko-tirolske pokrajine v oskrbo prevzeti slovensko župnijo v Mariboru. Prvi upravitelj je bil rajni č. o. Brunon Jesili, ki je omenjeno slovensko župnijo vladal do 31. avgusta 1873, ko se je povrnil k Sv, Trojici v Slov, gor. za upravitelja tamoš-nje redovne župnije Sv. Trojica. V Mariboru sta mu sledila kot prvi Č, o. Evstahij Puntner od 1, 1873 do 1. 1882, kot drugi pa č. o. Kalist Herio od 1. 1882 do 1. 1887. Mnogočastiti o, Mansuet Bernardič je upravljal slovensko župnijo samo od 1. 1887 do 1, 1888, ko je postal provincial štajersko-tirolske redovne pokrajine. Od 1, 1888 sem je vodil č. o, Kalist Heric z veliko spretnostjo slovensko župnijo, kateri je preskrbel namesto stare male krasno novo prostorno cerkev, kateri so sv. Oče PijX. dne 7, novembra 1906 podelili naslov in predpravice mlajše bazilike rimskega mesta. Častiti frančiškani so si v tem času pozidali tudi nov samostan, kakoršnega ne glešta .nobena nj> liovih sosednih pokrajin.
Zato sme mariborski samostan s ponosom gledati na svojo delavnost v prvih petdeset letih svo--jega obstanka. Naj cvete, raste in se razvija v, Čast božjo in na slavo pokrajine Sv. Križa.
Kaj z državnim zborom?
Predsednik državnega zbfor.a, dr. Sylvester, sklicuje načelnike posameznih državnozborskih klubov za ponedeljek, dne 4. maja t. 1., k posvetovanju, da se izrazijo, ali bi kazalo sklicati državni zbor k poletnemu zasedanju ali ne.
OšoroSU vanie.
Dunajski listi prinašajo vest., kaj bodo vse morale delegacije dovoliti. Najprej se „mora" izboljšati artilerija. Treba je novih poljskih havbic, kar je menda neizogibno. Ker bi bilo treba 1000 novih havbic z mupicijo vred, bi bilo treba tudi zato novih kreditov od 80—100 milijonov kron. Ravno tako nujno je ojačenje težke artilerije, težkih havbičnih divizij. S tem pa artilerijsko vprašanje še ni rešeno; izpopolniti je treba tudi trdnjavsko in zlasti oblegovalno artile-rijo. Nadalje je treba izpopolniti prometne, kakor tudi tehnične čete. Brezdvomno se bodo zahtevali v delegacijah tudi večji zneski za izpopolnitev zrakoplov-stva. Nadalje je neobhodno potrebno, da se pomnože oddelki strojnih pušk pri kavaleriji. Zahteva se tudi boljši avanzma za častnike,. Vojna mornarica bo to-pot zahtevala, naj se manj vredne ladje „Monarchove-ga" razreda nadomeste z divizijo 4 dreadnougkhtov,
kar bi veljalo le 420 milijonov kron. Mednarodni položaj nalaga narodom res ogromne-' žrtve. _
Vojskins nevarnost od»trir jena».
Zadnji Čas so listi pisali o oboroževanju Rusije ob avstrijski meji. Na stotisoče vojaštva je poslala Rusija v svoje obmejne garnizije. Sedaj pa listi poročajo, da je rusko vojno ministrstvo odločilo, da se ta teden odpusti 485.000 mož mobiliziranega vojaštva. Strah pred vojsko z mogočnim Rusom je torej za sedaj zopet odstranjen.__
Gališki rfeteini maršal umrl.
Dne 15. aprila je umrl, zadet vsled srčne kapi, gališki deželni maršal grof Goluliovski. Zelo veliko je storil za poravnavo narodnostnih sporov med Ru-sini in Poljaki v Galiciji, Njegov starejši brat je bivši avstrijski zunanji minister.
Črki zapuščajo Albanije.
General Papulos, poveljnik grških čet v Epiru, je obvestil grški generalni Štab, da se je pričelo dne 25. aprila splošno umikanje grških čet iz Epira in da zapusti v par dneh zadnji grški vojak epirsko-albansko ozemlje. — Albanski četaŠ Isa Boljettnao razglaša, d.a bo skušal Kosovo polje pridobiti Albaniji in da bo v ta namen pošiljal najodličnejše svoje pristaše pobijat in napadat Srbe na Kosovo. — Albanska vlada je baje ugodila svojim grškim podanikom v južni Albaniji glefde njih zahtev v šolskem, prosvetnem in gospodarskem oziru. Radi tega so vstaši odnehali.
Turkf morijo in požUajo.
Iz turške Tracije prihajajo strašna poročila o turških grozovitostiji in nasilnostih, ki jih izvršuje krvoločni Turek nad kristjanskim prebivalstvom. Ni čuda torej, da prihajajo vedno bolj pogosta poročila o neprestanem izseljevanju Grkov in kristjanov sploh iz Tracije. List „Agence d'Athenes" piše: V vasi Sultan Cifllk so vdrli dne 20. aprila v grško cerkev, in sicer ravno med cerkvenim opravilom. Oropali so duhovnika obleke, izpraznili vse precfale, pobrali ves denar in posodo ter nato onečastiili v cerkvi več žensk,
V	Micliji ob Črnem morju je pripravljen parnik, ki bo sprejel od turških oblasti izgnane kristjanske prebivalce iz sosednjih vasi. — V Kurudere pri Lozengra-du so vdrli turški roparji, ki so vas oropali in požgali, 'Mudir sam je ubil lastnoročno kristjanskega duhovnika, Tudi vas Jandikoi je zadela ista usoda* Položaj postaja vedno bolj resen, vse kristjanske cerkve so zaprte in ljudje, ki se strahoma skrivajo pred krutimi Turčini, ki so postali zopet prejšnji roparji in nasilneži, strašno tožijo o neznosnih razmerah.
Nemška grogovitost.
V	Mali Aziji grade Nemci Bagdadsko železnico. Te dni je nekaj delavcev-domačinov prosilo pri glavnem inženirju za izboljšanje plače. Inženir je dal delavce napoditi s pasjimi biči. Ko so se ti potem zbrali na železniški progi, je ukazal lokomotivo spustiti na^nje. Pri tem je bilo 9 delavcev povoženih, 43 se jih je pa skušalo rešiti s tem, da soi skočili v tekočo reko ob progi, kjer so pa vsi utonili.
Volile n«3 francoskem.
V	nedeljo, dne 26. aprila, so se vršile ha Francoskem volitve v državni zbor. Uspeli volitev je ta, da se razmerje v zbornici ne bo nič izpremenilo. Izvoljen je tudi bivši naučni minister Caillaux. Volitve v Parizu so bile mirne. Izvoljeni so skoro vsi voditelji, Vseh kandidatov je bilo 2902, — Večino bodo imeli v novi zbornici zopet radikalni svobodomiselci, Zal, da katoliške stranke niso dosegle posebnega uspeha, ker so šle v volilni boj, kakor smo že zadnjič omenili, needine. Kake so francoske volitve, lahko sklepamo iz tega, da je bil izvoljen zopet znani Caillaux, kateremu se je dokazalo, da je ogoljufal drŽavo, da je ščitil kot minister največje oderuhe, da se je dal za to mastno plačati in znano je tudi, da je njegova žena umorila urednika Calmette, Taki ljudje so v liberalni Franciji na krmilu, ker so svobodomiselci. — Boj se je bil tudi med pristaši 31etne vojaške službe in ¿letne. Med izvoljenimi je 168 pristašev 3Ietne, in 81 pristašev 21et.ne vojaške službe. Potrebnih je Čez 250 ožjih volitev. Poslancev šteje1 francoska zbornica 602,
punt protestantov na Irskem,
Protestantski Irci in angleški bogataši nočejo odnehati ter zahtevajo, da se nameravana In sklenjena samostojnost Ircev na noben način ne izpelje. Pripravljajo se na punt. V pokrajini Ultjer se protestantsko prebivalstvo silno oborožuje, Dne 24. in 25. aprila je pripeljal nek parnik iz Kodanja 70.000 pušk in pol milijona patron za Ulstrovce; Prostovoljna mobilizacija protestantov v pokrajini Ulster se je začela.
V	mestu Belfast in Ulster so ulice polne prostovoljcev. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Vlada se pripravlja na odločen odpor.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
3.	maja. Nedelja. 3. po veliki noči. Najdba sv. križa. —
Evangelij: Jezus napove svoj odhod. Jan. 16, 16-22.
4.	maja. Pondeljek. Florian, m.
5.	maja. Torek. Pij V., papež.
6.	maja. Sreda. Janez Ev., pred lat. vr.
7.	maja. Četrtek. Stanislav, Sk.
8.	maja. Petek. Prikazen Mihaela nadang.
9.	maja. Sobota. Gregor Nac., Sk.
Slovenska Kmečka Zveza uljud.no vabi na redni Obtfli Zbor, ki se vrši dne 3. maja 1914 ob l. uri popoldne v Celju v dvorani hotela „Beli vol". Med drugimi govori na občnem zboru voditelj koroških Slovence/ dr. Janko Brejc iz Celovca. Slovenci! Slovenke! Pridite v obilnem številu!
Iz soflj^.-službe. Nadoficijal Franc Marinko v KonjioarTje premeščen na Laško; kancelist Jakob
Peteršiinek pa pride iz Kozjega v Konjice. iZa kan-celista v Kozjem je imenovan orožniški stražmojs'ter Ivan Ratej,
Iz učiteljske službe. Stalni učitelj v Makolah Božidar Gselman je imenovan za učitelja v Petrov-čah; provizorični učitelj v Studenicah Ivan Živkc ^e imenovan za stalnega učitelja in provizorična: učiteljica v Novištifti Cirila Deleja je imenovana za stalno učiteljico.
*	Zagrebški nad&kof umrl. V ponedeljek, dne 127, aprila, je v Zagrebu umrl nadškof dr, PosiloviČ, star 81 let.
*	Novi kardinali. Dne .25. maja se btt vršil v Rimu konsistorij, v katerem bo imenovanih 13 novih kardinalov. Izmed avstro-ogrskih Škofov postaneta kardinala dunajski nadškof dr, Piffl in knez-primas ogrski dr. Cernoch,
*	Katoliška cerkev. Po koledarju, ki so ga izdali pallostinski očetje, šteje katoliška cerkev 301 milijon 87.152 duš. NadŠkofij In škofij je vseh 1257, od teh jih je v Evropi 637 latinskega in 17 vzhodnega obreda. V Italiji sami je 286 škofij, V Rimu samem je 57 župnij, 365 cerkev in kapelic, 87 moških in 122 ženskih samostanskih naselbin., V Rimu živi 550 svetnih in 890 redovnih duhovnikov. Katoliških deških šol imajo v Rimu 11 s 1095 i.n 19 ženskih s 3360 otroci, Vse druge šole so državne brez veronauka.
*	General Fejervary. "Uimrl je bivši ogrski ministrski predsednik Geza baron Fejervary, zadnji vitez reda Marije Terezije. Rajni general se je udeležil vojsk 1, 1859 in 1866 ter je bil cesarju zelo udan.
*	Nova zmaga. Pri občinskih volitvah v Žetalah pri Rogatcu so zmagali naši pristaši po vročem boju z desetimi kandidati; samo 2 liberalca sta Še zlezla v odbor. Proti naši kmečki stranki so nastopili združeni liberalci in nemškutarji.
*	Potrjena zmaga. Občinske volitve pri Sv,Miklavžu blizu Maribora so potrjene. Kakor smo svoje-časno poročali, so pristaši Kmečke Zveze, čuvaji slovenskih pravic v mariborski okoliC|i, zmagali v vseh treh razredih, Nemškutarji so vložili ugovor, a so dosegli le dolg nos. Vrlemu županu g. Florjančiču in njegovim pristašem k veličastni zmagi Častita,mo. Slovenci v mariborskem okraju, posnemajte vrle našin ce pri Sv. Miklavžu!
*	Advokati zborujejo. Liberalni advokati in pa razni drugi frakarji so začeli poskušati svojo srečo v mariborskem in ptujskem okraju. Zadnjo nedeljo je sklicalo liberalno politično društvo „Maribor" zborovanje v mariborski' Narodni Dom, na katerem, so govorili sami advokatje, i.n sicer: predsednik dr. Ko-derman, dr, Vladimir Se(rnec, ljubljanski advokat dr, Ravnihar in celjski advokat dr, Alojzij Kukovec, Na shod so vabili z velikimi trobentami. Celo „nepristransko" Dramatično društvo je pomagalo agitirati, ko je dalo na svojih razglašalnicah nabiti velike rdeče plakate. Posebno so želeli liberalni frakarji dobiti na shod naše kmečko in delavsko ljudstvo. A naši ljudje dobro vedo, kaj nameravajo liberalci. Radi tega niso šli liberalcem na lim. Na shodu je bilo vse polno advokatov, koncipljentov, pisačev, uradnikov, učiteljev, penzijonistov, neMaj študentov in le malo število delavcev in železničarjev. Kmet je bil na shodu sajno eden, namreč Lingel iz Ruš, ki pa se je za govore liberalnih advokatov tako zanimal^ da je skoro ves čas zborovanja sladko dremal ji a mehkem sedežu, Shoda se je udeležilo tudi nekaj naših prista-šev iz Maribora* Kar se tiče govorov, bodi omenjeno, da je imel edino govor dr, Serneca nekoMko jedra. Dr, Ravnihar in dr, Kukovec pa sta mlatila znano liberalno slamo. Hotela sta zborovalce prepričati, da so liberalci edini pravi Slovenci in da se borijo za boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Kako, o sta pa seveda pozabila povedati. Dr. Kukovec je rekel, da se ga graški Nemci In nemški poslanci tako bojijo, da kadar on govori, Idar „cvilijo od jeze". Res, strašno! Samo to je šment, da nemškega cviljenja nismo nič slišali. Kolikor nam je znano, je pač dr. Kukovec skoro-da cvilil, ko mu je nemški poslanec Negri pripovedoval ljubeznjivo povest*.co o kozolcu in da je njegova tašča v Celju volila z Nemci. Kukovec je trdil, da je vse za nič, kar so pridobili naši poslan-" cl poslanci po obštrukciji, edino on, dr. Kukovec, on ve i.n zna voditi slovensko politiko v Gradcu. Zatorej je treba poslati „klerikalne" poslance v peiizijon' in voliti liberalne advokate, — riake Ip enake želje so zvenele iz njegovega govora. Dobro si bo naše kmečko ljudstvo zapomnilo, kako stališče zavzema dr, Kukovec glede mirovnih sodišč; rekel je namreč, da ta naprava ni za naše razmere. Razumemo! Ce bi mirovna sodišča po občinah preprečala razne pravde, izgubili bi liberalni advokati velik kos kruha, Dr.Ku-kovec je svoj govor prednašal jeeljaje in videlo se je, da je slab govornik. Nobenega .navdušenja, ki je navadno na naših shodih, ni bilo. Nobenega vzklika, le par dremajočih „Živio! "-klicev se je ob koncu izvilo iz vrst advokatov In drugih frakarjev. — Slovenski železničar Medvešek se je ob koncu oglasil k besedi in je hotel nekaj govoriti z ozirom na položaj Sloven-
cev v Mariboru in okolici, a liberalci so so nastopa priprostega delavskega moža tako ustrašili, cla predsednik MedveŠeku jri hotel pod nobenim pogojem dati besede.. Tako spoštujejo liberalci moža, ki ima žulja-ve roke.. Na liberalnem shodu dobi besedo samo tisti, ki zna zabavljati čez „klerikalce", čez naše voditelje, blatiti duhovščino, a mož, ki bi rad povedal kaj o narodnih težnjah, mora molčati. Letpo načelo! Ta shod je zopet pokazal, da naše ljudstvo na liberalce ne da nobenega solda. Nauk za liberalne advokate: Ostani v svoji pisarni in ne nadleguj našega ljudstva!
*	Delavca ne marajo poslušati. Kadar pridejo kake volitve, se liberalci hvalijo, kaki prijatelji delavstva da so; seveda je to prijateljstvo kratko in hinavsko. Ko minejo volitve, ima liberalec, če vidi delavca, zanj samo preziranje in posmeh. Na nedeljskem sliodu liberalcev v Mariboru je prosil za besedo slovenski železničar Medvešek iz Studencev, Hotel je liberalni gospodi povedati, kako bi morala vršiti pravo narodno-obrambno delo. A predsednik advokat dr. Koderman mu na noben .način ni hotel podeliti besede, čeravno je Medvešek zatrjeval, da bo govoril samo v narodnem smislu. Liberalci „ljubijo" samo delavske glasove ob volitvah, glas delavskega moža pa jim je zopern!
*	Ciijte» kmečki možje, kako sodi o vas liberalni voditelj! Na nedeljskem shodu liberalne "stranke v STariboni je celjski dr, Kukovec v svojem govoru nastopil proti mirovnim sodiščem, ki se bodo vpeljala po naših občinah v svrlio, da se odpravijo razne nepotrebne tožbe in drugo pravdanje. Dr. Kukov-cu ta naprava ni všeč, ker je — Advokat. A voditelj liberalne stranke se je tukaj povspel tudi do trditve: Češ, kako pa hočejo „nerazsodni kmečki občinski župani in odborniki sklepati pravde". Tako sodijo liberalci o .naših kmečkih možeh. Ko pridejo volitve, povejte liberalcem, da „nerazsodni" kmetje ne marajo liberalne vsiljivosti,
*	Dunaj. Pevski zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva „Straža" je napravil na velikonočni ponedeljek, iz)le(t na Golovec (Kahlenberg), kjer smo imeli pete slovenske litanije z blagoslovom. Navzoči Nemci so menili: Razumeli nismo sicer nič, a peli so zelo lepo. — Nato širno šli dalje v Kloster-neuburg, kjer smo si ogledali veličastno cerkev sv. Leopolda, kjer nam je naš pevovodja preč, g. dr. Ki-movec razložil vse znamenitosti in pokazal, Cerkev stoji, kot znano, na mestu, kamor je» soprogi cesarja Leopolda zanesel vihar njen dragocen pajčolan, stoječi na Golovcu. Pajčolan je še dobro shranjen v zakladnici. — Koncem koncev srno se seveda malo po-krepčali in pri tem mislili tudi na svoje obmejne brate ter nabrali na poziv g. predsednika „Danice" 12 K za Slovensko Stražo.
*	Mariborski blumentag dela zadnje dni Nemcem grozne preglavice. Po .nemško-liberalnih in pro-tostantovsk'ih listih kakor je „'Marbu.rgerca", trobijo v svet, da je blumentag popolnoma nepristranska, dobrodelna prireditev; in Slovencem pošiljajo v zadnjem trenotku deputacije, da bi jih prepričali o nepristnanosti blumentaga. A gospodje okrog blumentaga pač ne bodo mogli ve? dokazat", da je blumentag nadstrankarski. Zakaj pa ste se za vse objave glede blumentaga posluževali le protestan-tovsklega trobila, „Marburger Zeitung". Ali je to nepristransko, če niti nemškega krščansko-soclalnega mariborskega lista niste informirali o prireditvi ?! A k o j e b 1 u m e n t a g t a k o n' e -pristranska i .n splošno dobrodelna p r i r e d i t e v , zakaj pa potem o tej prireditvi niste obveščali tudi slovenskih listov in z a ki a j niste v pripravljalni odbor pritegnili tudi vsaj enega Slovenca? Popolno preziranje Slovencev in krščanskih socialcev ter njihovih listov dokazuje dovolj jasno, da je blumentag strankarska zadeva pro-testantovsko-svobodomiseluih mariborskih Nemcev in nemškutarjev. To bodi pribito! Upamo pa, da bodo prireditelji dosledni i.n da nas bodo dne 2. in 3, majnika nemške gospodične ravno tako blagohotno prezirale kakor nas je preziral dozdaj pripravljalni odbor.
*	Zganjarne bojda nazadujejo. Nemškutarski lopov, ki je s smrdljivim šnopsom izvabil milijone iz žepa našemu ljudstvu in zastrupil stotine in stotine družin, se bojda zadnji čas pritožuje, da „kšeft" več ne nese tako kakor poprej, da je bojda v enem tednu za 2000 K manj Šnopsa »točil kakor poprej. Iz srca bi me veselilo, če bi se našo ljudstvo res enkrat spametovalo in opustilo ta gnusni strup. Po vzgledu Švedske in Norveške delujmo na to, da izgine v naši deželi zadnja šnopsama, zakaj vsak žganjetoč med .nami je znamenje nevednosti in suženjstva. Raršir-jajte knjižico „Žganje"1, ki jo je izdala mariborska „Sveta vojska". V vsako hišo naj pride. Knjižica stane I.e 10 vinarjev, po pošti 13 vin. Ce se naroči 100 izvodov skupaj, stanejo le 9 K. — Našim posojilnicam priporočamo, naj pri sklepu računov en del čistega dobička porabijo za to, da svojim članom nabavijo to knjižico. Bodite prepričani: Cim manj bodo ljudje pili Šnopsa, tem več denarja bodo vlagali v posojilnice, tem točneje plačevali obresti. Naročite torej papirnato „Žganje", da se zatre strupeno žganje!
*	Sv. vojska. Predsednik štajerske Sv, vojske, prof, Kovačič, ki se' je meseo dni mudil na l aškem, se je zopet vrnit v Maribor. Kjer želi kdo protialko-holno posredovanje, bodisi v cerkvi ali v društvih, je na razpolago.
*	Zlati ženin -- zlata nevesta. Iz Žalca, Gotovo redka slovesnost se je vršila v ponedeljek, dne
27. aprila, v našem trgu. Zakonska Frano i.n Neža PeSnak sta obhajala svojo zlato poroko i.n zlati par je vnovič „zvezal" zlatoporočencev sin, č. g. Jožei Peč-nak, kaplan v Novi Cerkvi, kateri je tudi v pomenljivih besedah povdarjal pomen zlatega dneva, .na kar je sledila slovesna sveta maša. Zlati ženin je star 74, zlata nevesta 73 let, in sta oba še dokaj krepka. Zanimivo je gotovo tudi to, da še živi en starešina od prve poroke, namreč Franc Žnidar, Radeckijev veteran, ki je pa vsled kapi priklenjen .na bolniško postelj. Leta 1864, dne 25. aprila, je poročal rajni gospod Matija Cank, takratni kaplan v Žalcu, — Zlatemu paru želimo zlat večer življenja.
