ffVEri— r ' / !)[)0
je zgornjevipavski časnik
Med pustom in Prešernom
Pust je zapuščina naših prednikov. Dan, ko so simbolično preganjali zimo, ki jim je, tam daleč v davnini, grenila življenje s svojo ostrino in neprizanesljivostjo, pa so jo kljub temu vzeli za svojo in jo potem kot gostjo, kije predolgo na obisku, želeli poslati tja, od koder je prišla. Mogoče so si zato nadeli maske, da bi ne vedela, kdo ji odreka gostoljubje. V vsakem primeru pa so si, varno skriti za različnimi opravami v različnih krajih, lahko privoščili več neukrotljivosti, šegavosti, morda celo razbrzdanosti. In prav je bilo tako. Žal, je vse manj tako, pust postaja vse bolj domena organiziranih, v turizem zazrtih sredin in nekako izgublja tisto pravo človeško pristnost. Izginja iz vaških sredin, pa tudi iz mest, kjer pač nimajo zapisanih »visokih« pustnih običajev. Pa ne gre iz tega delati posebne zgodbe ali zganjati posebne panike: taki so pač naši vse bolj pust(n)i časi.
Prešernov dan (tako smo 8. februar imenovali, ko smo bili še majhni), pa mi je ostal v zelo lepem spominu in ohranil nekaj »privzdignjenosti« v moji zavesti, saj sem prvič javno nastopil in z več ali manj težavami polni dvorani v Vipavskem Križu deklamiral Uvod v Krst pri Savici. Bučen aplavz, še sedaj nisem prepričan ali sem ga zaslužil, pa mi je nezadržno pognal kri po žilah, ki mi je sicer bučala že med nastopom. Verjetneje bil to adrenalin, povezan s tremo, si mislim danes. Zato me je, in me še, tudi pozneje vleklo na oder. Slovenski kulturni praznik nam danes ponuja osrednjo elitno proslavo v Ljubljani in veliko število spontanih replik po širni Sloveniji. Kot bi želeli kulturnega čim več postoriti na mah. In se potem, potolaženi in zadovoljeni, hoteli lotiti in predati potrošniškemu vsakdanjiku, ki mu pravimo: delamo za preživetje!
Pust je vezan na naravni krog, zato v koledarju niha nekje med luninimi ciklusi, praznik kulture pa je domislek novejših časov in zato zabetoniran na dan smrti našega Franceta. Letos sta si tako blizu (tudi pokrila sta se že), da ju morebiti lahko povežemo v igrivo rajanje, skrito za pustno larfo, z manj adrenalinskim prijetjem knjige v roko, ali celo glasnim branjem bližnjim, ki vas bodo gotovo nagradili z aplavzom, ali pa vas malce negotovo pogledovali, češ: A je povsem pri pravi. Oboje bo zaleglo!
Ivan Mermolja - Iče
Ajdovščina • Januar 2008 • številka 63 • 7900 izvodov • cena 0,00 €
Cekini, ki padajo z neba.
naj
pridejo v
prave
roke.
r-	f
Norčav in prešeren februar želimo.
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
Osnovne informacije o zadnjih objavljenih javnih razpisih Ministrstva RS za kmetijstva, gozdarstvo in prehrano v Uradnem listu RS št. 8 z dne 25.1.2008
Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura za leti 2007 in 2008
Vlagatelji zahtevkov do podpor v okviru tega javnega razpisa so občine.
Predmet podpore:
1.	komasacije, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča ali
2.	izgradnja in ureditev nove infrastrukture, ki je potrebna v povezavi s komasacijami in je predvidena v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja ter je neposredno povezana s kmetijstvom.
Finančni pogoji dodeljevanja sredstev: delež javnega financiranja znaša do 100% upravičenih stroškov. Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 20.000 EUR, najvišji znesek dodeljene pomoči pa je 1.500.000 EUR.
Rok in način prijave: vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (velja poštni žig), od 4. februarja 2008, od 8. ure dalje, do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na
spletni strani ARSKTRP in M KG P.
Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«
Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev
v obliki rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal z opravljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu zaradi prenosa gospodarstva na prevzemnika.
Vlagatelji: do podpore iz tega razpisa so kmetje, starejši od 57 let, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, še niso upokojeni in so pripravljeni nepreklicno prenehati z opravljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter celotno kmetijsko gospodarstvo prenesti na izbranega prevzemnika.
Splošni finančni pogoji: 1. Celotno obdobje prejemanja rente je do 10 let. Čas trajanja rente je omejen na 70. rojstni dan prenosnika.
2.	Ko prenosnik pridobi pokojnino, se znesek rente zmanjša za znesek pokojnine.
Obravnava vlog in postopek odobritve: ARSKTRP odpira in obravnava vloge po vrstnem redu oddaje vlog, oziroma po vrstnem redu popolnosti vlog do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep.
Javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane za leti 2007 in 2008
Predmet javnega razpisa je podpora skupinam proizvajalcev za delno pokritje izvajanja aktiv-
nosti informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti Skupnosti in/ali Republike Slovenije.
Vlagatelji za dodelitev nepovratnih sredstev po tem razpisu so skupine proizvajalcev (pravna oseba), ki združujejo proizvajalce vključene v eno od shem kakovosti za določen kmetijski proizvod ali živilo ter uporabljajo pripadajoč simbol kakovosti oziroma zaščitni znak in:
so zaščitile svoje proizvode na ravni EU oziroma so njihovi proizvodi že zaščiteni na nacionalni ravni in v postopku pridobivanja evropske zaščite za zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo in zajamčeno tradicionalno posebnost ali,
predstavljajo proizvajalce ekološko pridelanih in predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z označbo ekološko pridelano ali,
predstavljajo proizvajalce integrirano pridelanih pridelkov oziroma živil z označbo integrirano pridelano ali,
so zaščitile svoje proizvode na nacionalni ravni z označbo višja kakovost ali,
predstavljajo proizvajalce kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP).
Skupno vlogo lahko vloži tudi več skupin proizvajalcev, ki so posamezni upravičenci znotraj tega ukrepa. Vlogo vloži pooblaščena skupina proizvajalcev v imenu vseh upravičenih skupin proizvajalcev.
Upravičeni stroški so stroški nastali po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev do vključno 31. 12. 2009.
Finančna pomoč bo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev; - do 70% se zagotovi izjavnih sredstev, - vsaj 30% sredstev zagotovi vlagatelj.
Rok in način prijave: vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na naslov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP.
Javni razpis za ukrep Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leti 2007 in 2008
Predmet javnega razpisuje podpora za delovanje in ustanavljanje skupin proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil
(zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled).
Vlagatelj za dodelitev nepovratnih sredstev po tem razpisu so: skupine proizvajalcev (pravna oseba), ki jih je pristojni organ RS uradno priznal od 1. 1. 2003 naprej.
Upravičenci do podpor v okviru tega ukrepa so skupine proizvajalcev, ki:
-	združujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega ekološkega kmetijskega proizvoda
za namene skupnega nastopa tega kmetijskega proizvoda na trgu ali
-	združujejo ekološke kmetijske proizvajalce iz določenega območja Republike Slovenije za namene skupnega nastopa ekoloških kmetijskih proizvodov tega območja na trgu ali
-	združujejo proizvajalce določenega zaščitenega posebnega kmetijskega proizvoda
za namene skupnega nastopa tega proizvoda na trgu (zaščitena označba porekla oziroma označba geografskega porekla, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma označba tradicionalnega ugleda).
Upravičeni stroški so stroški, nastali po izdaji odločbe do vključno 31. 12. 2008 razen stroški nastali za pripravo operativnega programa dejavnosti skupine proizvajalcev, ki so lahko nastali od 1. 1. 2007 dalje.
Finančna pomoč se upravičencu dodeli letno na podlagi letnih vlog, vendar največ za obdobje petih let. Struktura financiranja znaša do 5% letnega obsega lastne tržne proizvodnje na dan 31. 12. za preteklo leto.
Rok in način prijave: vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na naslov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP.
Se vedno sta odprta: Javni razpis za ukrep »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za leto 2007 in sicer le za enostavne naložbe ter Javni razpis »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti«.
Razpisne dokumentacije in podrobne informacije o posameznih razpisih so dostopne na spletnih straneh: http://www.mkgp.gov.si/ in http://www.arsktrp.gov.si/.
Razvojna agencija ROD
NAJBOLJŠA VAROVALKA JE


PRAVI
NASLOV
AJDOVŠČINA_
ŠKAPIN
ŠKAPIN d.o.o.
Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina Tel.: 05 364 41 62 Fax: 05 364 41 66
Novi Mitsubishi Lancer se je rodil iz velike želje, da bi naredili najpopolnejšo športno limuzino. In tak je: nepredstavljivo drugačen in dovršen do popolnosti. Kot v reliju ga ženejo visokozmogljivi MIVEC bencinski motorji ali varčni dizelski motorji (2.0 DI-D). In zdaj vas čaka ... Vas premami z vabljivo ceno? Ali vas osvoji z gorečo strastjo? Preverite pri vašem prodajalcu vozil Mitsubishi, kjer ga dobite že za 18.490 EUR*!
• C*ru vel J« >i model Cencer 1.8 MIVEC INF0RM. Poceb* goriva (kombinirana vožnja): 8.1 - 7,9l/10Ckm, emitija CQ. (hombiniiane vožnje); 160-198 g/km
WWW.MITSUBISHI-M0I0RS.SI
Pooblaščeni prodajalec za vozila Mitsubishi: Zastopništvo
Avtohiša Lavrenčič, Vipavska c.6 5270 Ajdovščina Gsm: 031-689 485, www.avtohisa-tavrencic.si
ANTONI
•	prevozi majhnih zbirnih In kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi
•	prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov
j IZVOZ - UVOZ -TRANSPORT d.o.o.I
O zbirno skladišče
•	carinsko skladišče
•	špedicija - uvozno in izvozno carinjenje
•	prevoz hrtnh pošiljk po Evropi
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA * FRANCIJA ’ ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
d.o.o. Ajdovščina
Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina,SLOVENIJA Tel.: OO 386 (O) 5 36 58 500, antoni@siol.net