*	Osrednja zadruga. Dne 24. maja t. I. se je vršil občni zbor Osrednje zadruge za, pospeševanje živinoreje in vnovčevanje' živine v prostorih Zadružne Zveze v Mariboru, Občnega zbora sta se udeležila odposlanca Centrale za vnovčevanje živine in Splošne avstrjske vnovčevalne družbe .na Dunaju, gg. dr, Fachon in ravnatelj Patzak. Reševale so se zelo važne točke in se je sklenilo pristopiti v direktno zvezo z zgoraj imenovano vnovčevalno družbo na Dunaju. Natančneje, v prihodnjih „Gospodarskih Novicah",
*	Za vojake-rezerviste. Vojno ministrstvo je izdalo poseben odlok, v katerem se natančno določa, koliko in katerih orožnih vaj se oproste oni vojaki, ki so bili poklicani v letih 1912-13 /k izjemnemu aktivnemu službovanju in k delni dopolnitvi armade.Te ugodnosti se bodo določile glasom tega odloka vojnega ministrstva na. sledeči podstavi: 1. Rezervisti letnika 1908. in starejših letnikov, ki so bili poklicani k izjemni aktivni službi in so bili pridržani za delno dopolnitev armade in če so služili 2 meseca ali še več, se oproste dveh orožnih vaj. Oni, ki so bili poklicani naravnost za delno dopolnitev armade in če so služili 2 meseca,' ali še več, se oproste 2 orožnih vaj, Če so pa služili manj kot 2 meseca, ene orožne vaje. 2. Rezervisti letnika 1909., ki so bili pridržani 1. 1912. v svrho zvišanja prezenčnega stanja in ki so ostali po 1. oktobru 1912 še- več kot 6 tedno v pre-zenčni službi, se oproste izjemoma dveti, sicer ene o-rožne vaje. — Izjemna služba od 1. januarja 1913. Šteje še eno orožno vajo. 3, Za nadomestne rezerviste se določa: Oni rezervisti 1910, letnika in poznejših letnikov, ki so bili poklicani k izredni aktivni službi in ki so ostali od 20, decemfara za delno izpolnitev armade, se oproste dveh orožnih vaj. Direktno za dopolnitev armade vpoklicani pa se oproste le ene orožne vaje. Kratki dopusti se vračunajo k aktivni službi. — Bivši enoletni prostovoljci letnikov 1909* do 1911., ki niso postali Častniki odnosno praporščaki ali kadeti, imajo iste ugodnosti kalcor rezervisti let.nika 1908.
*	Lovska sreča. Iz Slemena pri 'Mariboru nam poroča prijatelj. Dine 26. aprila je g. N. Prieger izstrelil v viltovškem logu veiikega kragulja iz «nožila., kjer je valil mladiče. Ta spaka je napravil lansko leto veliko škode, Znal se je ogibati lovcev, ki so lani po cele dni čakali, in ako je videl, da je mladič se vsedel na drevo, ga je kar pregnal. Mladiče so mu lansko leto postrelili Urbasovi sinovi.
*	Mlin pogorel. V Krčevini pri Mariboru je v noči od ponedeljka na torek pogorel mlin Janeza Marks. Pozno došla mariborska požarna bramba ni mogla skoro ničesar več rešiti. Zgorelo je baje poleg vse moderne mlinske oprave še 12 vagonov zrnja. Skoda znaša čez 50,000 K.
*	Mesto venca na grob t mil. in preč. g. stolnemu dekanu dr. Ivana Mlakarja so darovali za Slovensko Stražo sledeči gospodje: svečar Duchek 5 K, kurat Fink Jakob 10 K, dekan M. Gaberc 3, urednik Hartman 2, profesor dr. Hohnjeo 10, prodajalka gdč. Cencka Horvat 2, slikar Franjo Horvat 4, prelat Hribov-šek 3, špiritual Janežič Rudolf 3, profesor v p. in ravnatelj dr. Anton Jerovšek 22 K, odvetniški konc. A. Juvan 1, pasar Kager 1, K. J. 10, c. kr. poštni oskrbnik J. Klemenčič 2, dr. Korošec, državni in deželni poslanec, 10, iiadžupnik Fr. Korošec 30, pos. tajnik Ferdo Leskovar 1, odvetnik dr. J. Leskovar 10, prof. dr. Franc Lukman 10, profesor v p. Gabrijel Majcen 2, c. kr. prof. Ivan Markošek 5, ,ravn. bogoslovja dr. M. Matek 10, dr. Anton Medved 10, stolni župnik Fr. Moravec 10, neimenovan 1, župnik v Dramljah Fr. Ogrizek 5, profesor Martin Petelinšek 1, zastopnik Vzajemne zavarovalnice Franc Pograjc 1, nadrevizor Vlado Pušenjak 2, mestni vikar Fr. Simonič 10, bogoslovni profesor dr. Slavič Mat. 10, podravnatelj bogoslovja dr. Josip Somrek 5, Št. Peter 10, profesor bogoslovja dr. Avgust Stegenšek 6 K, hišni posestnik Stern Jurij 2, kaplan Stergar Anton 2, župnik M. Štrakl 5, kaplan Šegula Fr. 10, župnik Šmid Miloš 20, stolni in mestni kaplan Tkavc Anton 2, katehet Josip Toplak 2, stolni kapelnik Jožef Trafenik 1, državni poslanec in deželni odbornik dr. Kari Verstovšek 10, kanonik Voh Jernej 10, kaplan Zaje Janez 5, ravnatelj kn.-šk. dijaškega semenišča in profesor bogoslovja Josip Zidanšek 20, urednik Franjo Žebot 2, kaplan Vinko Zoigar 10 K. Skupaj 328 K.
*	Izvrstno sredstvo proti kurjim očem je tinktura zoper kurje oči, ld se izdeluje v lekarni „Salvator" v Podčetrtku.
V
„Stajerc" se vrača z lurškega romanja.
Njegov povratek je podoben njegovi nekrščan-ski boji v Lurd, Vrača se ozlovoljen kakor grešnik, ki v svoji trdovratni nepokornosti ni dobil odveze. Ne vrača se sicer tako naglih korakov kakor njegov pro-tilurški vzornik, .nemški protestantovski zdravnik dr. Aigner, ki je nedavno z največjo naglostjo odkuril iz Švice, ker so mu, pošteni Švicarji, kateri ne marajo za protilurško agitacijo, prehudo podkurili pod pete. Toda ista čustva prošinjajo vračajočega se „Štajerca", kot so prevzemala bežečega protilurškega protestanta Aignerja.
Hudo nevoljen je „Stajerc", Svojo jezico bi si ohladil najrajše nad „Slovenskim Gospodarjem", katerega surovo opsuje ter mupoteim očita „Čezpredrz-ne zvijače", V resnici moramo biti zelo prekanjeni, ker smatra „Stajerc" našo zvijačnost za tako veliko, da je ne more izraziti nobena pravilna slovenska be-
seda, temveč mora zato skovati nov izraz, namreč „čezpredrzno", Cezpredrzno — kako mično in izrazito! Naša „čezpredrznost" bo gotovo „Štajerca" še bolj omilila Siidmarki, ki mu bo za njegove slovenske jezikoslovne sposobnosti dala še večjo nagrado ter delala na to, da se postavi za glavnega učitelja kurzov-cev, to je tistih nemških uradnikov, ki se v slovenskih kurzih učijo tolči nek jezile, ki bi naj bil slovenski, pa slovenščini niti podoben ni, i.u bi torej res bilo „čezpredrzao", če bi ga imenovali slovenskega.
Vračajoči se romar si je izbral „sveto" supotni-štvo. Padel je zopet v svoje staro nagnenje do kranjske „svete Johance", ki jo je zopet nabasal na svojo samokolnico, čeprav Čuti, kakor sam izjavlja, „stud in smrad", nad njo. O, ti neumni „Stajerc", zakaj pa tiščiš svoj nos v ta amracl?! Vsak pameten in dostojen človek ne sili tje, kjer je čutiti „stud i.n smrad", ampak se s studom obrača od smradu. Pobožnemu ptujskemu romarju pa ena sveta sopotovalka ne zadostuje več.. Naložil je še drugo, in sicer koroško sveto Mojco, radi katere se .nad nami h,udu je, ker si o njej „ne upamo kar besede ziniti". Obžalujemo, da te želje ne moremo izpolniti, ker „koroške svete Mojce" ne poznamo. Popolnoma jo prepuščamo „Štajercu", ki kaže veliko zanimanja ;n čuta za take babure.
Kakor se spodobi za tako „krščanskega" romarja, kot je „Stajerc", obišče na svojem povratku Še nekaj romarskih postojank. Najprej ustavi svoje korake pri „Novem Lurdu" pri is v. Jerneju na Dolenjskem, kamor mu je pokazal pot ljubljanski list „Dan", Pravzaprav bi se morali čuditi, da se tako velik patriot in Avstrijec kakor je „Stajerc", da voditi od lista, ki ga vedno zmerja za srbofilnega, za izdajalskega prijatelja Srbov, Toda pobožnost je po „Stajierčevem" nauku mednarodna, ona je brezdomovinska, in zato se ne smemo čuditi, da je „Stajerc" v svoji veliki po-božnosti pozabil na svojo „ljubljeno Avstrijo" in si je srbofila izbral za vodnika. S Kranjskega jo ptujski romar maline med hrvaške brate — nevarno, da „Stajerc" na svojem romarskem potu navsezadnje še postane Jugoslovan —, in sicer k Sv. Juriju pri Kri-ževcih. Odtod koraka nazaj na Štajersko, kjer se u-stavi „na griču LoŠperg nad Vita.njo (morda meni Vitanje) in sv. FlorijanonT, in sicer pod neko smreko, ki je pa ni več. Pred 60 leti je ta smreka zelo slovela, ker so baje videli nekateri na njej nadnaravne prikazni, in so zato sodili, da bo tisti, ki bo to smreko podrl, naenkrat mrtev, „in lahko da ga", kakor piše olikani „Stajerc", „vrag odnese". Ta strašna pret-nja se ni uresničila, pač pa je to drevo odnesel, ne sioer vrag, temveč orožnik, kf< ga je dal podsekati in je na vrhu našel bliščečo smolo. Skoda za to drevo. Prepričani smo, da bi ga bil romar „Stajerc", če bi ga bil .našel, v svoji veliki pobožni vnemi za take častitljive reči, zadel na svoja romarska ramena in ga z bliščečo smolo vred ponesel v svoj ptujski muzej za krščansko izobrazbo slovenskega ljudstva. Tako bi bil prav vspodbudno končal svojo romarsko pot in svoje utrujene romarske ude bi bil pokrepčal s Strašilovim „najbolj grenkim". Pa »o je moral vrniti praznih rok i.n z bliščečo smolo neumnosti v glavi.
Kot romar je „Stajerc" izvršil svoje delo. Najbrž ne bo več romal, ker nam obljublja, da bo začel s popisovanjem „grozovito žalostnega in črnega 10. stoletja". "Želimo mu, da bi kot zgodovinar imel več sreče, kot jo je imel kot romar.
Absflnentje pri papežu
Mednarodna zveza katoliških abstinentov se je dne 23. aprila poklonila sv, očetu. Najprej je ob 8. u-ri v lateranski baziliki sv, Janeza Krst.nlka (največjega abstinenta) kardinal Rossum opravil za absti-nentne romarje sveto mašo In jim podelil sveto obhajilo. Ob poldvanajsti uri so bili sprejeti pri sv. očetu. Bilo jih je okoli 250 zastopnikom raznih protial-kobolnih organizacij, Slovencev je bilo 5, med njimi predsednik štajerske „Svete vojske", prol. dr. Kovačič, in predsednik ljubljanski, g. Kalan, Sveti oče so pohvalili in potrdili protialkoholno delovanje, na podlagi evangelijskih načel podelili so apostolski blagoslov ne le navzočim zastopnikom, ampak vsem, ki delujejo in so vpisani pri katoliških proti alkoholnih zvezah, blagoslov papežev velja torej tudi vsem u -d o m naše Sv. vojske. Dodali so opomin: postanite zvesti pravilu, ki ste si ga postavili v boju zoper alkoholizem, ki napravlja .neizmerno Škodovnrav-nem, zdravstvenem in gospodarskem oziru. V posebnem pismu, ki ^a je državni tajnik v imenu papeževem izročil odboru, sv. oče izrečno želijo, naj /lasii duhovniki v vseh deželah . repko podpirajo s poukom ¡n vzgledom protialkoholno akcijo. Najvišja oblast na zemlji je izpregovorila tehtno besedo, krepko torej na delo!
Huda Kazen.
Vojaški poveljniki so začeli v zadnjem Času trdo postopati z vojaki-pijanci. Stotnik 6. stotnije 17. peŠ-polka v Celovcu ni hotel pred kratkim dovoliti vojakom „čez uro" ven. Kljub prepovedi so vsi prosilci nalašč tisto noč prekrokali. To je imelo za dotičnike žalostne posledice. Vojaška oblast je smatrala ta čin kot upornost proti vojaškemu povelju. Zadeva se jo izročila garnizijskemu sodišču, ki je obsodilo 21 vojakov na skupno 45 let in 9 mesecev ječe, in sicer so dobili: četovodja 4 leta trdnjavske ječe; desetnik 4 leta trdnjavske ječe; frajtar 3 leta trdnjavske ječe; 17 pešcev je dobilo po 2 leti in 1 novinec 9 mesecev težke ječe. Podčastnikom so slovesno porezali zvezde. Ker bodo po prestani kazni za kazen še služili, bo
znašala kazen za en neumen „krok" 93 let. Kazen je strašna. Pri vojakih ni Š&le! Zato naj se pa naši fantje varujejo zapeljivcev.
Smrt vsled naj.e vožnje.
Iz Celovca je prišlo to-le poročilo: V četrtek, dne 23. aprila, okoli Vil. ure, se je pripeljal po cesti proti Gosposvetskem polju v smeri iz Štajerske avtomobil, ki je vozil s hitrostjo brzovlaka, Naenkrat pa je trčil v drevo ob cesti. Sunek je bil tako silen, da je izruval voz drevo s koreninami iz zemlje in se zaletel v drugo drevo, katero je v višini voza odlomil. Nato se je avtomobil parkrat prekucnil in obležal v jarku ob cesti. Cel prizor so gledali potniki iz vlaka, ki je vozil slučajno mimo. Vlak se je ustavil na progi, naložil ponesrečence v službeni voz in jih odpeljal v Celovec. Tam so jih prepeljali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da sta ponesrečenca Teodor Dre-her Iz Gorice, sin člana gosposke zbornice Antona Dreherja iz Dunaja, i.n njegov šofer Mere. Ponesrečeni Dreher je imel težke poškodbe na glavi, Šofer pa razbito čelust in zlomljeni roki. Ob %2 zjutraj je Teodor Dreher, ne da bi se kaj zavedel, umrl. Šofer Mere, ki se tudi še ni zavedel, je sicer težko poškodovan, vendar pa upajo zdravniki, da bo okreval.
Mariborski okraj.
m Maribor.V nVdeljo, 26, aprila, je uprizorila naša orlovska organizacija krasno uspelo gledal, predstavo „Mikjlova Zala." Igralo se je to pot nad vse pričakovanje dobro. Pred igro smo občudovali novi društveni pevski zbor, ki je pod veščim vodstvom g. Juvana prav dobro zapel nekaj pevskih točk. Društveni prostori so bili prav do jiajzadnjega kotička napolnjeni. Občinstvo si želi še več enakih prireditev našega vrlega Orla.
m Maribor. Nedeljskega liberalnega shoda so se izmeti slovienskih trgovcev udeležili sledeči: Se-pec, SoštariČ i.n Befdajs. Ker menda žjvijo od denarja liberalnih advokatov i.n uradnikov, so se jim z u-deležbo hoteli skazati hvaležne.
m Maribor. V soboto popoldne, oziroma v nedeljo, dne 3; maja, priredijo Nemci v Mariboru takozva-ni „blumentag". Zatrjuje se sicer, da je skupiček namenjen za uboge otroke. Ker pa dvomimo, da bi tudi slovenski otroci bili deležni podpore iz tega skupička, svarimo naše ljudi pred .nakupovanjem cvetk, ki jili bodo po ulicah vsiljevale nemške frajle in gospodiči. Dosedaj se je denar, ki se je dobil na „blumentagih", uporabljal vedno za nemško-liberalhe protestantovske namene. Slovenci, pozor!
m Št. Ilj v Slov. gor. Nagle smrti je dne 27. aprila umrla posestnica Ivana Fidler. Pri delu jo je zadela kap ter se je mrtva zgrudila. Nagle smrti varuj nas, o Gospod!
m Marija Snežna na Velki. Na velikonočni ponedeljek smo spremili k zadnjemu počitku blago in vzgledno matez Elizabeto Pivec, Ujmrla je k 65. letu svoje starosti, po kratki, a mučni bolezni, vdana zmi-raj v božjo voljo in previdena s sv. zakramenti. Da je bila res priljubljena pri vseh daleč na okoli, se je pokazalo na njenem pogreba, pri katerem se je zbrala velika množica ljudstva, — Rajni Bog daj večni mir!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Umrl je x petek, dne 25. aprila, po kratki in mučni bolezni, prejemši svete zakramente za umirajoče, daleč na okoL znani živi-notržec Franc Duh. Rajni je bil skozinskioz mož na svojem mestu. Bil je zvest naročnik naših listov. Dokaz, kako priljubljen nam je bil, je pričal njegov pogreb. Pogreba se je udeležil razen domfičih čč. gg. duhovnikov tudi njegov sorodnik, vlč. g. župnik ož-baltski, Vinko Lorenčič. Ob tej priliki je nabral vrli mož Janez Vei.nhandl 9 K 50 vin, za Slovensko Stražo, Vsem darovalcem Bog plati !
m S» Leuartrv Slov. gor. Tukaj se vrši vsako leto na beli ponedeljek veliki živinski sejem. Ker se je pojavila v našem okraju kužna bolezen, smo mislili, da tega sejma ne bode, a glavarstvo je že 10 dni pred sejnlom vposlalo na naš slavni magistrat razglas, da se sejem vrši. Ne vemo pa, ali ne znata naš župan in njegov „adlatus" Scbifko brati, ali pa se je to zamolčalo, da bi naši mesarji dobili meso ceneje, sejem se namreč ni nikjer oznanil. Prišel je ži-vinozdravnik, prišli so kupci, a živadi ni bilo; no, i a naš sekretarius je slišal od živinozdravnika toliko in takih, da jih bo pomnil. V obče bi svetovali Schifko-tu, naj ne straši dalje s svojimi 'ratikfurtarskimi tra.-i ki ter se raje priuči kot „pristen" Nemec prave nem-J ščine, kajti njegov „kuheltajč" je za kakega štajerč'-i janca, in to pa vendar .ni on! Mi kmetje pa lahko vi-| dimo, kako skrbijo tržani za nas; rabijo naše groše, | hodijo lovit naših otrok za svojo Šulferajnsko šolo, »drugače pa uas ne poznajo! Storimo tudi mi tako: Iz nemčurji proč od nas!
m Zitnice. Občinski odbor je v seji dne 26. malega travna soglasno sklenil slovensko uradovanje. Obenem je tudi imenoval soglasno Č. g. Ivana Bosl-no, bivšega kaplana pri Sv. Jurju v Slov. goricah, za častnega občana.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Minuli teden se je tukaj ponesrečil Franc Logar. S trem! drugimi tovariši je žagal neki hlod. Kar se hlod prevrže in pade na imenovanega Franca Logar. Nalomil mu je nekaj reber, a poškodovani je zdaj že izven vsake nevarnosti.
m Fram. Izobraževalno društvo .ie priredilo i nedeljo, dne 19. t. m., lepo Igro: „Sanje". Fantje so jo dobro pogodili, vidno napredujejo, kar veseli vsa-
kega poštenega Človeka, Neizmerno pitje, surovo vpitje, krvavi pretepi — tega ni več v fari, in kakor smo izvedeli, še letos ni nobenega nezakonskega otroka. — Nek posilinemec je na velikonočni ponedeljek v znani gostilni prav nesramno sramot.l Slovence. Ko je pa izrekel besede: Slovenci so sami tatje in „rau-bari", prijele so ga žilave roke našega mesarja iz Je-Šence In so ga vrgle na cesto. In ta uboga para je tako pristen Nemec, da mona govoriti slovenski s svojo slovensko materjo iz Slovenskih goric.
m Laporje. Na Belo nedeljo je imelo naše Slov. kat, izobraževalno društvo poučno predavanje. Gosp. učitelj Avg. Kopriva je govoril o boleznih vinske trte, kako nastanejo in kako se zatirajo. Posebno je opozarjal na žvepljanje trte, ki je neobliod.no potrebno, če hočemo zdravo grozdje pridelati. G. učitelju prisrčna zahvala!