s, • • •
"' -' -:--;a -vv.::" V- v--:) ■:' :4'M-': - V-Cs-"ftX ^-.'••^;i;.;:::;.:.i/;<;v ;i-^J:
'■	"■■ ■'■	v,-. .:. ..• ;/;.•.* ;■ v.-|'..',- v ... i. s:'\;. ;x
gospodarstvo
• ’- •'
Zakaj draga hrana?
Kmetijska zadruga Vipava je na tiskovni konferenci, v sredo, 9. januarja, predstavnike medijev seznanila s pogledi Zadruge na zadnje podražitve hrane. Razkrili so svoj pogled na krivca za drago hrano v verigi »od njive do mize« in odgovorili na pomislek, če država dovolj postori, da bi se dohodek v prehrambeni verigi pravično delil.
T)redelava prehrane zagotovo po-X staja vse pomembnejša. Po besedah direktorja Zadruge, Branka Tomažiča, zaradi večje porabe in manjše pridelave ter podnebnih sprememb, vpliva na večje povpraševanje, kar posledično dviga cene.
Vzrokov dviga cen hrane v Sloveniji je več: dosedanje nižje cene surovine niso sledile cenam okoliških držav, pomembno je tudi pomanjkanje surovin - pridelkov. Ker je slovenska politika preko veletrgovcev do sedaj
spretno zadrževala inflacijo pri hrani, je skok cen sedaj velik in drastičen. Živilska industrija se je ukvarjala z rdečimi številkami, surovine pa so začele odhajati čez mejo in jih sedaj primanjkuje. A če ne bi prišlo, recimo, do dviga odkupnih cen mleka, bi naše mlekarne izgubile surovino.
Nadalje: kmetje ugotavljajo, da so odkupne cene naših pridelkov še vedno nižje od evropskih, maloprodajne cene hrane pa zgolj nekoliko nižje ali enake, in se sprašujejo, kdo si od pogače jemlje preveč. Prav je tako tista, ki bi morala (kot na primeru Italije, Francije in Avstrije) ščititi pridelavo, predelavo in kupca - potrošnika. Dolžna se je odgovorno vključiti in priporočiti ali predpisati pravila igre, natančneje: določiti mehanizme za uravnavanje cen kmetom, predelovalcem in trgovcem.
Ob tem se črni oblaki zgrinjajo tudi
nad živinorejo. Intenzivno se opušča reja govedi, saj so se cene krmil močno povišale, odkupna cena bikov pa ostaja nespremenjena. Tako lahko skorajda »napovedujemo pomanjkanje mesa v prihodnje«, pravi Tomažič.
Svetla pa ni niti prihodnost vinogradništva in vinarstva, saj nabavne in prodajne cene niso primerljive s sosednjimi državami. Tako je tudi vinska kriza huda, kleti so polne vina, uvažamo tistega, ki krepko konkurira domači pridelavi.
»Nekakšni pozivi k bojkotu domače hrane, ki smo jih zasledili na nekaterih spletnih straneh, so velika nespamet, ki bi uničila domačo pridelavo in povečala uvoz hrane, ki se po kvaliteti in zdravstveni neoporečnosti zagotovo ne more primerjati z našo, slovensko!«, končuje Branko Tomažič.	larasa
Ugledno priznanje za Hitovo družbo v Črni gori
Gospodarska zbornica Črne gore je 25. januarja na posebni slovesnosti podelila plaketo podjetju Hit Montenegro, d. o. o., kot priznanje za izjemne poslovne rezultate, dosežene v letu 2007.
A Tobrazložitvi so zapisali, da je V podjetje, ki posluje v Črni gori od leta 2002, v tem obdobju doseglo izjemne rezultate pri razvijanju kakovosti turističnih in gostinskih storitev v hotelu Maestral, ki je postal prepo-
znaven turistični proizvod doma in na tujem, ter tako pomembno prispevalo k promociji turističnega in poslovnega ugleda Črne gore.
Na slovesnosti, ki se je odvijala v prostorih Gospodarske zbornice Črne gore v prisotnosti številnih gospodarstvenikov, je v imenu družbe Hit Montenegro priznanje prejel njen izvršni direktor Vasja Mihelj.
Resort Maestral je v letu 2007 posloval zelo uspešno. Ustvarili so več kot 72 000 nočitev, 91 % s tujimi gosti. Z več kot 200 čarterskimi leti so samo iz južne Italije v Maestral pripeljali več kot 8000 gostov. Povprečna letna zasedenost hotelskih sob je
bila 65-odstotna, vse leto pa so se v Maestralu vrstili številni seminarji in drugi, tudi mednarodni konferenčni dogodki. Resort trenutno zaposljuje 250 mladih, ambicioznih in strokovno usposobljenih ljudi, ki so tudi v letu 2007 dobili številne nagrade na različnih tekmovanjih.
V letu 2007 je bila družba Hit Montenegro v treh kategorijah nominirana med tri najboljša podjetja v državi - za ugledno nagrado ‘Wild Beauty Award’, ki jo razpisuje Turistična organizacija Črne gore. Kot najboljši izmed najboljših so nagrado prejeli za dosežene rezultate na tujih trgih.	pr
V ponos Vipavski dolini
Farna d.o.o. iz Vipave je nedvomno eno redkih manjših trgovskih podjetij, ki se je v poplavi nakupovalnih centrov velikih trgovskih gigantov, ne samo uspelo obdržati, pač pa se razvija v pomembno primorsko trgovsko podjetje.
T judem prijazno trgovsko podjet-_L/je je bilo ustanovljeno leta 1990. Je podjetje v 100 % lasti zaposlenih. Teh je v Farni trenutno 80, zaposlenih za nedoločen čas. Dejavnost podjetja je trgovina na drobno in debelo. V Vrhpolju imajo veleprodajno skladišče, iz katerega z lastnim avtoparkom oskrbujejo več kot 500 kupcev na področju celotne Primorske. V v svoji maloprodajni mreži imajo dva trgovska centra v Vipavi in Sežani in sedem marketov: v Šempasu, Ajdovščini, Spodnji Idriji, Bukovju pri Postojni, Zagorju pri Pivki, Kanalu in na Colu.
V letu 2006 in 2007 je bilo podjetje po celotnem prihodku peto največje podjetje na področju Upravne enote Ajdovščina za Primorjem, Fructalom, Mlinotestom in Agroindom. V letu
2007	je podjetje realiziralo za 13 milj. € prihodkov s prodajo na trgu, kar je za 7% več kot v letu 2006, realizirali pa so tudi dve večji investiciji in sicer novo parkirišče ob veleprodajnem skladišču v Vrhpolju in odprli nov market v Kanalu. Tudi za letošnje leto
2008	planirajo povečanje celotnega prihodka za 7,7 %, odprli pa naj bi še en market.
Z množičnim odpiranjem velikih
trgovskih centrov so velika trgovska podjetja zanemarila in na koncu tudi zaprla manjše »vaške« trgovine. Samo v občini Ajdovščina in Vipava je 35 vasi, v katerih je nekoč bilo 42 trgovin, danes pa jih obstaja le še 6. Prav to pa je zgodba o uspehu podjetja Farna, saj iščejo svoje pozicije v krajih, ki so malo oddaljeni od velikih centrov in resnično postajajo primorsko trgovsko podjetje. Z največjim ponosom pa prisegajo na svojih 80 zaposlenih. Takih ljudi nima vsak. Želja je le ena, da bi ostali skupaj.
Naj še zaključim z mislijo direktorja podjetja Farna, Aleksandra Lemuta o inflaciji in očitkih, da so za visoko inflacijo krivi trgovci: » Če je vsaj polovica tega kar pišejo o trgovini v medijih res moram reči, da nas živilska industrija neusmiljeno odira. Sokriva je za propad zasebnih in podeželskih trgovin, na čelu s prejšnjim vodstvom gospodarske zbornice in urada za varstvo konkurence«. V podkrepitev dodajmo, da podjetje Farna v svojih cenah v maloprodaji razpolaga z 17% zaslužkom, v veleprodaji pa z 9,8%, oziroma na nivoju podjetja s 15,1 % zaslužkom. Kaj pa delajo veliki?
Marjan Krpan
Krožišče na Bisu
Primorje d.d. obvešča, da se bo z začetkom februarja spremenil režim zapore cest pri gradnji krožišča BIS v Ajdovščini. Na regionalni cesti Ajdovščina - Vipava bo poslej promet potekal izmenično enosmerno in bo urejen s semaforji. Popolna zapora bo odslej na začetku ajdovske obvoznice pri krožišču BIS, popolna zapora pa ostaja na Bevkovi ulici pri Domu starejših občanov. Obvozi bodo urejeni in ustrezno označeni. Spremenjen prometni režim bo
veljal do 31. marca.
R/novIčna zapora ceste
ipava - Ajdovščina
VIPAVA
Ajdovičiru • Selo
Vipava - Ajdovicma
Več vode za Beograd
Beograd, 16. januarja 2008 - Potem ko je direktor Inženiringa v Primorju Robert Brajdih z direktorjem firme Beograjski vodovod in kanalizacija Vladimirjem Taušanovičem podpisal pogodbo za prenovo vodarne, so
se v Primorju začele temeljiti
T~> eograd se s pitno vodo oskrbu-_L3je na različne načine, bodisi iz podtalnice bodisi iz Donave in Save, seveda po ustreznem postopku prečiščevanja. Ena od vodarn leži ob desnem bregu Save v kraju Makiš, 8 kilometrov jugozahodno od mesta. Dosedanje zmogljivosti 2 m3/sek bodo z obsežno naložbo podvojili. Projekt sofinancirajo Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska agencija za obnovo in mesto Beograd. Projekte je izdelala izraelska družba Tahal Group. Pogodba zajema vsa gradbena in montažna dela v višini 19.891.509,18 EUR, medtem ko je dobava elektrostrojne opreme predmet druge pogodbe. Primorje mora dela končati v 700 dneh.
Zaradi vgradnje sodobne tehnologije za prečiščevanje vode in podvojitve
priprave na gradnjo.
zmogljivosti bo vodarna doživela temeljito prenovo oziroma nadgradnjo. Sedem objektov bo Primorje zgradilo povsem na novo, ostale bo adaptiralo. Toda tla ob Savi so do globine 15 m slabo nosilna, zato bo potrebno pilotiranje. Potrebnih bo kar za 15 kilometrov pilotov, dela pa bo izpeljala hčerinska družba Primorje Geotehnika. Primorje ABK bo v eni od svojih tovarn izdelalo tudi vse prednapete votle plošče in druge zahtevne armiranobetonske elemente, medtem ko bodo ostala gradbena dela opravili lokalni podizvajalci. Montažo elektrostrojne opreme bo imel na skrbi Rudis. Nastop Primorja kot skupine bo v Beogradu zaokrožila še hčerinska družba PZP iz Požarevca, ki bo poskrbela za zunanjo ureditev.
Edvard Pelicon
ajdovski odmevi
Vlada RS na obisku
22. in 23. januarja se je na rednem delovnem obisku na severnem Primorskem mudila Vlada RS. Precej okrnjen vladni sestav - zaradi prevzema vodenja EU so slovenski ministri v teh dneh izredno zasedeni - je opravil vsa napovedana srečanja, v sredo, 23. januarja so se mudili tudi v Ajdovščini. V prostorih Občine Ajdovščina so se ta dan oglasili predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, kmalu po poldnevu pa je župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak sprejel tudi Ministra za kulturo RS Vaška Simonitija.
TAopoldan je v veliki sejni sobi Občine -L/Ajdovščina potekalo srečanje predstavnikov občinske politike, uprave ter domačih športnih društev z generalnim direktorjem Direktorata za šport Simonom Starčkom ter sekretarjem na Ministrstvu za šport Darkom Repenškom, vodjem Sektorja za razvoj in investicije. Direktor direktorata je na kratko predstavil vsebine, s katerimi se ubada Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je z vstopom Slovenije v EU dobilo nove naloge, nove obveznosti pa mu nalaga tudi predsedovanje Slovenije EU. Podal je tudi informacijo o razpisih ministrstva - eden se je ravnokar iztekel, 'drugi bo v teh dneh objavljen. Vladna predstavnika sta poudarila, da je opremljenost s športno infrastrukturo v regiji dobra. Lokalne razmere na področju športa je najprej predstavila sodelavka občinske uprave Ajdovščina. Robert Krkoč je predstavil delovanje Zavoda za šport Ajdovščina, Miloš Popovič pa novosti znotraj Športne zveze Ajdovščina. Obe ustanovi dobro sodelujeta, to sta poudarila tako Krkoč, kot tudi Popovič, ki je posebej izpostavil pomen strokovnega sodelavca zveze, ki je zaposlen na zavodu. Kar 37 športnih društev od skupno 54 je včlanjenih v občinsko športno zvezo, ki pa vabi tudi ostale, da se včlanijo. Tudi športna infrastruktura v občini je dobra, saj je bilo v zadnjih letih zgrajenih, dograjenih ali obnovljenih veliko športnih objektov - tako dvoran, kot tudi zunanjih športnih igrišč. Dve športni dvorani v občini pa sta primerni tudi za tekmovanja višjega ranga. Sledila je predstavitev društvenih dejavnosti. Odlično je svojo uspešno kandidaturo za Evropsko prvenstvo predstavilo Društvo ČRN TRN - atraktivno
mednarodno tekmovanje v štiri-krosu bo prihodnje leto potekalo v Ajdovščini, na kar se člani že pospešeno pripravljajo ter seveda pričakujejo pomoč in sodelovanje - tako občine, kot tudi države. Svoje aktivnosti in želje so predstavili še NK Primorje, Jamarsko društvo Danilo Remškar, Modelarsko društvo Ventus, Rokometni.klub Ajdovščina, Košarkarski klub Ajdovščina in drugi. Drugi del srečanja med predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport ter predstavniki občine, uprave in športa v občini je potekal na nogometnem stadionu Primorje v Ajdovščini, zaradi izvedbe investicije v ureditev tribun.'
Minister za kulturo RS Vaško Simoniti seje v prostorih Občine Ajdovščina sestal s predstavniki občinske politike in uprave, sestanku pa sta prisostvovali tudi direktorica Pilonove galerije dr. Irene Mislej ter direktorica Lavričeve knjižnice Ajdovščina - torej obeh pomembnih kulturnih zavodov v občini. Podžupan Občine Ajdovščina Borut Koloini je izpostavil problematiko arheoloških izkopavanj znotraj Castre, Pilonova galerija bi nujno potrebovala dodatno strokovno pomoč, Lavričeva knjižnica pa ima težave z lastništvom stavbe, kar bo - sodeč po ministrovih izjavah - najlaže rešljiva težava, o kateri sicer ni bil vnaprej seznanjen. Po uradnem delu sestanka seje delegacija z ministrom Simonitijem odpravila na sprehod po s soncem obsijanem mestu do Pilonove galerije. Z ogledom galerije ter izjavami novinarjem je minister tudi končal svoj obisk v Ajdovščini.
Pripravila sh
Po napornih sestankih še športno druženje za dober namen
Prijateljsko neodločeno
Na ajdovskih Policah se je v sredo, 23. januarja zvečer odvila atraktivna malo-nogometna tekma med ekipo Vlade RS in ekipo severnoprimorskih politikov in podjetnikov. Dogodek je družabno okronal sicer naporni dvodnevni delovni obisk Vlade RS na Severnem Primorskem. Dodatni namen druženja ob športu pa je bilo zbiranje prostovoljnih prispevkov za urejanje športnih površin okoli nove šole v Šturjah. Ekipa Vlade RS je šoli v Šturjah poklonila 5000 evrov. Z rezultatom sta bili zadovoljni obe ekipi - tekma se je namreč, kot se spodobi za prijateljsko merjenje nogometnih znanj, zaključila z neodločenim izidom 3 : 3.
IV /r°rda je srečo obema ekipama prinesla	ne igrišča zabil gost v vladni ekipi, profesional-
IVjLposlanka Eva Irgl z uvodnim strelom v	ni nogometaš Miran Pavlin. Nekaj minut pred
prekrasnih salonarjih z vrtoglavo visokima pet-	koncem je padel še zadnji gol, kije rezultat pri-
ama. Atraktivno igro bolj ali manj iznajdljivih	peljal do končnih 3 : 3. Tako igralci kot gledalci
tekmovalcevje nagradila številna publika-tri-	smo bili kar zadovoljni s sodnikoma Alojzom
bune ajdovskih Polic je zasedlo med 500 in 600	Žerakom iz Branika in Davidom Mugerlijem
obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi mnogo	iz Nove Gorice, ki sta korektno opravila svoje
znanih obrazov iz domačih in tujih logov. Če	delo. Nagrado za zmagovalca je župan Občine
smo v prvem polčasu gledali bolj medlo igro,	Ajdovščina Marjan Poljšak »dosodil« gostom
seje tempo v drugem polčasu razživel. Domači	ter jo izročil kapetanu Janezu Janši. Družabno
so kmalu po uvodnem žvižgu kar dvakrat za-	srečanje ob športu in »v dober namen« je tako
tresli mrežo Dimitrija Picige (direktor STO)	prijazno okronalo delovni obisk predstavnikov
in povedli s 3 : 1. Takoj nato je sledila minu-	Vlade RS na našem koncu,
ta odmora na zahtevo gostov. Strategija je bila Če želite vedeti in videti še več, si oglejte foto-očitno pravilna, saj je v naslednjih minutah na reportažo z dogodka, objavljena je na spletni igrišču završalo. Drugi gol za goste, ki bi mu strani TIC Ajdovščina - www.tic-ajdovscina.si. lahko rekli tudi gol tekme, je skorajda iz sredi- sh
-v-w-
AJDOVŠČINA
www.skd-ajdovscina.com
VPISUJE V TERMIN SPOMLADANSKIH TEČAJEV OD 04.02.2008 DO 10.03.2008
VPISUJEMO V TEČAJ ZA: MALO ŠOLO IZPIT A IZPIT B-BH IZPIT C
IPO 1, 2, 3,
PAŠA OVAC S PSI DOG FRISBIV AGILITV
TEKMOVALNO EKIPO SLEDARSKO EKIPO
V JESENSKEM OBDOBJU SMO UVEDLI NOVOST DOG FRISBV TEČAJA V SPOMLADANSKEM TERMINU PA BOMO ZAČELI S TEČAJEM ZA PAŠENJE
OVAC Z DELOVNIMI PSI
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S TEČAJI DOBITE OB TORKIH IN SREDAH OD 19:00 DO 21:00 IN OB NEDELJAH OD 10:00 DO 12:00 NA POLIGONU DRUŠTVA POD USTJAMI TER NA NAŠI INTERNETNI STRANI
www.skd-ajdovscina.com
17.02.2008	OB 10 URI IMAMO PREDSTAVITEV AGILITVA, OBRAMBE, DOG FRISBIVA, POSLUŠNOSTI NA POLIGONU POD USTJAMI... vaši kužki vam bodo hvaležni, če jih boste pripeljali v našo sredino.
SPORED:
02.03.2008	IZPITI NA POLIGONU DRUŠTVA (A, BB-H, C, IPO-1, IPO-2,)
12.04.2008	NA POLIGONU DRUŠTVA MEDNARODNA TEKMA V AGILITV
21.06.2008	NA VOJAŠKEM STADIONU V VIPAVI TEKMA V KLASIKI “IPO”
28.03.2008	IZPITI NA POLIGONU DRUŠTVA (A, BB-H, C, IPO-1, IPO-2, IPO-3)
Napoved 14. redne seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina
Svetniki Občinskega sveta Občine Ajdovščina so sejali na zadnji januarski dan, torej za nekaj ur prepozno, da bi o zaključkih in sklepih pisali že v tej številki Latnika. Zato preletimo napovedane vsebine.
Za začetek bodo svetniki poimenovali ulico v območju med Goriško cesto na severu, obvoznico na vzhodu, železnico na jugu in potokom Jovšček na zahodu mesta Ajdovščina. Predlog imena je »Pod letališčem«, s poimenovanjem in imenom se strinja tudi Krajevna skupnost Ajdovščina. V nadaljevanju bodo pregledali predlagan Pravilnik o oddajanju nepremičnin v najem ali uporabo. Pravilnik naj bi urejal merila, način in pogoje oddajanja nepremičnin, ki so v lasti in upravljanju Občine Ajdovščina, krajevnih skupnosti ali javnih podjetij, razen stanovanj, katerih pogodbena razmerja z najemniki se ureja na drugačne načine. Sledila bo predstavitev investicijskega programa »Varovanje vodnega vira Mrzlek ter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške pla-
note, Goriških Brd in Vipavske doline« in sprejem sklepa iz te vsebine. Nato se bodo svetniki odločali o tem, kdo naj opravlja obvezno občinsko gospodarsko javno službo za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode. Za opravljanje te dejavnosti se je namreč ponudilo podjetje Petrol, vendar pa so župan Marjan Poljšak in strokovne službe Občinske uprave Ajdovščina mnenja, da naj ostane tako kot doslej - to službo za občino opravlja Komunalno stanovanjska družba d.d. Ajdovščina, torej naše javno podjetje. Na prvi letošnji seji bodo svetniki sprejemali tudi letni izvedbeni program kulture za 2008, sledilo bo nekaj imenovanj v svete nekaterih domačih javnih zavodov ter premoženjsko pravne zadeve. Seja bo zaključena s točko Informacije in pobude.	sh
razpisi
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS. št. 25/98) in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Ajdovščina, (Uradni list RS št. 5/08) Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, davčna številka: Sl 51533251 na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 134/2004) objavlja
JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV V OBČINI AJDOVŠČINA V LETU 2008
1.	Občina Ajdovščina bo v letu 2008 sofinancirala naslednje športne programe:
I.	Interesno športno vzgojo predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine, študentov ter otrok in mladine s posebnimi potrebami, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
2.	Športno vzgojo otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
3.	Kakovostni šport
4.	Vrhunski šport
5.	Športno rekreacijo
6.	Šport invalidov
V.Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
8.	Raziskovalno dejavnost
9.	Založniško dejavnost
lO.Informacijski sistem na področju športa
II.	Udeležbo in organizacijo mednarodnih, državnih, medobčinskih in občinskih športnih prireditev
12.	Delovanje športnih zvez in društev
13,	Gradnjo in adaptacijo športnih objektov ter nabavo opreme
II.	Okvirna višina sredstev, za izvedbo javnega razpisa je 183.400 € za programe od prve do dvanajste točke in 14.605 € za gradnjo športnih objektov ter nabavo opreme.
Sredstva pridobljena na javnem razpisu morajo biti porabljena do 31.12.2008.
III.	Programi in izvajalci bodo izbrani in sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Ajdovščina.
IV.	Na razpis se lahko prijavijo:športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna
društva s sedežem na območju občine, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, razen izjem, kijih pravilnik posebej predvideva, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, zavodi za področja vzgoje in izobraževanja.
Prijavitelj mora imeti sedež v Občini Ajdovščina, razen izjem, ki jih Pravilnik o sofinancjranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Ajdovščina posebej predvideva.
V.	Rok za prijavo programov je petek 22.212008. Prijave v zaprti kuverti z oznako Športni programi 2008 - ne odpiraj in naziv prijavitelja, se pošlje po pošti ali odda na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. Šteje se, da je prijava pravočasna, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav po pošti priporočeno ali osebno oddana v sprejemno pisarno občinske uprave do 13. ure.
Prijavi se priložijo obrazci in drugi dokumenti navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali na spletnih straneh občine; www.ajdovscina.si, pod rubriko razpisi.
Dodatne informacije lahko predlagatelji dobijo na tel. (05) 365 91 22 - Erika Zavnik ali na Zavodu za šport, Primož Sulič, 05 364 47 21.
VI.	Vloge bo strokovna komisija odpirala 26.2.20-08. Sklep o izbiri bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 60 dni po izteku roka za oddajo prijav. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju.
OBČINA AJDOVŠČINA
k Občina Ajdovščina bo v letu 2008 sofinancirala javne kulturne programe izvajalcev, ki niso javni kulturni zavodi ali druge javne institucije.
2.	Predmet financiranja: Javni kulturni program po vsebini predstavlja zaključeno celoto in traja nepretrgoma najmanj eno leto.
3.	Izvajalci javnega kulturnega programa:
društva in zveze, registrirani za izvajanje programov na področju kulture,
zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki izvajajo dejavnost na neprofiten način.
4.	Pogoji, kijih morajo izpolnjevati izvajalci: da imajo sedež v Občini Ajdovščina, da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa, da imajo evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, da delujejo na področju kulture več kot eno leto, da vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
Na razpis se lahko prijavijo tudi kulturna društva, ki delujejo manj kot eno leto.
5.	Financiranje: Javni kulturni programi bodo sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Ur.l. RS št. 134/04). Javni kulturni program, ki se izvaja prvo leto se sofinancira v pavšalnem znesku, ki ga določi strokovna komisija.
6.	Višina sredstev: Okvirna višina sredstev namenjenih za predmet javnega poziva znaša 82.140 €. Višina sredstev za društvo, ki deluje manj kot eno leto znaša 230 €.
7.	Rok izvedbe: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2008.
8.	Vsebina prijave: Prijava na javni poziv mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.
9.	Kraj, način in rok prijave: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http://www. ajdovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo v informacijski pisarni Občine Ajdovščina.
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Erika Zavnik, tekst.: 05/365-91-22.
Vloge morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene z naslednjim besedilom: KULTURA - JAVNI POZIV. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov predlagatelja javnega kulturnega programa.
Rok za posredovanje vlog je 5.3.2008. Šteje se, da je vloga pravočasna, v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina, do 16.00 ure.
Nepravočasno prispele in nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom.
10.	Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo 7.3.2008.
11.	Izid javnega poziva: O izidu javnega poziva bodo izvajalci obveščeni v roku 45 od izteka roka za prijavo. Z izbranimi izvajalci javnih kulturnih programov bodo sklenjene pogodbe.
OBČINA AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93 in kasnejše spremembe in dopolnitve), 10. člena Statuta Občine Ajdovščina (Ur. glasilo št. 7/99, Ur. list RS št. 2/02, št. 41/05 in št. 92/05), 78. člena Zakona o javnih financah (Uradni list št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02), določil Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS št. 12/03 in št. 77/03), ter sklepa Občinskega sveta Občine Ajdovščina z dne 13.12.2007 objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	PRODAJALEC: Občina Ajdovščina, 5270 Ajdovščina, Cesta 5. maja 6 a
2.	OPIS PREDMETA PRODAJE:
Predmet prodaje so tri parcele in sicer parc.št. 724/5 v izmeri 1530 m2, parc.št. 737/1 v izmeri 663 m2 obe vi. št. 191 k.o. Gojače in pare. št. 738/14 v izmeri 109 m2 vi. št. 482 k.o. Gojače. Skladno s LN POC Gojače (Uradni list št. 35/06 ) tvorbo sestavni del gradbene parcele št. 25, ki pa je zazidljiva le ob pogojih ustanove za varstvo arheoloških območij.
Teren zemljišča je nižji za do 4 m od okoliškega nivoja, kar lahko pomeni dodatne stroške izgradnje, kar je pri cenitvi zemljišča upošteval tudi sodni cenilec.
Prodajajo se vse tri parcele skupaj najmanj za ponudbeno ceno 56.000,00 €. Kupec je dolžan plačati tudi DDV v višini 20% od ponudbene cene ter strošek izdelave sodne cenitve v višini 308,94 €.
3.	VRSTA PRAVNEGA POSLA: Z izbranim interesentom bo sklenjena kupoprodajna pogodba.
4.	VARŠČINA: Ponudniki morajo v roku za oddajo ponudbe za javno zbiranje ponudb plačati varščino v višini 6.000,00 EUR na Podračun EZR Občine Ajdovščina št. 01201-0100014597, odprt pri Upravi RS za javna plačila. Vplačana varščina se uspelemu Ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim ponudnikom pa se neobrestovana vrne v roku 8 dni od dneva izbora najugodnejšega ponudnika. Če najugodnejši Ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe oziroma izpolnil obveznosti iz pogodbe v določenem roku, bo vplačana varščina zapadla v korist Občine Ajdovščina.
5.	OBLIKA IN POGOJI, POD KATERIMI
mora zainteresirani kupec predložiti PONUDBO:
Ponudba mora biti podana v pisni obliki v zapečateni ovojnici in mora vsebovati:
-	predmet nakupa;
-	ponudbeno ceno (brez DDV);
-	dokument iz katerega bo razvidna glavna dejavnost, ki ne sme biti starejši od 30 dni:
-	izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oziroma izpis iz poslovnega registra Slovenija
za samostojne podjetnike;
-	potrdilo o vplačani varščini
-	številko transakcijskega računa ponudnika, na katerega se vrne plačana
-	varščina, v primeru neuspele ponudbe:
-	kopijo osebnega dokumenta, ki izkazuje državljanstvo za fizične osebe;
-	izjavo, da se strinja in sprejema vse pogoje iz tega razpisa
Občina Ajdovščina si pridržuje pravico, da v primeru več najugodnejših ponudb, vse najugodnejše Ponudnike pozove k oddaji ponovne ponudbe
6.	NAČIN IN ROK PLAČILA:
Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 15 dneh po prejetem obvestilu, da je najugodnejši ponudnik in plačati celotno kupnino za zemljišča vključno z davkom na dodano vrednost v roku 15 dni od izstavitve računa. Plačilo kupnine v roku, kije naveden, je bistvena sestavina pogodbe
7.	ROK ZA ODDAJO PONUDBE:
Pisne ponudba morajo ponudniki v zaprti in zapečateni ovojnici poslati ali dostaviti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, s pripisom »Ne odpiraj - ponudba za nakup stavbnega zemljišča v POC Gojače. Ponudbe, poslane po pošti ali dostavljene v vložišče Občine Ajdovščina, se bodo upoštevale le, če bodo pravilno označene prispele do torka 19.2.2008 do 10,00 ure. Javno odpiranje prispelih pisnih ponudb bo potekalo istega dne ob 10.15 uri, v sejni sobi Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina.
8.	DRUGI POGOJI:
a)	Nepremičnini se prodajata v stanju kakršnem sta, po sistemu »videno-kupljeno« in brez vidnih mejnih znamenj na terenu.
b)	Prijavni ponudbi za prodajo nepremičnine lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani držav članic Evropske unije, pravne osebe s sedežem v državah, ki so članice Evropske unije in tujci kot jih opredeljuje Zakon o ugotavljanju vzajemnosti in ki izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v RS.
c)	Obveznost Občine Ajdovščina, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena.
Občina Ajdovščina si pridržuje pravico, da kadarkoli ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla.
d)	O odločitvi prodajalca bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 29.2.2008.
e)	Za sestavo pogodbe in zemljiškoknjižni predlog poskrbi Občina Ajdovščina. Ostala določila, pomembna za ureditev odnosov med prodajalcem in kupcem, se opredelijo v pogodbi.
f)	Ogled zemljišča je možen ob predhodni najavi na kraju samem in sicer v torek 11.2.2008 od 10.00 ure do 11.00 ure. Dodatne informacije dobite na sedežu Občine Ajdovščina ali po telefonu št. 05 365 91 18, kontaktna oseba Sonja Lovrekovič, na tel. št. 05 365 91 14 kontaktna oseba Katarina Ambrožič
Občina Ajdovščina župan Marjan Poljšak
Mjd°
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 134/2004) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI AJDOVŠČINA V LETU 2008
L Občina Ajdovščina bo v letu 2008 sofinancirala kulturne projekte na področju kulture. Projekti s področja kulture so:
a)	posamična kulturna aktivnost izvajalca
b)	obnova in restavriranje kulturne dediščine.
2.	Izvajalci kulturnih projektov:
a)	- društva in zveze, registrirana za izvajanje programov na področju kulture
posamezniki samozaposleni v kulturi, vpisani v poseben razvid pri ministrstvu za kulturo, uveljavljeni umetniki z referencami
javni zavodi, ki opravljajo druge dejavnosti, za posamezne kulturne programe
zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki izvajajo dejavnost na neprofiten način.
b)	pravne in fizične osebe, lastniki oz. upravljavci nepremične kulturne dediščine.
Na javni razpis pod točko a) se lahko prijavijo tudi društva ali zveze društev'iz območja severne primorske, katerih projekti se deloma odvijajo tudi v Občini Ajdovščina in z njimi bistveno pripomorejo k popestritvi kulturne dejavnosti v občini.
3.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci: da imajo sedež v Občini Ajdovščina, da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo projekta, da imajo evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, da delujejo na področju kulture več kot eno leto, da je nepremična kulturna dediščina na območju občine in je vpisana v register kulturne dediščine.
4.	Financiranje: Kulturni projekti bodo sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Ur.l. RS št. 134/04).
5.	Višina sredstev: Višina sredstev za kulturne projekte znaša:
za kulturne projekte 30.300 EUR
za obnovo kulturne dediščine 19.000 EUR.
Projekt obnove kulturne dediščine se sofinancira največ do višine 40% vrednosti projekta.
6.	Rok izvedbe: Kulturni projekti morajo biti izvedeni do 30.11.2008.
7.	Vsebina prijave: Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Kolikor prijavitelj prijavlja več projektov, mora za vsak projekt izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.
8.	Kraj, način in rok prijave: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo v informacijski pisarni Občine Ajdovščina.
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Erika Zavnik, tel.št.: 05/365-91-22. _
Vloge morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene z naslednjim besedilom: JAVNI RAZPIS - PROJEKTI KULTURA. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov predlagatelja kulturnega projekta.
Rok za posredovanje vlog je 5.3.2008. Šteje se, daje vloga pravočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina, do 16.00 ure.
Nepravočasno prispele in nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom.
9.	Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo 7.3.2008.
10.	Izid javnega razpisa: O izidu javnega razpisa bodo izvajalci obveščeni v roku 45 dni od izteka roka za prijavo. Z izbranimi izvajalci kulturnih projektov bodo sklenjene pogodbe.
OBČINA AJDOVŠČINA
Na obisku pri županu Občine Ajdovščina
Veleposlanica Češke
T J ponedeljek, 14. januarja, je župan Marjan V Poljšak v prostorih Občine Ajdovščina sprejel veleposlanico Republike Češke v Sloveniji, gospo Ivano Hlavsovo. Gospa Hlavsova je župana Poljšaka seznanila s problematiko centra Križišče v Brdih. Gre za center za rehabilitacijo zdravljenih odvisnikov iz območja naše regije, ki naj bi jim pomagal pri socializaciji v družbo, trenutno pa se srečuje s prostorskimi težavami.
Češka veleposlanica se je zavzela za reševanje problematike, z zadevami bo seznanila vse župane naše regije, ki bi lahko skupaj našli rešitev.
V Ajdovščini zadnji dve leti poteka program Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, ki poleg nudenja osnovnih informacij o vseh vrstah odvisnosti tudi pripravlja odvisnike od drog za zdravljenje v komuni ter organizira srečanja za starše.	SH
razpis, odmevi
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina na podlagi določil Odloka o proračunu občine Ajdovščina za leto 2008 (Ur. 1. RS, št. 125/07) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV IN PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI V LETU 2008
I.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje:
ajsklopa prireditev Ajdovščina v maju, Veseli december ter silvestrovanje bjdrugih prireditev ter drugih promocijskih aktivnosti,
katerih cilj je povečanje obiska v občini Ajdovščina ter promocija in turistični razvoj kraja.
Občina Ajdovščina bo sofinancirala prijavljene prireditve in druge promocijske aktivnosti, ki bodo realizirane v času od 1.1.2008 do 31.12. 2008.
II.	Na razpis se lahko prijavijo: - pravne in fizične osebe, ki so registrirane v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah s sedežem v občini Ajdovščina
-	pravne osebe javnega prava s sedežem v občini Ajdovščina
-	društva, če so registrirana v skladu z Zakonom o društvih s sedežem v občini Ajdovščina
-	krajevne skupnosti s sedežem v občini Ajdovščina.
Na razpis se lahko prijavijo le tisti, ki javno prireditev izvajajo na območju občine Ajdovščina.
III.	Višina razpoložljivih sredstev je: al) sklop prireditev Ajdovščina v maju;
12.500 EUR
a2) sklop prireditev Veseli december in silvestrovanje; 15.248 EUR b) druge prireditve ter druge promocijske aktivnosti; 15.600 EUR Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Ajdovščina na proračunski postavki »sofinanciranje turističnih prireditev«. Sredstva se delijo na podlagi meril, ki so sestavni del tega razpisa.
IV.	Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev:
al) sklop prireditev Ajdovščina v maju: Občina Ajdovščina v letu 2008 načrtuje izvedbo tradicionalnega sklopa prireditev Ajdovščina v maju, ki bogati prireditveno
ponudbo ter poživlja staro mestno jedro.
Organizator prireditev mora zagotoviti program:
-	kije namenjen različnim ciljnim skupinam obiskovalcev;
-	ki je sestavljen iz kakovostnih kulturnih in zabavnih vsebin;
-	kije pripravljen v sodelovanju z domačimi produkcijskimi skupinami;
-	ki zagotavlja prireditve in dogodke, razporejene skozi ves dan, vse dni trajanja prireditev, z večernimi zaključki, usklajenimi z Odlokom o javnem redu in miru.
Poleg tega mora organizator poskrbeti za:
-	varnost obiskovalcev, bližnjih prebivalcev ter kulturne in naravne dediščine v bližnji okolici prireditvenega prostora;
-	promocijo in oglaševanje prireditve, tudi izven meja občine Ajdovščina.
Sklop prireditev Ajdovščina v maju mora biti obiskovalcem dostopen brez vstopnin. Organizator mora poskrbeti za vsa potrebna dovoljenja in pravočasno prijavo prireditve.
a2) Sklop prireditev Veseli december in silvestrovanje:
Občina Ajdovščina v letu 2008 načrtuje izvedbo sklopa prireditev Veseli december, ki se zaključi s silvestrovanjem na prostem.
Organizatorji dogodkov morajo zagotoviti:
-	pester program prednovoletnih prireditev (predstave, delavnice, koncerti,...), namenjen različnim ciljnim skupinam, ki mora nujno vsebovati miklavževanje ter prihod dedka Mraza ali/in božička ter naj traja ves december;
-	silvestrovanje, ki naj poteka na Lavričevem trgu ali znotraj grajskega obzidja v Ajdovščini (v primeru slabega vremena se lahko določi nadomestni prostor) ter mora vsebovati dovolj pester družabni program, ki naj temelji na glasbi v živo z
ognjemetom ob prehodu starega v novo leto;
-	skupno oglaševanje sklopa prireditev Veseli december in silvestrovanje.
Organizatorji prireditev so dolžni poskrbeti za varnost obiskovalcev ter pravočasno priskrbeti vsa potrebna dovoljenja in prijave prireditev. Prireditve miklavževanje, prihod dedka Mraza in/ali božička ter silvestrovanje morajo biti obiskovalcem dostopne brez vstopnin.
b) Druge prireditve ter druge promocijske aktivnosti:
Na javni razpis lahko upravičenci prijavijo izvedbo prireditev in drugih promocijskih aktivnosti na območju občine Ajdovščina, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih pogojev: - so del celovitega programa prireditve z daljšim obdobjem trajanja ali povezujejo več akterjev v skupnem projektu (društva, krajevne skupnosti, ponudniki turističnih produktov in storitev, podjetja, zavodi,...);
-	so tradicionalne prireditve, ki so okolju prijazne in poudarjajo kulturno.identiteto občine ali pomenijo bogatitev celovite turistične ponudbe občine;
-	oživljajo mestna in vaška jedra;
-	ohranjajo dediščino in oživljajo ljudske običaje;
-	promovirajo občino izven njenih meja ali imajo mednarodni značaj;
-	prireditve in promocijske aktivnosti morajo biti pravočasno in transparentno predstavljene široki javnosti;
-	urejajo turistično infrastrukturo (tematske poti, piknik prostori, počivališča,...) ter skrbijo za čisto naravo in urejeno okolico;
-	ozaveščajo prebivalstvo, predvsem mlade, za delovanje na področju turizma.
Do sredstev iz tega razpisa niso upravičeni tisti predlagatelji vlog, ki:
-	so v stečajnem postopku,
-	prijavljajo izvedbo promocijskih aktivnosti, ki so več kot 30% ali v celoti sofinancirane iz drugih virov občinskega proračuna.
Do sredstev iz tega razpisa niso upravičene naslednje prireditve:
-	zabavne prireditve za pospeševanje lo-
kalne gostinske prodaje;
-	kulturne prireditve, ki so namenjene predvsem lokalni publiki ali zaključeni družbi;
-	športne prireditve ožjega lokalnega značaja.
Občina Ajdovščina bo sofinancirala prireditve do največ 50% celotne vrednosti prijavljenega projekta. Delež sofinanciranja je odvisen od višine razpoložljivih sredstev glede na celotno višino v vlogah zaprošenih sredstev. Vloge, ki bodo zadostile večjemu številu meril in pogojev, bodo ocenjene z višjim številom točk. Merila in pogoji iz tega odstavka so med seboj enakovredni.
V.	Razpisna dokumentacija vsebuje:
1. obrazec, iz katerega so razvidni podatki o prosilcu: ime in priimek ali naziv prosilca, točen naslov, telefon, ime odgovorne osebe, št. TRR, davčna številka
2.	fotokopijo obvestila o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt od AJPES-a (oziroma Statističnega urada RS),
3.	fotokopijo potrdila o registraciji (za društva odločba o vpisu društva v register društev, za krajevne skupnosti potrdila o registraciji ni potrebno dostaviti),
4.	izdelan program za vsako prireditev posebej:
-	podroben opis prireditve, način izvedbe prireditve in datum izvedene prireditve;
-	vrednost in cena celotne prireditve s finančno konstrukcijo (razdelan stro-škovnik-odhodki) in predviden način zagotovitve pokrivanja stroškov prireditve (prihodki),
5.	dokazilo o mednarodni organizaciji prireditve, če je le ta mednarodna,
6.	izjavo vlagatelja, da sprejemajo razpisne pogoje, ki so sestavni del javnega razpisa; da so seznanjeni z merili za ocenjevanje vlog za dodeljevanje sredstev; da vse navedbe, ki so podane v prijavi ustrezajo dejanskemu stanju; da so vse kopije priloženih dokumentov k vlogi enake originalom; da se strinjajo z določili vzorca pogodbe.
VI.	Naknadno zahtevana dokumentaci-
ja:
S sklenitvijo pogodbe o črpanju dodeljenih sredstev mora upravičenec po realizaciji projekta predložiti še:
-	poročilo o izvedbi prireditve,
-	finančni obračun prireditve.
VII.	Obravnava vlog:
1.	Vloge bo obravnavala tričlanska komisija, ki jo imenuje župan.
2.	Vse pravočasno prispele vloge bodo ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa.
3.	Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami.
4.	Prepozno prejete vloge se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo.
5.	Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo predlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
VIII.	Roki za predložitev vloge:
Upoštevane bodo vloge, ki bodo prispele
na vložišče Občine Ajdovščina najkasneje do 14.03.2008 do 10 ure.
Pisne vloge morajo biti poslane na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: “Ne odpiraj - javni razpis za promocijo občine«.
IX.	Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu razpisa:
Vsi predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisa.
X.	Informacije:
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina vsak dan od 8. do 14. ure na tel. 05 365-91-10, kontaktni osebi: Janez Furlan in Saša Stopar. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, zainteresirani jo lahko dvignejo tudi v tajništvu Občine Ajdovščina.
Številka: 41031-03/08, Občina Ajdovščina Župan Marjan Poljšak, s.r.
Odlična predstavitev zgornje Vipavske doline na sejmu TIP 2008
Zadnji januarski podaljšan konec tedna je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem Turizem in prosti čas, hkrati pa sta bila na ogled še dva turistično obarvana sejma, tako da je bilo pričakovati veliko obiska. Glede na lansko uspešno predstavitev sta se TIC Ajdovščina in TIC Vipava odločila, da se ponovno predstavimo na edinem slovenskem turističnem sejmu - TIP 2008.
O kozi štiri dni smo zares veliki mno-kJžici obiskovalcev pokazali, da smo dežela mnogih raznolikosti in pisanih doživetij. Skupaj z informatorkami s TlC-a so predstavitev oblikovala mnoga društva in posamezni ponudniki. Društvo Črn trn se pripravlja na evropsko prvenstvo 2009 v štiri-krosu. To je novodoben adrenalinski šport, ki pa privlači vedno več mladih, Ajdovščina se lahko pohvali z eno boljših prog za
tovrstne atraktivne vragolije v Evropi. Zavod za šport Ajdovščina je na sejmu predstavljal predvsem kamp Police, očitno pa je za obiskovalce zanimiva tudi ostala športna ponudba zavoda in dežele nasploh. Vipavska dolina seveda najprej asocira na vino, obiskovalci so lahko degustirali domačo sorto Konzorcija Zelen, ponujala ga je letošnja Kraljica vina zelen Mojca Ferjančič iz Budanj. Člani turistično vinogradniškega društva so predstavljali svojo vas Vrhpolje, še posebej glasno so opozarjali na letošnji pohod Skozi vrhpoljske vinograde, ki bo potekal konec februarja. Društvo gospodinj s Planine pa je svojo vas prikazalo skozi različne zgodbe: dramska skupina in pevski zbor sta nastopila na velikem odru, najstarejša članica društva je obujala tradicionalne tehnike vezenja, najmlajša pa za vese-
lje raztegovala meh svoje harmonike. Gospodinje ne bi bile gospodinje, če ne bi v Ljubljano odnesle domač pršut, mineštro iz repe tropinke, »štraube«, domač kruh in vino iz različnih planinskih hramov. Vsega je zmanjkalo, na koncu bi kmalu prodali še kost od pršuta. Je pa bilo s to prodajo veliko smeha ... Zadnji dan, v nedeljo, so na svoj račun zopet prišli ljubitelji športa. Zavodu za šport iz Ajdovščine sta se pridružila Planinsko društvo Vipava ter kamp Vrhpolje. Obiskovalce so še posebej zanimale naše planinske ture, otroci pa so bili navdušeni nad opremo za plezanje. Z našega razstavnega prostora pa obiskovalci seveda niso odhaja-
li suhih ust, za kar sta skrbela ajdovski Fructal z novim proizvodom Smoothie in vinska klet Guerila iz Planine, ki je zbujala precej zanimanja tako s privlačno izdelano blagovno znamko, kot tudi s posebno in nadvse okusno zvrstjo vina rose.
V štirih dneh predstavitve so nas v daljni Ljubljani obiskali tudi mnogi znani obrazi iz naše rajske doline, ki smo jih bili še posebej veseli. Hvala vsem, ki ste nam pomagali uspešno predstaviti našo deželo in njeno turi-
stično ponudbo. Se vidimo na sejmu TIP 2009!	Sanda in Kristina
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA VAS V FEBRUARJU VABI V TEČAJE:
SLOVENŠČINE RUŠČINE ITALIJANŠČINE DIGITALNE FOTOGRAFIJE KLASIČNE ROČNE MASAŽE OSNOV KNJIGOVODSTVA ORIENTALSKEGA PLESA
Izkoristite tudi
možnost E UČENJA PREKO SPLETNEGA PORTALA www.cvzu-vita.si
Ostalo ponudbo si oglejte na www.lu-ajdovscina.si. 1
iz naših sredin
Turistično društvo Podnanos
Od zibeli do groba
Izpeljali so že peti pohod, posvečen spominu na Matijo Vertovca, znamenitega vikarja in pisca, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel prav v današnjem Podnanosu. Rodil se je v Šmarjah, zato so njegovo rojstno vas izbrali za začetek poti, ki se vije po vinorodnem gričevju vse do njegovega zadnjega počivališča v Podnanosu. Vmes pa obišče številne bisere ruralne arhitekture in sakralne znamenitosti...
T)ohod so poimenovali ‘Z ■L Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne’. Poznano je, da je Vertovec ‘največjega med poeti’, namreč Prešerna, izzval, naj napiše ‘vinske trte hvalo’. Ne samo besedilo, tudi glasba današnje slovenske himne je povezana s Podnanosom, kjer se je rodil njen avtor Stanko Premrl. Pobuda za pohod je v bistvu prišla s štajerskega konca - ljubitelji Slomškove tematske poti (Od zibeli do groba) so želeli po tej plati povezati dva za slovenstvo pomembna človeka in sodobnika.
Čudovito vreme je pospremilo na pot poldrugo stotnijo pohodnikov od
blizu in daleč in večina se je prvič seznanila z zanimivo zgodovino in dragoceno opremo cerkva, nanizanih ob poti (sv. Martin v Gabrjah, sv. Mihael na Erzelju, Marija Snežna na Obeluncu, sv. Andrej na Gočah, sv. Kozma in Damijan v Podbrjah ...). Tudi za posvetne potrebe je bilo poskrbljeno pri kmetih oz. vinogradnikih (pri Poljšaku v Šmarjah, Volku na Erzelju, Furlanu na Gočah ...).
Še preden je pohodnike ujela tema in jih je zvon povabil na zaključek pohoda v farno cerkev sv. Vida v Podnanosu, pa so bili ob podružnični cerkvi v Podbrjah deležni še praktičnemu prikazu sajenja vinske trte po napotkih Matije Vertovca. Prvo sadiko so prinesli s seboj Štajerci (potomko najstarejše trte z Lenta), da pa se ne bi počutila preveč osamljeno, so ji levo in desno dodali še avtohtoni vipavski sorti - pinelo in zelen. Domačina Alfonz Rosa (na fotografiji levo) in Jože Kodre sta po napotkih iz Vinoreje (iz nje je bral Franc Furlan) trse vsadila v mešanico ‘kravjeka in zemlje iz krtine’...	epp
Mladina in gore
Ekipa Markacija team iz Planinskega društva Podnanos je zmagala na 19. državnem tekmovanju Mladina in gore, ki je potekalo 12. januarja v Škofji Loki. V društvu, ki šteje kakih 200 članov, so seveda ponosni in zadovoljni, saj je naslov državnih prvakov potrditev, da so organizacijsko močni, predvsem pa, da svojo prihodnost gradijo na mladih. Poleg zmagovalne ekipe je na tekmovanju sodelovala še ena šembijska posadka - Planinski mušketirji in osvojila 20. mesto.
T)ot do zmage ni bila lahka in je J- plod večletnega dela. Ekipa se Je na državno tekmovanje uvrstila že četrtič in po 20., 11. in lanskem četrtem mestu osvojila še laskavi naslov. Devetošolci vipavske šole Anita Trošt, Miha Božič, Matej Fabčič, Tina Žvanut so pod vodstvom mentorice Andreje Semenič pokazali največ znanja s področja poznavanja gora, varnosti v hribih, prvi pomoči, Poznavanju rastlinstva in živalstva, zgodovine planinstva ... Z regijskih tekmovanj se je na državno prvenstvo v Škofjo Loko prebilo 28 ekip, ki so morale najprej reševati pisne teste, najboljših šest pa se je potem y velikem finalu pomerilo še v živo. Šembijska posadka seje v finale uvrstila kot četrta in počasi napredovala, zmago pa si je v dramatičnem finišu Priborila prav s pravilnim odgovorom na deseto, zadnje vprašanje. Pa Je bilo kaj treme na odru pred polno
dvorano? »Niti ne, smo bili že lani v finalu in smo vedeli kaj nas čaka,« je pojasnil Matej, »bili pa smo tudi dobro pripravljeni, pa čeprav so bila vprašanja tudi precej splošna in niso bila vedno vezana zgolj na predpisano gradivo!« Skrivnost uspeha je razkril Miha: »Na regijskem tekmovanju smo bili šele peti in smo se zato pred državnim prvenstvom še bolj zavzeto pripravljali. Lani je bilo pa ravno obratno. Seveda pa veliko velja tudi praktično znanje, pridobljeno z izleti in planinskimi tabori,« je bil zgovoren Miha.
Njegov oče Janko, pred leti dva mandata predsednik društva, je spomnil na še eno zanimivo podrobnost
-	medtem ko večina drugih ekip deluje v okviru šolskih krožkov, se obe šembijski ekipi pripravljata znotraj društva pod vodstvom prostovoljk (ob Andreji je še Barbara Jež). In kakšna je vloga mentoric? »Organiziramo srečanja, odbiramo gradivo, ki ga potem tekmovalci študirajo, oblikujemo možna vprašanja, predvsem pa jih učimo logičnega mišljenja, oblikovanja miselnih vzorcev in podobne veščine,« pravi Andreja, ki pri tem s pridom uporablja znanje, pridobljeno ob študiju pedagogike.
Poleg časti, pokala in medalj pa se zmagovalci tekmovanja Mladi in gore veselijo tudi praktične nagrade
-	enotedenskega planinskega tabora nekje v tujini.
epp
Pestro leto v otroškem vrtcu
Komaj se je zaključil veseli december že smo se v vrtcu začeli pripravljati na otvoritev novega vrtca v Vipavi, ki je potekala v sredo, 23.1.2008.
TJrogram so oblikovali otroci iz JT vipavskega otroškega vrtca ob spremljavi tamburaškega orkestra iz osnovne šole Draga Bajca. Kulturni program smo poimenovali »Čarobna hiša«, ki simbolizira nov vrtec. S svojo prisotnostjo nas je počastil minister Milan Zver, ki je bil obenem slavnostni govornik. Za Vipavo je bil
dogodek še posebnega pomena, ker je kraj dobil svoj prvi pravi vrtec.
Prejšnja stavba je bila le preurejena za namen vrtca in ni ustrezala osnovnim sanitarno higienskim merilom, igralnice so bile pretesne, vhod je bil neposredno iz ulice, okoli stavbe ni bilo nikakršnih površin.
V novi stavbi je šest igralnic, več-
namenski prostor za gibalno športne dejavnosti, prireditve in srečanja, prostori za strokovne delavce in sodobna kuhinja. Okrog vrtca je veliko zunanjih površin z igrali.
Otroci imajo sedaj vse pogoje za ustvarjalno raziskovanje, socialno navezovanje, umirjeno igro in gibalne dejavnosti.
Prireditev si je ogledalo veliko staršev, krajanov in povabljenih gostov.
Uspešno delo in dobro počutje nam je v novih prostorih zaželel tudi vipavski dekan gospod Franc Pivk.
Sedaj smo z mislimi že v mesecu februarju. Pred nami je kulturni praznik, ki ga bomo obeležili z otvoritvijo razstave 8. Cici umetnij v Vipavskem Križu. V kulturnem programu bodo sodelovali otroci iz vrtca na Ribniku, Ob Hublju, Vipave in Vipavskega Križa. Slavnostni govornik bo podžupan gospod Borut Koloini. Otvoritev razstave bo 7.februarja ob 18.00 uri. Ob tej priložnosti vabimo vse na ogled otroških likovnih del.
Meri Uršič
Požegnali konje
Tudi letošnjega decembra je Društvo za oživljanje lokavškega izročila »DOLI« v sodelovanju s KS Vipava, Občino Vipava in podjetjem Agroind Vipava 1894 ter pod strokovnim vodstvom Goriškega muzeja pripravilo tradicionalno žegnanje konj na sv. Stefana dan v Vipavi.
T)rvi konjarji so odhajali od doma JT še v temi, da so pravočasno prijezdili ali privozili na mesto zbiranja ob gasilskem domu v Vipavi. Povorka seje formirala malo pred enajsto uro, ko se je ugotovilo tudi dejansko število udeležencev, ki pa je bilo zaradi lepega vremena, sonca in brezveterja rekordno. Število konjev se je bližalo številki 120, obiskovalcev ali gledalcev prireditve pa številki 2000. Kolona je izpred gasilskega doma, v spremstvu konjenikov s zastavami
in praporji, krenila skozi Vipavo do farne cerkve. Obiskovalce in konjarje sta nagovorila in pozdravila predsednik KS Boris Ličen in kraljica zelena Mojca Ferjančič. Konje, vino, sol in kruh je blagoslavljal koperski škof Metod Pirih. Vsak konj je prejel kos kruha in sol, jezdec ali furman pa spominski kozarec vina. Kolona vozov in konj je trikrat obhodila cerkev sv. Štefana v Vipavi, za tem pa je krenila na izhodišče pred gasilski dom Vipava. Sledilo je kosilo. Po kosilu pa
so konjeniki in vozniki krenili vsak v svoji smeri proti domu. Žegnanja v Vipavi so se udeležili konjarji s Trnovske planote, zgornje in spodnje Vipavske doline in Krasa.
Tudi letos se je žegnanja udeležila vprega iz Lipice. Vsak udeleženec žegnanja je prejel tudi spominsko medaljo. Pod večer so se konjarji dobili na skupnem večeru na turistični kmetiji Avin na Gradišču nad Vipavo.
Boris Blažko
Koledovanje v Šturjah
Kot vsako leto so nas tudi letos obiskali koledniki. V naši župniji pripravimo koledovanje 26. decembra, na dan sv. Stefana.
TV' oledniki so se zbrali pri sveti X\jnaši, prejeli blagoslov in kot misijonarji šli na pot. Potrkali so na vrata številnih domov. Ljudje so jih
lepo sprejeli. Oznanili so Jezusovo rojstvo in želeli mir vsem, ki v teh domovih prebivajo. Ob tej priliki so prosili darove za misijonske dežele, kjer delujejo slovenski misijonarji. Letošnji darovi bodo poslani v Zambijo, Burundi, Kongo in na Madagaskar. V Burundiju deluje primorski misijonar Danilo Lisjak. Njihovi projekti so šole, vrtci in vzdrževanje učiteljev. Vseh kolednikov je bilo 170. Razdeljeni so bili v 30 skupin, ki so jih vodili mladinci. Po
končanem koledovanju so se z darovi vrnili v veroučno učilnico, kjer so se okrepčali s pizzo in čajem. Zbrali so 5.300,00 €.
Letos je bila naša župnija deležna še posebne časti. Ena koledniška skupina je obiskala predsednika države Dr. Danilo Turka, nuncija mons. Santos Abril y Castello in ljubljanskega nadškofa mons. Alojza Urana.
Vsi trije so delo kolednikov v Sloveniji podprli in dali novo navdušenje za naprej. Slavica Ergaver
Borut Koloini
Borut Koloini je rojen Križan, čeprav je luč sveta ugledal v postojnski porodnišnici, mami Jolandi (žal že pokojni) in očetu Klavdiju. Borut ima starejšo sestro Diano, ki pa svoje delo (v gledaliških vodah) opravlja v Ljubljani. Ko sva za ta klepet sedla za mizo, sva se najprej podala v njegova otroška leta in spomine na takratni Križ, ki je že prepričljivo bolj dišal po vasi, kot pa po enem najmanjših slovenskih mest. Živo ima v spominu kapelico ob starem pokopališču in velik divji kostanj ob njej, v njegovi krošnji je preživel številne otroške ure, pa starih »tet in stricev« (tako na Vipavskem poimenujemo vse starejše ljudi, tudi če niso naši sorodniki, op. p.), ki so dajali ton njegovemu otroštvu. Karu'šcevi, dva brata in sestra, vdova, ki je moža izgubila takoj po poroki, vedno oblečena v črnino, ljudje, ki so delali od zore do pozno v noč. Pa Toniškovih (Koloinijevi prvi sosedje) in strica Benedikta, ki je bil vojak v 1. svetovni vojni in je izkusil plinski napad na bojišču. »Časi so šli naprej, tudi Toniškovi so kupili plinski štedilnik. Ko je stric Benedikt slišal besedo »plin« je panično in nemudoma zapustil hišo«, se spominja Borut.
T> orut, tvoja »osebna izkaznica«?
Rojenje sem 6.1.1964 v Postojni. Osnovno šolo sem začel v domači vasi, prvi in drugi razred. Prvega pri tovarišici Pavli Logar, druga učiteljica pa je bila Ivica Cigoj, spomnim se, da nam je ob zaključku drugega razreda vsem kupila sladoled. Zanimivo, kaj? Glede na to, da smo bili in smo še precej glasbena družina, so me vpisali h klavirju v Glasbeno šolo v Ajdovščini, tako da sem tudi osnovno šolo nadaljeval v Ajdovščini. Pa me ni vleklo h klaviaturam, treba je bilo sedeti in vaditi, mene pa je neznansko vleklo ven, če sem le mogel sem »skliznil«. Kakšni lepi časi so bili okrog 1. novembra, kjer smo le mogli smo nabirali vosek iz dogorelih svečk in potem tu spodaj pod nami na starem kriškem pokopališču »ustvarjali« nove. S prijatelji iz otroštva, Frankom, Egonom, Damijanom, Valterjem pa še enim Frankom (Mrevlje) smo bili mojstri za izdelovanje indijanskih perjanic iz kostanjevih listov (smeh). Kriški mulci se nismo družili po letih, vsi skupaj smo
T)oleg naštetih programov bo šola -L vpisovala tudi v nadaljnje izobraževanje in sicer en oddelek ekonomskega tehnika PTI (poklicno tehniško izobraževanje), pravico vpisa imajo dijaki, ki so zaključili program administrator ali trgovec, ter en oddelek maturitetnega tečaja v katerega se lahko vpišejo dijaki, ki so zaključili izobraževanje v strokovnem šolstvu, radi pa bi pridobili pravico do opravljanja splošne mature in s tem do vpisa na univerzitetne študije.
Radi bi vam predstavili naše programe in predvsem posebnosti in značilnosti naše šole, saj v prenovljenih programih prihaja do velikega poudarka ravno na pristopu k pouku, prilagojenem potrebam okolja in značilnostim šole.
Srednja ekonomska šola
V okviru Srednje ekonomske šole sta na voljo dva programa in sicer Ekonomski tehnik ter Aranžerski tehnik. Oba spadata v okvir srednjega strokovnega izobraževanja, ki traja štiri leta. Strokovno šolstvo je doživelo
bili ena velika klapa. Ko sem prišel v Ajdovščino sem bil kar malce zgubljen, v kriški šoli so nam malice pripravljale, Križanke ki so dežurale izmenično. Tam pa sem moral po sendvič v market...(smeh). No, potem sem šolo nadaljeval na Gimnaziji Vena Pilona. Še se spomnim tiste klasične dopisnice, s katero so me obvestili, da sem sprejet v srednjo šolo. Počutil sem se imenitno. Glasbeno šolo (klavir) sem opustil, začel pa sem se učiti saksofona. Uh, koliko težav sem imel pri avtoštopu s tisto ogromno škatlo saksofon - baritona. Ali na avtobusu, ko nas je šofer z vrati »peštal«, da smo šli vsi gor, mene in tisto škatlo bi najraje vrgel dol, se mi je zdelo (smeh). V srednji šoli je šlo kar gladko, bili smo menda eden najboljši razredov, le s francoščino sem imel več težav.
Po končani Gimnaziji pa vojaška suknja. To so bili časi, ko nas nihče ni vprašal ali bomo nadaljevali študij ali ne, preprosto: poziv in hajd k vojakom. Pristal sem v Zemunu, pri protiletalski artileriji. Odlično mi je šlo na roko moje članstvo v ajdovskem Fotoklubu, saj sem vojaški dolgčas prekinil z dosti potovanji po terenu cele Juge. Hodili smo na strelske vaje po poligonih, fotografirali in tako dokumentirali sposobnosti naši altirelistov. Vojake sem odslužil brez činov in priznanj.
Študij, lahka ali težka odločitev?
Prej težka kot lahka! Želel sem študirati filmsko režijo na AGRFT, pristal pa sem na Filozofski fakulteti, na etnologiji in sociologiji. Takrat je »vlekel« predavatelj Rastko Močnik. Moje diplomsko delo (1990) se je ubadalo z Vipavskim Križem in njegovo arhitekturo. Pozneje sem opravil še magisterij iz sociologije kulture.
popolno reformo in bo v bodoče potekalo nekoliko drugače kot do sedaj. Temeljni koncept je delitev na module in sicer na splošni modul, ki je enak ali zelo podoben v vseh programih strokovnega šolstva, ter na strokovne module, od katerih so nekateri obvezni, drugi pa izbirni. Popolna novost je odprti kurikul, ki obsega 20 % izobraževanja in v katerem lahko šola svobodno, glede na potrebe okolja določa obseg predmetov oz. modulov. Srednja šola Srečka Kosovela Sežana bo v programu ekonomski tehnik v okviru odprtega kurikula izobraževala v smeri turizma in promocije turističnih dejavnosti, v programu aranžerskega tehnika pa v smeri multimedijskega oblikovanja, kot je oblikovanje spletnih strani, snemanje filmov, fotografija...
Gimnazija
Gimnazija ima na voljo manj izbirnosti kot srednje strokovno šolstvo, vendar bomo v duhu prenove gimnazije ponudili dijakom drugačen pristop k pouku in več ustvarjalnega, predvsem pa raziskovalnega dela.
Prva zaposlitev? Družina?
Prva tri leta sem bil zaposlen na Republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. Delal sem v dokumentaciji, tako sem na terenu na Bovškem padel v to našo »zadnjo vojno«. Potem pa je sledila zaposlitev v Goriškem muzeju, kjer sem še danes. Moje osnovno delo je knjižnica, delam pa kot etnolog.
Sicer pa je pomembno na moji osebni »sceni« že od 21. leta Jelka, moja žena in potem seveda hčerki Ajda in Brina.
Sicer pa si še sredi kulturnega dogajanja?
Zelo sem užival, ko sem tri leta pripravljal razstave v Mestni galeriji v Novi Gorici. Prav lepo mi je bilo. Sprva se bil sicer malce negotov, ko pa sem začel spoznavati likovnike, slikarje in kiparje, ljudje širokih obzorij, polni idej, užival sem z njimi, odlično smo se razumeli. Pa oskrbnik galerije, Vasja Peljhan, uživala sva, ko sva razstave postavljale, spomnim se Štuhčeve. Prepustil je nama, da jo postaviva, kot nekakšne lego kocke sva sestavljala postavitev, zelo je bil zadovoljen z najinim delo. Pa še z lučmi sva se igrala, iskala svoje kote osvetlitev ipd. Izredno prijetno delo. To svoje znanje sem potem uporabljal tudi v Vipavskem Križu, kjer smo s pomočjo Občine Ajdovščina (takrat je bil župan Kazimir Bavec) uredili čudovite prostore KS in tudi galerijo. Čudoviti prostori so bili pravi izziv za moje užitke ob postavljanju razstav. Prav so mi prišli tudi moji prejšnji stiki. Na eni od otvoritev smo pripravili celo modno revijo.
Sicer pa smo s prijatelji v kriškem gradu pripravili tudi prve glasbene koncerte, potem je Križ postal pravo
Na KrASu mEd. LegeNdAmi
Dijaki lahko izbirajo med drugim tujim jezikom (italijanščina na začetnem ali nadaljevalnem nivoju, nemščina, francoščina - vsaj 12 dijakov na skupino) ter med naravoslovnim, družboslovnim in podjetniškim modulom v drugem in tretjem letniku gimnazije. Veliko bo medpredmetne-ga povezovanja in dela namenjenega raziskovalnim in projektnim nalogam. S podjetniškim modulom pa zapolnjujemo vrzel ekonomske gimnazije in ponujamo podjetniška znanja tudi splošnim gimnazijcem.
Veliko več boste o programih naše šole in o sami šoli ter o življenju na njej izvedeli na informativnem dnevu na katerega ste vljudno vabljeni.
Dušan Štolfa, ravnatelj
Na Srednji šoli Srečka Kosovela Sežana bo v petek in soboto, 15. in 16. februarja potekal informativni dan pred vpisom v programe srednje šole, in sicer v petek, 15.02. ob 9.00 in ob 15.00, v soboto, 16.02. ob 9.00
žurersko središče.
Kako pa si zajadral v politiko? Ambicije?
Povsem spontano in nenapovedano. Verjetno se spomniš pobude, naj bi Vipavski Križ postal Sveti Križ. Kljub temu, da smo se krajani že 1994. dvotretjinsko odločili, da ohranimo pridevnik »vipavski«. Vsa stvar je 1998 začela znova in takrat sem se okrog tega precej angažiral in sem pač bil medijsko precej izpostavljen, na referendumu, ki je bil na občinski ravni smo dobili novo podporo in potrditev imena Vipavski Križ. Po odstopu župana Bavca sem potem kandidiral na županskih, leta 2000 pa na državnozborskih volitvah, na listi Združene liste. Takrat je v naši volilni enoti zmagal Miha Brejc.
Na zadnjih lokalnih volitvah pa sem postal občinski svetnik in glede na to, da smo močna svetniška skupina (4 + 1) sem postal tudi podžupan, zadolžen za družbene dejavnosti, kar župan Marjan Poljšak se je odločil za moje podžupanovanje. Funkcijo jemljem resno, temu primerne so tudi moje politične ambicije.
Pa se vrniva k tvojemu kulturnemu delu. Primorska srečanja?
Tretje leto jih urejam. Prepustil mi jih je Edo Pelicon, vzel sem si dva dni razmisleka, potem sem pristal in nikakor mi ni žal. Upam, da sedaj ta primorska revija spet »stoji«. Nekaj časa smo se lovili, zdaj pa mislim, da počasi prihajamo k dahu. Moralo bi iziti 12 številk letno, sedaj nekako krpamo z dvojnimi ali celo trojnimi številkami. Smo vse-primorska revija, pa se vsi ne obnašajo tako. Goričani, Ajdovci in še kdo so zelo resni in nas podpirajo, dobro kaže tudi v Kopru, trudijo se tudi druge
O eveda se postavlja vprašanje, kaj sploh je domoznansko gradivo. Prav gotovo je za nas v prvi vrsti tisto gradivo (knjige, serijske publikacije, drobni tisk, avdiovizualno gradivo kot so CD in DVD, kartografsko gradivo, zgibanke, koledarji, obvestila, seminarske, diplomske, magistrske naloge in doktorske disertacije...), ki na kakršenkoli način in v kakršnemkoli smislu obravnava geografsko območje zgornje Vipavske doline, to pomeni področje, ki ga pokriva Lavričeva knjižnica Ajdovščina in upravno obsega območje občine Ajdovščina in občine Vipava.
Domoznansko gradivo zajema avtorje,rojene ali delujoče na območju občin Ajdovščina in Vipava, ki je bilo izdano ali natisnjeno na tem območju.
Gradivo, kije izšlo v knjigi in pri založbi, je še najlažje dobiti. Težje je seveda s tistimi knjigami, ki so izšle v samozaložbi. Zato prosimo vse samozaložnike, da se ob izidu knjige obrnejo na našo knjižnico. S pomočjo KAŠa imamo že lepo zbirko diplomskih nalog, iz osnovnih šol dobivamo šolska glasila, prav tako časopise nekaterih podjetij.
Pogrešamo pa razno drobno gradivo iz krajevnih skupnosti, iz župnij, iz
občine. Prijavljamo se na številne občinske razpise, kar vzame dosti časa, pa še uspemo ne vsakič, izgovorov ne zmanjka: niste iz naše občine, naši ne pišejo v vašo revijo....
Šparamo! Znižali smo število stalnih sodelavcev, urednike plačujemo po avtorskih pogodbah, znižujemo stroške na vseh nivojih, tudi dvojne številke so cenejše, saj se razpolovijo stroški distribucije. Prodamo kakih 400 izvodov, se pa revija dobro bere po knjižnicah. Mnogo energije porabiš, da zbereš tekste. Še dobro, da smo v časih elektronskih komunikacij.
Kako pridete do leposlovja?
To je delo Jožka Štucina, nepogrešljiv je in mu popolnoma zaupam. Sam se ubadam z esejistiko. Izmenično pa pripravljava uvodnike in glose.
Ena številka stane cca 6000 eurov, reči pa moram, da redno plačujemo honorarje. Če bi imeli sredstva, ki so jih Primorska srečanja v preteklosti že imela, bi imeli zelo lepo in pisano edicijo in ne bi bilo zagat tudi v naprej. Sem pa prepričan,da bomo živeli in preživeli. Predlani smo dobili nekaj sredstev od države (1.500.000 sit), lani niti eura, letos pa še ne vemo kako se bo obrnilo.
Prosti čas?
Prostega časa skoraj nimam, ali pa ne vem, kateri del jemljem kot prosti čas.
Po latnikom je klepetal Iče
društev, javnih zavodov...Začetek leta je prav gotovo priložnost, da ob publiciranem gradivu oddate en izvod v našo domoznansko zbirko.
Zbirka domoznanskega gradiva je v knjižnici dostopna vsem. Potrebujejo jo učenci, dijaki in študentje pri izdelavi raznih nalog, uporabljajo jo raziskovalci, zbiratelji in drugi strokovnjaki raznih strok. Z zbiranjem takega gradiva ustvarjamo kulturno dediščino za zanamce.
V	okviru domoznanske zbirke pa nas zanimajo še:
EKSLIBRISI: radi bi uredili digitalno zbirko ekslibrisov na našem območju. Če ste lastnik ekslibrisa vas prosimo, da se oglasite v knjižnici.
STARE RAZGLEDNICE zgornje vipavske doline: tudi te bomo skenirali, si zapisali podatke in jih vrnili.
V	zadnjem času tako uporabljena beseda kulturna dediščina torej ni samo nekaj, kar je ostalo iz preteklosti, ampak se moramo zavedati, daje to dediščina, ki jo za naše zanamce gradimo sedaj-In naša domoznanska zbirka bi rada bila odsev dogajanja v nekem določenem času. Pomagajte nam jo zgraditi.
Zdenka Žigort
Srednja šola Srečka Kosovela Sežana
Informativni dan
Sola bo vpisovala v naslednje programe: Gimnazija - 2 oddelka (60 dijakov). Ekonomski tehnik - 1 oddelek (28 dijakov), Aranžerski tehnik - 1 oddelek (28 dijakov)
Domoznanska zbirka
Zakon o knjižničarstvu nalaga splošnim knjižnicam, da zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Tudi v Lavričevi knjižnici ustvarjamo domoznansko zbirko.
Vipavski Križ - najmanjše slovensko mesto
Vipavski Križ je bil prvič omenjen 29. avgusta 1252. Bernard Koroški je takrat s posebno darilno listino opatiji v Rožacu predal več krajev in posesti. Med njimi je omenjena tudi Villa Crucis, to. naj bi bil sedanji Vipavski Križ. Dobrih sto let kasneje, natančneje leta 1398, je bil naš kraj omenjen v računski knjigi goriških grofov, ko je Majnhard, takratni oskrbnik goriškega okraja, poročal o pobranih davkih. Takrat so mu rekli Chreucz. Na obeh je omenjen kot manj pomembna vas in v družbi sosednjih vasi. Urejenost in pravilnost nizov v najstarejšem delu Vipavskega Križa, ki jim pravimo Gase, nakazujeta, da je bil ta del naselja zgrajen veliko pred mestnim obzidjem. Upamo si domnevati tudi, da je bilo zgrajeno na mah in po enotnem načrtu. Vipavska dolina je bila namreč ves čas na vojaškem prepihu in zelo verjetno je, da si je eden od oblastnikov naše doline, svojo moč utrdil tudi s tem, da je tu naselil sebi zveste ljudi, ki so si najprej zgradili svoja skromna domovanja in potem začeli obdelovati fevdalčeve posesti. Griček je bil primeren in lega strateška, saj sta se tod križali dve cesti: tista, ki je skozi postojnska vrata povezovala Furlanijo in notranjost Slovenije in tista, ki je peljala s Trnovske planote čez Kras proti morju. Tudi izvir prvega imena lahko iščemo prav tu.
Križ postane pomemben, ko je turška vojska leta '1483 napadla Gorico, premagala tamkajšnjo obrambo in ogrozila grad Goriških grofov. Ker je bil to pravi politični in vojaški polom pomembne plemiške družine, je bil odziv na to velik. Goriški grofje so sklenili postaviti obrambo daleč pred vrata svoje utrdbe in Gorice. Tako so sklenili Vipavsko dolino zapreti z utrdbo na vrhu griča že sredi zgornjega dela doline, prav pri nas, v Križu.
Do takrat majhno in nepomembno naselje so utrdili z močnim obrambnim zidom. Dvižni most pod stolpom je zapiral ozka vrata v naselje. Po tem, ko so zgradili na vzhodni strani naselja še mogočen grad, je naselje kazalo strogo vojaško neprijaznost na severno in vzhodno stran. Z južne strani je še vedno prijazno smejalo soncu in okoliškim prebivalcem. Grad je bil zgrajen pred letom 1535, ko so Thurni že prebivali v njem. Ustno izročilo pravi, daje morala vsaka žena, ki je svojemu možu, ki je tlačanil z zidanjem utrdbe, prinesti malico, spotoma pa tudi en kamen, ki so ga vgradili v zid. Še bolj verjetno pa je, da je vsaka žena, ki je delala tlako tako, da je nosila kamenje za utrdbo,
lahko prinesla z njim še nekaj hrane za svojega izčrpanega moža. V začetku 16. stoletja je bil gad dograjen in 4.
3.	1507 je Cesar Maksimilijan Križu podelil pravice trga, ki so določale, da se spomladi ob prazniku Svetega rešnjega telesa v naselju lahko odvija velik letni sejem. Ta je bil namenjen trgovanju z živino. Leta 1532 so Križani dobili mestne pravice, ki so jih povsem osvobodile tlačanskega dela in dopuščale tedenske sejme in še drugi veliki letni sejem, ki je bil namenjen trgovanju z vinsko posodo. Z vinom ne! Ta trgovina je bila v izključni pravici graščakov. Poleg pravic pa so dobili meščani še eno veliko breme. Prebivalci Križa, ki so bili prej vajeni dela na poljih, so postali stražarji oziroma vojaki.
Prebivalci so z mestnimi pravicami, ki sojih pridobili, zaživeli drugače. Mestna straža je bila sprva zelo resna stvar. Najprej so mestu grozili Turki, nato še Benečani, ki so Križ enkrat celo zavzeli in ostali skoraj dve leti. Kasneje sta se oba napadalca unesla in Križani so zaživeli bolj vsakdanje življenje. Trgovina je bila takrat najpomembnejša in zato so pozidali nov del naselja. Med gradom in utrdbo so
meščani dobili nov prostor za trgovanje. Tu so zrasle nove hiše. Največjo sije postavil Zergoll. Mestno obzidje, ki je še ostalo in je bilo tudi malo v napoto, pa so izkoristili manj premožni meščani, ki so nanj naslonili svoje novogradnje. Križ je bil takrat tako pomemben, da se je Primož Trubar leta 1563 ustavil v njem in imel pred cerkvijo pridigo s katero je navdušil zbrane meščane. Protestantje so zato nameravali v Križu postaviti sedež nove reformatorske občine.
Tudi grajski Thurni so si opomogli. Pridobili so si veliko posest med Vrtovinščkom na zahodu in Hubljem na vzhodu ter od reke Vipave daleč v Trnovski gozd, kjer so imeli pravico lova na jelene in srnjad. Pripadla jim je tudi vsa vinska desetina iz teh vinogradov, ki so jo hranili v grajski kleti. Kriški grad je postal njihov glavni stan, zato so spremenili svoj plemiški naslov v zum Kreutz. Kljub bogastvu pa niso ostali dolgo tukaj. Grad in posesti so leta 1605, v času protireformacije, prodali furlanskim Attemsom, ki so prevzeli vse pravice, vključno s sodno. Novi gospodarji so prenovili grad in tlakovali mesto. Z belimi kamni so označili ulice, ki so
peljale od mestnih vrat do župnijske cerkve in naprej do trga s kaplanijo, pred katero se je bohotil mestni vodnjak. Še danes je globok 25 metrov. Ostale ulice so tlakovali s sivim kamnom. Meščani so takrat povečali župnijsko cerkev in najbogatejši Zergoll si je kupil večno pravico sedeti v zadnji klopi. Žal ni zapisano, koliko ga je to veljalo. Naj večjo pridobitev pa je predstavljal nov samostan ob gradu. Attemsi so povabili kapucine štajerske province. Ti so najprej zgradili cerkev, ki sojo posvetili leta 1643, in nato samostan. S to čudovito zgradbo se je zaključil urbanistični razvoj mesta, saj prostora za novogradnje ni bilo več. Najpomembnejši menih kriškega samostana je Janez Svetokriški. Verjetno je bil rojen prav tu leta 1647. Umrl je v Ljubljani leta 1714. Zapisal je veliko zbirko svojih pridig, ki jih je objavil v zbirki Sacrum Promptuarium, ali po naše Sveti priročnik. Z njim je jezično manj veščim duhovnikom olajšal skrbi pri pripravi prigodnih pridig.
Napoleonova vojska je zavzela Križ v začetku 19. stoletja. Attemsi so se takrat umaknili in prepustili grad novim oblastnikom, ki so nameravali v njem ustoličiti sedež province. Pa niso bili dovolj dogo in iz tega ni bilo nič. Ko so v naglici zapuščali grad so v njem pozabili sliko svetega Valentina, ki je sedaj v samostanu. Attemsi so se vrnili. Leta 1864 je burja odkrila del grajske strehe. Obnavljali je niso več, saj so imeli veliko in lepo vilo v Gorici. Skoraj polovico gradu so prodali državi za šolo in se odselili.
Drug za drugim so Križ zapuščali pomembni meščani. Čas se mu je iztekal. Utrjena naselja na vrhu gričkov niso bila več zanimiva. Bolj privlač-
na so bila naselja v ravnini, kjer so vodni tokovi lahko gnali proizvodne stroje. V spomin na slavne čase nam je ostala le še Kriška garda, slavna vojska, ki je stražila mesto in branila dolino. Njena glavna zadolžitev je bila paradiranje ob velikih praznikih ob tem pa so včasih še skrbeli za red na vaških veselicah, kjer so jo domačini jemali bolj za hec. Zložili so celo pesmico o tem, kako so lovili lisico in ustrelili bjenkcvo psico, so mislili, da bodo »žlahtnu mjesce jejli, ma so se uštejli«. Franc Jožef, presvetli ce-sar-kralj, je pred koncem 19. stoletja gardi priskrbel nove puške in uniforme. Z obljubo, da gardistov ne pošlje na fronto v tuje kraje, so število gardistov povečali na 160. Leta 1915 pa sojih kljub obljubam poslali na soško fronto. Nekaj spominov in tudi skupinska fotografija je za Kriško gardo vendarle ostalo.
Danes je Vipavski Križ z podružnično osnovno šolo, dvema cerkvama in samostanom središče Krajevne skupnosti, ki jo sestavljata še Plače in Male Žablje.	bk
Harij Bat - predsednik KS Vipavski Križ
Predsedovanje je Harij »podedoval« (2006) po Petru Ježu. Svet KS pa je ostal isti. Poleg predsednika Bata, ki v svetu zastopa tudi Vipavski Križ, ga sestavljajo še - iz Plač: Anton Lulik, Lenart Pregelj in Iztok Valič; iz Malih Žabelj: Peter Jež, Stanko Ožbolt in Marjan Brataševec.
fS'ako izgleda vaša krajevna -■-Vskupnost?
Sestavljajo jo tri vasi. Najmanj nasje v Križu, 181 prebivalcev, Plačanov je 207, nekaj čez 300 pa Maložebeljcev. Zaenkrat najhitreje rastejo Plače, še so na voljo gradbene parcele, novi vaščani prihajajo od vsepovsod. V Malih Žabljah so možnost zaenkrat mnogo bolj omejene, pa tudi tam iščemo možnosti za novo zazidavo.
Predvsem je pod Križem privlačna zavetna lega, kjer bi se dalo kaj postoriti. Mnogo bolj na tesnem je Križ, kjer skorajda ni novih možnosti, če izvzamemo dejstvo, da je še vedno dosti propadajočih hiš. Precej »novih« ljudi je že prišlo, z njimi smo zelo zadovoljni, če bi jih bilo še več takih, bi bila prihodnost našega mesta še bolj optimistična in nas ne bi smelo biti strah za napredek te stisnjene sredine.
Svet nima svojih rednih sestankov. Lahko se dobimo 3 krat, 4 krat mesečno, lahko pa le enkrat, po potrebi.
Načrti za leto 2008?
V Plačah bomo dokončali t.i. vaško jedro ob kapelici Matere Božje, da bomo prišli do prostorov za pripravo cerkvenih obredov, ki jih na leto kar nekaj. Dokončati pa moramo že začeto popravilo avtobusnega postajališča na Kukovšu. V Malih Žabljah nas čaka izgradnja avtobusne postaje, ki je sedaj vas nima. Kaže, da jo bomo postavili izven centra vasi, nasproti vaške kapelice, kjer ni težav z zemljiščem, saj gre za tako imenovano »javno dobro«. V Križu pa nas čaka velik
podporni zid od vhoda v mesto pa do Pasje vasi, križišča ceste s Plačami in Cesto. Pa še nekaj parkirnih mest bi radi pridobili pred samim vhodom v mesto. Zelo na tesno gre, ko pridejo avtobusi in pa ob nedeljskih mašah. Pod Poštajno, na vzhodnem pobočju pa bi radi začeli s pripravo dokumentacije in načrtov za razsvetljeno rokometno igrišče, mogoče bodo stekla tudi že prva dela, pa prostor za manjši kamp prostor bi tam radi postavili, za vaške piknike in druženje. Dolgoročno pa razmišljamo o čistilni napravi ali vsaj priklopu nanjo, pa še ni jasno, ali se bo to usmerilo proti Plačam in potem Ajdovščini ali na ža-beljsko stran.
Elektriko in telefonsko napeljavo bi radi spravili pod zemljo in, zelo pomembno, odstranili asfalt po naših gaseh in ulicah in jih ponovno tlakovali, kot so enkrat že bile.
Harij, ponovno je Vipavski Križ brez gostinskega lokala?
Ja, to se kaže res kot velik problem. Samo samostan obišče letno kakih 350 avtobusov, še vsaj 150 se jih ob tem ustavi spontano in mimogrede.
Nimajo kje kaj spiti, kaj šele prigrizniti, da o sanitarijah niti ne govorim. Ljudje bi tudi sami kaj postregli, pa kaj, ko se takoj zaustavi pri visokih zahtevah v naši zakonodaji.
Kaj je še tisto, kar v Križ vleče?
Ob šagri Svetega rešnjega telesa v juniju imamo tradicionalne Semanje dneve, v spomin na preteklost, ko je bil Križ še pomembno sejemsko mesto. Sicer je bila tradicionalna šagra ob malem šmarnu, ob Porcjunkuli, torej v septembru.
Pomembne so tudi razstave v Domu
krajanov, 10 na leto jih postavimo, zanje skrbi Turistično društvo in pa Marjan Brataševec ter Iva Bandelj. Razstave izbere tričlanski programski svet. Rečem lahko, da z razstavljale! ni težav, za dve leti vnaprej imamo prijave in prošnje. Otvoritve so privlačne, končajo pa se z družabnimi srečanji v grajski kleti, kjer bi še dodatno uredili bolj spodobne prostore za pogostitve, pijačo in take reči.
Veliko uspeha (in dela) ti želimo letos in vnaprej.
Ivan Mermolja
Razstava fotografij
Battaglioni Speciali
V prvih dneh februarja meseca 1943 leta je italijanska policija, potem ko so naci-fašistične sile na bojiščih doživljale poraz za porazom in je v Sloveniji pa tudi deloma na Primorskem že delovala NOB, aretirale vse mladoletne Primorce stare 16, 17 in 18 let in jih poslala v internacijo v zloglasne delovne čete kjer so morali prisilno opravljati najtežja fizična dela za potrebe italijanske vojske in civilne ustanove, včasih tudi kot hlapci na kmetijah čigar lastniki so bili sorodniki ali prijatelji raznih oficirjev, ki so odločali o destinaciji teh mladoletnikov in tudi starejših vojakov slovenske narodnosti imenovani allogeni in alloglotti. Prvi so bili tujerodci slovenske narodnosti in drugi politično zaznamovani tujci. Za biti politično zaznamovan je bilo dovolj, da si se kadarkoli šaljivo izrazil do čistokrvnih Italijanov.
Ps: na posnetku so mladoletniki kot vojaški interniranci na slavnostnem kosilu ob priliki proslave ustanovitve 34. polka it. enote »LIVORNO«.
Na tem dvorišču so ti mladi fantje gradili protiletalsko zaklonišče za štab polka in to 16 metrov pod zemlja.
T etos ko se ob 65. obletnici teh do-_L/godkov spominjamo na njihove doživljaje je Zveza Za Primorsko, ki je omogočila realizacijo razstave fotografiji, ki so v tem času nastale in posledično tudi izdajo knjige - zbornika, v katerem so zbrani doživljaji, tudi tragični, katerim so bili priča ti mladoletni Primorci, pripravila v Ajdovščini v avli kino dvorane razstavo fotografiji, ki bo na ogled od 22. do 25. februarja.
Pri razstavi in knjigi gre poudariti predvsem poti, ki so jih morali ti mladoletniki prehoditi, ponižanja, ki
so jih pri tem doživeli, pomanjkanje hrane in obutve ter predvsem oddaljenost domačega kraja in pomanjkanje novic od svojcev, saj so fašistične oblasti sproti uničevale sleherno pošto, ki ni bila napisana v italijanskem jeziku.
In prišel je 8. september 1943. leta, ko je italijanska vlada s podpisom premirja kapitulirala in neslavna italijanske vojska razpadla . Takrat so se poti teh mladih fantov ločile. Tisti, ki jih je razpad italijanske vojske doletel pred napredujočimi silami, ki so se v juliju mesecu izkrcale na otoku
Sicilia, so zbežali iz pod nadzora fašistične vojske in se odpravili proti domu. Marsikomu je pobeg uspel in čim se je vrnil domov se je nemudoma, prostovoljno ali pod prisilo vključil v NOB. Na žalost pa veliko njih je med povratkom proti domu postalo lahek plen nemške vojske, ki je v par dneh napadla in zasedla tisto italijansko ozemlje, ki ga še niso zasedle zavezniške sile. Bili so odpeljani v Nemčijo kot vojni ujetniki in internirani v taborišče za vojne ujetnike. Tu so ostali le do demobilizacije , ki jo je razglasilo poveljstvo oboroženih sil Kraljevine Italije v mesecu novembru 1943 leta in s tem dnem postali civilni ujetniki in razporejeni na prisilno delo.
Tisti bivši vojaki, ki so se znašli za napredujočimi zavezniškimi silami, pa so postali njihovi ujetniki. Kot vojni ujetniki so bili le toliko časa, da so, potem ko so se izločili od italijanskih ujetnikov, zaprosili zavezniške sile, da jim omogočijo odhod na bojišče v Jugoslavijo. To jimje bilo omogočeno in tako so nastale » Prekomorske brigade ». Mladoletnikom, ki so odšli na jugoslovanska bojišča so se priključili tudi italijanski ujetniki slovenskega rodu, ki so bili zajeti kot redni italijanski vojaki v severni Afriki..
Tisti mladoletni interniranci in tudi starejši italijanski vojaki slovenskega rodu, ki so jih italijanske oblasti internirale na otoku Sardinja pa so se, potem ko so zahtevali ločitev od
ostalih italijanskih vojnih ujetnikov, odločili,da se vključijo v zavezniške sile kot slovenske čete ameriške vojske » Slaw company ». Ameriška vojska jim je celo omogočila slovenske častnike in podčastnike, ki sojih usposobili na posebnih tečajih. V tem sestavu so ostali do konca vojne in še dlje preden so jih demobilizirali, ker na Primorskem je takrat že nastala hladna vojna med zahodom in vzhodom. V novi teritorialni tvorbi, ki so jo ustvarili zmagovalci v 2. svetovni vojni in so ji nadeli naziv » cona B » so ti povratniki imeli tudi veliko težav ker marsikomu v novi politični ureditvi pokrajine ni šlo v račun zakaj so ameriške sile zadržale te naše nesrečne fante še nadaljnjih 7 mesecev po koncu vojne. Podvomili so namreč, da so jih urili za obveščevalno službo zahodnih sil in so tako postali sumljivi.
Po priključitvi slovenskega Primorja in osamosvojitve Slovenije je nastal zakon o žrtvah vojnega nasilja. S tem zakonom je bilo omogočeno vsem državljanom Republike Slovenije da si pridobijo status žrtve vojnega nasilja in s tem v zvezi tudi določene koristi. Vsi prosilci so si pridobili status razen Primorcev za katere v Ljubljani še vedno trdijo. Da so bili italijanski državljani in vojaki tuje vojske. Vse pritožbe so jim bile kljub dokazom zavrnjene.
IOM, mednarodna organizacija, ki je reševala vloge in pritožbe
Primorskih ujetnikov v Nemčiji je v odločbah s katerimi priznavajo pravico do odškodnine jasno napisala, da .so Primorci bili zajeti kot civilisti in ne kot vojni ujetniki in to zaradi nacionalne pripadnosti, toda te dokaze upravne enote, ki rešujejo vloge in pritožbe, nočejo upoštevati.
Vprašanje, da so bili zajeti kot tuji državljani kot navajajo v upravnih enota ni točna saj je bivša država Jugoslavija in posledično Slovenija leta 1954 podpisala in leta 1955 v Beogradu parafirala meddržavni sporazum z Republiko Italijo s katero vse obveznosti,ki se nanašajo na bivše italijanske državljane slovenskega in hrvaškega rodu, ki so na podlagi določil Pariške Mirovne Pogodbe postali jugoslovanski državljani mora reševati jugoslovanske država. Tudi to dejstvo na upravnih enotah ne priznavajo in s tem diskriminirajo Primorce.
Primorski poslanec Davorin Terčon je v državni zbor vložil predlog spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja, da bi odpravili te neustavne pomanjkljivosti in tudi Primorcem priznali status žrtve vojnega nasilja kot ostalim državljanom Republike Slovenije, ki so v tistem času bili ravno tako italijanski državljani saj je italijanska Kraljevina po zasedbi dela Slovenije anektirala to ozemlje Kraljevini Italije in ji dodelila status » Provincia di Lubiana »
Čermelj Branko
Vetnšče
Bojan
Bizjak
ZakauuakLj
Neizmerna količina besed za nekaj, kar je tako zelo očitno in tako preprosto; bogati so bogati, nekateri pa malo manj. Ja, politika naj bi urejala javno življenje vseh državljanov. Velika količina zakonov je napisana na to temo, veliko amandmajev, še več posebnih uredb in ... skratka papirnatih zapriseg kolikor hočete. Življenje pa teče po svoje. No vidite, kako hitro so ugasnile praznične luči in nas je zalila rahla temotnost stvarnosti, ne pa stvarstva.
Te dni sem se naposlušal besed o tem, da bodo štrajkali najbrž tudi uslužbenci in ne samo delavci. To pa je dejstvo nad katerim se je veljalo zamisliti. Če nekoliko preračunaš za koliko so se stvari podražile v enem letu, potem lahko ugotoviš, kakšna je realna kupna moč prebivalstva. In
prav kupna moč je edina verodostojna politična kategorija, ki določa relativno politično stabilnost, kajti Ijbd-je so zadovoljni, kadar lahko strežejo svoji potrošniški naravnanosti, kije v kapitalističnih manirah kar nekakšen osnovni generator celotnega cikličnega kroga proizvodnje in porabe. Nekoliko sem se tudi sam pozabaval s številkami, tako, za lastno uporabo, kajti navajen sem racionalizirati svoje življenjske potrebe, do skrajnih meja. No, pa naj vam zaupam, da se je krompir recimo podražil v enem letu za dobrih 120% . Dobro, nekateri bodo bržkone to utemeljevali, daje cena krompirja odvisna tudi od letine, ampak ta nihanja so lahko znotraj intervala 50%. Pa kruh, pa mleko, pa sadje, pa ... saj nima smisla, da bi navajal številke, čeprav bi bilo najbrž zanimivo narediti konkretno študijo na to temo. Kaj pa vaše plače, za koliko procentov so narasle, za koliko? Za koliko je vaše delo vrednejše, za koliko? Tukaj se začenja zgodba odvijati ali pa zapletati. Vrednost dela je postala ovira za nabiranje dobička. Človek je postal drag, celo predrag. Žal so dejavnosti, kjer še ni možno uvesti strojev in'visoke tehnologije. Med leti 1811-1816, se je v Angliji dogajal »ludizem«, poimenovan po uporniškem vodji Nadu Ludu, ki je menil, da stroji jemljejo delo množici
delavcev, ki so prodajali zgolj svoje roke. V sodobnem svetu poznamo termin - tehnološki višek, ampak zdi se mi, da bo ostal samo še Višek, človek, kot višek, grozno! Za razvrednotenje človeka gre, zato gre, in to na vseh ravneh, prav na vseh. Sistem, na katerega smo naleteli skozi zgodovinsko popotovanje, nas je zaslepil z nenadno pahljačo invidualnih možnosti, ki pa se skrčijo, takoj ko naletimo na velekapital, ki nam ponudi edino alternativo, služiti ali pa biti odslužen. Vsa dobičkarija ima enako filozofijo in enaka pravila. Za kvaliteto življenja so danes povsem drugačna merila kot so bila pred desetletji. Nekatere stvari so se drastično pocenile: avtomobili, zabavna elektronika, mobilni telefoni, bela tehnika, deloma tudi tekstil in obutev, v primerjavi z že prej omenjenimi desetletji naše zgodovine. Ljudje še danes radi primerjajo, koliko plač so dali za televizor, za avto, za hladilnik, za pralni stroj, radi pa tudi povedo, koliko so dali za liter vina in koliko je bila štruca kruha in kilogram mesa. Tu so se stvari realno spremenile. Pred dvajsetimi leti je povprečna barvna televizija veljala štiri povprečne plače, danes pa ... Teh primerjav je kar preveč, da bi jih navajal. Res pa je, da so se globalni tokovi od takrat precej spremenili. Cenena delovna sila iz azijskega bazena je preplavila svet in veliko visoke tehnologije seje preselilo tja, zato se je vsa ta tehnika tako pocenila, prav na rovaš cenene delovne sile. In po takšnem vzorcu se skuša ravnati vsakršna proizvodnja. Cena delovne sile je ključni faktor pri tržnem tek-
movanju. In zato se pojavijo odvečni delavci, odvečni so največkrat tisti, ki so dragi. Racionalizacija proizvodnje je bila nujna in odvečniki so ostali na hrbtu države, ki z svojimi zakoni dovoljuje turbokapitalizem. Migrativnost delovne sile, tudi znotraj regij, je danes velika in nujna, ampak ta je za zdaj še mogoča zaradi dostopnih osebnih vozil, vseboljše cestne infrastrukture, kaj pa bo, če se cena goriv poviša še in še in bodo potem cene spet podivjale. Jasno, delovno silo bo treba spet poceniti, to je prvi odgovor pred izgubo dobička. In krog se bo spet sklenil. Politično leporečje pa nas bo spet'razvajalo z besedami, da smo uspešni kot še nikoli. Če kdo od politikov misli, da je ljudi možno trajnostno narko-tizirati zgolj s potrošniškimi mega razvadami, se zelo moti. Množice imajo povsem svojo psihodinamiko. Razvrednotenje dela in posredno razvrednotenje posameznika je tisti sov-pliv, ki lahko privede do množične nezadovoljnosti, ki se zna manifestirati tudi v konkretnejši revolucionarnosti, ki ima seveda mnoge odtenke. Novejše revolucije bodo uporabljale povsem nove tehnologije upora, ki bo zajemal tudi bolj subtilne dele družbenega sobivanja. Ampak, ko je dobiček že koncentriran in pobran, je za uporništvo že prepozno, saj so viški dela že minulost. Dela, kije bilo opravljeno, ni moč več nagraditi, vsaj v takem zakonodajnem redu ne. In udeležba pri dobičku, pa čeprav se na veliko govori, da bo ta zakon sprejet, je še zmeraj zgolj teoretični material političnih strategov, da bi nergačem
ponudili nekaj, kar bi jih umirilo. Narobe je predvsem to, da smo sami sprejeli tak red in take zakone. Na nek način smo si sami vsilili tak krut kapitalistični sistem, kije iz nas naredil poslušne človečke.
Poštenost, to je beseda, kije v političnih slovarjih podčrtana z rdečo, morda zeleno, morda florescentno barvo, kdo bi vedel, a je podčrtana. Ta je v politiki prepovedana, saj gre zgolj za manipulativno navidezno poštenost, ki sejo mora vtkati v politično strategijo vladanja. Za poštenost gre, dragi moji. Navajeni smo bili, da je politika vedno nekaj obljubljala, samo da nam je lahko vladala. Se vam ne zdi, daje čas, da rečemo vsakršni politiki, naj si umije usta z resnico in naj ne spušča fraz, ki so prazno nemo plastično cvetje. Kaj vse je naredila politika iz nas: imamo svojo državo, lepo; imamo svobodo, no ja - cenzure so, klientelizem je, imamo tržno ekonomijo, imamo svoboden pretok blaga in delovne sile, imamo potrošniške centre, imamo svobodne volitve, imamo demokracijo, imamo parlament, imamo profesionalno vojsko, imamo v ustavi napisano, da smo tudi socialna država, imamo prosto pot po Evropi, imamo pravico ubijati kjer koli na svetu, saj smo v NAT-u, imamo skoraj prazno pokojninsko blagajno in politike, ki izjavljajo, da upokojence ogroža samo Matilda-Kaj vse imamo. Nimamo pa poštenosti, te pa nimamo, in zato štrajki - še premalo jih je in preblagi so.
Ej, Zakawsky, nakladaš eno in isto, res. A ne bi bilo bolje, če bi pisal pes-mi. Najbrž res.
center farna vipava
1894
VIPAVA
TEHNIČNI
PREGLEDI
Goriška cesta 13,
t*>	2	vonsKa ceara io,
MESNICA V CENTRU FAMA
UGODNO
- SVINJSKE POLOVICE - 2.99 €
MESO JE SLOVENSKEGA IZVORA