m Sv. Lovrenc .nad Mariborom. „Mala pevka", katero je uprizorilo tukajšnje Bralno društvo s pomočjo mladinske organizacije na velikonočni ponedeljek pri g. Kodru, se je prav dobro obnesla. Igralci so nepričakovano lepo igrali, Poslušalcoi so bili večkrat do solz gin j eni, kar najlepše priča, da je igra že po svoji vsebini krasna, da pa so tudi igralci igrali z umom in srcem! Hvala vsem, posebno pa g. dr. Veb-letu, g. Rešu, g. Brezočniku in g. Moleku! Prav častno so bili zastopani .naši vrli sosedi Riblničani, Mladina, naprej ! Izobrazuj se v katoliških organizacijah! One jamčijo za. napredek celega naroda.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Kakor smo izvedeli iz „Straže", se je udeležil liberalnega shoda v 'Mariboru tudi advokat dr. Gosak iz Ptuja, Mož skuša v ptujskem okraju izpodriniti starega in nervoznega dr. Jurtelo, dr. Fer-mevca in dr, Horvata v političnem oziru ter pridobiti kolikor mogoče mnogo obiskovalcev svoje pisar.ne. Da bi si nabral manjkajočih mu političnih znanosti, Šel je v Maribor, a pot se mu je slabo izplačala.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Najdragocenejši biseri, .največje dobrotniee naše domovine so globokover.ne vrle slovenske matere. Tlaka vrla mati je bila gospa Ana Ozmec, mati našega č, g. župnika, ki je minuli torek, dne 21. aprila, umrla v tukajšnjem žup.nišču v 77, letu starosti. Zadnja leta je preživela tukaj pri svojem sinu, prej pa je skoro pol stoletja gospodinjila v. Obrežu pri Središču. Odlikovala jo je neumorna delavnost, globoka vernost in prava slovanska gostoljubnost. V njeni hiši so bile v časti stare lepe slovenske navade. Največje veselje njeno je bilo, da je njen sin (kakor tudi brat g. Sejnkovjč) postal duhovnik In si je ena hči izbrala redovjiiški stan ter deluje kot šolska sestra med hrvaškim ljudstvom v Mostaru v Hercegovini. Bogu I.n družini je posvetila svoje delo in življenje, Bogu in domovini je darovalo. svoje otroke. Do zadnje bolezni je rada čitala nabož.ne i.n druge knjige, vsaki dan je brala slovenske časnike. Veselilo jo je, Če je Čitala, kako se mladina navdušuje in dela za dobro stvar, bolelo pa jo je tudi če ie izvedela, da postajajo mnogi nezvesti' starim vzorom slovenskega ljudstva. Imela je izreden spomin, nešteto dogodbic iz svojega dolgega življenja je pripovedovala, n. pr. izza časa, ko so Ogri (1.1848) vdrli v naše kraje in ko se je delala železnica Pra-garsko—Cakovec itd. Znana je bila njena hiša po gostoljubnosti, berač ali tujec je ni zapustil brez daru. Bog nam daj mnogo takih mater in gospodinj In slovenska domovina bo srečna! — Veličasten, kakorš-nih je morebiti malo videla naša župnija, je bil njen pogreb. Udeležilo se ga je1 23 duhovnikov, slavno u-čiteljstvo s šolarji, poslanec Pišek, mnogo sorodnikov-domačinov i.n sosedov. Pri liiši žalosti in na pokopališču ji je zapel pevski zbor zadnji pozdrav. Ob grobu ji je govoril v slovo z ganljivimi besedami č. gospod župnik hajdinski. Zagrebli smo tvoje telesne o-stanke,, blaga žena in vrla mati, toda tvoj duli, tvoja dobra dela, živijo še naprej v otrocih, ki si jih tako lepo vzgojila, živiš še naprej v lepem vzgledu, ki si ga dajala, živiš naprej v blagem spominu pri vseh, ki so te poznali. Bog ti daj večni počitek po dolgem trudapolnem delavniku, vživaj večni mir in pokoj !
p St. Janž na Dravskem polju. Kakor sem izvedel, napada mojo osebo „nekdo" vedno po liberalnih listih. Pita me s klerikalcem in Bog si ga vedi še s kom. Dajem mu, ali bolje rečeno, „jim" na znanje, da ljudje, ki imajo na dan 24 ur časa, nosijo samo ob Času volitev kreg in razpor med naše krščansko ljudstvo, a potem zbegnejo, kakor bi jim gorelo za petami, me ne bodo izpreobrnili v liberalca. Pač pa jim tu obljubim, da bom še z večjo vnemo, kakor dosedaj, deloval med ljudstvom, in liberalizmu spodbijal noge, kolikor bom le mogel. To bodi moj odgovor na napade v slovenskih liberalnih listih na mojo osebo, ker tak list prijeti v roke se mi zdi pod Častjo. Da se bodo pa liberalni dopisniki še bolj jezili, pošljem kot odgovor tu za Slovensko Stražo 2 K. — St. Janž n'a Dravskem polju, dne 19. aprila 1914. — A-leksander Nerima, učitelj.
p Vurberg. V nedeljo, dne 19. t. m., smo si u-stanovili Vojaško veteransko društvo. Ustanovni', shod je vodil tukajšnji gostilničar g. Golob, kateri je s 3-kratnimi „Živio"-klici na presvitlega cesarja otvoril zborovanje. Za „protektorja" društva smo dob'li posestnika tukajšnje graščine, visokorodnega g. grofa Jožefa plem. Herbersteiii, za botro novi zastavi pa visokorodno gospo grofico.
p Rudi na pri Ptuju. V soboto, dne 18. aprila, so pokopali sina gostilničarja Brus-a v Budini, Star
je b i 28 let. Nesrečnež je utonil v gnojnici, ker je bil božjasten. — Naj v miru počiva!
p Sv. liarbara v Halozah, Na Belo .nedeljo smo imeli zopet prav pošteno zabavo in dosti smeha, katerega nam je nudilo naše Slov. katoliško izobraževalno društvo. Naši vrli fantje so jnum predstavljal: „Dva prepirljiva soseda". Rešili so svoje vloge naravnost izborno. Lepo ubrano petje, sreicolov, godba pod vodstvom g. našega g. Kranjca in pa krasen-go-vor vrlega soseda iz ZavrČa, mladeniča Martina Rih-tariča, nam je prav ugajalo. Večinoma je bila v polni dvorani g. Reicher mladina. Mladina na noge in jie ustraši se boja. Blagajnik je bil tudi zadovoljen. I-mamo letos nad 50 novih knjig In vse naše slovensko-katoliške politične in gospodarske liste. Mladina ha-loŽka, ki imaš toliko talentov, kar si zadnjič pokazala tako pri igri kakor tudi pri petju in godbi, okleni se z veseljem našega Izobraževalnega društva in varuj se posebno nesrečnega alkohola, zlasti pa žganja, — Vsem darovalcem dobitkov za srečolov se prav iskreno zahvaljuje — odbor.
p Sitež. Sv. Jurij je prijezdil k nam s točo. V petek popoldne ob 5. uri je po S i tež u, Tomaju i.n Na-dolah toča pošteno pobelila. Poprej pa nam je v niža-vah vzel mraz orehe. Letos vse sadno drevje zelo cvete, le mraz nas straši. Bog nam daj vsaj sadne pijače, da se bodo ljudje odvadili smrdljivega ptujša-ka.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Peter pri Radgoni. V nedeljo, dne 26. aprila, je umrl po kratki boiez.ni Anton Rožman, kmet v Presbergu, Rajni je bil mož blagega značaja, zgled krščanskega življenja in dolgoleten naročnik „Slov. Gospodarja". Kot slaboten starček je Še tri dni prej spremljal enega svojih znancev k zadnjemu počitku. — Bog mu poplačaj dobra dela!	__
Slovenj graški okraj.
s Slov. Gradec. Letošnje Heenclranje i.n' obdar-jenje plemenskih bikov marijadvorske pasme se bo vršilo v Četrtek, dne 7, maj.nika 1914, in sicer dopoldne ob 8, url na sejmišču v St. Ilju pod Turjakom in popoldne ob 2. uri na sejmišču v Slovenjem Gradcu. Na živino, prignano po določeni uri, se ne bo oziralo. Vsak posestnik, kateri želi, da njegov bik breji tujel krave in telice, mora imeti v smislu deželnega zakona, z dne 14. aprila 1896, Št. 41, za to dovoljenje od pregledne komisije, pred katero mu je prignati bika, kajti kdor rabi bika brez dopustnice za brejitev tujih krav in telic, kaznuje se v smislu paragrafa 30 navedenega zakona z globo do 50 K. Pri "zgoraj navedenem obdarjenju razdelilo se bo: 1 držav.no darilo 70 K, tri deželna darila v znesku 50, 30 in 20 K, kakor tudi okrajna darila po določbi pregledne komisije. Biki morajo biti najmanj 18, bički pa vsaj 12 mesecev stari. Za vsako tako plemensko žival se bode plačala potna odškodnina v znesku 2 K, Živinski potni list se mora prinesti s seboj.
s Velenje. V nedeljo, dne 19. aprila, je sklicalo štajersko okrožje J. S. Z. shod za železničarje. Na shod so prihiteli tudi rudarji in nekateri rokodelci. Govornik V. Zaje iz Maribora nam je priporočal J. S. Ž, 'Železničarji so sklenili, .da bodo napeli vse moči, da se Čim prej organizirajo vsi v J, S. Z.
Št. Vid nad Valdekom. Na prizadevanje drža-1 vnega poslanca gospoda Karola Verstovjšeka se je za tukajšnjo župnijo ustanovila poštna nabiralnica. Pošta se "dosta.vlja vsak dan, ki je delavnik, kar je velik napredek za najšo okoOco. Hvala in zasluga gre našemu neumorno delavnemu poslancu.
Konjiški okraj.
k Konjice. Požar. V petek, dne 17. t. m. popoldne okoli 6. ure je zgorela viničarija gosp. P. Dobni-ka v Skalicah. Zažgal je baje neki 71etni otrok iz soseščine iz otroške lahkomiselnosti,
k Vitanje. Političen shod, ki ga je priredila Slovenska Kmečka Zveza v nedeljo, dne 26. t. m. v Vitanju, se je prav dobro obnesel. V stari šoli se je zbralo natlačeno polno naših mož, poslušat g. posl. Pišeka. Zlasti so z zanimanjem vzeli na znanje njegovo poročilo o takozva.nih mirovnih sodiščih, o olajšanju postave v korist malim obrtnikom in glede o-sebne dohodnine. Možje so prav zadovoljni s postopanjem poslancev S. K. Z. Stavilo se je več vprašanj do g. poslanca, na katera je ta dajal prav povoljne odgovore. Govoril je tudi g. Potnik od Sv. Kunigun-de in navduševal volilce k politični zavednosti. Shodu, ki je trajal blizu 2 uri, je predsedoval g. Franc Skok, p. "d. jurko. Posebno hvalo še izrekamo našim vrlim možem za obilno udeležbo in upajmo, da bode-ta politično življenje in pa. narodna zavednost sedaj na novo oživela.
Celjski okraj.
c Braslovče. S. K- Z. je v nedeljo, 26. aprila, zborovala. Shod je otvoril g. Bošnjak ter predlagal za izvolitev predsednika g. župana Raka, kar se je sogla|sno sprejelo. Na to je poročal poslanec dr. Korošec o državnem in deželnem zboru, koje poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje.
c Polzela. Na Polzeli baje vera peša, tako piše plitvo učeni „Narodni List". Umreti je moral brez sv. zakramentov Ivan Baluli, posestnik v Zialožah, ker sta bila gg. ČČ. župnik in kaplan iz doma In Č. g. u-
pokojeni župnik vsled starosti niso mogli k bolniku. Namen dopisnika „Narodnega Lista" pa je popolnoma prozoren. On se .sicer ßö. gg. duhovnikom v obraz sladka, zdaj pa, ko se bližajo občinske volitve, bi pa vendar rad za svojo stranko kUj prolitiral ter bi rad naše priljubljene <Sč. gg. duhovnike očrnil. Pa bodi ti povedano, skriti dopisunče, da je Ivan Baluh umrl nenadno od kapi zadet in on, gotovo boljši katoličan kot ti, je prejel svete zakramente ob velikonočnem času in ni treba tebi za njega pokore delati. Le ti glej, da bodeŠ pripravljen, kadur pride mežnar Velaj z zvonikom trkat na tvoja vrata. Zato se le že kar sedaj začni pripravljati in pusti volitve pri miru. Pošteni in značaj ni možje, katerih imamo hvala Bogu na Polzeli mnogo, si bodo že zjaali sann izbrati prave zastopnike občine in drugih zastopov. In da ne bo Še nadalje vera na Polzeli pešala, je nas vseli, kakor 8Č. gg. duhovnikov, sveta dolžnost, da s temi, ki se duhovnikov in še celo mežnarjev, bojijo, enkrat zia vselej povedano. Stojmo vsi kot eden mož pod praporom naše slavne Kmečke Zveze. Kdor jri z nami, je proti nam, je proti gg. duhovnikom, je proti veri, je proti Bogu. Zatorej vse za vero, dom, cesarja! — V nedeljo, dne 3. maja, se bomo Polzelani v velikem številu udeležili občnega zbora Kmečke Zveze v Celju.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Zadnji „Narodni List" se pritožuje, da ima skoro vsaka številka „Slovenskega Gospodarja" opraviti z DrameljSani in f entjurča-ni. Hvali tudi drameljske liberalce radi zaslug pri podpori, katero so dobili tamošnji nekateri Irmet.e. Da te zasluge ne gredo povsem liberalcem, pač .ni težko povedati. V isti številki hoče tud5 napadati našega obce priljubljenega trgovca g. Ärtmana. Da se poslužuje takih sredstev naš dobro poznani dopisun-ček „Narodnega Lista", pač jasno kaže, da je on ne-mirnež vseh šentjurskih nemirnežev. Ker pa sploh ni vredno odgovarjati takšnim dopisom, kot ga je skoval v zadnjem „Narodnem Listu" Človek, ki svojega imena ni vreden, povemo danes, da se v bodoče večkrat vidimo pri izpraševanju liberalne kosimate vesti. Torej na svidenje! — SentjurČajii in DrameljČa.ni se bomo prihodnjo nedeljo v velikem številu udeležili občnega zbora KineČke Zveze v Celju. Posebno nas zanima govor voditelja koroških Slovencev, g. dr. Brejca, Tovariši, v nedeljo vsi v Celje!
c Dramlie. Zaporedoma se zaprisegajo naši ljudje in nekateri liberalci, da ne bodo več volili liberalnih voditeljev. Na velikonočni ponedeljek so morali volilni imenik že Četrtokrat razpoložiti. Pa zopet nimajo prav, ker še teče do maja obrok za nek rekurz, ki so ga oni zakrivili in na tak način, da jim zna pri preiskavi sape primanjkovati. Za razne postave in ovadbe so tudi slepi in gluhi, Ko.ntumac je za vso občino silno strog, le okoli občinskega urada ga prav ne poznajo. Psi letajo brez nagobčnikov okoli. Podpore za mraz dobivajo nekateri znani pijanci, velike sirote pa nič. Policijske ure so liberalcem neznane. Cez polnoč se derejo v gostilnah pijanci in motijo trudne ljudi v spanju. Tepejo se veliko in nosijo svo-bodnost v ječo,
c Ponikva. Dne 4. maja na Ponikvi ne bo sejma, ampak 11. maja. 4. maja je sejem v St. Jurju.
c Poilhom-Bočna. Tukaj je umrla blaga žena in zelo skrbna gospodinja Uršula Fedran, Več let je bolehala na želodcu. Potem se je razvila bolezen v želodčnega raka. Podvrgla se je težki operaciji, a ni nič pomagalo. N. v m. p.!
Brežiški okraf.
b Dobova. V nedeljo, dne 26. aprila, sta poslanca dr. JankoviČ in dr, Benkovič na shodu Kmečke Zveze mnogoštevilnim kmetom in obrtnikom 2% ure zanimivo poročala o delovanju deželnega in državnega zbora, odgovarjala na razna važna vprašanja, dajala dobre nasvete glede razmer in potreb v našem kraju, zastran občepotreb.ne in koristne uravnave Save itd. Shod se je vršil živahno, pamir.no. Slednjič so vidno zadovoljni poslušalci izrekli zahvalo in zaupanje poslancema in zakričali trikrat „Slava!" našemu milemu cesarju, vladarju miru!
b Koprivnica. Dne 23. aprila je umrljs. obče spoštovana gospa Jožeia Golob. Pogreb se je vršil v soboto, dne 25. aprila. Sprevod je vodil č. g. dekan iz Kozje;,Ta ob asistenci domaČih in sosednjih duhovnikov, Obilna udeležba od blizu in daleč je pričala, da je bila rajna splošno priljubljena. Bodi ji žemljica lahka!
b Pod sreda. Požar je izbruhnil dne 22. aprila ob 3. uri popoldne pri posestniku Ferdinandu Simon-čič. Gospodarsko poslopje in 2 hiši sta pogoreli do tal. Ko se je požarna hram i iz PocTsrede prepričala, da se ogenj da z vodo gasiti, je dospela ob 7. uri zvečer .na lice mesta In udušila požar.
Najnovejše.
. Duhovniške vesti. C. g. Nikolaj .JamŠek nastopi Župnijo Razbor nad Loko. Prestavljeni so naslednji gg. kaplan:: Pavpl Žagar iz Mozirja kot II, kaplan v Trbovlje, Janez Luskar iz Vidma v Mozirje, Anton Kovačič iz Majšberga na Videm.
Cesarjeva bolezen se bliža svojemu koncu. Vladar je vsak dan bolj čil; zdravniki upajo, da je Mizu čas, ko bo cesar zopet popolnoma ozdravel.
Delegacije. V torek, dne 28. aprila, so bile v Budimpešti otvorjene delegacije, katerim je bil predložen skupni državni proračun, ki znaša ogromno svo-to 765 milijonov 100,000 K, Za predsednika avstrijske delegacije je izvoljen grof Sylva-Tarouca, zapodpred-
sednikVi Poljak dr, Leo, za/ zapisnikarja pa slovenski delegat dr, Korošec. iOd delegatov Hrvaško-slo-venskega-kluba so voljeni: v odsek za zunanje zadeve: dr, Susteršič in dr. Korošec; v odsek za bosanske zadeve: dr. Korošec in dr, Laginja; v finančni odsek: dr, Korošec in dr, Susteršič; v peticijski odsek: dr, Laginja. Namesto obolelega cesarja je sprejel delegacije prestolonaslednik Franc Ferdinand. — Sprejem avstrijske delegacije se je vršil včeraj ob 10, uri dopoldne.
Vojska v Ameriki končana? Listi poročajo, da je Severna Amerika, kakor tudi Mehika, pritrdila posredovalnemu predlogu južnoameriških držav in se pričakuje, da se bodo radi tega sovražnosti ustavile.
Društvena naznanila.
m Mirihor. Člane mestne in okoliške skupine J. S. Z. o-pozarjamo, da bo prihodnjo soboto, dne 2. maja, zvečer, od 6. u-re naprej vplačevanje v Zadružni Zvezi. Pridejo naj vsi odborniki!
m Khmnica pri Mariboru. ¡V nedeljo, dne 10. majnika, se pri nas ustanovi izobraževalno društvo. Na ustanovnem shodu, ki bo popoldne po večernicah, govori dr. Hohnjec. Nato bodo naši mladeniči uprizorili prav zanimivo šaljivo igro. Uljudno vabimo odrasle in mladino. — Predpoldne ob y210. uri ima prof. dr. Hohnjec v kamniški cerkvi pridigo za mladino.
m Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 3. majnika, je popoldne po večernicah občni zbor podružnice Slovenske Straže in ustanovni shod Dekliške Zveze. Govori dr. Hohnjec.
m liaporje. Dne 3. maja po večernicah uprizori Izobraž. društvo gledališko igro: „Krivica in dobrota", deklamacijo „Štirje letni časi." Vstopnina: sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 80 vin., stojišča 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za novi društveni dom, se društvo vsakemu zahvaljuje, kdor bo več plačal.
p Cirkovce. ¡V nedeljo, dne 10. maja, ob 3. uri popoldne, se vrši pri nas shod J. S. Z. v cerkveni hiši. Rokodelci, posli, železničarji in drugi delavci, vsi ta dan, na shod! Govornik pride iz Maribora.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na gostiji Predikaka— Gajšt so svatje darovali za Slovensko Stražo 2 K. Mnogo sreče novoporočencema in srčna hvala darovalcem!
p Hajdin pri Ptuju. Prostovoljna požarna bramba na Haj-dinu pri Ptuju naznanja, da se vrši blagoslavljanje nove briz-galne v nedeljo, dne 3. maja, ob 3. uri popoldne, pri skladišču gasilnega orodja. Spored: 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Blagoslavljanje brizgalne. 3. Vaja z brizgalno. 4. Srečolov v prid požarne brambe v gostilni g. Graharja. Pri slavnosti sodelujo slavna narodna godba iz Ragoznice pod vodstvom g. Bračlča. K obilni udeležbi vabi odbor.
p Svetinje pri Ormožu. Tukajšnja D. Z. priredi v nedeljo, dne 10. majnika, na vrtu pri g. Kralju v Ivanjkoveih igro: „Ljudmila." Začetek točno ob ¥A. uri popoldne. Ker je igra res lepa in poučljiva, pridite polnoštevi,no!
p Ormož. Dekliška Zveza skliče svoj redni občni zbor za nedeljo, dne 10. maja, popoldne po večernicah, v društveno sobo Izobraževalnega društva. Na dnevnem redu je poročilo predsednice, tajnice in blagajnice o gibanju zveze v minolem letu, voii-tev novega odbora in slučajnosti. Vse mladenke na gotovo udeležbo uljudno vabljene!
p Velikia. Nedelja. Mladeniško okrožje ima dne 1. junija svoj redni občni zbor.
p Središče. Krasno uspeli igri: „Prepirljiva soseda" in „Cvetina Borograjska" se ponovita v nedeljo, dne 3. majnika po večernicah.
k Vittanje. Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 7. maja, zjutraj ob 8. uri v posojilniških prostorih z sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelsfcva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev v načel-stvo in nadzorstvo. 5. Prosti predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
s Šoštanj. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 3. maja, pri Rajšterju predstavo z 2 igrama: „Cašica kave", veseloigra in „Dve materi." Vstopnina: t. sedeži 1 K, drugi sedeži 80 v, 3. sedeži 60 v, stojišča - galerije 30 v. Začetek ob 3. uri pop. K obilni udeležbi vabi odbor.
s Zavodnje. V nedeljo, dne 10. maja, se vrši v cerkveni hiši po sv. maši shod S. K. Z. Govorit pride državni in deželni poslanec dr. Kari Verstovšek. Kmetje iz Zavodnie in Topolščice vsi na shod!
s Šmartno pri Velenju. Gospod Alojzij Skoliber, posestnik in mlinar pri Sv. Urbanu nad Ptujem, je ob priliki, ko je obiskal tukajšnjecn, gospoda kaplana, daroval Društvenem domu 8 K. Za ta velikodušen dar se mu odbor prav lepo zahvaljuje.
c Celje. Občni zbor Slov. kat. pol. društva za celjski okraj se vrši v nedeljo, dne 10. maja, dopoldne ob 9. .tiri, v Petrovčah v Društvenem domu. Odbornike prosimo za polnoštevilno udeležba, somišljenike pa za pridno agitacijo. Na dnevnem redu je poročilo načelnika dr. Ivana Behkoviča, dalje volitev novega odbora, slučajnosti. Poročal bo tudi državni poslanec gospod dr. A. Korošec.
c Celje. V soboto, dne 2. majnika, ob 8. uri zvečer, se vrši v gostilni Društvenega doma v Gaberjih predavanje g. dr. A. Švaba o prvi pomoči v nezgodah za člane prost, gasilnega društva v Gaberjih. Gostje dobrodošli!
c Sv. Peter na: Medvedovem selu. Dekliška Zveza izobraž. društva priredi v nedeljo, dne 3. maja, misijonsko slavnost v prid balkanskim misijonom s slavnostnim govorom, ganljivim poklo. nom majniški Kraljici in s predstavo prelepe igre: „Skrivnostna zaroka." Slavnost bo posebno ljubka in ganljiva. Domačini in sosedje, zlasti še dekleta Dekliških Zvez, na veselo svidenje dne 3. maja!
c Gornjla Ponikva. Bralno in pevsko društvo na Gornji Ponikvi priredi gledališko predstavo „Sanje", igro v petih dej. in enodejanko „Pavliha in avtomat" v nedeljo, dne 10. majnika, pop. ob 3. uri.
c Sv. Pavel pri Preboldu. Na vsestransko željo občinstva se bo še enkrat dne 10. maja, ob 3. uri popoldne, V Društvenem domu uprizorila lepa ljudska igra: „Deseti brat", ki je že dne 26. aprila prav dobro uspela. Pokazal je jasno ta nastop, kako izborne moči so se posvetile dobri narodni stvari. Vloge so bile vse pravi srečno razdeljene ter dobro igrane. Zato le čestitamo požrtvovalnim igralcem! Vabimo k ponavljanju omenjene igre na na dan 10. maja domačine in sosede!
c Št. Rivel. Pevsko društvo ima dne 3. maja pri Sadniku velik koncert.
c Gornji g rad. Bralno društvo priredi dne 3. maja v župn. prostorih pop. Finžgarjevo igro „Naša kri" v 4 dejanjih s pozdravom in petjem. — Dne 17. maja pa je občni zbor z navadnim sporedom.
c Sv. Frančišek XJav. Kat. bralno in izobr. društvo priredi v nedeljo, dne 10. majnika, dve gledališki predstavi. Domačini in sosedje vabljeni!
b Dobje. V Dobju bo imela hranilnica in posojilnica rt" o 10. maja, ob 3. uri popoldne po večernicah, svoj šesti oh.' , z'w . Pridite, da se prepričate o gospodarstvu te zadruge.