4
||ft
>
UU/V\*U
®ar (***AtDA
{T?/ / Ssffi7//'	x
{// m's&////•:// genk///
£s’“'
mmsmmm
KROF Z MARMELADO 80g
MARELIČNA MARMELADA
<s ^

MOKA NAMENSKA 4kg
S,M9m/kg
OLJE SONČNIČNO 1L
SLADKA SMETANA 250g
Burto
II meglio dalla Bavlera
Mateila graasa 82%	2500 O
MASLO CAMMINO 250g

40% Fott i. Fr.
V \
SIR EDAMER UVOZ
*
0
m m

BRESKOV NEKTAR 1/1
Pumovci aktivni
Program Projektno učenje za mlajše odrasle je javno veljavni neformalni izobraževalni program za mlade med 15. in 25. letom, ki so opustili redno šolanje in nimajo končane osnovne ali srednje šole. Program izvaja Ljudska univerza Ajdovščina v Hiši mladih v Ajdovščini, za udeležence je brezplačen, vključitev v program je mogoča kadarkoli med šolskim letom.
ajdovskimi PUMovci sta dva aktivna meseca, /-JWo ni manjkalo volje in energije za ustvarjanje, odkrivanje novih veščin in znanj, pa tudi učenje. Rezultat vsega tega pa je uspešno zaključen projekt Čarobne šatuljice in zadovoljni udeleženci.
Način dela v programu Pum je projektno učenje. Skozi izbran projekt skupina udeležencev pridobiva temeljna znanja in spretnosti, odkriva svoje talente in združuje prijetno s koristnim. Udeleženci programa PUM so iz fimo mase izdelovali šatulje in jih tudi prodajali. Dva meseca trajajoč projekt Čarobne šatuljice se je zaključil s podaritvijo zbranega denarja Varni hiši na Cesti za nakup pisalne mize.
Tudi v okviru interesnih dejavnosti ni manjkalo idej: v kuharskih delavnicah je zadišalo po skutnem kolaču, božičnem pecivu, špagetih carbonara, pa-
lačinkah in pici; v likovnih delavnicah so se učili preslikave in senčenja; izdelovali so nakit iz fimo mase; v debatnih delavnicah pa so se pogovarjali o potrošništvu, prijateljstvu, delu... Trenutno se odvija cikel delavnic »Razširimo svoja obzorja«, kjer udeleženci pridobivajo splošna znanja na zanimiv in sproščen način.
Začetek leta pa pomeni za udeležence programa tudi čas intenzivne priprave na izpite, saj se že bliža poklicna matura, zaključni in ostali izpiti. Mentorice udeležence spodbujajo, se z njimi učijo in se skupaj pripravljajo na izpite.
Informacije: Ljudska univerza Ajdovščina, Cesta 5. maja 14, 5270 Ajdovščina, tel. 36 64 750 ali 368 05 08, pumajdovscina@siol.net, www.pum.cc, www.lu-ajdovscina.si	pm
Jedi s treviškim radičem 3. 1.-10.2.2008
Rižota s škampi in radičem
Svinjska ribica z radičem, pinjoli in čebulico
Polenta in sir z radičevo omako
Divjačinske jedi
14.2.-14. 3.2008
Divjačinski file z brusnično omako Jelenov karpačo Divjačinski golaž
Alfa 156 SportVVagon 1.9 JTD	Alfa 166 2.4 JTD BI-XENON.ALU 16, AlfaRomeo 166 2.4 JTD 17 ALU.
ALU 17.M0D. 04, KLIMA,	KLIMA, 11.990 EUR, letnik 04	BI-XENON.NAVI, KLIMA,
9.990 EUR, letnik 03	13.990 EUR, letnik 05
Fiat Doblo 1.9 D SX 5	Fiat Stilo 1.9 JTD	Fiat Stilo 1.9 JTD, KLIMA,
SEDEŽEV + TOVOR, KLIMA,	AVTOMATSKA KILMA, 7.800	7.300 EUR, letnik 04
5.990 EUR, letnik 01	EUR, letnik 03
BMW serija 3 Cabriolet: 318 Cl	BMW serija 3 Touring: 320 D MODEL 03 porcj focus Karavan 1 8 TDCI
USNJE.ALU 17, KLIMA,	KLIMATRONIK, 11.900 EUR, letnik 02	KUMA 7 600 EUR |etnjk 04
15.990 EUR, letnik 02
Ford Mondeo 1.8 16V 5 VRAT,ALU Ford Mondeo Karavan 2.0 TDCI 16 COL, KLIMA, 6.200 EUR, let. 01 TREND, KLIMA, 14.990 EUR,
letnik 06
BMW serija 3: 316 I KUPLJEN V BMW ser. 5 Touring: 530, KLIMA Honda CMC HB, KLIMA 1.6 Audi A-6 Avant 2.5 TDI SLO, KLIMA, 6.900 EUR, letnik 99 D ,NAVI.XENON .TV. USNJE. yj| mod 96 4 200 EUR letnik TIPTRONIK, KLIMA, MODEL 03, tiptronic, 13.500 EUR 95 ’	‘	'	’	11.400 EUR, letnik 02
Hyundai Galloper 2.5 TD MOD. 02, Opel Vectra Karavan 1.9 CDTI KUMA, 9.400 EUR, letnik 01 ELEGANCE MODEL 05,
KUMA, 11.600 EUR, letnik 04

Opel Astra Karavan 1.7 DTI N-JOY, Peugeot 307 XR PLUS 2.0 HDI, KLIMA, 7.990 EUR, letnik 04 KLIMA, 8.900 EUR, letnik 04
Volvo S-60 2.4 D5 MODIFICIRAN DELNO USNJE ALU 17 14.700,- EUR letnik 04/05
Peugeot 406 1.8, KLIMA, 3.700 EUR, letnik 98
Renault Espace 2 2 DCIEXPR	Renault Clio 1.5 DCI, KUMA, Renault Megane 1.5 DCILUXE Renault Megane Grandtour	Renault Megane Scenic 1.9
7 SED KLIMA, 14.300 EUR, let 04 6.500 EUR, letnik 04	DVNAMIC, KLIMA, 8.900 EUR,	1.5 DCI LUXE DVINAMIC,	DCI, KLIMA, 5.900 EUR, letnik
letnik 04	KLIMA, 9.800 EUR, letnik 04	01
Fiat Punte 1.3 M-JET, KUMA	Volvo V-50 2.0 D MOMENTUM MOD. Volvo V-40 1.9 D, KLIMA, 7.990
5.990 EUR, letnik 04	05, KLIMA, 14.300 EUR,, letnik 04	EUR, letnik 02
Mazda 6 Sportcombi 2.0 CD, Passat Variant 1.9 TDI HIGHLINE KLIMA, 11.990 EUR, letnik 04	4X4, KLIMA, 15.500 EUR, let. 04
VW Touareg 5.0 V10 TDI ALU20.NAVI. XSENON.ZRAČ.VZMET.MOČ 360KS KLIMA, 32.900 EUR, letnik 03
Ford Focus Karavan 2 0 TDCI Renault Scenic 1.9 DCI CONE. Volvo XC-70 2.4 D5 KLIMA, 11.200 EUR, letnik 05 AUTENTIOUE, KUMA, 9.200 MOMENTUM, KLIMA, 26.500
LandRover Freelander 2.0 TD4	VW Golf IV 1.416V, KLIMA,	VW Passat Variant 1.9 TDI,
MOD. 02, KLIMA, 12.400 EUR,	4.700 EUR, letnik 98	KLIMA, 12.500 EUR, letnik 04
letnik 01
Peugeot 307 break 2.0 HDI, KLIMA, 8.600 EUR, letnik 03
Volvo S-60 D5 OPTIMA	Volvo V’70 2 4 05 OPTIMA.
MODEL 04, KLIMA, 12.900 KUMA'17'900 EUR-ie,nik 05
Citroen Xsara Picasso 2.0 HDI	Škoda Octavia Combi 1.9 TDI MOD. Seat Alhambra 1.9 TDI
model 05. AVT. KLIMA,	°2'KUMA’7-200 EUR’letnik 01	SIGNO 7 sedežev, KLIMA,
9.300 EUR, letnik 04
Zakaj si ne bi (pri)voščili tudi po praznikih? Podaljšana petletna garancija - BREZ OMEJITVE KILOMETROV -je najlepša popotnica za novo leto. Micra in Note nameravata v času tega mandata izpolniti vse svoje obljube. Zveni že skoraj kot poročna ponudba, kajne?
Micra je z novimi barvami notranjosti (čmo-rdeča ali bež) še bolj predana modi, pri tej pa ne gre brez dodatkov*: senzorji za parkiranje, mp3 priključek in omejevalnik hitrosti. Tudi Note je od znotraj prenovljen (čmo-rdeče ali srebrno oblazinjenje*), z mp3 priključkom* in bluetoothom* pa bo v njem le še bolj barvito.
Micra že za 8.590 , Note že za 12.040 evrov. Ponudba velja do 28. februarja 2008.
'Glede m rv.-o cor*rr.o.

SHIFT_city life
PoeudtM valji! iic '28.	n modele Micra Vera O C ei NN)'e.
P.Kaiic gonvu; Nete; tofbi-.irano tVlOO Km) ii.i-V- Emraija CO/ 130'16o g/km. Micra; iontbmaoa{L'500 km) 5.fi-6.6. Emisija CO.,; K3-161 g/km. Si>.s ;e simbolna.' oi/.v.v.-.A Garancja erelrva;«i!co t eijO 3 leta or. 100.000km. Komercialna pon.idtia *b lot garsncjfi' /aionia i-ielno (:odaljšar.o garancije, Id nastopi •. trc.mKj, ko nastopi prvi od omar,janih kriterijev.
Garancija proizvajalca velja 3 leta oz. 100.000 km. Komercialna ponudba “5 let garancije” zajema 2-letno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev.
TigoABC
www.trgoabc.si
KOPER, Istrska cesta 12, tel. 05 663 61 17 NOVA GORICA. V. Vodopivca 2, tel. 05 335 44 00 AJDOVŠČINA, Goriška cesta 29a, tel. 05 364 33 02 TOLMIN, Poljubinj 89f, tel. 05 388 47 00
Nova linija Fructal Benefit
s Fructalom
Predstavljamo vam nove nektarje Fructal Benefit brez dodanega sladkorja in s 30 odstotki manj kalorij. Novi jabolčni nektar vsebuje koencim Q10, ki upočasnjuje staranje in pomaga ohranjati mladosten videz. Grenivkin nektar z dodatkom L-karnitina ob zmerni aerobni vadbi pospešuje izgorevanje maščob in tako prispeva k vitkejši liniji. Nektar iz jabolka, korenčka, banane in pomaranče pa vsebuje lutein, ki pozitivno vpliva na oči in vid ter preprečuje nastajanje neželenih sprememb na koži zaradi UV žarkov.
«**
izarstvo
O nr* POOBLAŠČENI PRODAJALEC UlJdllLr STAVBNEGA POHIŠTVA
Goriška cesta 56, Ajdovščina, Tel.: 05 368 93 08, GSM: 05 345 383
URNIK: Pon. - pet. 8.00 - 12.00 in 13.00 -17.00
Internorm
Okno - svetlobe in življenja

edDtllon E2D
-I---•«
mn mMm m?
J -j, Jjj J So J-ibflhij1
jjpOOR
gJ*—***.	Porte
zrno I IN0THERM
Pur te por interni
www, inoLherm. c. um
Normstahl
GARAŽNA VRATA
VovilanD
"V"- I • l1 A ■ V • A ■
NOV«
iz dežele najboljših jogurtov
= 0.5*7
ročlla za uporabo zdelkov v novi vreCkk:
» originalno zaprto vrečko lahko v hladilniku hranimo v ležečem ali stoječem položaju • vrečko odpremo tako, da zgornji del označen s puščico odtrgamo v smeri od zgoraj navzdol
•	z zrakom napolnjen del vrečke služi kot držalo pri mani| z vrečko, odprti vrečki pa ds stabilnost vse do zadnje kapljici vsebine
•	odprto vrečko hranimo v hladilniku v pokončnem položaju
•	po odprtju zgornji del vrečke stisnemo skupaj, da preprečimo kontakt zraka z vsebino in tako podaljšamo rok trajanja vsebine v odprti vrečki
•	vsebine vrečke ni potrebno porabiti na enkrat
•	prazni vrečki prebodemo ročaj in iz njega iztisnemo zrak ter ustvarimo minimalno količino odpadka
center farna vipava


i



■


¥/


/
IV
f j
>i'
^ffli s^ m-
,t'
F ’ '? 'i
•■3

•*’* IV
v^
^ jr^ - . *5

>4
i^. .'' Sfž '

M

m
i
o
v
\
k 1 '4,
!L..


f

>-4

-



m

KURENTI BODO OBISKALI 9.30 - COL
11.00-	VIPAVA
GLAVNI TRG
POZDRAV ŽUPANA IN KRALJICE ZELENA IN TERANA
12.00-	PODNANOS
13.00-	LOZICE
16.00-	CENTER FAMA VIPAVA 18.00 - AJDOVŠČINA
&
NAGRADE ZA 5 NAJ MASK
l