Lof&?iist?e Stevt&e.
Trst: 22 aprila 22 72 f.0 89 H H
Dcnaj: 2n. .-pri-a 19 >0 ¿4 o 40
Listnica uredništva.
Kozje, Pilštanj, Cirkovce, Šoštanj: Pride v prihodnji „NaS Dom." — Sv. Trojica, Stoprce: Hvala 1 Ostalo pride. — Mala Nedelja: Glede spanja tamburaškega zbora je bolje, da doma u-redite. Pozdrav! — Dobrna: Pride prihodnjič! — Petrovče: I-stotako. — Sv. Hijeronim: Sv. Krištof, Braslovče: Prepozno za to številko. — Slov. Bistrica: O dotičnem nemškutarju se pač ne splača, da bi še njegovo poroko naznanjali. Pišite raje kaj drugega. Pozdrav. — Lahonci: Povest o slovesu gostilničarja ne spada v politični list. Priporočamo se za druge novice. Pozdrav.
—	Dravsko polje: Hvala! Bomo porabili. — Višavski: Preobšir. ni ste z Vašimi poročili. Pišete zelo dobro; a prosimo Vas, da sestavljate v bodoče kolikor mogoče kratko svoje dopise. Zdravi!
—	Hoče: V dopisu ne poveste, zakaj se pravzaprav gre. Dopis nam je nejasen. Pozdravljeni! — B. Spodnji Dolič: Knjiga: „Zun, Dohodnina" se dobi v Ljubljani v Katoliški Bukvarni. — M. B- Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Pesmi naš list ne priobčuje in torej ne moremo ustreči Vaši želji. — Jožefa Ros, Dunaj: Knjiga „Slovenski Pravnik" se dobi pri Mohorjevi družbi v Celovcu, a list „Slovenski Pravnik" pa v Ljubljani.
G-rašlso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 23. aprila 1914. Cena je bila ia 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 86—104 kron (izjemoma 110 kron), poltolsti 70—84 kron; suhi od 64—68 kron; voli za pitanje od — do
—	K; klavne krave, tolste od 66—84, poltolste od 40—64, suhe cd 32—40, biki od 66—84, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 66 4o 88 kron. Kupčija slaba.
Vprsšsmi«* 8« ponudbe
Osrednja zadruga za vnovčenje živine naznanja, da ima vedno na prodaj: ¡pitane vole, bike, telice in teleta za mesarja; vse vrste plemena živine, breje krave, krave s teleti, plemenske bike, telice in vole za vožnjo. Nadalje plemenske svinje najboljših pasem, mlade in stare, pujske za pleme in uporabo. Vsa naročila in prijave naj se dopošljejo na vnovčevalnico za živino v Maribor, Koroška cesta štev. 5, ki daje v vseh kupčijskih zadevah brezplačna pojasnila.
Sprejme se takoj trg. pomočnik in dva učenca iz poštene hiše. Josip Druškovič, Slovenjgradec. 438
Čevljarski pomočnik, samostojen, se sprejme takoj pri g.K. Menhart, Maribor, Koroška cesta 90. 434
Dobro. Po ceni
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vs&ki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K S'B0 Pristna srebrna ura K Original ornega ura K Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice K
7'— 18-— 4-— 3-2 — 2-—
Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, fiosposka nllca 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Krojaški pomočnik za veliko delo se sprejmo takoj pri gosp. Mayer Simon, Maribor, Koroška cest 64.
Dvonadstropna hiša
z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432.
V najem se da na več let mlin in žaga, preša za olje, svinjski hlevi in dve sobi, zemlja in drugo. Mlin stoji na potoku tik glavne ceste. Najemnina 400 kron na leto. Iv. Stajnko v Vogričovcih, pošta Ljutomer.	431

Žan.tna ponudba. Udovec srednjih let, na jako lepem posestvu, pet minut od farne cerkve si išče nevesto, katera bi imela dote okoli 2 '00 kron. Posestvo je vredno 20 tisoč kron. Naslov v upravništvu pod št. 430.
Dcbroizvežban mizarski pomočnik
lahko samostojen postane z malo glavnico. Natančneji pogoji se izvejo pri A. Lekše, mizar v Mozirju.
Lepo posestvo 3četrt ure od Maribora se radi starosti takoj po ceni proda Hiša z 2 sobama, kuhinja, lepa preša in klet, hlevi, p .1 orala lepega vinograda, vse skupaj meri čez 5 oralov lepe zemlje. Alojz Korošec v Krčevini štev. 52 pri Mariboru.	440
Prodajo se vozovi
eno in dvovprežni, odprti in kriti, tudi se lahko zamenja. Popravila se najceneje izvršujejo. Fr. Ferk, Maribor (grad), Sofijin trg. 439
in razno moderno blago za moške in ženske obleke pošilja po najnižjih cenah Jugoslcvenska razpošrjalna
¡3, STERMECKI V €&iju št. 300, Štajersko.
Ilustrovanš cenik o več tisoč stvareh se pošlje zastonj. — Pri naročilih iz Amerike in Balkana je treba poslati denar naprej. 211
j Zahtevajte veliki cenil brezplačno in poštnine prosto
¡z več kot 1000 slikami! Poštnina in zavojnina prosta. Neugajajoče
zamenjam ali denar nazaj.
Št. 50. Prave dunajske harmonike najboljše kakovosti, garantirano dobro preizkušen, priporo čljiv inštrument. Za še boljše in večje zahtevajte moj cenik.	389
8 tipk, 1. register, 13 glasov, 24 —10 cm K 8.20
10 tipk, 2 registra, 28 glasov, 24—12cm	K 5-40
10 tipk, 2 registra, 50 glasov, 24—12cm	K 7 20
20 tipk, 3 registri, 70 glasov, 30—15 cm	K 10-80
Štev. 54. Najcenejši aparat za briti, dobro poniklan z dvo rezno kllno, ranjenje čisto izključeno, z eno nadomestilno klino. Komad K r;5. Posamezne kline k 25 vinarjev.
St. 57. Stroj za striženje las. fino poniklnn r .dvema nast>.v-f :<oma za siri-¿< nje, reže cez ilva zoba. po-niklani držaji. ? brez 11:.»i« , ha smin, s tenkim nastavkom ..z debelim nastavkom to min, cela dolžina pol cm, 17 zob z rezervnim peresom, komad Si. Isti «troj za striženje brade nai boljše kako* osti. Kom.K 5 80.
C
VCN.

S .M. Fina, absolutno za nesljiva briteSollingeu izdelek,polširoka, pol vot lo brušena, K l'40. Ista še boljša, ozka, popolnu votlo brušena K 3 —,
i:,Lun % Maribor o D. št 49 a i
Prva razpošiljalna galanterijskega in pletenega £ biaga in gospod, orodja. Razpošilja v vse dežele, e
Kuharica za župnišče, vajena vsakega dela in je že več let služila v župnišču, ima dobra spričevala, bi rada vstopila kje v stalDO službo. Marija Suskov, pri gospdč. Moliae, Tržič, Gorenjsko.	413
Proda s < trgovina v najbolj živahni ulici v Mariboru. Različno blago, katero je še v zalogi, kakor tudi trgovska oprava se lahko kupi po najnižji ceni. Trgovina se pa tudi lahko prevzame pod jako ugodnimi pogoji. P. Srebre v Mariboru, Tegetthofova cesta 28.
Proda se lepo posest ro blizu Maribora v Rošpahu, z zidanimi poslopji, meri okoli 34 oralov, travniki, Badonosniki, lep gozd, pripravno za mlekarijo in živinorejo. Proda se tudi na drobno. Franc Bračko, Jelovec 8, Maribor. 409
Pisestmk, brez otrok sprejme fanta od 12—13 let za majhno službo. Naslov pove gosp. Kotnik A. Maribor, Mlinska ul. 39. 41C
Pozor cenj, čitatelji!
Priporočam dobroidoče ure, verižice, obeske, prstan , uhane, broške, zapestnice v zlatn in srebru, velika izbira, nizke cene, cenik za stonj, popravila in pismena naročila izvršujem dobro in točno.
Lovrenc STOJEČ,
nrar v Maribora, Tegetthofova cesta BO.	408
Lepo posestvo blizu Maribora s sadonosnikom, njivami, se po ceni proda. G. Jožef Šenekar, posest, v Krčevini št. 43 pri Mariboru.
Gostilna i mlekarstvom, mesto prve vrste, dobra poslopja in najboljša polja, travniki in sadonos-niki ob okrajni, 30 minut od Maribora (kolodvora), pripravno za trgovino z živino, špecerijo in lesom, (ker so razmere take) se po ceni radi preselitve proda. Vpraša se pri Brudermanu, Sv. Peter niže Maribora.	406
Hiša z gospodarstvom na cesti v M. Brezje na Pobrežju pri Mariboru z približno B oralov zemlje, travnik in gozd se proda. Bruder-man, Sv. Peter pri Mariboru. 407
Proda se takoj enonadstropna tiiša po ceni radi družinskih razmer. Dohodki na leto 2300 kron. Krichnberjeva ul. 34 M ribor. 395
Lepo jiospstvo na deželi z gostilno, 10 glav goveje živine, 13 svinj, več oralov zemlje, vse kakor leži in stoji, se takoj proda. Več pove Anton Ferk, posestnik, Cirkovce pri Pragerskem.	396
Priletna dva človeka brez otrok iščeta fanta in deklico, starost od 14 let naprej k malemu posestvu za svoje, takšne ki nimajo stari-šev in morajo biti pri drugih ljudeh. Vprašati je v trgovini. Kain-dorf 48, Lipnica (Leibnitz). 383
kunmnuuuHK
Oroile in koltsa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustrov.
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opočfio na drž. žel. št. 2121. 1333
Proda se
pose-tvo blizu Maribora
želez, postaje in farne cerkve z zidanimi poslopji, čez 3(1 oralov veliko, travnik in sadonosnik. posebno za mlekarijo in živinorejo u-godno. Preda se z vsem, kar leži in stoji. Več pove upravništvo pod št 363
Semenski krompir Va?no!
Ravno tako kakor pri žitu, je potrebno izmenjati seme tudi pri krompirju. V ta namen priporočam najboljše vrste krompirja, ki so se posebno lansko leto prav dobro obnesle. A) Zgodnje vrste: obistnik, rožnik in rogljič (Kipfel) 5 kg poštni zavoj K 120, 50 kg 8 kron. B; Pozne vrste: eldorado, svetovni čudež, Bohmov uspeh in beli štajerski krompir; 5 kg poštni zavoj 1 K. 50 kg 6 K, 100 kg 11 K, 1000 kg 100 K po povzetju. Vse cene se razumejo z vrečami vred na kolodvor postavljene. A. Slodnjak, pridelovalec krompirja, Juršinci pri Ptuju.	270
Prodajo se lepa posestva od 6000 do 30000 kron, kakšno si kdo želi. Oglasiti se je pri Matija Žižek v Kamnici pri Mariboru št. 16. 399
Priden, Izvežban Tf| fl j
z družino se takoj sprejme pri C. Petriček, veleposestnik Lisca, Celje.
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin rRia-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena enn posodice z garancijskim pismom eno krono. 1425
„Kemeny Kaseliau
I. poštni predal 12/76 (Ogrsko)."
Več ! 00 hI
belega in rdečega konjiškega vina ima na prodaj kneževo ravnateljstvo v Konjicah.	416
Iščem za pekovsko obrt pridnega učenca, plača 4 K. v Fr. Vaupotič, pekovski mojster v Žicah pri Konjicah.	345
Išče se hhpec, kateri ima veselje do goveje živine. Pogodi se samo ustmeno. Oskrbništvo „Meniško" Lembah pri Mariboru	337
Lepo posestva sc radi smrti gospodarja prostovoljno proda. Meri čez 50 oralov njiv, travnikov, gozda vinograd», sadonosnika, iz katerega se naproša 12—20 polovnjakov sadne pijače; redi se lahko 7 glav goveje živine itd. Hiša zidana, svinjaki, klet in soba, vse z opeko krito. Tudi še druga 4 potrebna poslopja so v dobrem stanu, leži 5 minut od ve'ike ceBte, ki pelje iz Št. Jurja ob j ž. skozi Dramlje na Špitalič — Konjice. Cena z vso premičnino in nepremičnino 16« 00 kron. Janez Marguč, Jazbine, Dramlje pri Št. Jurju ob j. žel.
Jeriče v a gostilna „Pod vejo"
v Počehovski dolini pri Lajters-bergu je zopet odprta in se bo samo vino od leta 1913 točilo in sicer navadno skupaj nabra o liter po 80 vinarjev in izbrani Sylvaner liter -po 96 vinarjev.	368
Fr.KURNIK, fotograf pri S v. Trojici v Slo v. goricah
se priporoča trgovcem in gostilni-ničarjem za izdelovanje razglednic. Nadalje se priporoča za izdelovanje fotografij igra cem bralnih društev, pevskim zborom, Varljlnlm družbam itd. Tudi posameznim osebam zagotavljam lepo, zadovoljivo delo.	857
Gosti na pri okrajni cesti, blizu želeleznice, prodaja duhana in žganja, prostor brez konkurenee, 5 oralov dobre zemlje pri hiši. Sadni vrt za 25 polovnjakov jabol-čnika. Cena '26000 kron. Josip Jurše, Unter Schwarza pri Spiel-feldu.	341
Ni prodaj je v davčni občini Zbe-lovska gore», okraj Konjice: 1. Ena hiša, vinograd, pašnik in gozd v izmeri 2 ha 33 a 53 m* za 2400 kron. 2 Ena hiša, gospodarko poslopje, paSnik, njiva, vinograd in log v izmeri 2 h 53 a 87 m' v krasni legi za 3400 kron. Kupci se naj oglasijo v pisarni g. dr. Ivana Rudolf, odvetnik v Konjicah ali pa pri Jožef i Grosek, posestnik na Zbelovskigorci p. d. Verhovšek.
Lepo kmečko posestvo na Pesniškem vrhu (Pössnitzberg) pri Lu-čanah, četrt ure od okrajne ceste, lepa solnčna lega, hiša s štedilno kuhinjo, 4 sobe, velika priklet, pod hišo klet, gospodarsko poslopje z 2 govejima hlevoma, 1 posebno gospodorsko poslopje, skedenj, svinjak, vozarnica, 10 minut od hiše je viničarija s kletjo, tri orale amerik. vinograd», 3000 raznih sadnih dreves, krme priraste za 20 glav goved, travnik, pašnik in vinegrad, gozd, nji e v izmeri 40 oralov. Proda se radi družinskih razmer za nizko ceno 27tisoč kron. Polovico vsote lahko ostane. Vpraša se Franc Ren er, posestnik, Pössaitzberg, Lučantj (Leu-tseha-h).	330
Afeo trpite aH jetrnih poaiicžlte se
In Jetra. Isti je iz najboljših rasti nskih snovi sestavljen in je zdravniško dobro priporočeno, iz-borno zdravilno sredstvo proti vsem boleznim želodca in jeter.
A
Krsjni šel ki svet za celjiko okolic« ima na prodaj več lepih sta-višč v mestu na prostoru, kjer je pred leti nameraval staviti šolo. Več se izve pri načelniku. 421 Celje, 21. apri.a 1914.
Vinogradniki
prihranijo pri vsakem komadu 4— 6 kron, ako naročijo takoj najboljše raznovrstne škropilnice in žvepljaluike po trgoiski agenturi Zinauer & Komp. Sv. Jakob v SI. gor. Gg. trgovcem znaten popust.
Vzrok pomanjkanja denirja je le
ta, da kapujete drage pijače, likerje, slivovico, rum jesih itd. Vse ednake pijače si lahko sami na lahek nnčin in za polovično ceno in boljše pripravite, ako si kupite za 60 v. ednakih ekstratov za pripravo 3 lit. ednake pijačo Zahtevajte cenik gratis Zastopniki se sprejmejo za vse okraje proti visoki proviziji ali mesečni plači. Glavni zostop „Austria-Werken" Ptuj, Hodoše.	427
Kraljica kos
je srebrnojeklena kosa z znamko „Komet". Dolge 61, 71 in 76 cm po 2 K. Za vsako koso se jamči, če ne reže dobro, se pošlje drugo ali pa vrne denar. — Najnovejše hitro klepilo, s katerim vsakdo brez truda v par minutah skleple koso K 320. Zelo dobri naravni brusni kameni po 25 vin Pri naročim čez 5 kos se pošlje vse poštnine prosto. Razpošilja
Fortunat Certanc,
Vače pri Litiji. 429
* *
| Štefan Kaufman
7 tvcVA rtAA rw Ani« vntM
trgoreo z železom
v Radgoni
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178
* * * *
*
M *
M
*___
llčfnec poštenih starišev se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptuju.	426
Proda se nova hiša; 5 sob, 2 kuhinje. hlevi, kolarnica, uta, 8 oralov travnika in opekarna. Več pove Alojz Sovrano, Race.	425
Rušt vebk, močen, se za nizko ceno proda. Naslov v upravništvu.
Proda se velika najemninska vila z obsežnim vrtom za zelenjavo in sadonosnikom v najlepši legi mesta Maribor. Natančneja pojasnila daje Anton Merčun, Maribor, Langer-gasse 21.	324
Kose!
iz najboljšega jekla, z roko delane, jamčene za najboljši rez na 200 korakov, pošilja Janez Oder, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 1 kosa in 1 kamen 3 K, 5 kos in 5 ka-menov 10 K, 11 kos 20 K franko po poštnem povzetju.	420
II» KOlÖlllll
bolečin h, c* a J it za žolč
takozvane ga „Karlsbad rtee." Želodčni in jetni čaj je posebno dober kot izvrstna podpora pri zdravljenja s karkovsko
pitno vodo. 1 zavoj K 1'— 10 zavojev K 8 —. Edina izdelo slnica: lekarna pri obelisku Viktor Häuser v Celovcu, Kardinalsplatz. — Glavna zaloga v Mariboru v lekarni M. König, Tegetthofova cesta, dobi se pa tudi ▼ vseh drugih lekarnah v Mariboru.
je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah?
Le zaradi svojih prednosti I krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka: Kavin mlinček.
il em 151/25.618
eč tisoč
ostankov vsake vrste za moške in ženske obleke, hlacevine, (cajgov) belega in rjavega platna, pisanega blaga za srajce ter lepih in močnih kamprikov samo še en kratek čas razpošilja
Prva gorenjska razpošiljalrtica
Ivan Savnik, Krani (Gorenjsko.) i
Zahtevajte tndi najnovejše vzorce raznega
blaga!
Podajam popolno jamstvo
da moji gumijevi trakovi "B"»!««!®* kljub solncu, dežju in rosi za požlahcnenje	I lISSIlB 14 dni na rozgi vzdržijo.
Priporočeno od mnogih državnih vinorejskih šol in kmetijskih družb kot najboljši gumi za cepljenje trt. Na stotine pohvalnih pisem. Na 1 kg gre po 4000 trakov, 12 cm dolgih in 4'/a mm široki. Vzorci in cene gratis in franko.
Oesterreither Rudolf, Dunaj II./3
Lilienbrunngasse št. 10.
422
Vabilo
na
redni občni zbor
posojilnice v Oplotnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se vrši
10. majnika 1914 ob 3. url popoldne v posojiljiičnem
prostoru.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo odbora z-s, 1. 1913,	428
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913 in sklep o Čistem dobičku in meri prihodnjega obrestovanja.
3.	Volitev odbora,
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje tam drugi občni zbor pri vsakem Številu navzočih zadružnikov.
NACELSTV'0,
Zahvala.
Za mnogo dokazov sočutja o priliki izgube naše ljube matere gospe
V
Marije Sijanec,
nadučiteljeve vdove in posestnice izrekamo tem potom naj srčnejšo zahvalo vsem onim, ki so rajno spremili k zsdnjemu počitku. Posebno se zahvaljujem > častiti duhovščini, slav. domačemu in šentjurskemu učiteljstvu, šolski mladini, slavni začasni tukajšni žandirski ekspozituri, domačim pevcem za nagrobnico kakor tudi tako v obilnem številu prisedšemu domačemu občinstvu in onemu iz sosednih župnij.
Sv. Jakob v Slov. gor., dne 26. aprila 1914.
Žalujoča rodbina Dominik in Matija 1'eklar.
1 a
Najvišja odlikovanjal	Državno darilol
Tisoče priznalnih pisem I
Vaš konj Yam poplača stokrat
Stš „Palin-iedilni preparat za konje". ¿K
vahnost in vstrajnost konj in zabranjuje potenje konj v hlevu. Učinkuje čudovito pri prehrani konj, ki slabo jedo, istotako pri starih konjih. Na desettisoče konjerejcev že rabi mn-10 let ta preparat. Cena dozi (zadostuje za 14 dni) K 120. če se naroči od 5 doz naprej, je pošiljatev poštnine prosta. Na zahtevo pošljemo prospekte in ponudbe tudi naših ostalih špecialitet: Restituijski fluid, surov vazelin, Panol-krema za kopita, maža za usnje itd.
N<
»
reg. varn. znamka.
n (C izdelovalnica kemičnih pred & «4U metov iz špecialitet.
Dunaj XIII.
špecialitet,
Anl»nf*tr. 6&/U.
o o»
a.
S"
D
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dobju,
r. z. z n. z.,
ki se vrši v 10. maja 1914 ob 3 uri popoldne v zadružnem
prostoru.
DNEVNI RED:
1.	čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev enega člana načelstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.	44$
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Zakaj zasluži
fjmm /mm.
kocka za govejo juho
najpopolnejše priznanje občinstva? Ker jo izdeluje že skoro 50 let obstoječa in svetovno ¿nana
Liebig -ova
družba. Liebig-ova družba dobiva mesni , izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, | izključno v lastnih tovarnah, ki delujejo pod znanstveno kontrolo in more zato prevzeti za dobro kakovost OXO kock za govejo juho vsakeršno mogoče jamstvo
LISTEK.
Brezmadežna — Pomočnica.
Dogodba iz Srednje Štajerske.
V neki vasi na Štajerskem je bila v prvem nadstropju gozdarske hiše domača kapelica, v kateri jo bil tucli kip Brezmadežnega Spočetja Marijinega, obdan z angelji. Bilo je L 1865, Moji roditelji so prebivali v Imenovani hiši, jaz sama sem štela takrat komaj štiri leta.
Slučajno sem bila tedaj sama na prostem z neko lžietno in neko 141etno deklico. Te deklice, ki so me sovražile iz meni neznanega vzroka, porabile1 so to priložnost in me skušale vreči iz maščevanja v bližnji vodnjak, ki je bil 23 metrov globok.
Branila sem se z vsemi močmi, vpila; posreči se mi dvakrat, se jim izviti, tretjič sem pa podlegla premoči In strmoglavila v strašno globočino.
Padala sem dolgo. Že sem mislila, da me bo objel hladni grob, kar 'Čutim, da me nekdo drži in pred menoj stoji kip Brezmadežnega Spočetja, obdan z dvema angeloma. In vsi trije so me držali.
Moj Bog, kako strašno mi je bilo gledati vodo pod menoi — in morala seim jo gledati dalje Časa — potem pa, o Čudež, je izginila površina vode mojim o-eem ip se zavila v siv oblak, nad katerim je stalo sedaj, zmiraj poleg mene, Brezmadežno Spočetje, z angeli.
In prečista Devica je govorila z enim angelom, in umela sem dobro njene besede. Govorila je o paši hfšnici, ne o moji materi, in, da je hišnica na polju, od koder jo naj bi poklical angel, da bi me potegnila iz vodnjaka.
Naenkrat se je lotil Čudep nemir hišnice, kakor jo sama pripovedovala pozneje, tako, da je, gnapa od neke slutnje, bežala z njive In pregledala, Če se nI zgodila kaka nesreča,, Prišla je najprvo v hišo, potem h aospodarskim poslopjem in končno tudi v bližino vodnjaka, iz katerega je slišala obupne klice, hitela po moža in ko je tudi ta prišel na kraj nesreče, se je vrcedla v zajamač in se spustila v neprodirno tmino. In našla me je visečo na nekem kamnu! Vzela me je k sebi m dala znamenje. Takoj se je začel vzdigovati zajemač, poleg katerega je stala Brezmadežna tako dol^o, da sva dospeli na prosto in izstopili. Takoj je, kakor bi trenil, Brezmadežna izginila.
Potem me je nesla hišnica k moji materi v sobo. Mati so stali vsled straha kakor okameneli, Predramili so se še-le po dolgem klicanju hišnice.
Vprašala sem jo tudi, prav po otročje, kdo je postavil kip v vodnjak. Ona je pa odgovorila začudeno: „Otrok, jaz nisem opazila ničesar. To si videla samo ti: samo nedolžnost vidi lahko take nebeške prikazni,"
Roka, ki to danes piše, bi brez Marijine pomoči ležala že 34 let v hladnem grobu. Zahvaliti se i-mam samo Brezmadežnemu Spočetju, da še živim., Nji vsa čast in slava!
* • *
Nekaj mesecev po tem dogodku v jeseni 1, 1865, so se preselili moji starši iz gozdarske liiše v Traut-mannsdorf, In sicer v peko staro kmečko hišo, obstoječo samo iz sobe in iz kleti, ki je služila mojemu o-četu za delavnico. Ves drugi del hiše je bil podrl že piej gospodar, ki je tedaj stanoval komaj 20 korakov proč v novozidani hiši.
Že tretje leto smo prebivali v tej siromašni hiši in pisali smo že leto 1868,. Jaz, ki sem štela tedaj sedem let, sem imela še drugo sestrico, ki je bila stara še-le 5/2 leta. Nekega dne je zlezel kmet-gospodar te hiše na streho in jo začel odkrivati. Zakaj je to delal, ne vem, ali delal je to. Njegova žena, ki je stala ne daleč od hiše na cesti, je rekla tedaj svojemu možu in sinu na strehi, Če je šel kdo mimo: „Le glejte, da bo ubita ta sodrga", Te besede so bile naperjene proti nam, ubogim stanovalcem.
Moja mati so postali iz žalosti nevarno bolni, kajti deževalo je v sobo, postelji.na je bila čisto premo-
Iz celega sveta«
Zakaj človeški podplat ni raven. (Srbska narodna pravljica) Ko so hudobni angeli odpadli od Boga, so se zatekli na zemljo ter so postal hudobni duhovi A vzeli so seboj tudi solnce in njih vrhovni poglavar je je nataknil na suPco ter je nosil na rami. Ko se je potem zemlja pritoževala pri Bogi. da jo bo solnce popolnoma sežgalo, poslal je Bos nadangela Mihaela, ki naj bi skušal hudobnemu duhu solnce na kak način izviti. Nadangel je šel na zemljo ter se sprijaznil s poglavarjem vseh hudobcev. Le-ta pa je takoj izvohal, kam pes taco moli, ter je bil oprezen. Nekoč, ko sta se oba sprehajala, prišla sta do morja, pripravljala sta se, da bi se kopala, in hudoba je zasadil sulico s solncem v zemljo. Ko sta se kratek če s kopala, rekel je nadangel: „Sedaj se pa potap-ljajva, da vidiva, kdo pride globokeje". — Hudobec mu odgovori: „Kar pričniva!" -•• I.n potapljal se je nadangel ter prinesel v ustih morski pesek iz dna. Sedaj pa bi se moral potapljati hudič, a bal se fe, da mu med tem nadangel ne ukrade solnca. Prišla pa mu je dobra misel. Pljunil je na tla in iz njegove slino je nastala sraka, ki naj bi mu varovala solnce dotlej, da bi se on potopil do dna morja in tudi prinesel peska. Ko pa je hudič izginil pod površje morja, napravil je nadangel neko znamenje z roko in morje je pokril 9 čevljev debel led. Hitro je pograbil soln-
čoiia ip smrtno bolna mati, ki so ležali v mokri postelji, niso imeli za postrežbo drugega, kot nas, male otroke.
Tu se je dogodilo, da je prišla tuja gospa k ma-ieri, jo tolažila in ji poravnala posteljo.. Nam je bila neznana. Pa glej, popoldan je prišla zopet, potem Še drugi dan in potem zmiraj predpoldan in popoldan. Imela pa je opraviti samo z bolnico.
Boječe sem zrla na to tujo, ljubeznjivo gospo. Opazovala sem jo neprenehoma 111 bilo mi je, kakor da bi morala gledati to čudežno postavo. Nisem mogla obrniti od nje oči. V moji otročji priprostosti sem 31 mislila: „Nikoli še pisem, videla tako lepe gospe. Nosila je zmiraj lepo modro oblačilo, z velikimi rokavi. Okoli vratu je pa 'imela bele Čipke.
Dostojno so bili poglajeni njeni lasje in njen gms, ki je tolažil .bolno mater, je bil neizmerno sladek in prijeten, in b.lo mi je, dakor da bi slišala srebrne zvončke.
Ko je nekega popoldne — bil je to pje i zadnji cbisk — imela zopet opraviti z bolnico, obrnila se je k mem in mi rekla: „Lojzika, vzemi žlico, pojdi k sosedu in prosi tam za žlico kapljic iz steklenice, ki sloji na omari". — Sla sem takoj v sosednjo hišo, kakor. ml je bilo zapovedano, ip prosila za kapljice. Soseda mi jih je dala le z nevoljo. Sla sem potem zopet v naše stanovanje.
Tu mi je vzela lepa gospa žlico iz roke in je dala tekočino moji materi. Takoj jih je objel miren spanec. Ko so spali, je bila gospa z menoj in s sestro takorekoč sama, rekla je nama: „Otroka, vajina nati bo ozdravela. Ali 1, 1885, bo umrla." (To se je tudi zgodilo.) Potem je .nadaljevala: „Prižgala mi je vsako soboto luč* Brezmadežno Spočetje sem. — Potem je izgovorila večkrat presveto ime J e-z u s z velikim spoštovanjem in vsakokrat se je priklonila globoko k zemlji. I11 dva ajigela, ki sta se na-eakrat prikazala, sta padla pa kolena. — „Otroci", je rekla potem pama, „pokleknita, la vaju blagoslovim." In ko je naju blagoslavljala, postavila sta se angela eden na desno, drugi na njeno levo.. Potem je pa nalahno splavala kvišku, strop se je odprl in videla sem modro nebo in gospa je izginila v njem. Potem se je zaprl zopet strop pred najinimi očmi, Ip bilo je v^e kakor prej. Mati so se pa zbudili in bili so zdra-\i od tedaj naprej.
Sedaj bom povedala še samo, kaj se je zgodilo pozneje s kipom.
L. 1873 je dobil gozdarsko hišo grof Trautt-mansdorff. L, 1874 je bila prenovljena m kapelica popravljena. Gospodarji te hiše so učakali visoko starost. Kapelica je bila zmiraj njihov ponos. Še sedaj opominja zvonček v zvoniku te Gozdarske hiše trikrat vernike k molitvi V gozdarski hiši mi je tekla zibelka. Bila sem namreč 1. 1861 rojena v »obi pod kapelico. Pred 4. leti (1895) sem bila zadnjič tam, da bi obiskala na podstrešju kip Brezmadežnega Spočetja, k; leži tam že 25 let, Ite njene kapelice je nastala namreč obedpica.
Ko sOm prvič prišla in našla kip na podstrešju, sem bila neizmerno žalostna, da se nahaja ta tako mi draga podoba na takem mestu. Bridko sem se z'okala. Zdelo se mi je tudi, kakor da bi bile poteze na Marijinem obrazu bolestne. Kolikorkrat sem šla tja, tolikokrat sem morala jokati. Zjočem se, Če se le zmislim na kip.
Sedaj ne grem več tja, ker je nov vrtnar, ki v^e nadzoruje. Prejšnji vrtnar je bil moj Šolski tova-riš in mi odprl, kolikorkrat sem prišla.
Tri Micke.
Poves.t za radovedne ljudi. — (Spisal Matko).
Ako vam bi povedal to-lie povest: Bile so 3 Micke, včasih pridne, včasih sitne. Nekoč so šle v veliko kavarno na Glavnem tr*gu pit kavo, Mati jim je branila, jih svarila, a Micke niso ubogale — šle so. V kavarni se je svetlikalo, da je jemalo Mickam pogled. Kavarnar jih je kregal, a Micke so ostale neizprosne ter si vkljub vsem grožnjam paročile kavo,
ce in zbežal ž njim proti nebu... — Tedaj pa je sraka začela kričati na vso moč. Ko je hudoba začul kričanje srake, je tudi že vedel, kaj se je zgodilo ter se je kar najhitreje vrnil. Diospevši proti površju, pa je našel morje zamrznjeno, tako, da ni mogel iz njega. Hitro se je tedaj vrnil na dno morja, vzel velik kamen, prebil ž njim led ter se zapodil za angelom. Že je stopil nadangel Mihael z eno nogo v nebesa, ko ga zagrabi hudoba z drugo nogo ter mu Iztrga z ostrimi kremplji kos mesa iz podplata, — Jokaje je stopil nadangel s solncem pred Boga ter tožil: „Kaj, o Gospod, naj storim sedaj, do sem tako pohabljen?" — I11 Gospod je odgovoril: „Miren bodi in ne boj se. Zaukazal bom in odslej naprej bo imel vsak Človek tebi enako dolbino v podplatu," — Tako, kakor je Bog zaukazal, je nastala pri vseh ljudeh mala dolbinana oben podplatih in tako je ostalo do današnjega dne.
Krepko sredstvo za spanje. Iz Pečuha na Ogrskem poročajo: Trgovec z jajci v Izsepu, Josip Gy-erbel, se je pred kratkim zvečer vrnil z nekega pota, pa je šel spat. Zjutraj se ni zbudil. Vsi poizkusi, da bi ga zdramil: in oživili, so bili zaman.. Mislili so, da je mrtev, pa so ga položili na oder. Ponoči je nekoliko ljudi stražilo pri mrliču, Eden izmed njih je s kozarcem vina v roki obžuloval, da ni smrt rajši njega vzela, 701etnega starčka, kakor tega, ki je bil šele 30 Jet star. Takrat se je mrlič vzravnal in zakli-cal: „Saj še nisem trideset"! — Stražarje je izprele-tela groza, pa so pobegnili. Kmalu pa je prišel zdrav-
popile jo, plačale in odšle žive, vsaka s svojo glavo.
Rekel sem, ako vam bi povedal to povest, bi rekli, da je pravljica, tako skrivnostno, tako Čudno je glasi. Pa 111 ne pravljica, tudi bajka ne, temveč prava, resnična povest, kakor se je dogodila v norem pustnem času.
V mestu so priredili slovenski rokodelci veliko pustno veselico. Reditelji so si dolgo Časa belili glave, kako bi privabili ljudi, povečali veselje na veselici in pomnožili denar v blagajni. Srečala jih je srečna misel, da so se spomnili vrlega pevskega zbora iz bližnje vasi. Naprosili so ga in pevski zbor, pri katerem so prepevale naše 3 Micke, se je zadovoljno odzval.
Pevci niso prišli le pravočasno, ampak oelo pred časom v mesto, tako,, da so morale öakati Micke več kot 2 uri. Kaj naj počnejo, da si prikrajšajo čakanje? Knezova Micika, ki je pela sopran, si je izmislila nekaj prav Čudnega. Morda je bil njen predlog zato tako čuden, ker jo je bolela glava, morda zato, ker je bila nemirna radi nastopa pred mestnim občinstvom; naj že bo kakor hoče, Micka je predla^-gala:
„Boli me glava, pojdimo v kavarno p*t kavo". Obe tovarišici sta jo pogledali, kakor bi je ne bdli še nikoli videli, Mickina. mati pa, ki se je tudi nameravala pridružiti poslušalcem vrlega zbora, je dejala:
„Ali si ob pamet, da govoriš kaj takega?" Tovarišici sta se spogledali in pa tihem pritrdili materinim besedam, Micke pa ta obsodba ni prestrašila, niti zbegala; popolnoma resno je ponovila: „Pojdimo v kavarno, vsaj za Četrt ure". „Da pas naženejo", menila je prva Micka, kateri je načrt nekoliko ugajal.
„Še v sobo pe pridemo", sodila je druga, ki je bila manj korajžna,
„Denar imamo, kaj nam morejo", opominjala je zopet Knezova.
„Kavarna je vendar za gospodo", govorila je mati, „za kmetske ljudi tam ni mize",
„Zakaj ne, ali nimamo mi istega denarja ko gospoda in kavo ml ravno tako radi srebljemo kakor 0-ni? Vrat nam ne bodo pokazali kar tako."
„Oh, Micka, jaz kar ne grem", vzdihovala je prva tovarišica.
„Jaz pa že celo ne", namrdnila se je druga. „Gremo v Rokodelski Dom", svetovala je mati, „Še naveličali se ga boste. Glejte, še 2 uri ima-mo Časa, zakaj pe bi napravile Šale ter pogledale v kavarno, kakšna je od znotraj,"
Mickina prepričevalna beseda je napravila velik utis; obe tovarišici sta začeli prevdarjati in raz-motrivati na tihem, kaj bii bilo, ako bi Šle v kavarno. Veliko razlogov je bilo proti kavarni, za kavarno le nekaj in Še ti bolj borni.
Knezova je kmalu uganila, kaj se godi v tova^ rišicah, zato je sklenila, napraviti glavni napad pa pasprotujočo trdnjavo. Previdno je začela govoriti:
„Poslušajte me! Načrt je res nekoliko čudep in nenavaden; toda pomislite: Ali ni zdaj predpust, čas §ale in norcev? Zakaj ne bi napravile še me tri nekaj šaljivega, nekaj posebnega, čemur bi se lahko pozneje smejale? Moj načrt je ta-le: Mi tri gremo v kavarno, naroČimo si kavo, plačamo jo Ip odidemo; seveda se moramo pri tem držati korajžno in neustra^-še.no. Pojdimo!"
Led je bil prebit, tovarišici pridobljeni, le mati je odkimavala z glavo ter govorila bolj za-se: „Nori svet, nora mladina! Kaj vse si ne izmisli!" Nato je rekla hčerki:
„Ce vas tri .naženejo, se vam bom smejala. Bodite vendar pametne;"
„Oh, pametne pa že", vskllkpiJe so vse tri kakor bi bile razžaljene, da jih mati opominja s pametjo. Ta razlog In pa navdušena beseda Mickina sta povzročila, da so bile vse tri pripravljene, iti pit kavo v vzliko kavarno na Glavnem trgu.
(Dalje Drihodnjič.)
nik in je dognal, da je bil trgovec le navidez mrtev. Zdaj se je ta sam okrepčal, pa je povedal, da mu je .neki zdravnik dal sredstvo za spanje, pa je izpil vso stekleničico naenkrat.
Tudi pohvala. V mestu so imeli rokodelci veselico, pri kateri so nastopili tudi 4 pevci (kvartet). Ko so s petjem prenehali in jim je družbu ploskala, stopi basist k enemu krojaču ter ga vpraša: „No, mojster, kaj pa Vi pravite?" — „Vi ste imeli najlepše hlače!" se odreže krojač,
Pijančevo premišljevanje. „2alost.no bi bilo na svetu, Če bi bili prazni žepi in prazni sodi. Prazni žepi in polni sodi, to bi bilo še liuje! Polni žepi m prazni sodi, to bi človeka tudi1 jezilo, ampak polni žepi in polni sodi — to je veselje!"
Pravi vzrok. Hribolazeo vodniku: „Ali si je res tukaj pred dnevi nekdo zlomil vrat?" — Vodnik: „Res! — pa ga je tudi že dolgo prej bolel!"
Malo veren. Tast: „Vi dobite mojo hčer za ženo in 20.000 K dote. Od tega Vam dam na roko 5000 precej po poroki, drugo pa v presledkih, kakor bom dobival od dolžnikov". — Zet: ..Dobro, toda s poroko počakajmo dotlej, da boste vse iztirjali!"
Nepoboljšljiv. Profesor izprašuje vpričo učencev pijanca, ki je vsled pijančevanja norel ter ga vpraša: „Kakodolgo ste že v bolnišnici?" — Pijanec.: „Meni se zdi, da 2 tedna!" — Profesor: „Povejte sedaj tem gospodam, kaj Vajn manjka!" — Pijaneo: „Šnopsa, gospodje"!

azpošilis Ink
K. Preis
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K ; spalnice, iz trdega iesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemskem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9'50, mize K 10 —, stoli K 2 50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni ¡e: otroške omrežne postel e od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K.
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
39
Trgovina	Soldat Trgovina z moko
s špecerijskim blagom postrežba in deželnimi pridelki
I»
a
¡1©
znamka
^ár
item^^Mart
zvezda
PosorS Ce^j. kupovaici. Pozor!
Hovm slovenska trgovina tik poite
ojz Brenčič, PM
nudi eenj občinstvu
za pomlad nainovejie blago
za moške in ženske obleke ter raztte bluze, veliko izbiro trpežne hiačevine, različne ripse in satene obstoječih barv, raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilnate robce ter vsakovrstnega narejenega blaga kakor: hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, ¿avratniee, manšete, nogavice, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. — Za mnegoite.Hen obisk se priporoča
nsrodrn in domači trgovec Alojz Breniic w Ptujm 54
Navo blago!	Nizka ce&e!
Poštena in hitra postrežba!
o
A.irq o jt*o jfej e
proti vsem sovražnikom sadnih dreves in trt so novokonstruirane, postavno zavarovane in z darili obdarovan» vinogradniške (peronospora) škropilnici» (sistem Jezernik), dvojni žvepljalniki, drobno razprši, nobenega popravila. Jamstvo 3 leta — Po ceni Praktičn i. Prihrani moči. Zahtevajte cenikt o vseh tozadevnih novostih zastonj. — Na stotine priznalnih pisem. — 30000 komadov že v rabi.
Jož. JESSERNIGG,
Stockerau O pri Dunaj u. o
(Prekupci se iščejo).	145
V-*
Graška ulica it 21*
Po prepričanju mora vsak pripoznaii, da imam zanesljiva kaijiva semena n, pr. jamčeno domačo deteljo, nemško de-<eljo, peso, rumerio in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetljična semena od dobro znane tvrdke Msuthner.	44
Glavna zalega Vedno sveža Glavna zaloga livarskega blaga žgtaj» ka?t	oljnatih barv
Kakoršna gmojitev — taka žetev!
Tomaževa žlindra
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar!
Dober tek
maš vsak dan, ako vžiivaš
664—s
Želodčni liker »FLORIAN« je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila!
Naslov E« naročila: „FLORIAN', Ljubljana.
*
las gre kakor
od kraja do kraja
da prva kranjska pošiljateljska trgovina
R, Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje.
Torej zahtevajte
takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranjske razpošiljate lijake trgovine
R. Miklauc:: Ljubljana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
Obstoi tvrdke iez 40
1413
Vaino za vsakega!