i

\š\ Is

>■
!
ff
V \
I«1


h
m
w

PRED DVORANO PRVE SLOVENSKE VLADE
II
Ui
A \ JU\
VMvjr
II
V#s

KROF
MLINOTEST
ZA VSAKOJMASKO
CENTERi Alil&KvA.
m

^ ;Kvr
Upanje na lepše čase
Podpisana pogodba o sponzoriranju Košarkarskega kluba ter Rokometnega kluba Ajdovščina.
TV /Tare, gradbeno podjetje d.o.o iz -IV1A j d o v š č i n e je kot pobudnik in sponzor z obema športnima kluboma podpisalo pogodbo o dolgoročnem zagotavljanju virov za delovanje. Podjetje na tak način v lokalno okolje vlaga določena sredstva in s podporo športu na področju Občine Ajdovščina zagotavlja okolju razvoj
perspektivnih športnih panog. Kot pravi direktor podjetja Marc d.o.o, Andrej Marc, se s to pogodbo pričakujejo sinergijski učinki med športnima kluboma ter podjetjem, ki si prizadeva nekaj svojih sredstev investirati v lokalno okolje in s tem pomagati lokalni skupnosti pri razvoju.
Kot vemo je za delovanje vsakega športnega kluba potreben velik zalogaj sredstev, ki pa jih v današnjem času vedno več primanjkuje. Gradbeno podjetje Marc, ki je že kar nekaj časa zvesto Ajdovskemu športu, je z novim podpisom pogodb še kako razveselilo rokometaše in košarkarje. Vsekakor je potrebno poudariti, da oba kluba dobro delujeta.
Konec koncev v slednjih najdejo tudi prve koraki vsi tisti najmlajši željni teh športov. Rokometaši so z letošnjo sezono naredili velik korak naprej, saj so po dolgoletnem igranju v drugi ligi, letos zaigrali v 1 B. Podoben cilj imajo tudi košarkarji, ki dolgoročno načrtujejo vrnitev v 1 B ligo, koder so pred leti že bili. Vsi ti podvigi in želje pa so povezani tudi z finančnimi sredstvi in zato je ta dogodek, ki se je pred kratkim odvil v Vipavski dolini še kako pomemben. Športa željni ljudje vsekakor kličejo in upajo na čim več takih modrih odločitev , kot je bila ta s strani gradbenega podjetja Marc.
Matjaž Bajec
Memorial Albina Vidmarja in Martina Slejka
V Lokavcu
Na pobudo športnega delavca Jurija Pergarja iz Lokavca sta se predzadnji januarski vikend v telovadnici v Lokavcu odvila dva malonogometna turnirja, ki sta bila posvečena spominu na prezgodaj preminula Lokavčana Albina Vidmarja in Martina Slejka.
rT''urnirja sta bila dobro obiskana X - več kot dvesto sodelujočih nogometašev in več kot petsto gledalcev je uživalo v prijateljskih, a kljub temu športno naravnanih tekmah. Prvi dan so v mlajši kategoriji zmago odnesli Vrhpoljci pred Kiksi iz Ajdovščine. Naslednji dan so tekmovale veteranske ekipe, ki so v osemdesetih letih tekmovale v medobčinski ligi Ajdovščina — Idrija: Samorastniki ( Žablje ), Složni ( Ajdovščina ), Vipava, Tabor ( Dolga poljana ), Bor ( Žapuže ), Lokavec in Veterani NK Primorja. Zmagala je domača ekipa
pred Vipavo.
Sicer pa je imel turnir humanitarni namen - sredstva, ki jih je organizator zbral od sponzorjev, prijavnin in priročnega šanka, je namenil bolnišnici Stara gora. Šolarji osnovne šole Lokavec so ob tej priložnosti zbrali okoli sto igrač in jih podarili vrstnikom v Stari gori. Vsi sodelujoči so prejeli spominske medalje ter darila sponzorjev. Zahvale organizatorja gredo tudi kuharicam Evelini, Mojci, Nataši, Manji in Moniki Pergar ter Petri Slejko. Sodnika Igor Vidic in Bojan Likar ter fizioterapevt Peter Kompara so z brezplačnim delom pomagali k uspehu prireditve. Sicer pa je za uspelo prireditev gotovo najbolj zaslužen Jurij Pergar, ki seje memoriala spomnil in tudi spravil v življenje. Zadovoljen ugotavlja: »Upam, da bo turnir postal tradicionalen - navsezadnje gre za dober namen in določeno številčnost. Nenazadnje — ta vikend bi lahko bili tudi vsi doma ... pa nismo bili !«	mt
Sponzorji:	Občina Ajdovščina,
Radio Nova Ajdovščina, Krajevna skupnost Lokavec, Osnovna šola Lokavec, Stranka Socialni demokrati, Fluid Batuje, Jurko Perger s.p. Lokavec, Eurol Lokavec, Lulik Jurij s.p. Lokavec, Novinec Sebastjan s.p. Lokavec, Living Nova Gorica, Slokar Lokavec, Perger Bojan, Bolko Marjan, Černigoj Jože, Kovinarstvo Čermelj Kamnje, Knjigovodstvo Čermelj Kamnje, Trošt Dantes s.p. Ajdovščina, Kete Ajdovščina, Pandurovič Danilo Ajdovščina, Rolfix Ajdovščina, Slamič Vladimir Ajdovščina, Volk Dean Cesta, Dometal Dolenje, Mlinotest Ajdovščina, Picerija Sončna ura Ajdovščina, Sadje in zelenjava Šabani Ajdovščina, Kurivo Nova Gorica, Agroind Vipava - Mlekarna, Gatis Šempeter, Simčič Kristjan s. p. Bilje, Čebron Ervin s.p. Preserje, Peterlin Viktor s.p. Grosuplje, Vina Kras Sežana, Pekarna Brumat Kromberk, Blaško Miloš s.p. Lokavec, Doljak Bojan s.p. Lokavec, Slovenska vojska - vojašnica Vipava, Picerija Jugoslavija Lokavec.
Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina
Uspešno leto 2007
Ajdovsko Društvo, ki šteje več kot 90 članov in mu predseduje Zmago Petrič, je član Zveze SVS (Starodobna vozila Slovenije), ki pod svojim okriljem združuje 32 društev iz vse Slovenije. Letno skupaj pripravijo kar 42 različnih prireditev, kjer se srečujejo, spoznavajo in tekmujejo. Osem jih je tekmovalnega značaja, med njimi tudi tradicionalni Rally Vipavska dolina.
Borisu Petarinu. Med avtomobili narejenimi med leti 1961 - 1970 je bil prvi Božo Lovišček.
V seštevku je med društvi Vipavska dolina pristala na izvrstni tretji poziciji.
Vse našteto priča o resnem in zagnanem delu vseh, ki jih starosvetna vozila na našem koncu privlačijo.
Iz ličnega koledarja dogodkov, ki so ga izdali, v letu 2008 omenimo le 15. rally Vipavska dolina, ki bo 10. maja v okviru prireditev Ajdovščina v maju. Gre za vsakoletno mednarodno srečanje in prvenstveno tekmovanje, za katerega so potrebne predhodne prijave, saj je število omejeno na 100 udeležencev.
IV' ako so se »naši« odrezali lani?	Trobec na 3. mestu, med avtomo-	/w/
V kategoriji starih motor- bili do leta 1930 je zmagal Drago jev, letnik 1961 - 1970 je bil Mirko Kukovič, drugo mesto pa je pripadlo
Novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja.
11. ankaranska
Valdoltra, 12. januar 2008. Prvo letošnjo regato društva Wada in prvič prvo na koledarju JZS, se je odvila v Koprskem zalivu. Wada je z pomočjo Jo-Jo kluba Ankaran letos že enajstič uspešno izpeljala regato brez zapletov. Prvotno je bila regata predvidena 5. januarja, vendar je bila zaradi slabe vremenske napovedi prestavljena za en teden. Udeležilo se je je 17 ekip. Pihal je jugo - jugovzhodnik z hitrostjo 12 do 14 vozlov izmerjenih na pomolu, na boji pri Debelem Rtiču pa tja do 20 vozlov. 14 plovil je preizkušnjo uspešno izpeljalo, tri ekipe pa so bile diskvalificirane.
t^jutraj smo se najprej podložili z f vjntn skuhano z ljubeznijo v okrepčevalnici Pri NIVES ob kozarčku vina in siru iz Agroind Vipava 1894 so nam kmalu zadišale ribe ki jih je pekel naš dolgoletni nepogrešljiv člen novoletne regate ribič Srečko Medved s sinom Ronijem in ženo Lidijo. Kljub vsej hrani bi bili še vedno nepotešeni, če pridni peki že ponoči v Mlinotestu ne bi spekli raznovrstnega kruha. Iz Škrlove kleti smo poskusili Barrkjue, Vinjak MONVI, ... Odojka spečena pri Zmajčku v Ajdovščini sta pridi-šala iz Bičkovga avta in izginila znano kam. Za odprto vino je poskrbel Bogdan Žvanut iz Pudrage Za mrzle »birčke« je poskrbelo Trgovsko podjetje Farna iz Vipave.
Posadka jadrnice YOGA, razreda veliki regatniki, s skiperjem Bojanom Ivančičem (JK Anteros), je tako prva prispela skozi cilj v času 1:08:44 in tako osvojila pokal “POŠTENO PRVI“ in 1.mesto med velikimi regatniki. Druga je bila posadka Fakultete za pomorstvo in promet z jadrnico „UL FPP Solaria“ razreda veliki regatniki, s skiperjem Juretom Žbogarjem in časom 1:11:11. Tretje uvrščena D Future 1:12:10. Četrta je bila jadrnica Kaja s skipe-jem Brunom Antonacem (1:12:57). Peta skupno in prva v razredu veliki potovalci, jadrnica Scorpio s skiper-
jem Iztokom Krumpakom JK MIPC (1:19:33). Jadrnica Lajla iz razreda veliki potovalci s skiperjem Miranom Jelovškom je kot šesta prišla skozi cilj v času 1:20:11. Ekipa SP1DER7,ŠKD WADA s skiperjem Brankom Čukom, je v razredu J24 prišla skozi cilj sedma, v času 1:35:04 in tako osvojila tri pokale; prehodni pokal „TA BULJŠI LETOS“, „1. društva Wada“ in „1. v razredu J24“. Osmi skupno in drugi v razredu J24 Navtično društvo Mornik Nova Gorica, Brovč Goran (1:37:38). Deveta Urška ŠKD WADA in Iztok Mermolja (1:42:20). Deseta J24 JK Prepih Ožbej Marc (1:42:34). Enajsti so bili Ajdovci na Hogarju, Jernej Semenič (1:44:24). Dvanajsti skupno in prvi v razredu mikro potovalci, Gola Jolita, Edi Pucer (1:47 :16). Trinajsta je bila Barčica, Matjaž France (1:49:40) Štirinajsta Birikina, s časom 1:50:34, je dobila pokal „POŠTENO ZADNJE1
Najhitrejša barka BOXX, razreda veliki regatniki, JK Olimpic, skiper Aljaž Jadek, je po prvem krogu odpeljala z veliko prednostjo, na začudenje zbranih na obali, naravnost v marino Izola.
Na obali je ves dan potekala fešta.
LVD Sit, Ribica, Fontana, gasilci Rakek, potapljači Cerknica, Šinigoj kovinarstvo, Občina Ajdovščina, Civilna zaščita Ajdovščina, Muri, V&H, Trio, MS, LT in še enga sm po-zabu.	GMH
Avto Batič
V MESECU FEBRUARJU UGODNO FINANCIRANJE DO 84 MESECEV!
GOSPODARSKA VOZILA IZ ZALOGE 00 6.000,00 € PRIHRANKA.
ČISTO MAJČKENE CENE SO ŽE TU
n%
MTO BATti M*9d*l#n* B»tti
Tel.: 05/36613 69
Goriška cesta 41
Faks: 05/365 93 18
5270 AJDOVŠČINA
E-Pošta: avto.batkfflporsche.si
Naši zbori pojo,
revija odraslih pevskih zborov občin Ajdovščina in Vipava je letošnjem 2008 ponovno dva večera bogatila ljubitelje zborovskega petja Vipavske doline. Na obeh odrih so bili pevke in pevci nagrajeni z zasluženimi aplavzi za celoletno delo.
T ^soboto,^. januarja, se je v V dvorani Krajevne skupnosti Dobravlje predstavilo šest pevskih zasedb: MoPZ Janez Svetokriški,
MePZ Primorje, Oktet Castrum, MoPZ Srečko Kosovel, Dekliški pevski zbor Plejade in Komorni zbor Ipavska, potem ko Oktetu Sotočje in
MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa bolezen žal ni dopustila nastopa.
Dan potem je goste Kulturnega doma v Vipavi pričakalo še devet zborov domačih logov. V prijeten nedeljski večer so jih vpeli: MoPZ Vinograd Vrtovin, MePZ Duri Col, Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava, MePZ Angelski spev Otlica, ŽePZ Večernica Ajdovščina, Vokalna skupina Stomažanke Stomaž, Oktet Borea Budanje, Voklana skupina Grlica Budanje in Fantje spod velba. Gostitelj obeh večerov zborovske pesmi je bil domači Javni sklad kulturnih dejavnosti, s strokovnimi ušesi pa je domače predstavitve v treh skladbah spremljal Ambrož Čopi. Umetniško ustvarjanje pevskih sosedov je seveda tudi domače poslušalstvo velikodušno sprejelo medse, kar je vzpodbudna dobrodošlica prihajajoči Naši pomladi in Primorski poje.
LaraSa
Erlttjl
pR
fej-ag
Po sledeh ^čudodelnega izcelitelja"
Fenomen Bruno Grdning
Bruno Groning je bil javnosti po-znan v 50-ih letih prejšnjega stoletja.
Na njegovih predavanjih se je dogajalo nešteto izcelitev celo organskih bolezni. Namen tega filma je stvaren prikaz takratnih dogajanj okrog fenomena Bruno Groning na podlagi verodostojnih poročil, s katerimi je potrjena njegova resničnost.
V	filmski ekipi je sodelovalo preko 2000 ljudi: igralcev, statistov in članov filmske ekipe. Od leta 1995 je bilo posnetega preko 70 ur filmskega gradiva. Skoraj 5 ur trajajoča dokumentacija njegove življenjske poti je prikazana v raznolikih, delno dramatičnih scenah z izvirnimi dokumenti, bogatimi filmskimi odlomki, slikami, izvlečki televizijskih posnetkov tedanje dobe, poročili takratnih tednikov in časopisov ter ne nazadnje še s preko petdesetimi poročili prič časa.
V	nedeljo, dne 10. februarja ob 14.00 uri (vmes sta dva odmora), bo v dvorani Goriške knjižnice Franceta Bevka, Trg Edvarda Kardelja 4, v Novi Gorici, predvajan dokumentarni film Fenomen Bruno Groning - po sledeh »čudodelnega izcelitelja«. Vstop prost. Rezervacije: 040 601 218.
Film je produkcija Grete Hausler-GmbH.
Naslednja uprizoritev bo v nedeljo, 2. marca 2008.
Informacije: www.gh-film.de, tel: 041-848-387 ali 02 788 53 55.
Angelina Premdehar
Zime ni, dogaja se
Že prejšnji mesec ste lahko brali, kaj se bo dogajalo na Gori to zimo. Nekaj teh dogodkov je že za nami in z zadovoljstvom smo se lahko ozirali na vesele obraze, ko je bilo dogajanja konec.
v.
O e v lanskem letu, 26. decembra, Osmo v dvorani na Otlici pridobili nov, povečan oder z novo odrsko zaveso. Za to priložnost smo povabili medse znano slovensko igralko Sašo Pavček z monokomedijo Bužec on, bušca jaz; za prijetno vzdušje pred predstavo, pa je poskrbela domača dramska skupina pod vodstvom Ivice Vidmar.
Tako smo lansko leto zaključili v
veselem razpoloženju in se prav takšni podali v novo leto. Pravzaprav smo novo leto pričeli malo po kitajsko. Pa ne zaradi te Kitajske na Otlici, ampak zaradi člana TD Okno, Matjaža Vidmarja, ki je pol leta bival in študiral na Kitajskem. Matjaž nam je
12.	januarja s pomočjo fotografij in krajših videoposnetkov predstavil zanimivosti te dežele, prisluhnili smo lahko tudi kitajski glasbi, saj se je
domač mešani pevski zbor Angelski spev naučil nekaj pesmi v kitajskem jeziku. Za pravi pridih Kitajske pa je poskrbela mlada kitajska študentka WANG XUAN, ki trenutno študira v Ljubljani. Ta nam je zaigrala na kitajski inštrument gu zheng.
Na koncu predstavitve pa smo lahko še okusili nekaj tipičnih kitajskih jedi, ki so jih pripravili Matjaževi prijatelji, nekaj pa tudi sami člani društva.
Naslednji dogodek, ki ga pripravljamo člani Turističnega društva Okno, je gostovanje sosednjega društva: Društva podeželskih žena Predmeja. Te nam bodo 8'. februarja ob 19.00 v dvorani na Otlici odigrale že večkrat ponovljeno veseloigro Važno je seme. Vabljeni, da se nam tudi tokrat pridružite!
Kristina Peljhan
Na Lozicah o Francu Lipovžu
T Zsoboto 19. januarja 2008 je V Turistično-kulturno-športno društvo Zdravljica Lozice v šoli na Lozicah odprlo razstavo fotografij. Na razstavi so svoje fotografije razstavili udeleženci lanskega tečaja digitalne fotografije ter Blaž Rosa, kije tudi vodil fotografski tečaj. Na tečaju digitalne fotografije so se tečajniki seznanili z zgodovino fotografije ter s samimi funkcijami in uporabo digitalnega fotoaparata. Na sami razstavi pa smo tudi obudili spomin na
prvega loziškega fotografa Franca Lipovža-Lepovževega (1882 - 1969). Bil je glasbenik, izdelovalec glasbil, zidar —arhiteht, fotograf, izumitelj in svojevrsten vaški posebnež o katerem po vasi krožijo številne bistroumne in humorne prigode. Obiskovalcem razstave pa so bili v obliki igrice prikazani utrinki iz njegovega nenavadnega in zelo zanimivega življenja, saj je bil Franc Lipovž za tisti čas pravi genij daleč naokoli.
Anja Mislej
V prejšnji številki Latnika se pisal o izjemno lepem primerku školjke, ki sem ga našel na najdišču Hrušica 2. Najdišče leži v spodnjem, severovzhodnem delu območja Nadrti in smo ga kar podrobno raziskali že leta 1999. O teh raziskavah je bila leta 2000 objavljena posebna znanstvena razprava z naslovom »Rudisti iz cenomanijskih bioherm Hrušice in Nanosa. Cenomanij je obdo-
Fosili naša naravna dediščina - 61
bje v geološki dobi kreda. Absolutna starost - pred cca 100 milijoni let. V tej razpravi so znanstveno opisani številni fosili, med njimi tudi školjke Neithea in chonrodonta. Žal smo takrat naleteli le na odlomke - dele lupin. Vse je bilo v trdnem apnencu. V zadnjih letih so gozdarji popravljali nekatere vlake in poti na tem območju, o čemer sem pisal že zadnjič. Pa sem šel ponovno na ista najdišča. Nove ugotovitve kažejo, da gre za daljšo plast s krednimi fosili, od najdišča H 2 pa najbrž vse do mesta na katerega me je opozoril Igor Benko.
Decembra lani sem šel ponovno na najdišče Hrušica 2 (H 2). Ob prevračanju kosov razbitih skal, se je en kos razpolovil. Na vsaki polovici pa sem
zagledal v apnencu zares lepo lupino školjke. Torej cela školjka, vendar razpolovljena. Take, tako lepe, doslej še nisem našel. Lupini sta bili le malo poškodovani. Obe lupini sem fotografiral in ju poslal dr. Vasji Mikužu s katedre za geologijo Naravoslovne tehnične fakultete. Že po nekaj dnevih me je poklical in povedal, da gre za školjko Neithea joannae. Zame je bilo to kar presenečenje, saj imam v zbirki že nekaj primerkov s tem imenom, pa te najdbe nisem prepoznal. Mikuž je še povedal, da je to res posebno lep, šolski primerek te školjke. Morda pa bo deležna še kakšne posebne znanstvene razprave?! Velikost je 8x7 cm.
Stane Bačar, se nedaljuje
kulture^ ivana
Niso ostali sami
V Sloveniji na področju dela s starimi ljudmi že od leta 1992 deluje samostojna, nevladna, prostovoljna, neprofitna in humanitarna nacionalna organizacija Zveza društev za socialno gerontolo-gijo Slovenije. Le ta deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Poslanstvo zveze je ustvarjanje pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in medgeneracijsko povezovanje ter priprava srednje generacije na lastno starost.
A /Ted številnimi programi, ki jih lVXizvaja Zveza je najbolj razširjen in poznan program Skupine starih ljudi za samopomoč. Po vsej Sloveniji deluje 15 medgeneracijskih društev v katerih deluje skoraj 500 skupin, ki jih vodi skoraj 800 prostovoljcev, vanje pa je vključenih približno 5200 oseb starih nad 65 let. Osnovni cilj in namen druženja je preoblikovanje skupine naključno izbranih posameznikov v prijateljsko skupino - nadomestno družino. Skupine lahko delujejo v domačem okolju, v domovih za stare ter drugih socialnih zavodih. Zanje je značilno da štejejo do 10 članov, praviloma starih nad 65 let, skupaj z voditeljskim parom; srečujejo se enkrat tedensko ob istem času in v istem prostoru; srečanje traja v povprečju eno uro in pol; temeljna dejavnost je pogovor; vsebina pogovora so teme, ki
povezujejo udeležence.
Na področju občine Ajdovščina v okviru Medgeneracijskega društva 4 letni časi deluje skupaj 18 tovrstnih skupin, od tega 8 v domačem okolju in 10 v Domu starejših občanov Ajdovščina. Vanje je vključenih 176 članov in 29 voditeljic. Če se nam želite pridružiti tudi sami kot član ali kot prostovoljec, se lahko oglasite na Gregorčičevi 20 v Ajdovščini, kjer ima Društvo sedež ali pa nas pokličete na telefonsko številko 36 64 740.
Poleg rednih tedenskih srečanj skupin se vsako letno še vsaj dvakrat srečajo vsi člani Društva skupaj. Navadno je eno srečanje pred poletnimi dopusti, ko organiziramo skupni izlet, drugo pa v prednovoletnem času. Tako je bilo tudi ob zaključku leta 2007. Voditeljice skupin smo pripravile dve srečanji za člane skupin
starih ljudi za samopomoč. Prvo srečanje je bilo v petek, 14.decembra, za vse člane skupin, ki delujejo v domačem okolju in seveda njihove svojce. Za to srečanje so nam prijazno odstopili svoje prostore v Varstveno delovnem centru Ajdovščina. Po naših ocenah se je srečanja udeležilo okoli 70 ljudi. Drugo srečanje pa smo pripravile v ponedeljek, 17.decembra, v Domu starejših občanov Ajdovščina za vse člane domskih skupin in seveda tudi za ostale stanovalce Doma. Tudi tukajšnjega srečanja seje po naših ocenah udeležilo okoli 50 ljudi.
Na obeh srečanjih smo pripravile enourni kulturni program v katerem smo s pesmijo nastopale pevke Pevskega zbora voditeljic Društva 4 letni časi, z'recitacijam in kratko igro tudi druge voditeljice skupin, ter člani domske skupine Burja, ki so uprizorili igro kako v današnjem času stari ljudje pričakujejo Novo leto. Ob koncu kulturnega programa je sledil še družabni del srečanja v katerem smo vsi skupaj zapeli, se družili, pokramljali. Voditeljice skupin smo vse udeležence tudi pogostile z domačim pecivom, ki smo ga pripravile same.
Odzivi na obe srečanji so bili zelo pozitivni. Člani skupin so bili zelo veseli in zadovoljni, da smo se v tem prednovoletnem času spomnile nanje, saj bi drugače marsikdo ostal sam. O srečanjih se je govorilo še dolgo po tem, prejele smo veliko zahval in pohval, kar nam prostovoljkam predstavlja motivacijo za naše nadaljnje delo.
Klavdija Žnidar, predsednica
Kulturna
I I • v* v*«
dediščina
Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo.
otroci iz Sela smo spoznavali JL j svoj domači kraj in se seznanjali s tem, kako so ljudje tod živeli v prejšnjih časih. Otrokom smo poudarile kulturo, ki se razvija tako, da se otroci učijo od otrok. To so ljudske rajalne igre, pesmi, rime, šaljivke, izštevanke, besedne igre, pravljice..., ki so preživele kot skupna dediščina skozi generacije in so zapolnjevale življenje, delo in dejavnosti tudi v vrtcu. Ogledali smo si stare vaške hiše, arhitekturo, ki (še vedno) bogati naše okolje. V sodelovanju s starši in starimi starši, smo pripravili razstavo starih predmetov in se tako vrnili v čas naših non.
Otroci so spoznavali, kako se stvari spreminjajo skozi čas. Spoznavali
smo namembnost in način rabe posameznih predmetov (pinje, petrolejke, likalnike, različne mlinčke, menaže, kotle...), način življenja nekoč in kulinariko. Ob tem smo se seznanili z nekaterimi poklici, katerih danes skorajda ne srečamo več: furman, kolar, sedlar, oglar, pečar, kotlar, sodar, tkalec, predica, perica, coklar, nočni čuvaj...
Ogledali smo si delo mojstra Podgornika. Rezbarije, njegove doma izdelane lesene izdelke. Razne omare, komode, stare lesene igrače, zidne krožnike in mnogo drugih lepo izrezljanih predmetov, od katerih se oko kar težko loči.
Doživljali smo umetnost, kot del družbenega in kulturnega življenja. Otrokova umetnost in okus sta izrazito osebne narave. Vse te umetnine so nam bile velik izziv. Nastala dela so prave otroške umetnije. Z ogljem so otroci upodobili predmete iz naše bližnje in daljne preteklosti.
Skupne urice so nam lepšale ljudske pesmi, ob katerih so otroci zelo radi prepevali in se ob njih tudi zavrteli. Ljudske pripovedke, pa so nam burile že tako veliko domišlijo in nam približale stare šege. Stare šege so nekaj živega, večno spreminjajočega. Bogatijo naše kulturno izročilo in dediščino.
Ob kulturnem prazniku se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in omogočili širiti obzorja kulture.
Mavricija in Tatjana
Med kultom in uro
Malo sem pobrskala po spominu, nezanesljivem pričevalcu svojega bivanja, nato pa še po papirjih in našla, da sem pred letom dni svoj zapis za februarsko številko Latnika zaključila s citatom (ali skoraj) Prešernove Zdravljice. Nov zapis začenjam s citatom Prešernove Zdravljice, tiste kitice, ki je naša himna. Znova in spet trdim, da smo imeli, morda se tega nismo niti zavedali, saj so mnogi še vedno prepričani, da je Zdravljica »pijanska pesem«, srečno roko pri izbiri himne. Ker je pesem za vse ure do konca sveta. (Našega, sosedovega, evropskega, globalnega.) Ker pesnik sporoča, da je obstoj naroda možen samo v svetu svobode, v svetu popolnega miru in svetu spoštovanja vsakogar. Absolutna svoboda je šele Pogoj, da narod preživi, da ima svoj jezik, svojo oblast, svoje gospodarstvo, svojo umetnost, svojo kulturo. Samo izpolnjeni pogoj omogoča tudi kulturo, samo izpolnjeni pogoj daje možnost za uresničitev »ne vrag, le
sosed bo mejak«.
Leto medkulturnega sodelovanja: celo leto, ko bomo razpravljali, kaj je kultura, kaj je med in kaj je kult. In, morda naveličani, čakali, da končno odbije zadnja ura v letu ter si od medkulturnosti oddahnemo, ali pa ugotovimo, daje »kal pognalo seme« in bodo leta, ki sledijo, uresničevanje misli, da »rojak/ prost bo vsak,/ ne vrag, le sosed bo mejak./«
Evropa. Končno v njej. Prej smo menda bili na enem od planetov, ki jih obišče Mali princ. Evropa, ki nas je končno sprejela, čeprav smo jo, od svojega prihoda ali neprihoda v te kraje - teorije so različne - ves čas ustvarjali in bili njen del. Se stapljali s prvotnimi prebivalci in ustvarjali nov svet, v katerem je bilo vsega po nekaj. Ko govorijo o ZDA kot o talilnem loncu, si vedno predstavljam ogromen plavž, ki je bil narisan v mojem osnovnošolskem učbeniku za kemijo, vanj se zmeče vse, kar je treba staliti in gorivo (v učbeniku Fe + koks) in iz njega prideta dve reči: čista kovina in žlindra. Žlindra je odpadek, ki se ga zavrže. Kovina pa ni čista. V njej je še mnogo drugih kovin, ki se jih po novih postopkih da izločiti, recimo zlato. Talilni lonec samo navidezno zlije v celoto mnoge različnosti: Različnosti še vedno so, čistost pridobljenega je samo privid-na, zato vsaka sestavina lahko najde svoje korenine. Za ameriški talilni lonec je pomembno prav iskanje ko-
renin, samosvojega bistva, ki staljeno plemeniti in je v njem kot zlato. Alije žlindra, marginalnost, res odpadek? Kaj je še v njej? Se ji lahko odpovemo ali pa se da s posebnimi postopki ugotoviti, da so v njej dragocene snovi? Evropa ni talilni lonec. V njej so uspešno preživeli različni narodi, različni dragoceni posamezniki, ki se sobivanja šele učijo. Vanjo prihajajo nove skupine ljudi, ki jih sprejemamo, pa tudi zavračamo. Sicer bi leto medkulturnega sodelovanja ne bilo potrebno. V njej so preživele različne kulture, ki oplajajo druga drugo in bi ena brez druge bila pomanjkljiva, bi ne bila »cela«. Saj je kultura (po SSKJ) »skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja«. Ustvarjanje pa ni samo petje, pisanje umetniških besedil, igranje, skladanje glasbe, ples, ampak tudi gospodarstvo, odnos do prostora bivanja, torej ekologija, odnos do drugih ljudi, ki so z mano znotraj iste države. Leto medkulturnega sodelovanja ne more biti samo leto »kulturniških« izmenjav, gledaliških predstav, razstav itd., ampak leto zavedanja sobivanja Slovencev, Madžarov, Italijanov, Romov, ljudi od vsepovsod, ki bi hoteli tu ostati, zdravih in bolnih, invalidov in neinvalidov, bogatih in revnih, zelo izobraženih in ljudi brez šol, pribežnikov od vsepovsod, vernih in nevernih, spolno različno usmerjenih. Gre za zavedanje, da sta čista
kovina in žlindra rezultata umetnega posega v snov.
Spominjam se možice proslav, smo rekli, za vse priložnosti. In bilo jih je resnično veliko. Najlepše je bilo delati prireditev za dan OZN. Dan organizacije, ki išče najstvo, kako naj bi bilo, če bi bilo, je bila priložnost, da smo obsojali Harlem, urednik Latnika je z zlomljeno nogo visel na lestvi in vpil v dvorano besede svobode, imenitni matematik in odličen scenograf je ustvaril žarečo sončno kroglo, ki naj bi sijala vsem ljudem tega sveta, čez oder so tavale skupine lačnih otrok iz Afrike, Azije in drugih dežel, mednje sem, zelena pravičnica, hotela postaviti smetarko iz mojih študentskih let, ki je ponoči pometala tam okrog Viča, dodala sem črnega smetarja, ki je 1968 pometal ulico San Sulpice v Parizu. Dodala sem delavca iz Slovenije, ki je garal v Nemčiji. Smetarka in delavec v Nemčiji sta izgubila svojo vlogo in bes nastopajočih je bil nepomirljiv. O problemih se lahko govori, ko so problemi drugih. Vsi problemi pa so tudi naši problemi, ker smo del Evrope od hipa, ko smo vanjo prišli (kdaj so se že umikali Langobardi, kdo je prišel v izpraznjen prostor, kaj je napravil?) do današnjega dne in, prepričana sem, da tudi v prihodnosti. Na nacionalni televiziji lahko ob urah duhov poslušamo pogovore o medkulturnosti, o nujnosti pogovora, komunikacije, učenja sprejemanja,
strpnosti in uresničitve spoznanega. Odločitev za pozno uro prikazovanja je zanikanje pomena medkulturnosti: oddaja je samo za tiste, ki še ne spijo, tisti, ki spijo, morajo sanjati druge reči. Rudi Rizman in drugi nastopajoči lahko govorijo o verskem dialogu (kaj bi bil Trubar - letos je njegovo leto - če bi ne bil, kar je bil), o odnosu do invalidov, tako ali drugače bolnih, do starih, do mladih in onih vmes, do istospolno usmerjenih in različ-nospolno usmerjenih, do izobraženih in neizobraženih, o Slovencih in Neslovencih, kdo so, kaj hočejo, kam hočejo, o azijskem sindromu Evrope, o vsem, kar je pomembno - a vse gre mimo, ker »Evropa (Slovenija) spi«, ne samo v prispodobi, ampak resnično. Veliki pesnik pa je 1844 pel o svobodnem, prostem rojaku. Ker je bil premalo svoboden in mu je cenzor v pesmi črtal dve pomembni kitici, je Zdravljico objavil šele februarja 1848, po revoluciji na Dunaju. Njegov klic je danes, sto šestdeset let po objavi, vedno bolj živ in pomensko poln. Njegov klic »ne vrag, le sosed bo mejak« je klic po miru in spoštovanju vsega in vseh, je sporočilo, da ni plavža, ne čiste kovine in ne žlindre. Ni večvrednosti in ne manjvrednosti. Zanikanje ene od sestavin življenja je zanikanje življenja samega in pristajanje na apartheid, ki ni le lastnost drugih, oddaljenih dežel. Je tudi moj, tvoj, njegov, naš in vaš problem.
Ivana Slamič
kultura
Ventus je zven burje in sonca že 10 let
Svoje desetletno prepevanje doma in v tujini so pevci Kvinteta Ventus hoteli proslaviti v domačem okolju, torej so za slavnostni koncert izbrali dvorec Zemono pri Vipavi. Koncert so izvedli točno 10 let po prvem nastopu, takrat pod vodstvom Igorja Hodaka, na dan 4. januarja. Od takrat so se zamenjali še trije umetniški vodje, in sicer Vlasta L. Lavrenčič, Katarina Čibej in kot zadnja Nadja Bratina, ki sestav usmerja še danes.
THokratni koncert so sestavljale JL skladbe iz vseh obdobij delovanja skupine, ki je nastala na pobudo Cirila Subana, drugega basista in predsednika ter organizacijsko silo sestava. V kvintetu so se menjavali pevci in tako je skupina spreminjala tudi glasovno barvitost. Liričnega baritonista Egona Stoparja je zamenjal dramski baritonist Damjan Škvarč, pri basu sta se zamenjala Silvo Škvarč in Radovan Ličen, pri prvih tenorjih
sta se menjala Jernej Jež in Marijan Fajdiga, pri drugih pa David Puc in Kristjan Pregelj. Vsi pevci so kot solisti ali kot skupina dorasli nalogi kvinteta, ki zahteva barvitost, polnost in spetost glasu.
V prvem delu večera, ki ga je z zgodovino sestava spretno povezoval dramski igralec Pavel Ravnohrib, tudi sicer njihov dolgoletni prijatelj, so zapeli Merkujevo Tak si lepa, Jaz bi rad rudečih rož Zorka Prelovca, Narodno
Matije Tomca, Kuharjevo priredbo ljudske Sinoči sem na vasi bil, Se ninje blagoslovite gospoda Ipolita Ivanova, Sovjet prevječnij ter dve Premrlovi Na sveti večer in Kadar tiha žalost.
Po premoru v nabito polni dvorani je sledilo še šest skladb, od katerih je še posebej občuteno zazvenela zadnja Mlada pesem ob klavirski spremljavi Metke Zgaga, poleg te pa so zapeli še Loch Lomond R. V. Williamsa, Abendfrieden neznanega avtorja, makedonsko ljudsko v Srebotnjakovi priredbi Ajde, slušaj Ando, Volaričevo Razstanek in prvič izvedeno Začetek konca našega rojaka Mirana Rustje. Za dodatek so vsi, nekdanji in sedanji člani, skupaj zapeli Blaženo noč Vinka Vodopivca in Kokošarjevo Barčico.
Na koncu naj še omenim, daje kvintet posnel tri zgoščenke, pri zadnjih dveh pa so k strokovnemu sodelovanju povabili Matjaža Ščeka. Enkraten umetniški dogodek seje zaključil še z druženjem ob prigrizku in kozarčku.
mag. Lejla Irgl
Lep pevsko literarni večer
Zapuže oživljene
Sobotni večer (29. december) je v Zapužah pokazal, da Dom krajevne skupnosti nikakor ne bo sameval. Zepuci ga jemljejo za svoje zbirališče, kjer vsak najde nekaj zase. Tokrat so prisluhnili pesmi Okteta Castrum in poeziji Ivana Mermolje, ki je povezovala pevski nastop.
/Celotno dogajanje je začelo pred V^vrati novega žepuskega večnamenskega hrama. Priljubljenega predsednika KS Žapuže Zvonka Vidmarja so namreč domačini pred domačimi vrati presenetili s konjsko vprego in ga z zapravljivčkom zapeljali do prizorišča. Tam so ga pričakali s prižganimi bakljami, pesmijo, čestitko in darilom, praktičnim ter takim, kije malce zadišalo po želji, da bi še naprej vodil žepu-sko srenjo. Morda celo dosmrtno!
Oktet Castrum je prvi del novoletno -božičnega koncerta namenil slovenski
narodni in umetni pesmi, s poudarkom na podokniškem duhu nežnih melodij.
Poezija, kije, bolj kot ne, zvenela vagabundsko, je dopolnjevala fantovsko vzdušje, ki ob koncu leta dobiva še več zagona in poti kot običajno.
V drugem delu koncerta so fantje zapeli šest uho božajočih in dobro znanih božičnih pesmi, kjer za konec ni manjkala priljubljena Sveta noč. Vezana beseda Ivana Mermolje pa je v tem delu tudi bila bolj domačijsko prizanesljiva.
Seveda so se po koncertu ustavili pri družabnih samoumevnostih in izko-
ristili gostovanje pevcev, da so preizkusili tudi svoje glasove. Ob kozarcu in prigrizku se je večer prijetno podaljšal.
uni
Miloš Marc v Vipavskem Križu
Slikarske sledi
Spodnja razstavna prostora Doma krajanov od 18. januarja gosti slikarsko razstavo oblikovalca iz Gradišča pri Vipavi. V letu 2007 nastala serija slik, ki jo je avtor podnaslovi! »pusti sled«, je tako prvič na ogled javnosti.
A Tiloš Marc (rojen leta 1967) je IVištudij oblikovanja končal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Svoja dela je do sedaj predstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah, večkrat pa je tudi sodeloval na različnih slikarskih kolonijah.
Slike iz razstavljenega cikla, ki ga slikar še nadgrajuje in dopolnjuje z novimi deli, se pogovarjajo z opazovalcem. Skozi besede barve izgovarjajo govorico narave, vabijo in kličejo ga v svoje prostorsko neomejene sobane, kjer je fizično prepleteno z nesnovnim in nematerialnim. Z njenimi podobami ubirajo svoj napev in znotraj odtenkov igraje skladajo notranji dvogovor ter novo sporazumevanje z okoljem, kijih okvirja.
Narava, ki je slikarju impulz in obenem oaza spoznanj, okolje meditacije in ustvarjalnega gibala, se v času prevaja in prenaša v naravo naslikanega ter v ateljeju izvrši in dovrši v osebno. Poteza
čopiča s svojo živo odločnostjo izreka veliko zavzetost trenutnemu in, izgovorjena s svetlobnimi poudarki, z dinamiko detajla ter z izrazom barve vtiska v celoto ozračje dramatičnosti. Napetost, kije v svoji intenzivnosti skorajda otipljiva, pa se iz občutenega širi na izbrane nivoje prepoznavanja in zaznavanja.
Žarenje dreves-trav v ospredju ter goreče nebo, bujno in polno na ozadju - ti akcenti so zarisani tudi z vetrom, ki razpihuje ozračje. Zrak se tako pridružuje ognju in zemlji, elementoma, ki hkrati spočenjata in uničujeta v svoji silovitosti in primarnosti. Globinskih ravni kljub njihovi fizični prisotnosti ne občutimo, odpira in razpira se namreč le eno neskončno polje daljav in širjav.
Krajine Miloša Marca so svojevrstne sestavljenke pokrajin, ki - najsi bodo to sanjsko predelane ali pa empirično zasnovane predstave - s pridihom in slutnjo romanticizma preraščajo v nove prispodobe. Znotraj njih se z občutljivostjo zaznan in preobražen detajl ali podoba iz stvarnosti, zaigrana s senzibilnim posluhom za barvo in nje odmeve, uglašuje v svojstven slavospev naravi.
Skozi slikarske pokrajine Miloša Marca se lahko sprehajate še do 4. februarja. ..
Tanja Cigoj, foto: Nejc Marc
Kruh in vino
V petek, 18. januarja se je v Restavraciji Vipavski hram Vipava sklenila zgodba 5. fotografskega natečaja KRUH IN VINO 2007. Organizator, Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina, je z razstavo predstavil občinstvu letošnjo bero natečaja.
Praznični koncert
je v četrtkovem večeru, 27. decembra, goste domače Dvorane prve slovenske vlade združil z živo medgeneracijsko vezjo.
177' oncert v organizaciji Društva J^oipokojencev Ajdovščina so sooblikovali Otroški pevski zbor Višaji in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Danila Lokarja z Marinko
Šuštar, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Večernica z Miranom Rustjo ter Godalni orkester domače Glasbene šole Vinka Vodopivca z Aleksandro Radovanovič. S stalno
navzočnostjo na odru so pričarali pristno toplino prazničničnega vzdušja, številne goste pa obogatili z izbranim sosledjem glasbeno pripovedne ustvarjalnosti.
Tako so s pesmijo prižgali iskrice v srcih navzočih in jim v objemu ljubezni poklonili popotovanje od čudeža rojstva, prek bivanja v zemeljski prostranosti do naravne enosti. In četudi niso pozabili na mnogo žalostnih lic in lačnih ust, na (ne)svobodo duha in telesa današnjega sveta, so s prazničnim koncertom le presegli realnost, da so gostje z lahkoto razprostrli krila in si z večnim ‘silvestrskim poljubom’ dovolili poleta v novo, prihajajoče.
Pa je v pesem odet večer toplo in lahkotno odpustil minulo in na nepopisan list novega leta pripel ‘mini nam gorja in maksi sreče’.	LaraSa
JV /Ted prispelimi deli - 31 fotografov .LVAin fotografinj je poslalo 277 fotografij - je žirija izbrala na temo Kruh dela 14. avtorjev, v tematiki Vino pa dela 23. ustvarjalcev in ustvarjalk. Nagrade za dela v prvi skupini je podelila Vasji Lebanu (FK N. Gorica), Juretu Kravanji (DF Svit Celje), ki je prejel tudi eno od diplom in Otonu Naglostu (FD Veno Pilon Ajdovščina), diplome pa Hermanu Čaterju (DF Svit Celje), Bojanu Kovaču (FD Veno Pilon Ajdovščina) ter Maruši Mariji Maraž (FK Žarek Sežana). V tematiki vino so za svoje fotografije prejeli nagrado Bojan Kovač (FD Veno Pilon Ajdovščina), Primož Brecelj (FD Veno Pilon Ajdovščina) ter Ana Čeh (FK Žarek Sežana), diplomo pa Mirko Robba (KD Ivan Tavčar Poljane), Suzana Čotar (FK N. Gorica), Herman Čater (DF Svit Celje) ter Vasja Leban (FK N.Gorica).
Člani žirije - fotografa Roberto Kusterle in Andrej Perko ter umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj - so znotraj serij in posameznih fotografij iskali predvsem zgodbo v ozadju fotografske izpovedi ter podpis samosvojo-
sti v interpretaciji in v realizaciji vizije. Znotraj motivov krajine, detajla, tihožitja ali zgodbe, pripovedovane skozi človeka in njegovo delo ter sledove, ki jih ta pušča za seboj ter v raznolikosti uporabljenih fotografskih tehnik, se je tako rodila tokratna zgodba Kruha in Vina.
Predpisani tematiki v svoji kontinuiteti predstavljata določen izziv fotografom, saj ostaja ustvarjanje znotraj določene vsebine kljub paleti mnogovrstnosti pristopa k zastavljenemu, ki jo ta nudi, za ustvarjalca zahtevna naloga.
Tokratno razstavo izbranih del na natečaju, ki se je dogajal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije, Agroinda Vipava 1894 d.d. Vipava ter Mlinotesta d.d. Živilska industrija Ajdovščina, spremlja tako katalog kot tudi DVD medij, delo Gregorja Marjana Humarja.
S prvim dnem februarja potujejo izbrane fotografije v avlo ajdovske Dvorane 1. slovenske vlade, kjer sijih bo moč ogledati do sredine meseca.
Tanja Cigoj
odmev novega leta
Študenti in dijaki v Bazi
Klub ajdovskih študentov (KAS) je začetek preteklega meseca po enoletnem zatišju odprl obnovljene prostore novega dnevnega bara BAZA in obrnil nov list koncertnega udejstvovanja.
'IV' ot zagotavljajo vodilni v Klubu J^^se bo pestro dogajanje v prihodnjih tednih le še stopnjevalo. Po otvoritvenem nastopu skupine
Srečna mladina, Avtomobili in nekaterih priznanih DJ-jev sta največ zanimanja požela Polona in Gušti s promocijskim nastopom svojega no-
vega singla Živim v veri. Sicer pa se je klub BAZA izkazal tudi kot odličen gostitelj ajdovskih dijakov, ki so s skupinama SunBite in domačimi Basicfone’s uspešno izpeljali »dijaški žur«. Kot pomemben dejavnik za številno obiskane koncertne večere se je poleg regionalne prikladnosti izkazala primerna ura, ki obiskovalcem po zaprtju še vedno dopušča zajeten kos noči. V boju za čim bolj pestro glasbeno dogajanje KAŠ v prihajajočem mesecu - poleg številnih drugih - obeta nastop skupine LET3. Več informacij: www.baza.kas.si.
M. Č.
Ajdovski upokojenci
Veselo v Novo leto 2008
Prvo soboto v januarju smo člani DU Ajdovščina silvestrovali na Dobu pri Ljubljani v pravljični restavraciji, okrašeni z mnogo lučkami in novoletnimi okraski.
skečem dramske skupine ZARJA, O glasbo, srečelovom in z veliko dobre volje smo pričarali prijeten večer. Udeležilo se nas je, kar 120 članov. V istem kraju silvestrujemo že tretje leto.
V dvorani prve slovenske vlade smo 17. januarja priredili ČETRTKOV VEČER DOBRE VOLJE. Nastopale so podeželske žene s Predmeje z veselo igro SEME JE VAŽNO. V domačem narečju z veliko domislic so
spravile gledalce večkrat v glasen smeh. Med premori prizorov je s kitaro nastopil Damijan Bone, zapel je nekaj Mlakarjevih pesmi. Za konec pa je dramska skupina ZARJA pod vodstvom Jožice Mozetič uprizorila kratek skeč - PAVLIHA.
Pridružite se nam vsak TRETJI četrtek v mesecu. Dobimo se v Dvorani prve slovenske vlade. Pridite.
nn
Luč miru iz Betlehema vse gor do Kredarice
Tistega meglenega jutra smo se skupina skavtov in tabornikov zbrala v Krmi le z enim namenom. Da bi Luč, ki je prišla iz Betlehema, razsvetlila tisti mali kotiček tam čisto na vrhu najvišje ležeče kapelice v Sloveniji, na Kredarici. Prižgali smo veliko lučk in si jih razdelili med seboj. Taborniki so nam dali še en tovor več, majhne pakete, njihova notranjost pa je bila še skrivnost. Pot smo pričeli s priporočitvijo Bogu za naše korake in misli. In smo šli. Vsak s svojo lučko v srcu in s svojim željami, ki smo jih želeli ponesti na cilj.
Naš namen je bil ponesti Luč miru iz Betlehema na najvišjo ležečo kapelico v Sloveniji- Kredarico. In uresničili smo ga. Vsak posameznik se je trudil, da uresniči svoj namen, zaradi katerega je odšel na pot. Ni pomembno, ali je bil cilj Triglav ali Kredarica, pomembno je, da se je podal na to pot in premagal samega sebe. Na cilju smo lahko naš vzpon ponesli pred novorojeno Dete in se zahvalili za vsak naš korak, ki nas je srečno pripeljal nazaj v dolino.
steg
O prememba je bila očitna. Po me-Ogleni Ljubljani nas je tam čakalo jasno nebo in vzhajajoče sonce. Ob pogledu na čudovito naravo okrog nas, gore, ki so nas obdajale in sneg pod našimi podplati, smo počasi, a vztrajno stopali proti vrhu. In kmalu po dvanajstih smo ga nekateri že zagledali, našega gorskega očaka. Zadovoljni in z razbijajočim srcem vzklika smo spočili naše noge, se predali sončnim žarkom in se smejali megli tam daleč v dolini. Še klic domov, da so bile naše mame mirnejše in že je bil tu čas za sveto mašo. Uvod v mašo so nam s svojimi paketki pripravili taborniki. Ko smo jih odprli, smo v vsakem našli delček celote: jaslice. Te bodo obe skavtski organizaciji še bolj povezova-
le k sodelovanju.
V dovolj veliki koči za vseh 40 udeležencev in kar nekaj obiskovalcev nas je čakala topla večerja. Sledil je zabavni del z družabno igrico Jungle speed, s tarokom in kitaro, ki se je zavlekel dolgo v noč, dokler se nismo vsi stisnili v tople spalne vreče in zaspali z mislimi na pretekli dan in s pričakovanjem novega dne.
Vstajanje je bilo za nekaj korajžnih, ki so se povzpeli vse do vrha Triglava, zgodnje, ostali smo jih počakali v topli koči. Ob njihovi vrnitvi je bila na vrsti še gasilska fotografija in vrnitev v dolino. Spust po snegu, sankanje, drsanje, tek in že smo bili pri avtomobilih, ki so zmrznjeni čakali, da jih vsaj malo ogrejemo.
Obvestilo - vabilo
Vinarsko turistično društvo Vrhpolje organizira tradicionalni Pohod med vrhpoljskimi vinogradi, zadnjo nedeljo v februarju, 24.02.2008. Pohod traja od 3 do 5 ur.Ob poti bo poskrbljeno za topel čaj.Vsak 30. pohodnik bo izžreban in dobi buteljko vrh-poljskega vina. Izžrebanci bodo lahko sodelovali pri degustaciji letnika 2008, se udeležili martinovanja na dan odprtih hramov in vrhpoljske bandime (trgatve). Startnine ni.
Koncert božičnih pesmi
"Oznanim veselje"
V soboto, 12. januarja, smo v vipavski župnijski cerkvi prisluhnili koncertu božičnih pesmi z naslovom "Oznanim veselje". Povabilu Moškega pevskega zbora župnije sv. Stefana iz Vipave se je odzval Komorni zbor Limbar iz Moravč.
' I 'a pevski sestav deluje dvanajsto JL leto in s številnimi nastopi bogati kulturno dogajanje v domačem kraju in širši okolici. V letu 2005 je zbor prvič nastopil na tekmovanju Naša pesem v Mariboru in prejel srebrno plaketo ter posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Decembra lani je v Slovenski filharmoniji nastopil na zaključnem koncertu »Sozvočenja 2007«, kamor je bil po izboru strokovne žirije uvrščen kot predstavnik desetih zborov »Gorenjskih sozvočenj 2007«. Gostje so v Vipavi najprej sodelovali pri večerni maši, nato pa skupaj z gostitelji izvedli celovečerni koncert, ki ga je priložnostna otroška dramska skupinica iz Vipave popestrila s prisrčno božično zgodbo. Moravški pevski zbor je pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Pirnat in ob spremljavi Tomaža Pirnata oznanjal božično veselje s tehnično in muzikalno dovršenimi izvedbami del pretežno slovenskih avtorjev. Številno občinstvo od blizu in daleč se je lahko prepričalo tako o kakovosti solistov kot tudi o ubranosti celotnega zbora, dovršeni intonaciji in pretanjeni izraznosti.
Koncert je obogatil sedaj na Vipavskem že precej poznani in uve-
ljavljeni moški pevski zbor iz Vipave, ki je svojo pot začel v začetku leta 2006, ko seje zbrala skupina cerkvenih pevcev in se z nekaj vajami pripravila na sodelovanje pri maši na drugo postno nedeljo. Lep odziv v župniji in pevsko veselje jih je spodbudilo, da so se začeli srečevati pogosteje, sodelovati pri mašah. Zbor je tako pričel z rednimi tedenskimi vajami in sredini večeri so postali ustaljeno zasedeni z moškim petjem. Doslej so v svoji kroniki zabeležili že 27 nastopov ob najrazličnejših priložnostih. Zasedba se vztrajno povečuje, saj člane povezuje predanost petju, prepevanje v božjo čast in prijetno druženje. Zborovodji Marku Fabčiču uspeva, da zbor hitro napreduje v kakovosti in tako na vsakem nastopu znova preseneča.
Prek sorodstvenih in prijateljskih vezi so Vipavci maja lani dobili povabilo za nastop pri romarski maši na Limbarski gori, kjer so izvedli tudi krajši koncert, tokrat pa je tamkajšnji zbor obisk vrnil in tako popestril zaključek božičnega časa. Poslušalce je skozi sobotni večer vodila Barbara Kunaver Tomažič, katere izbrane besede so koncertu dale še poseben pečat.
Urška Makovec
Dobimo se na
LUA
LJUDSKA
UNIVERZA
DOBIMO SE NA LUA smo poimenovali sklop izobraževalnih srečanj, ki jih na Ljudski univerzi Ajdovščina izvajamo enkrat na mesec. Izobraževalna srečanja so namenjena vsem, ki želijo pridobiti nova znanja, izkušnje ali pa se samo družiti in na koristen način preživeti prosti čas. Vsak mesec gostimo različne predavatelje, ki nam predstavijo izbrano temo. Šolsko leto 2007/2008 smo posvetili osebnostnemu razvoju posameznika. Tako smo že gostili dr. Bogomirja Novaka, ki nam je predaval o Vseživljenjskem učenju ljubezni in dr. Nives Ličen s katero smo razglabljali o vlogi ženske v današnjem času, predvsem Žensk, ki preveč delajo.
V mesecu januarju smo spregovorili o hitrem načinu življenja, o tegobah in skrbeh, ki nas dnevno obremenjujejo. Življenje smo si poskušali poenostaviti na predavanju Saše Černalogar z naslovom NE POZABI NASE! Spregovorili smo o pomenu samomasaže, avtosugestije, pozitivnih misli in smeha. Tudi v naslednjih mesecih bomo za vas pripravili nova in zanimiva predavanja na različne teme.
Predavanja so brezplačna, vse dodatne informacije lahko dobite na naši spletni strani
www.lu-ajdovscina.si ali na telefon 05/3664750, 041 437785.
Veselimo se srečanja z vami.
Anja Jamšek Furlan
Gorazd Repše s.p.
©o
g(K3fe]8s g[k|°)0o
(sfe [^PsdleO^fi^ sC3iD[p8DQ© (^©(HaCd^ Sa
©aoD seiDouDfeDjjoiiDotii]
dk^So© W0D©Di^^
S(p^(HiiaX^ (KŠ03[^
[Mife Dop® w°m fe®0
Info: 05 3668610, 041 622 514, repse.gorazd@siol.net
Urnik: Ponedeljek in Torek zaprto, Sreda-Sobota od 12. do 22., Nedelja od 10. do 22.
SMEŠKICE IZ NAŠE DOLINCE
ZIMSKA
Primeri se, da se človek zasedi ob čaju in nekoliko pokihuje. Pa vendar je lokal obljuden, nekaj jih je še, ki posedajo in gledajo televizijo, kije visoko zgoraj v kotu. Čas zimskih športov je in nekaj tiste stare potlevice je menda še ostalo, ko smo strastno navijali in dihali za naše, ki so tako spretno odvijugali v športno slavo. No, pa pade kakšen komentarček na rovaš punc, ki se borijo s časom na strminah nekje v Avstriji. Naše pa ... kaj bi zgubljal besede. Vmes se srkne, se naroči novo rundo, se doreče, katera bo zmagala in se spet ozremo na ekran, ko zaslišimo komentatorja, ki napoveduje novo znano ime iz belega cirkusa. Pa se nekdo poznavalsko oglasi in reče: Fantje, ta ni slaba, ta bo še nevarna. Ta lahko še zmaga. Ja ta ni slaba.
In iz nasprotnega kota se oglasi drug poznavalec, ki pripomni: »Mona, če bi bila slaba, bi bila u Šempetru, u špitali«.
Se razume, da se potlej usuje ploha smeha, kajneda.
Zakawsky
PLEZANJE
Kdo bi vedel, kaj vse ste počeli za novoletne praznike, kdo bi le to vedel. Ampak življenje ponuja veliko, celo preveč včasih. In prav je, da imajo nekateri smele načrte in dajo kdaj pa kdaj, če že ne kar redno, pihnejo med skale in se skušajo spoprijeti sami s seboj in s strminami. Se pa zna zgoditi med plezanjem tudi kaj zelo komičnega, vsaj po pripovedovanju sodeč. No, tole zgodbo je spet povedal Silvo, ki tudi sam prav rad rine v višine in objema kamne.
In je bilo še eno plezanje, ne povsem običajno, saj seje tokrat Silvo preizkusil tudi kot gorski vodnik, no, nekakšen inštruktor, ki z veseljem razkaže svoj razkošen plezalski talent. Z njim je v skalo odrinil mladenič, ki očitno ni bil v najboljši kondiciji, morda pa je tudi svoje pridodala trema. In takole plezata, priležeta že kar visoko, se razgledujeta po strminah, skratka stvar je na prvi pogled izgledala idealna. Nenadoma je plezanje zastalo. Soplezalec seje začel pogosteje ustavljati in globoko dihati. Ves zbegan je rekel: »Počakaj, počakaj, ne morem več, 'cukr' mi je padu« Na kar se Silvo nasmehne, pritegne vrv in reče : »Ti kar lezi naprej, pesti cukr, ga bo že kšn za nami pobral!«
No, plezanje seje srečno izteklo, pa upam, da boste tudi vi srečno priplezali do svojega cilja in da boste smelo zapopadli nove stene življenja.
Zakawsky Bojan
Postaja 03 v Drevoredu!
O ekstet ElaBanda, ki ga vodi Jure O Ferjančič, je 14. decembra na odru 1. slovenske vlade v okviru festivala Glasbeni drevored tudi uradno predstavila svojo prvo glasbeno izdajo, maxi singl naslovljen Postaja 03. Ljubezenska trilogija še enkrat potr-
juje že znano dejstvo, da nam je ljubezen vsem v pogubo ali pa tudi ne. V dobri uri in pol so nam fantje predstavili skladbe s prvenca, dve novi glasbeni stvaritvi, Vzemi me sabo in Dance with Ela in seveda ElaBandi prirejene skladbe tujih izvajalcev,
Toma Waitsa, Leonarda Cohena,
Iz logov bande prihaja tudi novica, da nam bodo v pomladnem času postregli z novo skladbo, še letos pa tudi z dolgo pričakovanim dolgometražnim albumom. Komaj čakamo.
Tekst: Ksimeroni, foto: Sandali
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA BELO TEHNIKO IN KUHINJE
GORIŠKA CESTA 13, VIPAVA, Tel.: 05/366 56 66, M.: 041/678 769
5 let garancije’
za gospodinjska aparate brezplačno
GORENJE
- V„._ V,,4^
BOSCH
BEKO	; i
ELECTROLUX CANOV BLOMBERG
WHtm.poot.
6 tel garancije (e w*tavlj*M! \t garancije proKvajafc« m dodatne GA garancij« do ifcujtne dobe 5 let
Kuhinje NOBLESSA - vrhunske nemške kuhinje s 5 letno garancijo
www.toyota.si
Zdaj dostopna vsakomur.
Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu.
&
TODAV TOMORROVV TOVOTA
Avto Select
Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel. 05/330 60 70
politika, pisma
Slovenija - lani in nikoli več?
Država kupuje oklepna vozila, da bodo šli njeni vojaki " branit domovino" v Afganistan, na Kosovo ali ne vem še kam drugam. Prav zdaj, ko pišem ta članek, slovenska vlada igra prijateljsko nogometno tekmo v Ajdovščini. Kar sem vrgel oko na TV dnevnik, je prvo žogo v špičakih slovesno sunila na igrišče predvolilno vseprisotna trajno lepa Eva Irgl. Tri kilometre proč (na Planini) pa podjetna država Italija pomaga svojim državljanom z brezobrestnimi posojili in subvencijami do 70% kupovati Primorsko po koščkih.
T~'\okončno so narodi svoja ozemlja iz--L/ gubljali v miru, skoraj nikoli v vojni. Poglejte Kosovo! Lahko se Srbi še tako mečejo na zobe. Že zdavnaj so prodali zemljo Albancem in se odselili. Slednjih je 90 odstotkov. Kosovo je praktično njihovo. Kako smo izgubili Koroško? Sprva smo bili tam samo Slovenci. Naravna gravitacija na severni strani Alp je bila proti nemško govorečim prebivalcem. Z Alpami ločeni od matičnega naroda niso zdržali raznarodovalnega pritiska. Zdaj vidimo, kje so in koliko jih je. Poglejte Primorsko. Med vojnami in zaradi vojne pridobljena ozemlja je morala država Italija zapustiti. Toda zdaj je čas miru in ne vojne. Zdaj je čas dokončne izgube ozemelj. Z razprodajo. Ne dvomim, da naše državno vodstvo želi zaščititi svoje interese na lastnem ozemlju. Vprašanje pa je, če je pri tem dovolj sposobno in hitro. Javni razgovori o tem, da naj bi se gradil zabaviščni center ali morda (zaenkrat) najvišja piramida na svetu, narekujejo spretnim špekulantom, da na veliko in poceni kupujejo zemljo v bližnjem okolišu. Le-to bodo kasneje, mor-
da že pozidano, za drag denar prodali najboljšim kupcem. Nekaj si moramo za vselej zapomniti: Slovenija je redko naseljena in geografsko skoraj v centru Evrope. Ljudje iz prevelikih zahodnoevropskih mest bežijo na podeželje, naš kapital (žepnina) se ne bo mogel nikoli enakovredno kosati s tujim. Že prav, da se utrjuje primorsko gospodarstvo, vendar je premoč zagotovljena le s celovito in modro politiko državnih institucij, ko pa gledam kaj se dogaja na Planini, močno dvomim vanjo.
Vem za nekoga, ki je na isti planoti, južno od Ajdovščine, sezidal vikend 5 krat 6 metrov, seveda pa ga je še malce podkletil in mu ljubiteljsko tudi drugače vdahnil primorsko dušo. Žal pa inšpektor, ki je prišel na ogled z beležko v roki, od sedmih do treh ne nosi duše s seboj in so se začeli stroški in težave. Navadni ljudje imamo občutek, da bomo dobili inšpekcijo v hišo že, če bomo obrnili pleh na kurniku. Morda pa bi moral biti kurnik zelo velik, kot je recimo projekt novega naselja nad Tevčami. Najbrž se bo imenoval „La Planina" ali s časoma „La Planina Nuova“. Vse po evropskih direktivah prostega pretoka ljudi in kapitala. Naj naša uspešna gradbena podjetja poskusijo zgraditi v Italiji naselje „Tevče pri Benetkah". Vse za zaščito kulturne krajine, seveda. Kje so pristojni inšpektorji? Ali službeno ne nosijo duše s seboj samo takrat, ko stojijo z beležko v rokah pred našimi „kurniki“? So morda botri „petelini“ iz ozadja scufali inšpektorjem beležko iz rok?
Narod si bo pisal sodbo sam, je zapisal Cankar. Jaz bi še skromno pripisal:“gor-je narodu, ki si izbere nespametne voditelje."	Marijan Božič
Ustanovljena je Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Severne Primorske
Širša organiziranost
Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava je društvo, ki se ukvarja s strokovno pomočjo odvisnim od alkohola in njihovim svojcem. Društvo je lansko leto praznovalo 35. obletnico ustanovitve, kar je jubilej, s katerim se lahko pohvali le malo društev, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem v stiski. Pa ne le to, tudi uspehe imamo zelo dobre, saj velika večina naših članov (več kot 70%) uspešno abstinira.
T''\ejavnost našega društva pa ni JL/usmerjena le v naše lokalno območje, ampak se društvo povezuje tudi širše. Radi bi obvestili širšo javnost, daje Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava skupaj še z Klubom zdravljenih alkoholikov Tolmin in Nova Gorica ustanovilo Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Severne Primorske. Razlogi za tako združevanje so večplastni. Najprej gre za to, da več kot nas je bolj se nas bo slišalo. Ta argument je pomemben zlasti pri dogovorih z državo in občinami, ki bodo v prihodnje le morale bolj razumeti, kako pomembno delo opravljajo naši Klubi. Seveda pričakujemo tudi več finančne podpore saj se z nekaj sto evri, ki jih dobimo, res ne da veliko napraviti za širšo lokalno skupnost. In skupaj bi lahko naredili še bistveno več za zmanjšanje negativnih posledic zasvojenosti z alkoholom in drugimi drogami. Naslednji razlog združevanja tiči v znanju. Povezovanje gotovo pomeni izmenjavo izkušenj in s tem bogatitev skupnega znanja, ki se tiče tako preventive, kot tudi kurative zdravljenja bolezni odvisnosti. Prav zato smo ponosni, da se je v Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Severne Primorske dejavno vključila tudi Psihiatrična bolnišnica Idrija, kije tudi sicer vseskozi glavni steber razvoja zdravljenja alkoholizma na Severnoprimorskem. Glavno vlogo pri tem ima celoten tim strokovnjakov, ki delajo na alkohološkem oddelku in ga vodi Anka Erznožnik Lazar, dr.med., spec. psih.. Zelo smo ponosni na to, da je funkcijo prvega predsednika Zveze klubov zdravljenih alkoholikov Severne Primorske prevzel Aleksander Može, soc. del., ki je eden od začetnikov uvajanja klubov zdravljenih alkoholikov na našem koncu in se že več kot trideset let, kot terapevt, ukvarja s pomočjo odvisnim od alkohola.
Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava ima v Zvezi klubov, kar nekaj članov, ki imajo pomembna me-
sta. Tako je gospod Konrad Ribič eden izmed treh podpredsednikov zveze in skupaj s gospodom Ludvikom Curkom član izvršilnega odbora, gospa Milena Ličen je članica nadzornega odbora, Rihard Štor pa je član disciplinske komisije.
Prepričani smo, da smo v Klubu zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava sprejeli pravilno odločitev s tem, ko smo se kot ustanovni člani pridružili kluboma iz Tolmina in Nove Gorice in skupaj ustanovili Zvezo. Menimo, da bomo
Spoštovani gospod Iče,
Izšla bo nova številka Latnika, ki me »vznemirja«,...
Cel december sem »porabila« za članke v zvezi z bivšo službo. Dogajale so se razne dejavnosti in energijo smo usmerjali v delavnice. Obiskal nas je policaj, rubežnik, zobozdravnik, psihiater in »izvedenka« za zdravo prehrano, pa »tečaj pozitivne energije«...
Kot zgodovinar, hišni »filozof« in zapisnikar je bila moja funkcija poslušati in motivirati bivše odvisnike, ljudi v depresiji in podobne »jajčarje«, po ajdovsko rečeno...Zadeva ni stekla kot bi morala in sedaj živim od honorarjev in »krpam luknje« z raznimi dejavnostmi v zvezi s turizmom, galerijami, jeziki in t.i.javnimi deli...
Mimogrede se ustaviš v Ajdovščini in tu »počiva moja duša«...
Pisanje in »miselne igrice« človeka pomirijo, razgibajo možgane in urijo koncentracijo...
Zato nekateri beremo ravno LATNIK !
Pa sem rešila križanko in jo poslala...in meje nekdo izžrebal !
Vsem moram pokazati »telefončič«, ker je res višek tehnologije in mikro elektronike,..
s tem sodelovanjem lahko zdravljenim alkoholikom in njihovim svojcem lahko še kakovostneje pomagali priti do urejenega, zadovoljnega, odgovornega in zdravega načina življenja-brez alkohola.
Naj ob tej priliki povabim vse tiste, ki imate težave z alkoholom, ali ima te težave kdo izmed vaših najbližjih, da pokličete na telefon 041-520-966 in se bomo dogovorili, kako zastaviti pot za naprej-brez alkohola seveda.
Tomaž Makovec dipl. zdr. terapevt
V zanesenosti in navdušenju nad vsem tem sem Vam pozabila voščiti za Novo leto, celotni
»ekipi«, ki me je tako lepo sprejela: Tripkoviču(č’.!), Krpanu, Ivanu Mermolji in morda Milanu, ki je že stalnica naših nedeljskih kosiHPa še komu...
Kmalu bo osmi februar in »kultura«. Lani sva se z mojim lepo oblekla, očedila obutev in se spravila v dvorano prve slovenske vlade, namreč »dogajal« seje TEATER KUZANSKl !
Gospoda Zakavskega ni težko srečati po Ajdovščini in je skoraj povso-d,..(na kebapu, sredi ulice s kolesom, na raznih sprehajalnih potkah s taistim kolesom, pa v Lavričevi knjižnici bere,..).Zadnjič gledam teve in tudi tam se »pojavi« kot naključni sprehajalec, PHENOMENA!
Nekako sem »sramežljiva«, da bi ga ogovorila...pri vas je drugače, ker je vaše pisanje, stil pisanja, takoj »odpravilo« s temi »finesami« in sem vas sprejela za »svojega« človeka...
Bo letos spet Kuzanski ?!
Omejiti moram pisanje, saj je le »poskusno«,. ..
Moana alias B. Opara
poskusno Vam pošiljam kratko »besedilce«, ki je v bistvu »srž in srčika« mojega ustvarjanja.
Domoljubje, predpogoj za preživetje slovenskega naroda!