Usojam si nasnanti, da sem v prijetnem položaja, 8'ojim cenj. sidjermilcem postreči z zajamčeno pristnim vinom po najnižja cenah:
„Opollo" ni. vrste liter K 0'60
Stern^^aMarke
preizkušeno in po ceni iostorno-kisla umet. gnojilo
za spomladansko setev.
Gotov učinek! Visok donesek!
Tomaževa žlindra zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
#
eríiwr
lelju
Cenjeni gg, kmetovalci!
Kdor si namerava nabaviti gospodarske stroje, naj se zaupno obrne na podpisanca. Priporočam se v dobavo vsakovrstnih vitelnih garnitur, m 1 a t i 1 n i o, slamoreznic, reporeznic, najnovejših mlinov na vitelni pogon za mletje vsakovrstne moke, motorjev, prevoznih in neprevoznih kamno-lomcev, strojev za izdelovanje opeke itd. Za vse stroje, ki so najskrbnejše sestavljeni in najboljše kakovosti, jamčim. Zadostuje dopisnica in Vas na cenj. željo v svrho raznih pojasnil in nasvetov radevolje ob-iščem in je obisk brez obveze. Najnovejši ceniki so vam vsikdar brezplačno na razpolago. Zagotavljam vas točno in v vsakem oziru zadovoljive postrežbe in se vam priporočamo.	155
IVAN HAJNT, Maribor, Kokošmekova ulica 32,
Clarett	„ „ 0"72
Rudeče namizno vino
„Opollo"	„ „ 0'80
Dalmatiner Perle „ „ 0 88 Rudeče vino za slabokrvne	„ „ 0-80 Posebro dobro belo vino
(staro sladko)	„ „ 0'80
Posebno dobro staro belo vino (Perle) , „ 0'96
Vino „Vordernberger" 1911 (iz kleti g. stol. župnika)	liter K 1'60
Dalmatinsko „Perle", posebno staro, črno vino za prebolele „ „ 1-— nOpollo"-extra	„ „ l-—
» n staro (sladko)	„ „ 1'20
Prosečan (od rozin grozdja) za hudoobolele „ „ 3 —
Velespošto vanj em
Franc Cnifanic-eva vdova
Maribor, Soiska ulica 2.
Zaloga dalmatinskega vina „I. dalmatinske vioarske zadruge v Bohu (Diimac ja).	970
morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v najfienjši palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žena je
j KOVAČIČ, Radgona, Dolga ul. 100. neobhodno potrebna
'	'	^	v Viiai in drniíni 7ílrairin	io v r\ib-i ^ror/i a	«ÍÍV. 4
kjer je prodajališče tvrdke >Thomasphosphalfabri-ken« G. m. b. H. Berolin W. 35. 22a
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne že-leznme kakor : palično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mrež^ za \rtne «graje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste poljedeljskega orodja, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najoižjih cenah
deb@8o in drobno. 22b
rtiiMlilllMIl
Lekarna
Ernst Scherks: Podčetrtek
.:«riporoča najboljie sredstvo p oti kurjim očem, ki od *tr»tii Vi-a-.o kurje oko brnj bolečin. E ia stoki niča 60 vin. ft£&*ilo proti trganju in revmat zrnu. Bolečine ponehalo takoj po uporabi. 1 nt. 1 krono Prasi balzam Ena stekl. 20 vin Želodčne kaprice, najboljše domače sredstvo pri želodčnih slabostih in težko ah, pri pokvarjenem želodcu itd. Ena steklenic* 20 virt 40 vin. vse v;ste živinskih pra kov po receptih priznanih ži»inozdravnikov Pošilja se s pošto vsak dan. 31
tt vi o fjolnrio 8teklenega (glaženega) in porcelanastega V eilKa zaloga blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledala.
Steklarsko dela.
Točna postrežba 1	Najnižje cene!
Kal le to
„Sultan" je izborno nadomestilo za kavo, najpopolnejša vrsta cikorije, pripravljena iz pravih Bmirenskih fig z dodatkom najfinejše cikorije.
Ako ravno sem iskal le z neznatno opozoritvijo svojemu novemu produktu odjemalcev, sem bil presenečen od nenavadnih rezultatov in od nevsakdanjega interesa, kar pričajo laskavi dopisi in priznanja, ki sem jih dobil iz vrst svojih odjemalcev, katerim sem ponudil v resnici dobro stvar po nizki ceni. — Kakor navadno je bil ,,Sultan" takoj ponarejen od dumačih in tujih tvrdk in tovaren; da temu zabranim, sem dal zavitek in ime Sultan1' zakonito zavarovati. — Prosim toraj, da odvračate dosledne vse, kar se pod podobnim imenom ponuja — 5 kg težke zavojčke (B zavojčkov po 1 kg.) pošiljam za 5 K franko na vsako poštno postajo. Kot premijo, katero prilagam k figovemu dodatku „Sultan"', se dobi sledeče: 2 veliki ali 3 male žlice iz pravega aluminija, jekleni jedilni nož in vilice, zelo praktično sklopno vešalo in druge koristne predmete Steklenice, lončki, škatljice in druge podobne stvari, ki se prilagajo k žitni kavi, se radi neprimerne oblike tu ne dajo prilagati. — Figovi dodatek Sultan'' je priporočati toplo vsaki gospodinji, ker daje kavi zelo prijeten okus, posebno dišeč ar um a in krasno barvo. - Ker je tudi v malem zavžita zelo izdatna, se da ž njo jako dobro varčevati. — Figovi dodatek zmesi „^nltan" dopolnjuje neoporekljivo okus kave prirejene z mojo znano neprekosljivo žitno kavo in kdor je enkrat s te poskusil, postane moj stalen odjemalec in sploh ne išče boljših izdelkov.
Opozorite prijazno tudi svoje znance, "za kar se Vam v naprej zahvaljujem.
Z odličnim spoštovanjem
v hiši in družini. Zdravje žen je v ozki zvezi s čednostjo njih trupla in vsled trga se ne more dovolj priporočati, rabiti
za
negovanje trupla tudi desinfekcijsko sredstvo, na primer Lysoform. Važno je, vsa, tudi najobčutljivejša mesta telesa podvreči temeljitemu in
vsakdanjemu
čiščenju in se v to rabi le mlačno vodo, v katero so doda nekaj L)-soforma. Ako dame na ta način svojo
toaleto
vsak dan izvršijo, obranijo se mnogokrat pred nalezljivimi boleznimi in njih posledicami. Nujno je tedaj priporočati, da je povsod v zalogi
Lysoform
ki tudi neprijetni dyh in pot hitro ter sigurno odpravi. — Napravite le en poskus! — Originalna steklenica za 80 vin. se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji. Zanimiva knjiga „Kaj je higijena" pošljem vsakomur na zahtevo zastonj in franko. Kemik Hubmann, referent „Lysoform-tvornic", Dunaj XX., Petrascbgasse 4.	1131
27
Jos. Vesely, Praga VII. (Češko),
trgovina z žitno kavo.
Denarja lili
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
iL
J.Batič, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.
Ugodno kupite v trgovini
Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. -<- i (grelci jf§? Pl@V@St© ¡m®f€l ££©pUSt!
Razpišilja na %se strani I	Gene primera — Brez konkurence! — Prosti ogled!
E| ¡¡¡^pllt |yf |pf| taPetarHka in »i»««» deiarnif» nasproti hotela Mohr ll^ilLir® ¡¡mini Gosposka ulica 25,
"SERRAVALLOVO"
** železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in častni diplom k zlati kolajni.
Krepilno sredstvo za slabotne,mlado-krvne in rekonvaleente. Povzroča veselje do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 8000 zdravniških spričeval.
c. kr. d.orni dobavitelj 33
Trieste-Barcola»
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra žt K 2-60 in po 1 liter š, K 4 80.
Zdravilišče z žveplom
Varaždinske toplice
(JtlrTiiško)
Žeieznlitia in pošina |io8taJn,teirf«n, be z»j«tv
Novo zdravilišče z elektr, razsvetljavo.
Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. jako priporočljivo proti
profinu» revmatizmu, isclišas itd«
Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah,
želodcu in črevesnih boleznih. Elektr masaža, biat*e in solnč^e kopeli, odprto celo leto, moderna oprema, novi hoteli, krasna okolica, vojaška godba.
Prospekte pošilja gratis. 388 Prospekte pošilja gratis.
Za poljedelstvo, industrija in obrt
so najboljši nasi nedosežni
Or.ginalm „OTTO' motorji
«e^rem'éni iis prevozni
motorii na surovo ol e — Diesdf motor ji
In
ll.OOO motorjev z mnojt« vež kot 1*3 milj» henjtiilh sil smo že dosedaj prodali.
Langen & Wolf, Dunal X.,
l.uirnhur(rrMtra^Ne 53 (■!)•
14 Lastna inženerska pisarna: Gradfe, AnnenMr. iO.


Tisočim je že bilo pomagano!
„Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes
odpravi brez bolečin, hitro in radikalno trdo kožo in kurja očesa, škatljlca 40 vin.
,Zamorče?" protinski in revmatični obliž
zoper belečine v v ledju, kolkih, in križu (hrbtenici). Cena 60 vin.
„Zamorčeve" pastilje zoper goljšo (debeli vrat)
Cena 90 vin.
Lekarna „H zamorcu", mag. Pharm. Karl Wolf Maribor, G-lavni trg štev. 3.
Naročila po pošti se takoj rešujejo.
Prlpsroi« se velika
trgovina z usnjeni, podplati,
vse potrebščine za obuvala in lastna zdelovalnica gornjih del obuval, vse po najnižji ceni in zajamčeno dobro blago edino le v
Mariboru, Tegettkeffava cesta štev. 16,
292	v hiši g. dr. Rosina.
Matija Naveržnik.
J.FaylandvPtuJu
trgovina z manufaktiirnim 676 blagom se vsem priporoča.
Važno la živinoreje®!
Homoeopat. svinjske kapljice „Phonol", najboljše zabranjevalno sredstvo zoper rudečico in vranični prisad pri svinjah, kolik-balzam za konje, olje zoper muhe, Pearsonov „Pacolin", najboljše in najcenejše sredstvo za razkuževanje hlevov in za za-branitev kužnih bolezni, priporoča Lekarno .,ii «ngretj» varlhn'' fir. A. SIRAH, MAKIBOR. Tesetllu^roin ee^ta 33.
?oziJo brzoparaikl francoske prekomorske dražbe
Havre v lev^ork
najkraj. in aajhit vožnja.
Veljavne ?®sae listka (Šifk&rte) sa ¡»©talke v áseríkft is vsiaa listke m potnika if Amerike riAiaj v doaovine kdaj s edino
feaees, potovalna pisarna Danajifea eesta 18
Y hiši Kaetske posojilnice, nasproti znane go stilne „Figabirt".	375
OkllCi
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki, K c, kr. okrajnemu sodišču v Št, Lenartu v SI, goricali, oddelek L, naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine 29. sušca 1914 u-mrleaa Dominika Koser, veleposestnika iz Sp, Gaste-raja, zapustivšega poslednjo voljo, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 8. maja 1914 dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi! sicer imeli upniki do te zapuščine, Če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim prlstoja kaka zastavna pravica.	380
C. kr. okrajno sodišče v St. Lenartu v Slov. gor., oddelek I,, dne 8. aprila 1914,
E® poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno fceio kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za sv. birmo — vse po jako nizki ceni. — Pr.čakujoč obilnega obiska se priporočam
M. E. ŠEPECf Maribor
Burgplatz štev. 2.	68
Prostovoljna dražba
Dne 5. maja 1914 ob 3, uri popoldno se bo vršila v Mariboru, Reiserjeva ulica, št. 23, na licu mesta prostovoljna dražba lastnine dedičev Aniona Kaschmana (bivše stavbeno podjetje), obstoječe i", vili podobne, visokopritliČne hiše in velikega gospodarskega poslopja s tremi parceliranirni stavbenimi prostori (kanalizirano). Vsa posest leži na vzhodni strani v najlepšem delu mesta v neposredni bližini glavnega kolodvora, meri okrog 3100 kvadratnih metrov. Proda se istemu, ki bo največ oonudil. Natačnoje ponudbe so na razpolago pri Kaschmanovih dedičih
iC * lastni hišč *r Harodnem domu ^Bg
Obrestuje hranilne vloge na knjižice po 472% oziroma vloge	Za nakazilo denarja so položnice avstrijske in ogrske* poštne hra-
proti odpovedi po 43/4%> vloge v tekočem računu po 472%	nilnice brezplačno na razpolago.
od dne do dne.	Hranilne knjižice drugih zavodov prevzame kot gotov denar in ne
Poeojuje na osebni kredit in na posestva.	iz^bi vložnik nič na obrestih"
Eskomptuje menice ter otvarja kredite v tekočem računu trgov-	ReZ™ ZaM K™ laSiD0 * 551439.4? KrOIl.
cem in obrtnikom.	Triintrideseto upravno leto.
Dobiva
se v vseh velikostih
1124


za moške in ženske obleke dobite po
nizkih cenah pri
Hočete li
krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edm<Ae novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „Alfa11 iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obešajoČo meČkalnico.
NAUAeH Za !iuhH,'j° žganja, slivorke in izpiirenje sodov ■ » ** «» 3» » « vsak« vrste. Pri >rosta in trpežna priprava.
llustrovani cenik brezplačno.
Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII/3
Najboljše in najlepše blago
III
Janko Artmanu
v Senf Jurju ob juž. železnici.
Za pomladni čas sem dobil raviokar in še vedno prihaja velika množina trpočega in lepega volnenega bombaževega, suknene^a, platnenega in raznovrstnega drugega manufaktur-nega blaga.
Cene so znižane, postrežba je zanesljiva, mera in vaga je poštena.
Za obilen obisk se priporoča
Janko Arttnan, trgovec
Št. Jur ob juž. žei.

:„■»''-. -v-V
II. c. kr. avstrijska razredna loterij
Velike srečoncssne šanse!
80,000 dobitkov.
1. glavni dobitek 300.000 K 2. glavni dobitek 200*000 K
2 glavna douitka h K 100.000 | 1	glavni dobitek K	SO.OOO	4	dobitki	a K	30.000
2 glavna dobitka k E 90.000 2	glavna dobitka k K 50.000	2	dobitka	a K	«5.000
2 glavna dobitka a K SO.OOO 1	dobitek K	4S.OOO	16	dobitkov	a K	90.000
2 glavna dobitka d K 90.000 3 dobitki	h K	40.000	40	dobitkov	a K	10.000
*in še več drugih dobikov. — Poleg tega še premija 700 000 kron. Celotna vrednost dobitkov	OOO.
Cene srečli: cela 40 K, polovica SO K, čeSrt lO K in osminka S K. r	Naročite takoj pri oddelni pisarni c. kr. razredne loterije	386
LEOPOLD STRAUSS, ¡DUNAJ, I, Helferstaiferstrafie št. 7.
	•
	m
	s
	o
	NA
	0
	a
	iS ¿3 tki
	©
	
	IA
	0
	&
POZORi
Ne zamudite! Za pomladi
Domači in narodni trgovec
Franc Lenart v Ptuju
priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pova stojim saancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
Priporoča se	Franc Lenart v Ptuju.
•g
o
m
«8 (9
C
SI
o
VM
Zahvala.
i
Za izredno številne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki se nam je izkazalo ob smrti naše nepozabne mamice
Ane Ozmedroj. Seinkovič,
izreka v svojem in obeh svojih sester imenu tem potom najprisrčnejšo? zahvalo vsem, ki so na kakeršnikoli način počastili spomin drage rajnke.
Zlasti se zahvaljuje mnogoč. g. duh. svetovalcu Valentinu Cajnko za sprevodno vodstvo kakor tudi njegovemu spremljevalcu preč. g. mons. Proštenek-u iz Varaždina, veleč. g. hajdinskemu župniku Janezu Toman za globokočutne besede ob odprtem grobu in vsem mnogoč. gg. duh. sotovaršem slav. domačemu in gorskemu učitelstvu, veleč, pevcem in pevkam, blagim sorodnikom in prijateljem iz Središke župnije in v obče vsem, ki so spremili predrago mamko na zadnji poti.
Dvoje daril
dobi vsak daročevalec, ki naroči zavojček 5 kg žitne kave za 4 E, franko na vse strani
zastonj
od staroznane tvrdke Jos. Stumpf, tovarna za rženo kavo, Šlotov ob Labi (tješko). Pri naročilu 6 zavojčkov na enkrat, se dobi 7. zavojček ali kak lep predmet zastonj Na tisoče priznalnic. Prospekte zastonj in poštnine prosto.
Sv. Lovrenc na Drav. polju, dne 26. aprila 1914
Spodnf eštaf. !f iidska posojilnica v Mariboru
HfSltllino vlflffl? 86 sPrejemaj° vsakega in se obrestujejo: navadno po 4y,0/o, proti trimesečni odpovedi po 4®/4%- Obresti se pripisujejo h kapitalu ali alllllUc V	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre« to vanje kig prekinil«.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PA6fkiilyl «KO HPl^in 'e članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5'/«°/o, na vknjižbo sploh po 5V»°/o» n» vknjižbo in poroštvo M Uol/jliil	«3.JU 574% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih uvodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolk*.
lTt»o«i«« 11 ■»»«"> 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih arah «e sprejema
U I dUlie lirič in izplačuje denar.
Poiasnila SC daiaio 'n P10^6 PrejemaJ° T8ak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
'	*	Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
H WUk'UJÜ. • !■ 'J'JM'V»
IwUiatoll In saloblk:. Katoliško tiskovno ármStvo,
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
BUK Bihr» u.DlrUa ■ Maribor».
r

Grla^ailo slo « csntslce mlad * ne.
*>x»ilo&ab „Slovenskemu Gospodarju".
To varišem—voditelj em.
Pripovedujejo, da je konj Arabcev priučen na klic, kateri je znan samo njegovemu gospodarju 111 katerega mu zašepetn samo tedaj v ulio, kadar se nahajata v skrajni nevarnosti. Četudi je konj sicer naj-izhorne še kakovost, vkljub temu upliva skrivnostni kiic nanj tako, da napne svoje zadnje moči in s hitrostjo, ki je neverjetna, odtegne jezoeca preteči nevarnosti. Tudi mi Slovenci se nahajamo v skrajni nevarnosti. In klic, ki nas more rešiti in ki nas bo rešil, je dobro znan. Imenuje se: z \erskim prepričanjem prepojena Izobrazba! S tem klicem se ne bomo samo rešili, ampak bomo tudi znatno prehiteli svoje nasprotnike.
Med Nemci so nastala zadnja leta nova mladinska društva, ki zasledujejo namen, mladino telesno okrepiti in duševno izobraziti, toda za telesno okrepitev naj skrbjo pred vsem vaje v vojaški obliki in tudi dušna izobrazba je naj nekaka predizobrazba za vojaški stan. Zato tudi vojaška uprava rada pripuščal da Častniki prevzamejo v teh organizacijah vodilna mesta. SkratkU lahko rečemo, delovanje novih nemških mladinskih organizacij je nekoliko resnejše in pametnejše kakor navadne otroške vojaške igre. Najbolj znana društva te vrste so: Piadfinder (poto-sledi), AVandervogel (pt ce selivke), AVehrvereiii (bramb-no društvo)-itd. Taka društva lahko rastejo v vzdu-hu nadutih Prusov, ki mislijo, da so sedaj gospodje celega sveta in da morajo vsi Prusi do majhnih otrok v zibelki biti oboroženi, ako hočejo obdržati svoje gospodarstvo.
Nam Slovencem ni treba posnemati prusko-nemških prismojenosti, Kar je dobrega v označenih pruskih mladinskih organizacijah, to itak ponujajo že telovadni odseki našega Orla m mnogoštevilna naša izobraževalna drhštva. Le eno sredstvo, ki je uporabljajo Nemci ravno v naznačenili organizacijah, bi rad podčrtal ter priporočal našim slovenskim organizacijam, da se gaposlužujojo. To so poučni izlet'. Orli kakor izobraževalna društva se jih lahko poslužujejo.
Poučni izleti! Ko gredo mimo travnikov, ponovijo prirodoslovje, govorijo o namakanju travnikov, si razlagajo umetna gnojila; med njivami se pa učijo o kolobarjenju, o izmenjavanju In pridobivanju semen ter o pomanjkanju učitelja za poljedelstvo na 'Slovenskem Stajerju; v vaseh proučujejo, ali so stanovanja proti jugu ali vzhodu obrnjena, ali so hlevi novodobni ali stari škodljivi, in opazujejo, koliko so izdali klici po pravilnih gnojiščih; v gozdu bo seveda dobilo gozdarstvo svoje mesto, v vinogradih vinogradništvo itd. Kjer je voditelj najbolj podkovan, tam bo tudi kajpada največ govoril. Sicer pa. se je treba že prej temeljito pripraviti na pot, ki se jo misli ubrati. Ce je bil prvi Izlet dobro pripravljen,, bo mladina prosila za naclalj.ne izlete. Vzbudila se ji je ljubezen do narave i.n želja, da jo dodobra spozna. Taki "zleti postanejo vir nove izobrazbe in začetek veselega društvenega življenja.
Vse poskušajte! Kar je dobrega, sprejmite!
Mladina, obujaj spomine!
Nekdaj sd naši očetje izročali žezlo knezom, da so vladali Čez naš slovenski .narod. Minilo jo 500 let, ko je slovenski kmet zadnjikrat na Gosposvetskem polju ustoličil kneza Slovencev, Habsburžana Ernsta. Od tistega Časa Slovenci nimamo več teh pravic in še mnogo drugih ne. Ko smo prišli v kuaje, kjer sedaj prebivamo, imeli smo celo kneze slovenske krvi. Spomine na te* lepe in svob:/"!ne čase moramo letos prav pridno obujati in rodili bodo med nami krepko narodno samozavest. Naša mladinska društva pri tem delu naprej! Prirejajmo poučne slfivr.ost", na katerih se bo govorilo o ustoliČenju koroških vojvod v slovenskem jeziku. T vari n'o za gradivo najdemo v dr. Grudnovi: „Zgodovina slovenskega naroda", ki jo je izdala Družba sv, Mohorja! Mladina naprej!
Za mladeniče.
Zh sedanji čas. Dragi mi „Naš Dom"! Vsakokrat, kadar te čitam, se Čutim nekoliko olajšanega, kadar zvem iz tebe o gibanju naše mladine. Zatorej Vas prosim, gosp.od urednik, sprejmite tudi moje skromne vrstice, namenjene naši ljubi mladini. Na vseh koncih in krajih slovenske zemlje se je začela mladina pridno organizirati in si ustanavljati razna društva. Najbolj pa je mladini potrebna „Sv. vojska"; (vsakteri mora biti njen vreden član) ako bode mladina trezna, tedaj se bodo polnile bralne sobe in praznile gostilniške. In to bode res prava sreča. Razun malenkostne udnine si lahko udje ..Svete vojske" prihranijo veliko svoto denarja. V resnici še pa lahko reče „Sveta vojska", ker njen vsakteri vreden član, se mora bojevati a vso svojo močjo in silo zoper najhujšega sovražnika, ki pomori na tisoče In tisoče nesrečnih žrtev. Tudi v naši veliko-nedeljski župniji ni boljše. Ko so žganjarji zvedeli o naši treznosti, so bili' kar v „luttu." Grajali so gospoda organista z vsemi lažmi, kar jih trezen človek niti ne more umeti. Na primer: raznašali so po Župniji tudi vest, oziroma laž, da je gospod organist kriv podraženja šnopsa. Kaj ne, gospod urednik, ali ni tak človek pomilovanja vreden; ali je bilo to tako „grešno", da, kadar je imel gospod organist zbirco, so se pustile pri raznih hišah protialkoholne knjižice in drugo dobro berilo? Komu ni bilo za knjižico, zakaj jo je pa li vzel ? Mirno bi mu jo vrnil in konec besedij! Mislim tudi, da slavni veliko-nedeljski cerkveni odbor ne bo zameril našemu društvenemu voditelju. Zatorej, pošteni župliani, hitite pod krila „Svete vojske", kjer ste v varnem zavetju. Z Bogom na delo zoper alkohol! — Velikonedeljčan.
Dekliški vrtec.
Spomini. Iz Časa, ko sem pokušal v mestih tuje dobrote, ostalo mi je marsikaj globoko vkoreninjeno v srcu. Dovolite mi, drage mladenke, da vam povem žalosten zgled zapeljanega dekleta v tujem svetu. — ^Nekega nedeljskega popoldne pridruži se mi v graškili ulicah neznano dekle. Ogovori me v. mili materinščini, kar me je prav srčno razveselilo. Po daljšem razgovoru začne mi tožiti svojo nesrečo. „Služila sem v Spielieldu več let; tam se zagledam v nekega fanta. Ko je ta odšel v mesto, zvabil me je seboj. V Spielieldu mi je šlo dobro. Pa samo zavoljo njega sem šla sem in postala tukaj nesrečna. Ko to vidi, me začne sovražiti. Tudi službo izgubim in sebi primerne ne najdem. Oh ., ." in bridko zajoka. „Ni mi živeti . . ., dozdeva se mi, jaz moram narediti konec temu življenju, če drugače ne . . ., s samomorom. Oh ..." in zakrije plakaje oči, Začnem jo tolažiti in povdarjat grozo samomora. Toda ona tarna dalje: „Oh, jaz ne morem več . . „ samo 35 krajcarjev še imam, ne stanovanja, ne hrane, že ves teden se nisem enkrat do sitega najedla." — „Ali ne greste nič v cerkev", jo o-suplo vprašam, — „O ja, saj grem, pa molit ne morem. Nekega dne bila sem že tako obupana, da sem iskala že priložnosti, utopiti se. Nato grem v cerkev k Mariji Pomagaj. Četudi sem samo jokala, bila sem vendar potolažena za nekaj časa." Nato začne vnovič razlagati gorje, ki jo je doletelo, In vnovič jokati. Na potu obstane, „Oh, jaz ne morem dalje . . ., jaz si bom končala življenje . . ." Potem me spremlja še do mosta ob Kalvariji, tam sva se pa ločila, — Kako je sedaj ž njo, ne vem. Dal Bog, da bi nobeni slovenskih deklet ne trebalo kedaj zapeljani tako bridko jokati in zraven skoraj obupati v nadlogah, ki se zlasti v tujem svetu kaj rade pridružijo nesrečnim.
Nedolžnost je tvoja največja lepota
In čistost je tvoje najdražje blago;
Ohrani jo, deklica, skrbno, da zmota
Posvetna ti nikdar je vzela ne bo.
Za dekleta. Na deželni kmetijski gospodinjski šob v Rep-njah, postaja Vižmarje na Kranjskem, se zaključi zimski gospodinjski tečaj dne 25. aprila t. 1. Letni šestmesečni tečaj pa se prične dne 5. maja t. 1. in bo trajal do dne 25. oktobra 1914. — Sprejemajo se gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo in izpolnile že 14. leto. Učenke ostanejo ceh čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Za obrabo pohištva in učil je plačati za cel tečaj enkrat 15 K. Prošnje za sprejem je vlagati pri vodstvu šole v Repnjah. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko spričevalo, krstni list in zavezno izjavo starišev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi ceh tečaj v zavodu. Pripomnimo, da se uče gojenke teoretično in praktično vsega gospodinjstva, kot: kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora kranjskega,
Siiomin iz šolskih let. Praznično popoldne. Zamišljeno gledam skozi okno v krasno razcvetajočo .se prirodo. Tam v vrtni gredici bujno cveto živordeči ključki in nad vse mi ljube ponižne vijolice. A gori po bregovih so kar posuti šopki trobentic. Veselo življenje vlada povsod. Otroci se igrajo, skačejo in vriskajo, veseleč se srečnega, brezskrbnega življenja. Komu bi li ne vzradovalo srce pri tem pogledu? I meni se razjasni oko in z veseljem se spominjam raznih dogodkov iz otroških, žal tako hitro minulih blaženih let. Imela sem takrat zvesto, iskreno ljubljeno prijateljico. Vedno sve bili skupaj; marsikako porednost sve učinili in ni je bilo skrivnosti, da bi si je ne zaupali. Cesto-krat sve zahajali na grajski vrt; njen oče — bil je namreč o-skrbnik v gradu — nama je dovolil, zahajati na grajski vrt, kadar ni bilo gospode v gradu. To vam je bilo veselja in sreče! Vsak kotiček sve povohali, vse pretaknili. Po lepo urejenih gredicah sve trgali cvetlice, še rajši pa — oj Evine hčerke — ako naju vrtnar ni videl, jabolke in hruške, ki so tako vabljivo gledale z vej doli na naju. A nekoč bi jo kmalu izkupili. Bil je res vroč poletni, oziroma jesenski popoldan. Prišedši iz soparne šolske sobe, uapotive se takoj na grajski vrt. Vrtnarja, njega sve se najbolj bale, ni bilo nikjer v bližini; gotovo je bil na drugem koncu; zakaj vrt je precej obsežen. Takoj začneve brezskrbno pobirati jabolka, katerih je v obilici ležalo po tleh. Baš sve napolnile žepe in torbice, ko zagledam od daleč — oj groza! — vrtnarja, ki se nama urno bliža. Hitro opozorim prijateljico na nevarnost in bežali sve, da se je kar vse kadilo. Urno zavijeve okoli grajščine in glej srečo: tam v kotičku tik ograje stoji precej velika pasja hišica. Brez pomisleka se zbaševe notri; takoj Tinto se prikaže izza vogla vrtnar, jezno preteč. A zastonj se je oziral za porednicama, ki so se mu škodoželjno smejale v pasji Mr;ici. Počakali vse, da je odšel, potem sva se pa urno pobrale domov. Na vrt sve tudi poslej še vedno zahajale, a jabolka ni-sve nikdar več pobirale: zakaj priznati moram, da nama je tu zgoraj opisani dogodek temeljito pregnal vse skomine do njih. Vrtnar nama sicer tudi nozneje ni nič rekel, vendar sve se ga So boli izogibale, zakaj sram naiu ie bilo. Vse čitateljice „Našega Doma" iz srca pozdravlja — Jelka ob Savi.
Nekaj odlomkov iz mojega dnevnika. Dne 11. aprila 19.. Kako sem dane:; v šoli jokala! Še seda. me pečejo oči. Ko sem po sv. maši v šolskem poslopju (danes je namreč nedelja) čakala na vajo za igro „Lurška pastarica", postalo mi je dolg čas. A znatn si ga okrajšam, si mislim, s katalogom č. s. Frančiške. Ker včeraj popoldne ni skoro nobena nič znala prirodoslovja, me je zelo peklo, kakšen red sem dobila. Na svoje veliko veselje takoj najdem svoje ime in, o čuda, ..prav dobro." Nekaj časa še pregledujem zapisnik, kar se skoro neslišno odpro vrata in, o groza, se poiavi č. sestra! Hitro bacnem katalog po mizi in so delam, kot. da brišem prah. Sestra tnkoi vidi, da ni vse v redu. Začne me ipraševati in privijati, če sem gledala v katalog. Jaz, vsa rdeča, trdim, da ne. A sestra se ne da prepričati in mi nazadnje zagrozi, da, ako še nap"<y lažem, mi da slab red v vedenju. Po dolgem prigovarjanju naposled priznam in jo prosim odpuščanja, katero tudi dobim. Oh, ti nesrečna laž! Kako imaš kratke noge! Zelo me skrbi, kako se bove jutri gledale s sestro. Ah, naj bo kakor hoče. Lažem pa že nikdar več! — Na veliko soboto drugo leto: Danes sem morala namesto mame nesti jedila ..v žegen", kakor pravimo v našem kraju". Skoro sem počila samega smeha. Ko so bila jedila blagoslovljena, jo dekleta tako hitro ubereio proti domu, da se je kar kadilo. Jerbasi na glavah so kar odskakovali; dekleta mislijo, katera bo najpreje doma, se
še tisto leto omo/.i! P-a nesreča nikoli ne počiva, tudi na veliko soboto ne. Ena, "osposko napravljena punca se v prevelikem diru spodtakne, ] uúe, jerbas ji pade čez glavo in iz njega se pa zvali aajprvo kolač, potem 'ajee, hren, dve klobasi, nekaj mesa in potem — barhentasto rdeče krilo. Me druga dekleta v smeh, ona pa vsa rdeča, še bolj kot njena kiklja, se hitro pobere s tal, pobaše vso ropotijo nazaj, razven jajc, in jo hitro pobriše nam iz pred oči proti domu. Baharija je kmalu ponižana. — Toni T., Zadobrovška.
Sladka gora. Na Belo nedeljo je zakr\ grob SOletno mladenko Marijo Nunčič. Zgodaj ie posegla smrt v vrste mladega pevskega zbora, ki jI te v slovo zapel žalostinki pred cerkvijo in na grobu. Mladenke Marijine družbe pa so svoji družbeni tovarišioi oskrbele ginljiv pogrebni sprevod, v katerem je množica ljudstva snrem'la mlado smrtno žrtev na pokopališče, kjer je primeren nagovor zakijuč'l tužrio pogrebno slovesnost. — Ko ne pevaš vefc v zemeljskem zboru, pevaj večno v angelskem koru!
' ÚRLL ~~~
Bratom Orlom Podravskega okrožja. Orlom na štajerski meji je poverjena v¡eflikla naloga: odbijati morajo raznovrstne napade, ki Slovencem prete od Nemcev, oziroma nemškutarjev, in razvih »rotiverskih strank, med katerimi je „Stajerčeva" najbolj strupena. Sam sem že dostikrat videl, da so mladeniči tistih družin, v katerih se č ta „Stajerc", najbolj surovi, neolikani in „šnops" je njihov najljubši prijatelj. Zato, bratje, nikar ne občujte ž njimi, pri njih se gotovo ne bodeto na,uČ'li ničesar lepega k večjemu surovosti in pijančevanja. Vsak odsek naj gleda, da bodo Člani izpolnjevali načela „Zlate knjige", kajti v vojski morajo bit' vsi vojaki ene misli, ako hočejo doseči venec zmage. Tudi bi bilo svetovati, da bratje predsedniki raznih štajerskih odsekov pregledajo svoje vrste, ali ni morebiti v njih kakšnega izdajalca. Kaj naj store ž njimi, je jasno. — V „Mladosti" vedno Si tam, da imajo okrožja posebne seje, h katerim so pozvani vsi okrožni odseki. Želeti bi bilo, da tudi pri nas uvedemo okrožne seje, h katerim bodo pošiljali odseki svoje zastopnike. Tako bo rastla naša edinost In ž njo naša nezlomljivost proti sovražnikom. To želi — Orel z Dravskega polja.
Društveni glasnik.
Braslovče. Tukajšnje okrožje Dekliških Zvez je imelo v nedeljo, dne 5. aprila, svoj občni zbor. Zastopane so bile vse zveze razven gomilske. Bile so tudi zastopnice iz Pake. Otvorila je zborovanje ter v navdušenih besedah pozdravila vse navzoče predsednica okrožja Terezija Sketa iz Braslovč. Tajnica Zofija Lukman iz bt. Jurija ob Taboru je podala poročilo o delovanju iz katerega smo spoznali, da je to okrožje eno izmed najdelavnei-ših na ¡štajerskem. Slavnostni govornik, preč. g. dr. Hohnjec je nam jasno dokazal, da je glavni namen dekliških organizacij vzgojiti dekleta za to, k čemur jih že usposablja ženska narava namreč za ¿ocijalno delo, med katero spada skrb za zdravje postrežba bolnikov, skrb za snago in lepoto domačega kraja' ter krepost slovenskega ljudstva. Narodno-obrambno delo je tista točka, ki ji Dekliške Zveze morajo posvečevati glavno skrb. Sklep današnjega občnega zbora naj bo, delati na to, da se tudi pri nas v večjem številu osnujejo podružnice Slovenske Straže. Pozdrave je prinesla tudi zastopnica Dekliške Zveze iz Vranskega, Marija Šalamon, katera nam je v lepem govoru orisala, kakšna naj bo naša prijaznost proti našlhn ljudem in nasprotnikom. Katarina Baumgartner je svarila mladenke pred jezičnestjo, naj bi se odstranila zlasti navada, da ne bi dekleta ob nedeljah in pa praznikih postajale pred cerkvijo. Vodlak Marija pozdravi mladenke v imenu braslo/ške Dekliške Zveze ter razpravlja na to, da je namen naše organizacije: prvič ohraniti in oživiti med nami pravo vero, drugič dobiti nam potrebno izobrazbo, tretjič vne-mati dekleta za pošteno in krepostno življenje, četrtič voditi nas k skupnemu delu v blagor naše domovine. H koncu je še predsednica, ki je vodila zborovanje, vabila vse brez izjeme pod ta prapor, kajti le tukaj najdejo izobrazbo, pravo veselje in pravo zabavo in da je srečna tista mladenka, katera spozna prelepi namen in pomen naših Dekliških Zvez. Zahvalila se je navzočim, zlasti preč. g. dr. Hohnjecu, domačim čč. gg. duhovnikom ter želela vsem zvezam in vsaki posebej vse najboljše.
Šmartin v Rožni dolini. Ce že drugod ne povsod, vsaj v naši D. Z. vendar tudi pri nas napredujemo. Vedno nas je več. Tudi „Slovenski Gospodar" že prihaja V vsako boljšo hišo. Naj poročam iz našega društvenega delovanja v preteklem četrtletju vsaj najvažnejše. Shod smo imele v cerkvi in društveni sobi za vsak mesec. Vesele smo tukaj poslušale navduševalne govorčke za nedolžno in pobožno življenje, zlasti za pravo ljubezen, do Jezusa in Marije. V tem smislu so lepo govorile Cigelšek, Pečnik in Kovač Anica. Pri božjem grobu smo oba dni po štirt in štiri belooblečene molile, uri veselem vstajenju pa nas je bilo oplete-niii, z gorečimi svečami, gotovo črez sto. Na zadnjem sestanku, dne 13. aprila, smo zopet slišale mnogo podučnega za našo zemeljsko srečo. Pečnik Julka nas je vnemala celo za abstinenco, in upamo, da njene želje ne ostanejo neizpolnjene, ampak da se bo res, kar le mogoče, storilo, da se tudi pri nas omeji toliko nesreč in trpljenja prinašajoče pijančevanje. Smodej Marija pa je navduševala za geslo „Svoji k svojim!" ter kazala, kako si Slovenci in katoličani največkrat sami vzgojimo najkrutejše sovražnike svoiega milega jezika in svoje svete vere, ako nismo modri in zavedni.
FiMnkolovo. Naša Zveza je imela v minulem letu 4 shode, pri katerih so nastopali fantje govorniki, so predavali in dekla-
mirali. Sklep skoro vsakega sestanka je bila poštena slovenska pesem, kakor: ..Preljuba Frankolska dolina" in druge. Tudi se je bralo včasih kaj podučnega iz kake stare številke „Našega Doma" in „Zlate knjige." Nadalje jo vprizorila Mladeniška Zveza 4 igre in sicer: ,. Krčmar pri zvitem rogu". .,Izgubljeni sin", „Junaki" in „Pravica se je izkazala." Prvi dve igri so se še enkrat ponovili.
Dol pri Hrastniku. Dne 11. prosinca t. 1. se je pri nas u-stanovila Dekliška Zveza, h kateri je takoj v začetku pristopilo čez 40 deklet. Na ustanovnem shodu je govoril vlč. g. dr. Josip Hohnjec, ki je s prirojeno veselostjo opisal živahno delovanje D. Z. po Spodnjem Štajerskem in ob enem priporočal, da bi se tudi me m'adenke novoustanovljene D. Z. na Dolu poprijele z vso vponn ve-sko- in narodno-obrambnega dela. V odbor so bile iz-voliene: predsednica Marija Grešak, podpredsednica M. Orožen, tajnica Ter. Korbar, namestnica Cec. Knez, knjižničarka Krist.
Močnik. — Dne 8. svečana je bil prvi \shod naše D. Z. Spored: pesem „Veš o Marija"; č. g. vodja otvori shod in pozdravi novoustanovljeno D. Z.; pozdrav predsednice; kaj je D. Z. in kako moramo živeti v edinosti, govori Kristina Močnik; O plesu, govori Barbara Korbar; šaljivi dvogovor „Pust in pepelnica" ste imeli Ana Dolinšek in Jozela Urbajs, kateri je povzročil obilo veselja in smeha, zlasti ker ste se govornici govoru primerno obnašali. O. g. vodja se zahvali za prireditev in navdušuje, da bi se še v obilnejšem številu udeležili shoda in shod se zaključi z raznimi pesmi. — Dne 8. sušca se je vršil drugi shod ker je bil č. g. voditelj zadržan, otvori shod predsednica; podpredsednica M. Orožen opiše živahno delovanje D. Z. po naši mili domovini; Ter. Vrbnik deklamira „V pepelnični noči"; Jožefa Urbajs govori: Zakaj smo si ustanovili D. Z.; Ana Dolinšek deklamira: Velika ljubezen do Boga in do samote; predsednica M. Grešak govori o gospodinjstvu; Jožefa Urbajs deklamira: Slov. zemlja; Barbara Korbar in M. Golouh ste uprizorili dvogovor „Najlepši kinč" tako ganljivo, da se je solzilo marsikatero oko dobrih mamic, katere so se udeležile našega shoda. S pesmijo „Jaz sem Marijina hči" se shod zaključi. — Vidite, tudi Dolanke smo se vzbudile in gremo naprej po začrtani poti. Prihodnji sestanek bo na belo nedeljo. Pridite v obilnem številu! — Tajnica.
Rajhenburg. Na Jožefovo popoldne se je vršh drugi sestanek M. Z. Predsednik Franc Pribožič podeli besedo Jož. Per-gerju, ki opominja zbrane k treznemu življenju. Ne v pijanosti in razuzdanosti, ampak v poštenem delu iščimo svojo srečo. Domovina nas komaj pričakuje, glejmo torej, da se ne bc <*r nas goljufala! Avgust Fabjančič poziva vse k odločnosti. Ne bo;mo se nasprotnikov, pridobivajmo v svoje vrste novih članov. Avg. Dular deklamira orlovsko himno. Alfonz Levičar povdarja, kako potrebna je mladeniču izobrazba. Slabo liberalno časopisje sipije laži okrog in vjame mnogo nevednežev na svoje liinainco. In da mladenič razkrinka, in spozna njih zahrbtno delo.-.uiie, mora či-tati dobre knjige in časopise in se udeleževati koristnih pifda-vanj, kakoršne prireja M. Z. — Začetek je torej storjen. Mladeniči rajhenburški, na plan! Pot vam je začrtana, stepajte p -njej v enotnem koraku, brez strahu, odločno! Na peščico naših nasprotnikov pa se ne ozirajte, temveč še pogamuojše delujte po geslu: Z Bogom in Marijo za slovensko domov••10:
Rajhenburg. Drugega mesečnega sestanka naše D. Z. se je udeležilo nad 100 mladenk. Predsednica otvori zborovanje ter se spominja rajne Terezije Krejan, vnete članice D. Z. in zakli-če „slava" njenemu spominu. Govorile so: Skoberne Marija o pobožnosti, Strnad Roza o zdravilu zoper nevoščljivost in o navdušenosti za izobrazbo, Valent Roza deklamira Slomšekovo pesem „Cas", Pavlič Marija, kako naj posnemajo mladenke Marijino ponižnost, Benc Antonija o trajnih poslušalkah pri dekliških sestankih, Suhar Amalija deklamira pesem „Zvonček ob potoku", ki kliče naravo k novemu življenju, pa tudi mladenke k novemu delovanju. H koncu še pozivljei predsednica vse navzoče, naj se oklenejo družbe sv. Mohorja An krščanskih časopisov, in zaključi sestanek, katerega so se vse mladenke udeležile z velikim zanimanjem. Govor predsednice o trojnih posttušalkah pri sestankih Dekliške Zveze bode 'priobčen v mladinski prilogi „Naš Dom", če ne bo imel gospod urednik preveč dopisov. Prihodnji sestanek se naznani vsem pravočasno..