A /Teje so padle! Še ne dolgo tega, so -l-VAbile to le sanje. Želja in upanje! Živimo v času neverjetnih sprememb. Povzročajo jih procesi svetovne globalizacije in povezovanje narodov Evrope v Evropsko skupnost. Za Slovenijo in Primorsko so vsi ti procesi izrednega, življenjskega pomena. Od nas pa terjajo jasne odgovore, kako enakovredno vstopiti v te procese in si istočasno zagotoviti preživetje maloštevilnega slovenskega naroda v tej veliki družini narodov. Napočil je trenutek preizkušnje!
Brez dvoma nam bo padec meja prinesel velike gospodarske prednosti, po drugi strani pa bo izzvana moč preživetja Slovencev, kot naroda. Primorci
bomo še posebno izpostavljeni, saj živimo v neposrednem stiku z mnogo večjim narodom Italijanov, ki imajo dolgo in bogato zgodovinsko ter kulturno dediščino. Istočasno pa nikoli ugaslo željo po širitvi. Ali načrtovana nova naselja na Planini, Tomaju, Štanjelu, ....ne potrjujejo prav te ugotovitve. V tem okolju bomo zavezani trajno zagotavljati pogoje enakovrednega sobivanja, če hočemo preživeti kot narodna skupnost. Pogled v prihodnost nam narekuje poziv k čuječnosti!
Da bi bili sposobni zagotavljati razvoj pogojev za uspešno sobivanje s sosednjimi narodi, bi nam moralo biti omogočeno z novo pokrajinsko zakonodajo. Da se Primorska organizira v enotno pokrajino, tako kot se je zgodovinsko oblikovala v zadnjih sto letih - od Triglava do Snežnika in Jadranskega morja. S tem pa bo tudi država Slovenija še trdnejša in močnejša - ne pa šibka in ranljiva ter tako hlapčevska! Zakaj ne bi bili ponosni in pokončni kot pošteni, zavedni primorski in slovenski rodo-
ljubi! In prav zato! Pričakujemo razumevanje politikov za tisto, kar nam gre - za močno in enotno Primorsko!?
Razpoloženje v naši slovenski družbi postaja iz leta v leto, iz dneva v dan, vse slabše in slabše. Postaja prepirljivo in moreče. Sistematično izginjajo tudi vrednote.
V Zvezi za Primorsko že dolgo ugotavljamo, da žal izginja tudi ena temeljnih vrednot, domoljubje! Domoljubje, ki nastane iz zavestne vzajemne pripadnosti posameznikov in medsebojne podpore, kjer so temeljnega pomena etične in duhovne vezi. Prav domoljubje je bilo v preteklosti izjemno močno med nami, Primorci! Danes je močno omajano. In kje so vzroki? Po malem smo odgovorni vsi, ker dopuščamo, da nas prevzamejo negativne vrednote potrošništva in hlastanju po dobičku. Temeljna odgovornost pa gre nesporno politikom, ki so uvedli izobraževalni sistem brez domovinske vzgoje. Sistem brez vzgoje za oblikovanje pravih vrednot in domoljubja, kot predpogoja za
dolgoročno preživetje slovenskega naroda.
Zelo težko je v takem sistemu posamezniku spoznati, da moraš svojo domovino preprosto imeti rad. Dajo moraš spoštovati in znati ceniti. Postaviti moramo tak šolski sistem, ki bo sposoben opraviti temeljne naloge izobraževanja in vzgoje za kvalitetne medsebojne odnose. Tak sistem bi moral biti blizu učencem, učiteljem in staršem. Država pa bo morala svojo vlogo odigrati nevtralno, v šolskih procesih namreč ne more in ne sme biti prostora za strankarske interese in barve vsakokratne oblasti.
Lani jeseni je državni zbor končno popravil to neverjetno pomanjkljivost in potrdil novelo zakona o osnovni šoli. Tako imamo v predmetniku osnovne šole nov predmet Državljanska in domovinska vzgoja in etika. Prav sedaj pa se pripravlja tudi učni načrt za ta predmet. Še bolj pa je pomembno, da bo osnovna šola morala imeti »vzgojni načrt«. V tem načrtu pa bo osnovna
šola opredelila vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo. To pa seveda vključuje globlje poznavanje svoje in drugih kulture, naravnega in družbenega okolja, razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodovi identiteti, vedenje o naši kulturni in naravni dediščini, državljanski odgovornosti, strpnosti in spoštovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin in še in še. Seveda je nov predmet sam premalo, te vsebine morajo postati sestavni del vsakega predmeta. Vztrajati moramo namreč v prizadevanjih, da se izgradi tak vzgojni pristop v šolstvu, ki bo zagotavljal boljše medčloveške odnose in manj nasilja med šolsko mladino. Pristop, ki bo postopoma izoblikoval manj nasilno družbo. Družbo, ki bo ustvarjalna in uspešna na vseh področjih! Družbo, ki bo dolgoročno zagotavljala preživetje slovenskega naroda. Enakopravnega in spoštovanega v veliki družini narodov združene Evrope. Aleksander Lemut
'	■ V
* - »-V :
>
«■• C	,* . iti • S '
■ • • - - • - .■ .
>:■" ‘'.-A . ■ C
: .. V-',V:
'-V
22
v t-v
••••v

• : ■. - ■: , •'>' :,• •;. v.
• 'M
* »’ '•** v* ‘ .	: ,	."»*	•- .**	i'"\	w*,‘i	‘''*v-r *Hf
. . J •:	• -	' v •' ;	>• ’• : -v	■■	-
koledar
-::'v-;vV, ,,,,
r	'k-' *^1V - '