Konjice. Kako se gibljemo v Konjicah? Glede ljudskega gibanja v preteklem letu 1913 poročamo naslednje: Rodilo se jih je 118, umrlo jih je 93, poročenih je bilo 24, oklicanih 38 parov, sv. obhajil se je razdelilo 75.000. V letošnjem predpustu je bilo 14 parov poročenih in 17 oklicanih. Umrlo jih je pa 17. — Glede društvenega življenja in gibanja poročamo naslednje: Na novega leta dan je imelo Bralno društvo lepo prireditev, katera je bila lepo obiskana. — Fantje so uprizorili prav Šaljivo enodejanko: „Za letovišče". Tudi prizor: „Mati in njena de>ca" z lepo orlovsko budnico in koračnico, se je lepo obnesel. Fantje — bodoči Orli — so imeli dva dobro obiskana sestanka s petjem in s poučnim vsporedom. — Dekliška Zveza je Imela 2. svečana občni zbor, na katerem si je izvolila v odbor vrle prvoboriteljice za organizacijo konjiških deklet. Obenem se je vršil prvi poučni sestanek z zanimivim vsporedom. Posebno važno je bilo predavanje Marije Lamutovla: Spoznavanje narave ljudi in občevanje ž njimi: občevanje s sangviniki, in Terezije Šolar: O skrbi za zobovje. Tudi druge točke so bile dobre, n, pr. prizor: „Sirota", deklama-oijl: „Narobe svet" in „Vse za vero, J.om. cesarja.Tudi Rak Micika je dobro govorila o potrebi napredka v gospodarskem, pa Še posebno v duhovnem oziru. Potem so še imela dekleta svoj sestanek 1. marca.To zborovanje je bilo prav zanimivo in mlČno. Nastopile so: Tereza JevŠenak: Glasni zvonček naše vesti,Te-reza Arbeiter: Kako naj goji slovenska deklica ljubezen do domovine in do slovenskega jezika, Tereza Lamut: Piskrovez, Tajnikar Viktorija: Tri sestre, Tula Kumer: Veliki pomen društvenega življenja, m Jula Svab: Sveta vojska, Tereza Jevšenak: Bedak-dorrodbica, Franca Godec: V tem znamenju bodeš zmagat. - Kakor razvidno, se naša mladina pridno
tn1,'' Sv. Kimigunda na Pohorju. Prelep dan je zopet imela naša Marijina družba na praznili Marijinega oznanenja,. dne 25. sušca. V našo družbo je bilo sprejetih 14 deklet, b so naredile obljubo in se na novo posvetile Brezmadežni. Zjutraj smo imela dekleta skupno sv. obhajilo in k božji mizi smo pristopile s sve-tiniicami. Popoldne pa so bile pete lavretanske litamje in slovesni sprejem novih udov v našo družbo. Da se dekleta zavedajo svoie naloge, kažejo pred vsem dobro obiskani društveni shodi in pogosto prejemanje sv. obhajila. Tako dekleta ostanimo stanovitne in pridobivamo še nepokvarjene naše tovaršice za Marijino družbo. - Mladeniči pa spijo zimsko spanje, mogoče jih še ogreje spomladansko solnce, da posije 'žarek čednostnega, življenja tudi v njihove vrste. Fantje, vzdramite se, zapustite grdo žganjepitje in začnite treznostno življenje! - Pohorjanka.
Ribnica na Pohorju. Polletno poročilo o delovanju D. Z.: I sestanek dne 19. oktobra 1913. Predsednica Papca Zapečnik o-tvori zborovanje. Micka Ričnik govori o delovanju v Dekliški Zvezi, Pepca Ričnik o poštenem razveseljevanju mladine, Malči Miklavc o značajnosti, Katica iklavc deklamira pesem „Sveta Marjeta " K sklepu nam č. g. duhovni voditelj razloži pravila in namen D Z. — II. sestanek dne 16. novembra. Predsednica lirinoroča redno obiskovanje sestankov, na katerih slišimo toliko navdušenih govorov naših tovaršic. Marija Verdnik deklamira oesem „Junaške Blejke", Julka Ričnik govori o slogi, T. Pušnik o čednostnem življenju, Pepka Miklavc o poštenem življenju mladine _ III. sestanek. Dne 30. novembra je vpnzonla D. Z. vlč g župniku za god igro „Tri čudotvorne rože." Vič. gospod župnik so se ginjeni v prisrčnih besedah zahvalili za čestitko in obljubili da bodo tudi zanaprej naklonjeni naši mladini. — IV. sestanek dne 26. decembra. Veronika Helbl deklamira Gregorčičevo Rabeljsko jezero", Alojzija Hafner Medvedovo .„Očetova smrt"" Pepca Ričnik govori o boječnosti, Lenka in Pepca Miklavc uprizorita dvogovor: „Zakaj k Dekliški Zvezi?" - V. sestanek dne 18. januarja ,1914. Predsednica v svojem govoru posebno povdarja, da si moramo prizadevati, nauke svojega č. g.
dunovnega voditelja tudi izpolnjevati, ker le tedaj se njim bomo iznašale najooij nvalezne. M ima. Kamenagovori o pobožnosti do presv. srca Jezusovega, Marka Mildavc UeKlamira Uregorči-čevo „.Nevesto", Pepca Drzečnik govori o ženski in alkoholu. — Vi. sestanek ctae lo. ieuruarja. Angela iMiklavc deklamira Medvedovo „Smrti prerok", Marija Verdnik: govori o cistosu, Marija Vajdner deklamira Gregorčičevo „Kmetsiu liisi"', Marta JViuaavo govori o ponižnosti. .Nove odDornice se izvolijo, oziroma potrdijo. — Vil. sestanek povodom občnega zbora Bralnega društva dne 1. marca. Angela Miklavc deklamira Simona Gregorčiča „Jefte-jevo prisego", Micka Ričnik pojasni namen Dekliške zveze. Pepca Zapečnik in MioKa Medved uprizorita fcjilvin Sardenkovo „Samostansko lilijo."
Brezno ob Dravi. V nedeljo, dne 22. marca, po rani svoti maši, je naš neutrudni poslanec gospod dr. Verstovšek polno številno zbranim možem in mladeničem te skrite iarice poljudno tolmačil vodopravne zadeve s posebnim ozirom na Zadravje, kjei živi skoraj vse ljudstvo z lesom rabi Dravo prosto zlasti spomladi in jeseni. Do najvišje gosposke zastopa on odločno življenjske koristi kmeta in delavca proti vsiljivi veleindustriji. Mladeničem je prepričevalno razložil glavne lastnosti dobrega fanta: bodi veren, ponosen, zavesten, pogumen, trezen, vesel in u-bogljiv! Očetom je gorko k srcu govoril o nujni potrebi prave stanovske izobrazDe in o veliki koristi krščanske vzgoje. Zlate besede so segle hvaležnim poslušalcem globoko v srce. Matija Krajner predava „Ne vzdihuj!" (Bogoljub 1908).
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Mladeniška Zveza je dne 15. sušca imela svoj sestanek; (udeležilo se ga je 38 mladeničev. Sklical ga je naš novi voditelj častiti gospod Ivan Hribar, in nam obljubil, sklicati ga vsak drugi mesec. Mladeniči, le krepko naprej!
Sv. Ana v Slov, gor. Naše Bralno društvo še prav lepo napreduje; pa napredek bi bil še uspešnejši, če bi imelo za to potrebne prostore, kakor jih 1-majo naši sosedje, lJri nas bi šlo vse bolj žaltavo, ker smo na hribu, kamor še nihče za drag denar nerad pelje, jie da bi nam kdo zastonj kaj peljal. Lesa je malo, opeke blizu ni dobiti, denarja je malo; na meji smo, braniti bi se morali, osobito sedaj, če — Bog nas varuj ! — dobimo Sulierajn; radi bi nas žive požrli. Treba je torej, da začnemo resno misliti na svoj obstanek. Dobro misleči slovenski iarani ajiovski, ki lahko kaj utrpite, pomagajte nam do Društvenega Doma, če drugega ne bomo zmogli, bo pa lesen, in vi domačini, ki prebivate v tujini, žrtvujte se za nas, bodisi v kakršnikoli obliki; zsa vse vam bomo Hvaležni 1
Iz Veržeja. (Glas mladine.) Med tem, ko je zajemala mladina širom slovenske domovine izobrazbe v društvih in telovadnih odsekih, tudi Veržejci nismo zaostajali. Zahajali smo v pro' stem času marljivo v naše Marijanišče, kjer se nam odprtih rok deli izobrazba, blažeča duha in srce. Tu je postal zadnji čas sredotok naših misli, pravo središče živahnega mladeniškega življenja. Hej, kako igramo ob nedeljah ter preganjamo dolg čas in kragulja otožnosti, ki mnogi mladini pokvarja srce in kljuje morilno od mraka do dne. Kolikega pomena so naši nedeljski sestanki, kjer se nam razlagajo prekoristni nauki in rešujejo potrebna vprašanja za krščansko življenje. Kako blažilno vplivajo na dovzetna mlada srca gledališke predstave, katere smo prirejali v zimskem času. Na razpolago nam je tudi knjižnica — sicer mala, ker je šele ustanovljena — iz katere pa tem srčneje črpamo novih življenjskih moči, razvedrila in izobrazbe. Vsako nedeljo imamo kaj novega, vedno pade kako zdravo zrnje na ledino naših src, ki bo vsklilo, rastlo in rodilo sad. Naša mladina čuti potrebo izobrazbe, zaveda se, da živimo v električni dobi napredka, v kateri nista več moderna ponočevanje in šnops; ve pa tudi in je globoko uverjena, da prava izobrazba temelji na trdni podlagi krščanskega življenja. Zato nam je prva skrb blar žilna izobrazba srca. Podobne misli je izrazil neustrašeni budi-telj štajerske slovenske mladine gospod dr. Hohnjec na zadnjem gospodarskem tečaju v Marijanišču. Mladina, ki je obiskovala tečaj povsem marljivo, gotovo ni pozabila besed gospoda govornika, svarilno glasečih proti čitanju slabih knjig in časnikov. In brez dvoma je našel globok odmev; v srcih vrle mladine opomin: slabih časnikov se je bolj varovati, kakor strupenih studencev! Tudi predavanje našega dičnega apostola abstinence, gospoda dr. Kovačiča, ni bilo brezvspešno. Mladina, kakor se čuje, je dobila vsaj gnjus pred žganjico in stud nad nezmernim popivanjem in to je za prvi začetek veliko. Nadejamo se, da bo gojila kal treznosti, nadaljajoča začeto pot omike, pod geslom: vse za vero, dom, cesarja. Sveti Alojzij, katerega si je izbrala kot zavetnika, stopivši na praznik Marijinega oznanenja v njegovo družbo, ji bodi vzor, da ohrani lilijski cvet čistosti, brez katerega je prazno delo naše mladosti. Le v poštenem srcu je pravo mesto, ¿kjer se more uspešno razvijati rast krščanske ideje. Naj nam pomladno solnce zašije novih moči, vsestranskega napredka; le potem bo rešena slovenska mladina in naši domovini bo zagotovljena boljša bodočnost.	_
Govorniške vaje.
Kako se dajo tožbe med našim ljudstvom preprečiti, ali vsaj
zmanjšati?
Govoril E. M.
Ni ga menda med dekleti in mladeniči, ki se zanimajo za napredek in izobrazbo in blagostanje našega ljudstva, ni ga nobenega, ki bi ne spoznal, kako strašna kuga za naše kraje so različne tožbe. Saj je piscu tega članka in še marsikomu drugemu v njegovi bližini znano, da je rekel eden najbogatejših advokatov v trgu F., da so ljudje v okolici za njega najboljše molzne krave. Koliko stotakov in tisočakov težko pridobljenega denarja, denarja, na katerem visi marsikaka kapljica bridkega dela in skrbi, gre v žepe odvetnikov! Veliko dobrega v gospodarstvu in gospodinjstvu bi se naredilo lahko s tem ¡denarjem! Cele dedšči-ne, cela posestva gredo v tuje roke zavoljo tožb,' cele občine se zadolžijo za nedogleden čas po tožbah. — V Murščaku, v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici, stoji velikanska vinska klet in prav ponosno gleda po Murskem polju, proti Ljutomeru in Radgoni; to je vinski hram dr. Ploja, zidal ga je njegov sedaj že pokojni oče, ki je bil takrat odvetnik v Ljutomeru. Pa se pelje neki dan več kmetov iz Ljutomera proti Radgoni in naenkrat zakliče e-den: „Glejte, glejte, kakšno zidanco si je g. dr. Ploj postavil!" Mu pa hitro eden tako-le odgovori: „Kaj, dr. Ploj si je to postavil? To smo odvetniku postavili mi muropoljski kmetje, ki smo mu s tožbami denarje nosili!" In prav je imel mož s svojim odgovorom. Samo da odgovor ni veljal samo njegovim tovarišem, ampak velja pač vsem slovenskim kmetom, ki se tožanjo.
Koliko gorja nastane radi tožb! Koliko nesreče prinesejo našemu ljudstvu! Tožbe so oropale človeška isrca. sladkega miru, nagnale so mir in ljubezen iz slovenskih hiš, iz celih občin, iz celih župnij; tožbe so krive, da se sovražijo ljudje potem večkrat do smrti in še po smrti sega v grob jeza in sovraštvo. Ne govorim na tem mestu še o nesreči, v katero vržejo človekovo dušo, kateri Bog ne more odpustiti, če ona ne odpušča. — In koliko krivih priseg imajo na vesti tožbe!
Tožbe in pijančevanje sta dve zveri, ki prinašata dandanes med našo ljudstvo največ nesreč, ga delata nezadovoljnega in ubogega.
Iz tega pač spoznamo, kaka velikega pomena je delo in pa
trud, s katerim bi se tožbe kolikor mogoče preprečile. Svet, ka-
koršen je, ne bo mogel pač nikdar živeti brez tožb. Pa zmanjšati se dajo na vsak način.
Poiščimo torej nekaj pripomočkov, s katerimi bi se lahko izognili ljudje tožbam in prepirom. Najboljši pripomoček, da se varuje človek tožb, je lastno poštenje; pri tem pa ni dovolj, da je človek samo na zunaj, na ,videz pošten, ampak naše srce, naše znotranjo prepričanje mora biti tudi pošteno, naš duh se mora strinjati z zunanjim poštenim ravnanjem. Vse to se pa bo zgodilo, če se bomo ravnali po tistih postavah, katere je že pred kakimi 3500 leti dal človeku najvišji postavodajalec, Bog, po 10 zapovedih božjih. Tako popolnih postav še ni dala nobena država svojim podložnikom, takih še ni naredila nobena poslanska zbornica; to so postave, katere imajo svojo veljavo i^a ves svet, .za ves čas, dokler bo rabil človek postave. Te postave pa so tudi, ki bodo naši in našega bližnjega obvarovale vedno pred neerečo; če se bomo ravnali po teh postavah, se ne bomo zapletli lahko v tožbe in prepire.
Ker pa najboljši ne more živeti v miru, če se ne poljubi hudobnemu sosedu, zato moramo iskati še drugih pripomočkov, da se lažje ognemo tožbam in ti pripomočki so:
1. Reden in vesten račun z drugimi.
Marsikdo kupuje pri tem ali onem trgovcu, ima tega ali o-nega delavca, obrtnika, ima hlapce in dekle; pa je tako len, da si ne zapiše vedno vsega, ker se mu zdi, da si mora zapomniti vse brez papirja; več časa nima obračuna s trgovcem ali z delavci ali posli, in ko nazadnje račun vendarle mora biti, je prepir tukaj! Vse to bi lahko izostalo, če bi si obe stranki vse natančno zaznamovali in vsako leto imeli obračun. Pa to se ne zgodi; če sili ena stranka, pa drugi zameri. Kdor je pa pameten, se za take zamere ne bo nič brigal, ker ve, da drugače nastane lahko še vse kaj hujšega. „Boljša prva zamera, kakor zadnja."
2. Zahtevanje in shranjevanje pobotnic.
Kako neštevilne so tožbe, ki nastanejo, ker ljudje ne zahtevajo pobotnic. Človek plača, pa ne zahteva pobotnice, nasprotna stranka pa pozabi na to — ali sama rada ali ne, to je vse eno — zahteva plačilo zopet in posledica je prepir, tožba, sovraštvo. In kdo je kriv? Lenoba ali pa večkrat tudi napačen in pa neumen strah pred zamero. Kaj pa si bode trgovec ali sosed mislil od mene, če zahtevam potrdilo? Nič si ne bo slabega mislil, če je pameten m pošten! Če pa ni, pa je še stokrat boljše, da si pobotnico zahteval. Drugi so zopet tako lahkomišljeni, da pobotnic ne snranijo. Kaj mi bo ta papir, saj je izbrisano! Ce je? Pobotnica ne rabi ne jesti ne piti, le mal prostorček, pa te obvaruje lahko pred največjo nesrečo.
3. Testamenti.
Koliko gorja prinese ta reč, če ni ¡dobro narejena, ali če je povprek m, v naše rodbine. Lastni bratje in sestre in najožji sorodniki se začnejo na najhujši način sovražiti, prepirati, tožiti in izgubijo s tožbami večkrat prav velik del svoje dote. Kdo je pa ii j,oba in Jahkomišljenost! Vedno se je s testamentom odlagalo, dokler ni prišla zadnja sila in se je testament delal, ko se že ni vedelo več, ali je bolnik pri zavesti ali ne, ali pa je prišla smrt še preje, kakor se je kak testament naredil. Stariši so imeh različne dolgove, so tu temu kaj posodili, temu ali onemu otroku že kaj dali, za to so vedeli najbolj sami, pa niso naredili testamenta;' sedaj se nikdo več,ne spozna, kje je pravica Itd. Naj stane sodnijska razprava po testamentu še toliko, je vendar le vse malenkost nasproti bridkostim, ki jih rodi taka lahkomiš-ljenost. Zato pa skrbite, da bodo stariši in tudi drugi bolniki, ki kaj zapustijo, naredili testament, kjer je natanko označeno celo stanje premoženja, dolgovi in posojila, posebno po razdelitev.
4. Mejniki med posestvi in posestva sama.
Brez dvoma je med posestvi bila meja enkrat zasnovana, a kameni so se skrhali, hote ali nehote izruvali, mejni koli ali pa drogovi so sprhneli, oče ni bil tako dober, da bi svojim otrokom meje pokazal — posebno pri travnikih in gozdovih |— in tako se zgodi večkrat, da morajo trpeti otroci zavoljo grehov svojih sta-rišev. Iste nasledke ima lahkomišljenost ta lenoba, ljudi, ki postanejo posestniki, pa si ne pustijo jasno povedati in pokazati raznih služnosti, servitutov, s katerimi je ta ali oni kos zemlje o-bremenjen. Drugi kupijo posestvo, ali nastopijo lastninsko pravico raznih zemljišč, pa se jim ne zdi ivredno, da bi si ogledali v zemljiški knjigi, je-li posestvo na ta ali oni način obremenjeno. Tretji kupijo zemljišča od zasebnikov* ki so nad svojo vrednost zadolženi brez vednosti sodnije in posledica je, da največkrat še vse izgubijo, svoj denar in kupljeno posestvo. Vsi ti iščejo pozneje pomoči pri sodnijah in advokatih in plačujejo stotake,; če bi pa preje pametno in previdno ravnali, bi jih stalo le nekaj kron. Drugi so zopet predobri in si pustijo kratiti svoje pravice nekaj časa, dokler se vse ne zastara in ima za posledice zopet tožbe in različne komisije.
5.	Uči se postav in različnih postavnih
določb.
Oh, koliko je ljudi, M znajo in zamorejo se prerekati in govoričiti po cele ure v gostilnah, pa ne najdejo časa, da bi se o, teh ali onih določbah poučili s pomočjo knjig in časnikov. Dandanes imamo dovolj pomoči v pisani besedi — to so različni ko--ledarji, na primer koledar Slovenske Kmečke Zveze, različni časniki, kakor „Slovenski Gospodar" in „Gospodarske Novice." In koliko zlatih naukov daje na primer glasilo kranjske Kmetijske družbe „Kmetovalec"! Ah bo prišla štajerska Kmetijska družba do tega s svojim „Gospodarskim Glasnikom", katerega zdaj nikdo s posebnim zanimanjem ne ber ?
6.	Varuj se kupčij, prodaj in prepirov v
gostilni!
Ni malo takih tožb, katerim je kriva pijanost. Najbolj bedaste tožbe o razžaljenju časti, največje število tožb jzavoljo pretepov, telesnih poškodovanj in ubojev je krivo popivanje v gostilnah. Oh, koliko slovenskih mladeničev ječi v zaporih, ker so se s tožbami o pobojih in prepirih spravili tje notri! In kje se je to začelo? V gostilni, ali pa vsaj, ko so se v gostilni napilil Nikdar pa ne kupuj nič in nič ne prodajaj, če nisi prvič sam še trezen in če nimaš pred seboj in okoli sebe treznih ljudi. Alkohol se spuhti, kes je tu, ria prepozno; išče se pomoč v tožbah in. nesreča je tu!
It Čuvaj svoj jezik in ne misli, da moraš vedno, r a v-n ostožborešiti svojočast! —Ne iditožitv-prvi jezi!
Strašno je, kar lahko naredi tista majhna stvarca,.,ki ji jezik pravimo. Zato je treba paziti na izraze, premisliti, kaj govorimo, premagati se, če nam silijo na jezik besede, ki bi vtegnile bili žaljive. Na drugi strani pa ne smemo biti preveč rahločutni. Naj nikdo ne misli, da se mu ravno P tožbo povrne njegova čast. Nikakor ne! Kdor je znan kot pošten človek, temu tudi obreko-valec ne bo mogel vzeti časti; kdor je pa nima, pa je ne bo dobil nazaj, če tudi dobi sto in še več tožb. Zato je treba vedno-po-misliti in dobro premisliti, predno se gre tožit; nikdar pa ne smemo iti tožit v prvi jezi. Koliko jih je, ki so obžalovali svoj korak, ko jih je imel že advokat v rokah! Tedaj je pa bilo prepozno ! Nekaj dni, vsaj en teden premišljuj in videl bodeš, da bodeš največkrat tožbo opustil, posebno če se grel za razžaljenje. Imejmo vedno to prepričanje. Dober in pravičen in pošten človek me noče razžaliti, če me pa žali brezznačajneš, pa moji časti in mojemu dobremu imenu ne more škodovati.
Teh sedem točk si, mladenič ljubi in deklica draga, večkrat preberi in premisli, napisal ti jih je tvoj prijatelj, ki te ljubi z vsem svojim srcem; porabi jih že sedaj, zapomni si jih pa, ko bodeš sam svoj, uči se jih sedaj, ,'da jih porabiš v poznejšem življenju in bodi prepričan, ognil se bodeš če ne vsem, pa vsaj marsikateri tožbi. Če pa je res potrebno tožiti se, skrbi sam za to in deluj v tej meri in vplivaj na druge,, da bodo iskali pravice vedno le pri sodnikih, ne pa pri advokatih. Kdor hoče najti pravico, naj posluša sodnika in naj ne pusti govoriti takega advokata, kateremu ni za pravico, ampak za denar in samo — za denar.