'••T. i; "*	^ ' 4
: X. ■ ‘	-Af--. - —%> ’• : 2 • * ^	• - :s .
v. '	.	•	-	• '	’
v ,--	... V.---'. X
KOLEDAR PRIREDITEV ZA FEBRUAR 2008:
RAZSTAVE
PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3, Ajdovščina
Petek, 8. februar ob 19.00 - Odprtje razstave SVETOZAR KRIŽAJ - ARHITEKT Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.ve-nopilon.com
MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Zbirka fosilov Staneta Bačarja in razstava Fluvio Frigido - Castra - Flovius - Ajdovščina, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice Beatriče Žbona Trkman, arheologinje Goriškega muzeja. Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, 051 304 607.
LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA
Sobota, 16. februar ob 19.00 - Odprtje razstave
oblikovalca Vida Sarka - risbe
V Lični hiši sprejemajo prijave za individualne ure
risanja in slikanja, naprodaj so umetniški izdelki,
grafike, nakit, keramika. Dobrodošli!
Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00
in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00
Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.
com, www.licnahisa.com
DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ
Do 4. februarja - Slikarska razstava Miloša
Marca z naslovom PUSTI SLED.
Od 7. februarja - Razstava CICI UMETNIJE Vrtca Ajdovščina.
ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE KRUH IN VINO 2007
Petek, 1. februar ob 20.00 - avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina Fotografsko društvo Veno Pilon vabi na odprtje razstave s projekcijo 5. fotografskega natečaja Kruh in vino 2007.
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI
Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec. 45, 5270 Ajdovščina.
PRIREDITVE
OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Petek, 8. februar ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Slavnostna govornica bo Marinka Šuštar. Dobrodošli!
KONCERT BENEŠKIH FANTOV
Nedelja, 3. februar ob 16.00 - Dvorana Velike
Žablje
Vabi vas ŠKD Žable v sodelovanju s KS Velike Žablje!
PUSTOVANJE 2008
Sobota, 2. feb. - Športni center Police Ajdovščina
Od 14.00 dalje - Pustno rajanje z nastopom klovnese Mike Make, hip-hop skupine plesne šole Rebula in drugimi delavnicami, zapele pa bodo Foxy Teens. Vstop prost!
Ob 21.00 - Pustni koncert s skupinami Soulfingers, Zmelkoow, Foxy Teens in Red Orange!
Potekal bo izbor za najboljšo skupinsko masko za nagrado 100€. Vstopnina je 5 €.
Org.: KAŠ Ajdovščina
KURENTI NA PUSTNI TOREK NA VIPAVSKEM Torek, 5. februar ob 9.30 - Col
ob 11.00 - Glavni tg Vipava, kjer bo pozdrav župana in kraljice zelena in terana, ob 12.00 - Podnanos ob 13.00 - Lozice
od 16.00 dalje - pustno rajanje pred Centrom Farna v Vipavi.
ob 18.00 - pred Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini
Nagrade za 5 najbojlših mask, krof za vsako masko. Vabljeni!
PREDSTAVITEV ZBORNIKA OB 60-LETNICI GLASBENE ŠOLE AJDOVŠČINA Sreda, 6. februar ob 19.00 - Dvorana prve slovenske vlade
Gosta: prof. Ivan Florjane in prof. Tomaž Pavšič Po predstavitvi sledi koncert Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, zborovodja Primož Malavašič. Vabljeni!
ODPRTJE RAZSTAVE CICI UMETNIJE IN PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Četrtek, 7. februar ob 18.00 - Dom krajanov Vipavski Križ
Vabi vas Turistično društvo Vipavski Križ! KAZNOVANA PREVZETNOST - DRAMSKI PRIZOR IZ PREŠERNOVEGA ČASA Petek, 8. februar ob 19.00 - Dvorana Velike Žablje
Nastopa dramska skupina Žar pri Društvu Most Vabi vas ŠKD Žable v sodelovanju s KS Velike Žablje!
VESELOIGRA VAŽNO JE SEME
Petek, 8. februar ob 19.00 - Dvorana na Otlici
Nastopa dramska skupina Društva podeželskih žena Predmeja.
Vabi vas Turistično društvo Okno!
MONODRAMA SOKRATOV ZAGOVOR Torek, 12. februar ob 20.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Monodrama v izvedbi Petra Ternovška (SNG Maribor); vstopnina 7 evrov;
Info ZKD Ajdovščina 05/364 30 72
SREČANJE OB KULTURNEM PRAZNIKU Torek, 12. februar ob 20.00 - Lična hiša Ajdovščina
Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina vabi na Kulturni večer z umetnico Natašo Konc Lorenzutti. 10. TRADICIONALNO SREČANJE OB	DNEVU ŠOLE V	DOBRAVLJAH
Četrtek, 14. februar ob 19.00 - OŠ Dobravlje Gost večera bo nekdanji učenec šole, Jože Možina, direktor TVS. Z njim se bo pogovarjal nekdanji učenec, Primož Troha, novinar TV Primorke. V programu bo sodeloval tudi MePZ Primorje.
ČAROBNA JASA
Petek, 15. februar ob 19.00 - Dom krajanov Ajdovščina
Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Dramske skupine ŽAR.
87. BOLJŠJA TRŽNICA
Sobota, 16. februar ob 7.30 - Trg prve slovenske vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne -5 eur.
Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040-188-305 (Vladimir)
VALENTINOV	KONCERT	JANA
PLESTENJAKA
Sobota, 16. februar ob 21.00 -Športni center Police
Vstopnice . v predprodaji (restavracija Dama Ajdovščina) 13 evrov, na dan koncerta 15 evrov Info: Njoki team 041 598 199 (Matevž)
“VHCET BO, VHCET...!”
Nedelja, 17. februar ob 18.00 - Kulturni dom Vipava
Ogledali si boste komedijo »Šalčka kofjeta« ter film o običaju poroke iz prve polovice 19. stoletja, predstavljena bodo tudi dela domačih umetnic, slikarke Adrijana Mikuž in pesnice Jožica Randl Marc. Vljudno vabljeni! Vstopnina 3 €.
Vabi vas Društvo gospodinj in dramska skupina s Planine!
MOSTOVA ČITALNICA
Četrtek, 21. februar ob 19.00 - Pilonova galerija Ajdovščina
Sodelovali bodo učenci Glasbene šole Vinko Vodopivec Ajdovščina, članice literarnih krožkov UNITRE iz Krmina in člani društva MOST pod mentorstvom prof. Ivane Slamič.
ŠPORT
KOŠARKARSKA TEKMA - KK AJDOVŠČINA : KK KRKA mladi
Petek, 1. februar ob 19.30 - velika dvorana Športnega centra Police Vabi vas K K Ajdovščina!
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Petek, 8. februar - Tradicionalni zimski pohod na Čaven
Nedelja, 24. februar - Slavnik, nezahtevna pot, vodita Vladimir Lemut, Mirko Soban Info: 031 818 936 (Alojz - PD Ajdovščina)
PD Ajdovščina sporoča, da se koča Antona Bavčarja oddaja v najem.
XIII. FILIPOV TEK IN SPUST Petek, 8. februar - Tiha dolina na Predmeji
XIII. Filipov tek in spust poteka v počastitev 113. obletnice prvega smučarskega tekmovanja v naših krajih. V kombinaciji teka in^pusta se bodo po posameznih kategorijah (dečki, deklice, moški, ženske, lovci, gozdarji in veterani) pomerili tekmovalci s staro smučarsko opremo. Vabi vas Društvo Gora! SMUČARSKI IZLET NA ZONKOLAN Sobota, 9. februar, odhod ob 6.30 - Stomaž pri pokopališču
Vabi vas društvo STOMAŽ 87! Info in prijave: Anita Sorč 041 952-172
ZIMSKI POHOD NA GOLAKE Nedelja, 17.	februar ob	8.00	-
Izhodišče v Tihi dolini na Predmeji
Pot bo vodila	mimo Iztokove koče na
vrh Malega Golaka in nazaj na izhodišče, kjer bo udeležence čakala pogostitev. Vabi vas Planinska sekcija pri Društvu Gora Info in prijave: 05/ 36 49 016 ali 041 617 607 (g. Brus)
4. TRADICIONALNI POHOD MED VRHPOLJSKIMI VINOGRADI Nedelja, 24. februar zjutraj, start in cilj - gasilski dom Vrhpolje
Pohod traja od 3 do 5 ur. Ob poti bo poskrbljeno za topel čaj. Vsak trideseti bo izžreban in dobi steklenico vina. Izžrebanci bodo lahko sodelovali pri degustaciji letnika 2008, se udeležili martinovanja, dneva odprtih hramov in trgatve. Startnine ni.
Vabi vas Vinarsko turistično društvo Vrhpolje! Info: Branko Tomažič 041 707 534 ZAVOD ZA ŠPORT
PLAVALNI KAMP MED POČITNICAMI za otroke od 5. do 14. let, od 25. do 29. februarja NOTRANJI BAZEN - ponedeljek, torek, četrtek, petek od 16.00 do 21.00, sobota 15.00 do 21.00, sreda - organizirane skupine. V soboto, 2. februarja bo bazen zaradi pustovanja zaprt.
Urnik notranjega bazena za 8. februarje od 15.00 do 21.00.
SAVNA - pon - pet od 16.00 do 21.00, sobota od 15.00 do 21.00, nedelja - zaprto,
ŠPORTNA REKREACIJA
Aerobika HI-LO - ob pon. med 19.15 in 20.15, mala
dvorana.ŠC Police
Aerobika TNZ - ob petkih med 18.00 in 19.00, mala dvorana ŠC Police
Pilates - ob sredah med 20.15 in 21.15 ter petkih med 19.15 in 20.15 ter med 20.15 in 21.15 v trim kabinetu
-	obvezna predhodna prijava
Vodna aerobika - ob sredah med 19.00 in 20.00, pokriti bazen ŠC Police
Poskrbimo za zdravo hrbtenico - vadba za otroke v obdobju hitre rasti - ob sredah med 16.00 in 17.00 v trim kabinetu - obvezna predhodna prijava Terapevtska vadba - ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v mali dvorani ŠC Police - obvezna predhodna prijava
Praznovanja rojstnih dni v športnem centru Police
-	rezervacija najmanj 5 dni pred pričetkom.
Zavod za šport ponuja tudi možnost nakupa darilnih bonov za savno, bazen in ostalo ponudbo.
Podrobne informacije na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina www.zs.ajdovscina.si ali na 05/ 364 47 21, 05/364 47 22, 05/364 47 24 ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE Za otroke od 6-ega do 12-tega lete v notranjem bazenu na ŠC POLICE ob sredah med 16.00 in 17.00 in petkih med 15.00 in 16.00.
Info in prijave: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin), http://rekrea-tivcek.gmajna.eu
SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA MIGETALNICA: vadba za najmlajše in njihove starše vsak ponedeljek ob 17.00 v večnamenskem prostoru v vrtcu Ribnik.
Info: Uradne ure vsak torek od 19.00 do 20.00 v SŠ Vena Pilona Ajdovščina, sdajdovscina@gmail.com, 031-308-176 (Ivan), 051-338-969 (Igor) 040-480-439 (Lovrenc)
ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
Nedelja, 17. februar ob 10.00 - poligon pod vasjo Ustje - predstavitev agilitya, obrambe, dog frisbiya, poslušnosti... Začetek vpisa spomladanskih tečajev od 4. februarja do 10. marca Vse informacije v zvezi s tečaji dobite ob torkih in sredah od 19.00 do 21. 00 in ob nedeljah od 10.00 do 12.00 na poligonu društva pod vasjo Ustje ter na www.skd-ajdovscina.com KARATE KLUB AJDOVŠČINA Karate klub je klub, kjer treniramo plemenito borilno veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha, ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu.
Informacije: 031 233 722, amadej.velikonja@gmail.
com, www.karateajd.si
PLESNI VEČERI V VIPAVI
Potekajo vsako 2. in 4. soboto v mesecu ob 20.00 v
kulturnem domu v Vipavi.
Vabljeni v soboto, 9. in 23. februarja.
Info: 031 247 578 (Jurij Makovec)
OBVESTILA
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA Uganka meseca: lahko jo rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali tudi nagrajenca, kije pravilno rešitev oddal preko spleta! Prireditve ob Slovenskem kulturnem prazniku: Ponedeljek, 4. februar ob 18.30 - Predstavitev projekta 1001 kal - 1001 zgodba o življenju. Z vipavskega področja je bil v projekt vključen kal na Gočah. Projekt ob svetovnem dnevu mokrišč bo predstavila Irena Kodele Krašna.
Torek, 5. februar ob 18.30 - Srečanje s pesnikom Ervinom Fritzem. Skozi njegove pesmi nas bo v pogovoru z avtorjem vodila Ivana Slamič.
Ponedeljek, 18. februar ob 18.30 - Predstavitev knjige Alenke Rebula Blagor ženskam.
Petek, 29. februar ob 18.30 - Predstavitev knjige Vasje Klavora Doberdob; kraško bojišče.
Obvestila:
Torek, 12. februar ob 9.00 - Knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. Info: Zdenka Žigon 05/36 89 250 Sreda, 20. februar ob 18.00 - Študijski krožek Čitalnica. Pogovarjali se bomo o knjigi Antona Pegana: Indija Komandija. Info: Zdenka Žigon 05/36 89 250
Četrtek, 14. februar ob 18.30 - Študijski krožek: Intelektualna samoobramba z Dušanom Rutarjem. Pogovarjali se bomo o propagandnih sporočilih.
Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici: 05/3661 328, www.ajd.sik.si ZAVOD RDEČI APOLON Petek, 15. februar ob 19.00 - stara šola v Budanjah - Predavanje »KOLIKO PTIC ŽIVI NA SEVERNEM PRIMORSKEM«. V luči najnovejših spoznanj bo Tomaž Mihelič predstavil pogoste, redke in naravovarstveno pomembne vrste. Pol ure pred predavanjem bo za najmlajše potekala delavnica USTVARJANJE PTIC IZ PAPIRJA.
Petek, 29. februar in sobota, 1. marec - Tečaj in akcija: POPIS VELIKE UHARICE Teoretično predavanje o popisu velike uharice, sledi praktični preizkus na terenu in poslušanje uharice v živo. Naslednji dan bo skupinski popis ter iskanje novih gnezdišč velike uharice v neraziskanih predelih severne Primorske. Prijave na 031 874 289 (Andrej Figelj). Pol ure pred predavanjem bo za najmlajše potekala delavnica SOVIN MOBIL. Dejavnosti potekajo v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
CLUB BAZA (Hiša mladih):
Petek, L februar - DJ pustni večer: DJ Kiko in DJ Klemen;
Petek, 8. februar - LET3 ;
Petek, 15. februar - Štrudlfest po Štrudlfestu;
Petek, 22. februar - Young House ;
Sobota, 23. februar - Dijaški žur s skupino ULTRA in domačimi skupinami.
Info: 05/368 11 40, 05/368 11 45, 041-654-002, 051-654-002, www.kas.si.
CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA
Od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 -Hiša mladih na Ribniku
Aktivno preživljanje prostega časa mladih (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...). Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta, svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,...
Info: 041/ 945 392 in 368 93 83, cmd.ajdovscina@y-ahoo.com, www.cmd.si
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA
Torek, 26. februar - izlet Ljubljano v Atlantis in ogled filma v Koloseju
Od 25. do 29. februarja - Smučarski tečaj na smučišču Cerkno
Od 25. do 29. februarja med 10.00 in 13.00 -
Ustvarjalne delavnice na sedežu ZPM
Info: ZPM Ajdovščina, Goriška 17,5270 Ajdovščina,
05 / 368 91 40, 05 / 368 91 41, 041 490 360, uradoe
ure pon-pet 9.00 do 15.00, http://zpm-ajdovscina.si,
zpm.ajdovscina@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA
Sreda, 13. februar - Začetek tečaja digitalne fotografije; tečaj obsega 20 šolskih ur, poteka v računalniški učilnici ter na terenu. Prijave in info do 7. februarja na: 05/366 47 50, 041 437 785 ali info@lu-ajdovscina.si, www.lu-ajdovscina.si.
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Nedelja, 3. februar - Pustovanje v Ilirski Bistrici, odhod iz Ajdovščine ob 10.00 Sobota, 9. februar - Popoldansko kopanje v Izoli Četrtek, 21. februar ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade - Četrtek dobre volje; nastopajo učenci OŠ Ajdovščina, Glasbene šole Ajdovščina in dramska skupina Zarja.
Četrtek, 28. februar ob 19.00, Dvorana prve slovenske vlade - RECITAL; nastopata pevski zbor Večernica in dramska skupina Zarja.
Rekreacija v pokritem bazenu na Policah, vsako sredo med 17.00 in 18.00
Vodena telovadba za skupino prizadetih od kapi, podobnih bolezni ali starejših od 70 let v pokritem bazeni na Policah, vsako sredo med 18.00 in 19.00 Rekreacijska telovadba na Policah, vsak torek med
17.00	in 18.00
Vabimo vas, da se nam pridružite pri pohodništvu, uvodno srečanje bo 6. februarja ob 16.00 na pokritem balinišču v športno rekreacijskem parku Pale MERJENJEKRVNEGATLAKA,SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina,
vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina,
v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00. Če bi prostovoljno želeli pomagati starejšim, pokličite na sedež DU Ajdovščina, ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa L v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 61 383. VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Info in prijave: 040 886 313 (Tina) ali www.zavod-tamala.si
Delavnica o pravilnem rokovanju z otrokom -baby handling
Torek, 5. februar ob 17.00 - Dom krajanov Ajdovščina (Prešernova ulica 24)
Zaradi omejenega števila mest se prijavite na info-@zavod-tamala.si ali na 040 886 313 do sobote, 2. februarja. Prispevek: 20 eur
KARITAS
Karitas Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372, karitas.
vip.dek@siol.net
Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet. od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob
20.00
Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.00 do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00 - srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051 Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas.cesta@siol.net Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041331639 Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 - 17.00, info: Klementina Bajec,041762029 Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do 18.00 Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas.samari-jan@siol.net
Materinski dom in Varna hiša
Stalne prodajne razstave - Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV LEPOTA BO REŠILA SVET -Predavanja dr. Primoža Krečiča bodo potekala tri večere - L, 8. in 10. februarja ob 19.00 v Dvorani v Vrhpolju
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani.
Informacije: 031-600-770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu.
INFO: 05/ 36 59 140, 051 304 607, tic.ajdovscina-@siol.net, http: www.tic-ajdovscina.si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, Ajdovščina
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Dogodki v februarju v Kulturnem dom Nova Gorica
Info: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 13, E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si
Predprodaja vstopnic: blagajna Kulturnega doma Nova Gorica
I 05 335 40 16, E blagajna@kulturnidom-ng.si Urnik blagajne:	pon.-pet. 10.00-12.00,
15.00-17.00 in uro pred predstavo.
Sob.-ned. uro pred predstavo.
Petek, 1. februar 2008 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
MELODROM
Boštjan Gombač (teremin)
Jaka Jarc (električni kontrabas, vokal)
Video: Dekaos, experimental productions Za izven
Sreda, 13. februar 2008 ob 10.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
KLEZMER CONNECTION (Avstrija)
Koncert je nastal v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom Art sredica
Četrtek, 14. februar 2008 ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
AVTORSKI VEČER TRAJE IMERJA BRIZANIJA OB NJEGOVI 50. LETNICI
Traja Imer Brizani, električna baskitara
Peter Erskine (ZDA), bobni
Big Band RTV Slovenija
Sigi Feigl, dirigegt
Valentinov koncert
Za izven
Ponedeljek, 25. februar 2008 ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
KVARTET ČAJKOVSKI (Rusija)
Lev Maslovski, violina Zakhar Malakhov, violina Sergej Baturin, viola Kirill Rodin, violončelo Za abonma in izven

iMGl
[NGJ
MESTNA GALERIJA NOVA GORICA
15. februar 2008 - 7. marec 2008 Bojan Stokelj, retrospektivna razstava Otvoritev v petek, 15. februarja 2008, ob 19. uri.
J
ZVEZA
KULTURNIH
DRUŠTEV
AJDOVŠČINA
T/r
n
u
Javni aUad RapuMIk« Slovani)« za kulturna dajavnoai! Otxr*o#r!« fzpottava Ajdov tarna
2. 2. 2008 ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini - predstava otroškega abonmaja Skratek in izven -HEJ, ZBUDI SE PRAVLJICA, v izvedbi GOML, gledališča za otroke in mlade
12. 2. 2008 ob 20.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini - SOKRATOV ZAGOVOR - SNG Maribor, monodrama Peta Trnovška v počastitev Kulturnega praznika
16. 2. 2008 ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini - predstava otroškega abonmaja Ostržek in izven ■ ČUDEŽNI PRALNI STROJ LEONARD, v
izvedbi Gledališča KU - KUC.
22. 2. 2008, ob 20.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini ‘ predsatava ^gledališkega abonmaja in izven -PODEŽELJE, v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA

Mobitel
Mobitel
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES
- sklepanje novih naročnin-
- podaljšanje naročnin-
ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
Izžrebanci križanke iz novoletne številke:
1.	nagrada - 250 eurov: Svetlana Kante, Velike Žablje 20, Dobravlje
2.	nagrada - mobilni telefon: Barbara Opara, Bevkova 15, Ajdovščina
3.	nagrada - flaškon vina: Stanislav Lavrenčič, Grivška pot 12B, Ajdovščina
Svetlana Kante nas je obiskala v studiu, kjer smo se na kratko pogovorili in ji predali »keševinko«, kiji bo prišla še kako prav, kot je sama rekla. »Sicer pa mi prinašate srečo«, je dodala, »saj sem enkrat že dobila flaškonček vina«. Dobri smo, kaj si moremo, smo dahnili. Naše čestitke!
Uredništvo
VARNO MIMO VSEH NEVŠEČNOSTI!
Citroen C3
popust do
C 3.500
Citroen C2	Citroen C4	Citroen Xsara Picasso Citroen Berlingo
popust dp C 2.400	popust | 4.800	popust | 5,800	popust do f 4,800
Ob nakupu novega Citroena januarja nudimo financiranje na 3 obroke' z enoletnim obveznim in osnovnim kasko zavarovanjem.
• Infomutivnt inadun j* nai*;#n id voido Gtrofn C2 VTK t,4 Matopiodiin* ckia z DOV inaJd >0 690 tUH DOV je obidCunan v obrokih IOM nd Uan 28 OS 2007 tnaid 18.84% tOM «; spi«rrwni. <* sOr*m*fujo	iiraCuna Pum«' in(c<ma!!vr>»gj iitdCurtd je 2» plačilo v UKi obrokih rprvi obrok %* pUCa UkO|, <J<ugi iti trio itto. tretji i« dve leti) po 4 192.81 EUR. V obrok* |* vkliubroo obvemo m
ovio\na ktsko ijvarcvdi>,e » umno u pne leto 'Zd podrobnosti o muanini ponudbi obrnit* na Cuiodri KrtrM& Leasing. ki 9* v Sloveniji lattopt Sumnui Itaving Slo%tnijd d 0.0. Kdtlon 0I/S48 33 60
ILO
TEL.:05 36 44 IOO, 05 36 44 101, 05 36 44 102,
FAX: 05 36 44 HO
AVTO SLEJKO O.O.O. POTOČE POTOČE 2, 5263 DOBRAVLJE
e-moil: avto.ilojko&itol.net
12. C.M.O.C. zimski rally za klasične motocikle Kras 2008
Spominska vožnja Borisa Fikusa - Pikija
Zimski rally za klasične motocikle se je letos že dvanajstič odvijal na Krasu. Zadnjih nekaj let je start in cilj prireditve v sežanskem terminalu. Namen je zložno prevoziti traso in ob tem kar se da uživati v vožnji in vsem kar nas obdaja.
T Tožnja sama ni zasnovana kot klasični tek-
V movalni rally, ampak se trasa vozi v skupinah, prirejenih po zmogljivostih udeležencev in njihovih »mašin«. Skupino vodi skupinovodja, ki je seznanjen s traso, teren pa dobro pozna že od prej.
Vremena si ne bi mogli zamisliti boljšega niti spomladi, kaj šele konec januarja. Tako je bilo ozračje polno pričakovanja in »žlahtnega« vonja po bencinu. Motorji, med njimi tudi belgijska Sarolea iz leta 1924 (najstarejši na rally-ju), so nestrpno brneli in pričakovali zamah štarterja Lada Špura - predsednika kluba. Letošnja trasa je bila speljana od starta pred hotelom Golden Pick, po glavni mestni ulici, do bivšega hotela Triglav, kjer nas je gospa Marta prijazno pričakala in postregla s tradicionalno kavico. Nadaljevali smo po cesti do Divače in od tam proti Čebulovici, kjer smo se usmerili proti Dolenji vasi ter prvemu pravemu postanku in malici v gostilni Pino. Po krajšem odmoru so skupine postopoma odrinile naprej proti Vrabčam in Štjaku. Z vrha »Švice« se je v enkratnem vremenu nudil prekrasen razgled na Vipavsko dolino, Kras ter oddaljene zasnežene Dolomite in Alpe. Po spustu v dolino Raše in ponovnem vzponu na Kras, nas je pot skozi Kobdilj in Štanjel vodila do Tomačevice, kjer nas je že nestrpno pričakoval naš prijatelj in član kluba Zvone Anušič - Boss, na svoji domačiji. Tuje bil tudi duo Dario Dizel, ki nas je pričakal z godbo na dude. Duo sestavlja Dario Cortese, ki igra na dude, spremljavo pa
mu dela bossov traktor Steyer, ki mu vrhunsko ozvočen, daje metronomsko natančen ritem. Na repertoarju so bile slovenske narodne s primesjo Ramonesov in Deep Purplov. Mize so se šibile pod težo kraških suhomesnatih dobrot. Istočasno sta se ročno rezala dva pršuta, na rezalnem stroju pa seje v »fete« spreminjala kraška panceta. Vse skupaj je bilo zalito s teranom (pa ne preveč), za kar so skrbele prijazne mladenke.
Vsega lepega je enkrat konec in treba je bilo vzeti pot pod kolesa. Jože Bernetič - Pepi, legenda slovenskega moto športa je svojo skupino in nekatere prijatelje popeljal še do Avberja, ostali pa smo se odpravili na cilj v Sežano.
Po zaključni podelitvi priznanj je sledila atraktivna podelitev pokalov. Udeleženci so se na mesto podelitve, v glavno jedilnico, pripeljali s prižganimi motorji, kar je prostor napolnilo z zvokom in dimom in tako zaključku dalo primeren pečat. Nekaj naključnih gostov (Italijanov) ni bilo ravno navdušenih, a so na koncu tudi oni pojedli svojo pizzo aTa C.M.O.C..
Motocikle je ocenjevala strokovna komisija. Največjo težo ima trofeja za najlepše urejen in najatraktivnejši motocikel imenovana po Severinu Grudnu, žal pokojnemu, vrhunskemu restavratorju motociklov in nekdanjemu članu našega kluba. Trofejo je dobila Zorica Pristov iz Šentvida nad Ljubljano za motocikel Triumph Tiger 90. Pokale so dobili še Heinrich Phillip za najstarejši motocikel Sarolea 25D, letnik 1924 in Franc Kralj za tehnično najbolj zanimiv motocikel Gilera 300B. Rally smo zaključili z večerjo, naslednji dan, v nedeljo, 27. januarja smo odpeljali še spominsko vožnjo, ki je posvečena našemu žal pokojnemu prijatelju in ustanovitelju Borisu Pikušu - Pikiju.
Že na samem rally-ju in tudi po njem je bilo udeležence slišati, da drugo leto skoraj gotovo ne bomo imeli takega vremena kot letos. To pa nam potrjuje, da jim je pri nas všeč in da sploh ne pomislijo, da rally-ja naslednje leto ne bi bilo. Temu se pridružujemo tudi organizatorji, torej nasvidenje na Krasu leta 2009, če ne že prej.
Miloš Vidmar
lesnin

Rožna dolina: pon. Kromberk: pon.
-	petek od 9. do 20. ure
sobota 8. do 14. ure
-	petek od 9. do 20. ure sobota od 9. do 16 ure
Imate vi sami ali kdo od vaših najbližjih težave z alkoholom? Društvo Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina - Vipava vam nudi strokovno pomoč. Pokličite in pomagali vam bomo. Telefon: 041-520-966
Drage bralke in bralci
Našemu sestavljalcu križank, Dragotu Breclju - Džinkotu je tik pred začetkom redakcije 63. številke Latnika »gagnil« osebni računalnik.
Naslednja križanka in 3 x 5 litrov dobrega vipavskega vas čaka v 64. številki Latnika
VIPAVA
^ Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina
Vipavska c. 6
&
Prihranek: 134v4l€
Likalna deska Hyundai HH-ID4040 + likalna postaja Hyundai HH-IS1835
3 funkcije: vpihovanje, sesanje, gretje, dim.: 120 x 45 cm, snemljiva, nastavljiva višina 73 - 103 cm, moč 400 W, likalna postaja; konstanten dovod pare, vertikalen izpust pare, nastavljiv termostat
Redna cena: 367,11 EUR / 87.974,00 SIT Prihranek: 168,87 EUR
Pomivalni stroj Whirlpool W74/l
popolnoma vgradni, širina 60 cm, 12 pogrinjkov, 4 programi, Rapid Plus program, LED display za sol in sijaj, zložljive rešetke, sistem proti izlivu vode, energijski razred A, A, B
Redna cena: 439,99 EUR / 105.439,00 SIT Prihranek: 140,80 EUR
#2 »
198,24eur
47.504 SIT
Popust se ne sešteva in se obračuna pri blagajni. Ponudba velja v vseh HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času do 5. 2. 2008.
51‘hJO"- fltrurm tu
tvMtt
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.
Mercator Pika
Zbirajte lepe trenutke
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net